Štev. 127.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90’— za pol leta Din 45’—
V Ljubljani, torek, 6. junija 1922.
Leto II.
UridoiStfo in upravniitvo v Ko-pitane«) ulici štet. 6 — Telefon uredništva Jte*. SO — Telefrm asa dpratmBtva ite». 321 •
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7‘50
V upravi stane mesečno Din T- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Za 3 milijone.
Lahko rečemo da celo jugoslovansko javnost danes zanima boj, ki ga vodi ravnatelj »Jadranske banke« g. Kamenarovič proti dr. Žerjavu in njegovim liberalnim mladinom. Iz svinčene afere se je razvila velika bančna afera, kj postaja vsak dan bolj zanimiva in ki bo zahtevala več žrtev. Svoje kroge širi ta boj že preko Slovenije in celo belgrajski listi so že vneto intere-sirani na tem boju.
Kakor smo že poročali, gre za to, da so liberalni mladini iz Jadranske banke dvignili za svoje politične namene 3 milijone kron. Ta denar je bil deloma denar banke, deloma pa je bil denar koroškega fonda, tedaj narodno-obrambni denar. G. Kamenarovič izjavlja, da je Jadranska banka JDS naklonila 1 milijon kron za njene organizacije. Mladini pa so dvignili 3 milijone. Ta denar je bil spravljen pod napačnimi imeni »Markovič« (to je profesor Breznik — tajnik JDS) in »I. Lavrič, Vrhnika«. S tem denarjem v teh fondih so se delale borzijanske kupčije in zneski so se dvigali za demokratske namene. Kakor ugotavlja g. Kamenarovič, za te fonde niso vedeli vsi člani načelstva JDS, ampak le najožji pristaši dr. Žerjava. Ta je razpolagal z zneski.
V	današnjih listih naznanja tudi g. Ka-menarovic, da je dr. Žerjav pod svojim imenom disponiral pri Jadranski banki še z nekim drugim fondom, ki nosi ime >Kmečki fond«. Ali je ta fond vseboval denarce za samostojneže ali ne, nam ni znano. Utegne pa še priti na dan.
Liberalci se v »Jutru« branijo, češ da niso ,v svoje osebne namene ničesar porabili. To je verjetno. Tega jim tudi g. Ka-inenarovič ne očita. On le pravi, da so 3 milijone kron (od teh je bil $n milijon res darovan JDS) bančnega in narodnoobrambnega denarja porabili za svojo stranko, in sicer tako, da tega niti vsi člani načelstva JDS vedeli niso. Dokazano je tudi, da je nad en milijon denarja od svinčene kupčije, ki je bil namenjen za koroški fond, šel v politične namene JDS, in sicer pod nadzorstvom dr. Žerjava. V tem tiči jedro cele afere.
Iz doslej objavljenih razkritij bi bilo sklepati, da je večina tega denarja šla za volitve in za »Jutro«. Ker so demokrati na Slovenskem dobili 3 mandate v državni zbor, je jasno, da so za vsak mandat dali 1 milijon kron posredno ali neposredno.
S tem pa je jasno tudi, kako je JDS živela le s pomočjo bančnih zaščitnikov. Cela afera je doslej nedvomno dokazala, da je to res stranka bankokracije, ki životari le od milijonov denarja, ki pa zato tudi nima zaupanja v ljudstvu.
Nas bi drugače ta boj med gg. Kame-ranovičem na eni ter dr. Žerjavom na drugi strani ne zanimal posebno, ko bi tu ne slo za čisto priproste moralične pojme, ki morajo veljati tudi v javnem življenju. Tako pa bo ta afera brez dvoma vsaj neko-
liko razčistila okuženo ozračje pri nas. In to bo dobro. Korupcija bo dobila po tej aferi zavest, da v očeh javnosti vendarle še ni vse dovoljeno in da nobena stvar ni tako skrita, da bi ne postala očita. Radi te-
ga se bo morda v bodoče vendarle tudi v javnosti bolj uvaževalo načelo javne morale — če že ne iz moraličnih ozirov, pa vsaj iz ozirov na javnost in njeno sodbo.
VeiiCasten iinsSsMI Mer na Limbarski flori.
Ljudski tabor na Limbarski gori se je včeraj po maši vršil ob prisotnosti več tisoč broječe množice iz tuhinjske in moravške doline nad vse sijajno. Ljudi je bilo krog 6000. Govorila sta poslanca Janez Brodar in dr. Anton Korošec med viharnim odobravanjem prisotnih. Nekaj samostojnežev je hotelo motiti poslanca Brodarja z naročenimi medklici, a so bili zavrnjeni, da so se osramočeni med splošnim smehom potuhnjeno izmuznili iz množice. Zborovalci
so izrekli soglasno zaupnico Jugoslovanskemu klubu in SL^. Na predvečer sta gorela na gori dva mogočna kresova, moravski pevski zbor pa je prepeval narodne pesmi. Dr. Korošec je dejal v svojem govoru, da naj bo kres goreč jezik, ki naj slovenskemu narodu govori o borbi za politično, kulturno in gospodarsko ter versko svobodo. Tabor je zapustil v dušah vseh mogočne vtise.
HespsrazHftB z Italijo.
ItaliSarci zahtevajo ioltko avtonomijo.
Belgrad, 6. junija. (Izv.) Ministrski svet se je pečal na zadnjih sejah s sporazumom z Italijo. Sklenilo se je, da se nekatere točke sporazuma ne bodo sprejele. To velja osobito radi šolstva. Italijanska
vlada zahteva za italijansko prebivalstvo v III. coni šolsko avtonomijo. Temu se je uprl pred vsem minister Pribičevic! Z ozirom na to je izključeno, da bi Italijani izpraznili III. cono v teku 5 dni.
Pssaillo fOO millionoo Mario podpisano.
Belgrad, 6. junija. (Izv.) Ameriško posojilo je sedaj vendar le sklenjeno in sicer z Blerovo skupino, ki posodi naši državi 100 milijonov dolarjev po kurzu 86.75, obrestna mera bo znašala 8 odstotkov. Od zneska bodo Američani plačali 30 milijo-
nov dolarjev v gotovini, ostanek pojde za našo Jadransko železnico. Ta se mora začeti trasirati v 10 mesecih. V nadaljnjih desetih mesecih pa se mora pričeti gradba. Minister Kumanudi je podpisal pogodbo dne 4. t. m.
Splošna snmssfiga se izoede t> Eetrtefe.
Belgrad, 6. junija. (Izv ) V nedeljo je j dan bodo izpuščeni iz ječ in zaporov vsi kralj podpisal splošni amnestijski ukaz, ki j obsojenci, ki se na nje nanaša amnestija, bo razglašen na dan kraljeve poroke. Ta 1	_________________________
Zitorooanje molkih marijinih draSb.
Na binkoštni ponedeljek se je vršilo v Ljubljani veličastno zborovanje moških in mladeniških Marijinih družb iz cele Slovenije. Ob poldevetih dopoldne je bila v nunski cerkvi sv. maša in pridiga, nakar se je razvila procesija skozi Zvezdo in Wolfovo ulico v veliko dvorano hotela »Union«. Pred procesijo je šlo 12 zastav, nato salezijanska godba, za godbo pa je korakalo v osmerostopih nad 3000 mož in mladeničev.
Unionsko zborovanje je otvorii duh. svetnik Janez Kalan. P. Ramšak je govoril o zgodovini in razvoju Marijinih družb, dr. Rožman o apostolstvu dobrega zgleda, župnik Gomilšak pa je vnemal mladino za ži-votvorno versko življenje. Skupna pesem je zaključila dopoldansko zborovanje.
Ob poltreh popoldne so bile v cerkvi
sv. Jožefa pete litanije, nakar se je nadaljevalo zborovanje v »Unionu«. Svetnik Janez Kalan je imel glavno predavanje, možem je govoril dr. Klinar, p. Umnik je pobijal neosnovan strah pred ljudmi, Fr. Krepek pa je nastopil kot zastopnik fantov iz Maribora.
Ob koncu so bile sprejete razne resolucije, ki merijo na reorganizacijo in obnovo moških in mladeniških kongregacij. Shod je dokazal, kako globoko občuti slovensko ljudstvo potrebo po verski poglobitvi. Zvečer so se nekateri udeleženci odpeljali domov, večina zborovalcev pa je šla na božjo pot na Brezje, da v okvirju Marije Pomočnice zadobi moč vztrajnosti do konca.
■ ■ 1 ..........................
Današnja pradborza.
Zagreb, 6. junija. (Izv.) Pešta 35, Berlin 105—106, Italija 14.80, lire 14.50, London 1275, Newyorlc 274, dolarji 272, Pariz 25.80, Dunaj 2.50, Zurich 54.
Ziiricli, 6. junija. (Izv.) Berlin 1.87, Holandsko 203.50, Newyork 522, London 23.46 Pariz 47.70, Italija 27.20, Praga 10.10, Pe-šta 0.63, Zagreb 1.82, Sofija 3.85, Varšava
0.14, Dunaj 0.045, avstr, krone 0.0475.
Reaoteclfslia znamenga o Gtiiiip.
To kar uganjajo fašisti v Bologni in okolici, je že pravcata krajevna revolucija. Iz kolebanja vladnih organov, iz pritajenih časopisnih glasov in iz vsesplošno napetega ozračja pa je razvidno, da so se v Italiji nakopičili eksplozivni elementi do skrajnosti. Prej ali slej pride do obširnega prevrata in do krvave meščanske vojne. Ali bodo diktirali oblast šovinistično-nacional-ni fašisti, ali socialistične stranke s popo-lari, je zaenkrat nejasno in stranskega pomena, vsekakor pa stoji Italija neposredno pred silnimi socialno-političnimi notranjimi pi’etresljaji.
V	Bologni je 30.000 močno oboroženih fašistov, ki drže popolnoma v šahu vojaštvo, policijo in delavstvo vseh strank. De* lavski domovi so požgani, mnogo komunistov pobitih, osebna svoboda in varnost absolutno nezavarovana. Fašisti zahtevajo brezpogojni odstop mestnega prefekta. Tej zahtevi so se pridružili tudi industrijci in trgovci, ker smatrajo, da bo potem zavladal mir in red. Časopisje si zoper fašiste ne upa nastopati, vlada niha sem ter tja, zlasti, ker so fašisti izjavili, da so zoper monarhijo in dinastijo.
Socialisti in komunisti so izjavili, da bodo v parlamentu podpirali vsako vlado, ki bo delala za mir in red ter zaščitila delavstvo pred nepostavnim terorjem nacionalistov. Naj se zgodi karkoli, eno je gotovo: Macchiavelistične ideje so rodile v Italiji mnogo zla in greha. Ta se bo maščeval in kaznoval nad Italijo samo. Zastonj je vsak beg pred kaznijo. Tudi Italijo doleti neizprosna logika zločina in kazni. Naj bi potem nastopili dnevi pravice.
tfolitiSni dogodki
-f Ml se ženimo, drugi delajo. Naši državni funkcionarji že dolgo skoro ne delajo drugega, nego se pečajo z ureditvijo dvora in kraljevo ženitvijo. Tu se jim je stvar po njihovi volji obnesla — v zunanjem sijaju tekmujejo s srednjim vekom. Vse ostalo so pa zanemarili in smo v mno-, gih stvareh na slabšem nego smo bili takoj po vojni. Kako drugače je v češkoslovaški republiki! Tam se ne ženijo, ampak delajo in 1. t. m. je mogel ministrski predsednik dr. Beneš v parlamentu izjaviti: »Čeprav smo bili po vojni v gospodarskem pogledu zelo obremenjeni, čeprav smo bili del premagane države, države s slabo valuto in najhujšimi gospodarskimi razmerami —■ smo po treh letih vendar dospeli med drža-
Tnnel.
63
Roman. Spisal Bernhard Keflertnann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Zdravnik je govoril in govoril in slednjič so ga razumeli.
Jokali so, poklekali, molili ler proseče stegovali roke. Ko so se jim pa bližali, so začeli besneli. Morali so jih posamezno premagati in zvezati. Eden od njih je umrl med vožnjo, dva so spravili v bolnišnico, četrti pa si je kmalu opomogel ter bil zdrav.
Od te ekspedicije se je Allan vrnil polzavesten k Smithovi postaji. Ali ne bo groze nobenega konca? Sedel je, naglo dihal, popolnoma izmučen. Bil je šestintrideset ur brez spanja.
Toda zdravniki so zaman tiščali vanj, naj se odpelje na prosto.
8.
Dim se je plazil naprej. Počasi, korak za korakom kakor zavedno bilje, ki najprej obtipa, preden stopi. Zalizoval se je v preseke, v postaje, lezel ob stropu ter napolnjeval vse prostore. Ventilatorji v jami so, sesali, sesalke so potiskale na milijone kubičnih metrov svežega zraka v rov. In slednjič, čisto neopaženo, se je začel dim redčiti.
Allan se je prebudil ter se zazrl z bolečimi, vnetimi očmi v mlečkasto soparo. V prvem hipu se ni zavedel, kje je. Tik pred njim je stal nizek, podolgast stroj iz svetlega jekla in bakra, čigar mehanizem je brezglasno deloval. Do polovice v tla segajoči zamašnjak se je zdel, da stoji, toda po daljšem opazovanju je odkril gorindol begajoče svetlikajoče se Irakove: kolo se je vrtijo devetstokrat v minuli ter bilo tako natančno iz-
delano, da je vzbujalo vtis, da stoji. V iem se je zavedel, kje je. Bil je še vedno na Smithovi poslaji. Neka postava se je majala v megli.
»Ali ste Vi, Smith?«
Postava je prišla bliže in spoznal je Robinsona.
»Izmenjal sem Smitha, Allan,« je dejal Robinson, dolg, suh Američan.
»Ali sem dolgo spal?«
»Ne, eno uro.«
»Kje so drugi?«
Robinson mu je poročal, da drugi poizkušajo očistiti progo. Dim se redči in se lažje prenaša. Na devel-najsti postaji (380. kilometer) je še sedem mož živih.
Še vedno živi? Ati skriva ta strašni rov še vedno ljudi.
In Robinson mu je dalje poročal, da streže na devetnajsti postaji strojem neki inženir Strom po imenu. še?t mož je vzel k sebi in vsi se počutijo dobro. Inženirji sicer jih še niso dosegli, a telefonsko zvezo so spet spojili ter govorili s postajo.
»Ati je Hobbv nied njimi?«
»Ne.«
Allan je povesil pogled. In po premolku je dejal:
»Kdo je ta — Strom?«
Robinson je skomizgnit z rameni.
>To je čudno. Nihče ga ne pozna. On ni inženir iz
tunela.«
In Allan se je spomnil, da je Strom elektrotehnik, ki dela v neki elektrarni na Bermudih. Pozneje se je izkazalo, da je Strom samo ogledoval tunel. Za časa eksplozije je bil v Barmannovem odseku ter imel devetnajsto postajo približno tri kilometre za seboj. To postajo ie ogledoval pred eno uro. In ker posadki na
postaji ni bogvekaj zaupal, se je bil takoj vrnil. Strom je bil edini, ki je šel v lunel, mesto da bi bežal iz njega.
Par ur pozneje ga je dosegel Allan. Strom je delal oseminštirideset ur, a nihče ni opazil na njem sence utrujenosti. Allanu je posebno padlo v oči, kako natančno so še bili njegovi lasje razčesani, Strom ni bi! velik, ozkoprsen, komaj trideset let star, nemški Rus iz baltiških provinc, s suhljatim nepremičnim obrazom, temnimi malimi očmi in črno kozjo brado.
»Želim, da si postaneva prijatelja, Strom!« je dejal Allan mlademu možu, čigar drznost je občudoval, ter mu stisnil roko.
Toda Strom ni spremenil lica ter se samo rahlo vljudno poklonil.
Strom je bil sprejel na svojo postajo šest obupanih tekavcev. Razpoke v vratih na rovni strani je zamašil s predivom, namočenim v olju, da so zrak mogli kolikor toliko prenašati. Strom je neprestano potiskal zrak in vodo v goreči rov. Na svojem mestu bi bil mogel vztrajati kvečjemu še tri ure, potem bi se bil klavemo zadušil - in on je to dobro vedel!
Od ie krajne postaje so morali iti peš. Čez preko-picnjene vagone, ki so skočili s tira, preko grobelj, pragov in zlomljenih podbojev so plezali korak za korakom naprej v dim. Tu so ležali mrliči v kupih! Nalo je prišla prosta proga in korakali so naglo dalje.
Nenadoma je Allan obstal.
»Posluh!« je dejal. »Ali ni bil glas?«
Obstali so in prisluhnili. Niso slišali ničesar.
»Slišal sem razločno glasi« je ponovil Allan. »Poslušajte, poklical bom.«
In res, na Allanov klic je odgovoril rahel, tih glas, kakor da se nekdo glasi prav daleč v npčfe
Stran 2.
»Novi Čas«, 'dne 6. junija 1922,
štev. 127,
Ve z odlično valuto in dobrini gospodarstvom. To je naše delo!«
+ Peter Smola je fingirano ime profesorja Breznika v prosluli aferi »Jadranske banke«, katere so polne kolone jugoslovanskega časopisja. Ta g Peter Smola ie bil lastnik proslulega fonda »I. Markovič« in »I. Lavrič« — Vrhnika — K S,137.515.201.—. Kot Peter je imel seveda izključno in vso pravico do previsokega fonda, kot človek pa — smolo, salamensko smolo. Pravijo, da ime pomenja vedno bistveno znamenje človeka. (Nomen est Umen.) Če kje, drži ta izrek brezdvoma pri Petru in pri Smoli. In tako se je prijela smola celo Smolove šepaste neveste gdčne Zalke Korenjakove.
-j- Zborovanje bolgarske kmetske stranke. Bolgarska kmetska stranka, ki je tačas na vladi, je imela te dni svoj strankin zbor v Sofiji. Ministrski predsednik Stam-bulinski je imel velik govor, v katerem je naglašal, da mora državo upravljati kmet. Kralj mora vladati po volji bolgarskega ljudstva, ne po svoji lastni volji. Stambu-linski je s prstom pokazal na Sofijo kot na gnezdo tistih, ki hočejo novo vojno in nov prevrat.
r-f Volitve na Mažarskem. Končni izid se ni točno znan, vendar je gotovo, da je dobila vlada ogromno večino. Volile so najprej kmetske občine, kjer so volitve javne
—	ustne, potem pa mesta, kjer volijo tajno. Vlada je izvajala na volivce silen pritisk. Kolikor je doslej znano, si je pa opozicija kljub vsemu priborila nad 40 mandatov in je gotovo, da bo v parlamentu, ne izvzemši socialnih demokratov, složno nastopila, da vrže vlado.
Binkoštna ideja. Spričo rastočih razkritij v »Jadranski banki« je napisal g. minister dr. Gregor Žerjav v sobotnem »Jutru« uvodni članek, v katerem razlaga, kako je zbegane apostole nakrat zgrabila velika ideja, in šli so zanjo križem svet v boj. Pravtako je zgrabila demokratsko stranko narodna, napredna in socialna ideja... Kdo je nagrabil, zgrabil in pograbil v »Jadranski banki« težke milijone v škodo »propagandnega fonda za Koroško« in v škodo tehniško- visokošolskega fon-la« gospod minister ne pove. Zato v njegove binkošine ideje o narodnosti, socialnosti in naprednosti ne bo vere toliko časa, dokler ne bodo demokratske »ideje« (para, mnogo nara!) vrnjene oškodovancem.
OBČNI ZBOR JSZ.
VSEM STROKOVNIM ZVEZAM IN SKUPINAM.	*
ha znanje. Načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze je sklenilo v svoji seji dne
1,	junija 1922, da se vrši občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze po novopotrje-nih pravilih dne 25. jnnija 1922. Natančni Bpored in dnevni red se objavi tekom tedna. — Načelstvo Jugoslovanske strokovne sveže.
JDnevtii dogodki
—	Podporno društvo jug. akademikov P Ljubljani. Kakor je že bilo objavljeno, je sklenilo P. D. J. A. prirediti akademski dai}. Naši javnosti je že znan kritični položaj društva. Vendar smatramo, da je potrebno, da razjasnimo cilj in pomen društva. P. D. J. A. je stanovska organizacija vseh ljubljanskih akademikov, ki podpira revne visokošolce z akademsko menzo, domom in bolniško blagajno. Cilj društva je čisto ekonomski. V njem so združeni vsi akademiki brez razlike političnega mišljenja in kulturne smeri. Mnogim dijakom Bploh ne bi bilo mogoče študirati brez iz-^ datne podpore tega društva. V akademski menzi se hrani nad 450 akdemikov, od teh polovica brezplačno, ostali po večini za četrtinsko ceno. S tem je omogočeno mnogim kmetskim, delavskim in uradniškim sinovom, da nadaljujejo svoje študije, kar bi jim bilo sicer nemogoče. Društvo je blio ustanovljeno z vladno subvencijo, s katero je vzdrževalo le akademsko menzo, akademski dom in bolniško blagajno. Letošnje leto je vlada podpirala društvo z dvanajstinami od proračuna, ki je bil predviden že za leto 1919/20. Spričo dejstva pa,
da je število podpirancev letos narastlo iz drugih razlogov, je društvo prišlo v težak položaj in je primankljaj jako narastel. Uverjeni smo, da cela javnost ve, kolike važnosti je P. D. J. A. ne samo za akademike, ampak tudi za naš narod, kajti z ukinitvijo menze bi bili skoro vsi podpiranci društva prisiljeni, da opuste univerzitetne nauke. To pa bi ibl velik udarec za naše vseučilišče. Naša javnost je vedno znala ceniti naše kulturno središče in je vedno s simpatijo spremljala vsako akcijo, ki je bila spojena z obstojem in ugledom naše almae matris. Zato smo prepričani, da se tudi sedaj lahko z nado obračamo na vse merodajne kroje, da pripomorejo, da akademski dan P. D. J. A. uspe kar najbolje in se tako omogoči nadaljni obstoj akademske menze in osigura bodočnost pretežne večine našega dijaštva. — Jeršič Mirko, iur., predsednik PD JA. Hočevar Mirko, iur., predsednik odbora za akademski dan PDJA.
— Za celo mesečno plačo okraden. Matija Golobič, uslužben pri obratnem ravnateljstvu j. ž. v Ljubljani, stanujoč v De-palji vasi pri Trzinu, se je včeraj krog 4. ure popoldne kopal v Kamniški Bistrici pri Domžalah. Komaj se je v vodi dobro zmočil in se vrnil k svoji obleki, je zapazil, da mu je bila ukradena listnica, v kateri je bilo krog 3000 K denarja, 6 fotografij, ček in več važnih dokumentov. Mož je prišel tako ob celo mesečno plačo. Tat se naproša, naj vsaj dokumente pošlje nazaj. Kdor bi pa dobil storilca, dobi 300 Din nagrade. — Gospod in gospa, ki sta videla bežati nekega dečka naj blagovolita poslati okradenemu svoja naslova.
— Obesila se je dne 29. maja nedaleč od kolodvora v Ribnici na Dol. v gozdu Helena Fende iz Kočevja stara 72 let. Našli so jo šele 1. junija. Vzrok je revščina in obup nad nesrečo svoje hčere, kateri je mož še februarja meseca v Kočevju odsekal roko in nato skočil v Rinžo.
— Štrajk v vrdniškem rudniku. Rudarji premogovnika v Vrdniku so stopili v štrajk, da izvojujejo izboljšanje položaja.
— Tatvina v Podčetrtku Dne 9. maja t. 1. je bila ukradena poštnemu slugi Jožefu Mlakarju iz Podčetrtka iz nezaklenjenega stanovanja zimska suknja in bluza. Omenjeni je oškodovan za 3000 K.
— Stekli psi v Sarajevu. Zadnje dni so se pojavili v sarajevskem mestu ter v okolici stekli psi, ki so obgrizli nad 20 oseb. Nekega večera, ko je šlo občinstvo iz gledališča, je skočil velik pes na rame neki gospej in jo ugriznil. Dama je začela vikati od strahu, a mesto, da bi jej občinstvo priskočilo takoj na pomoč in odgnalo psa, so ljudje bežali nazaj v gledališče. Slednjič sta se pa vendarle dva ojunačila in strgala psa z močno obgrizene gospe. Pes je nato zdrvel po mestnih ulicah in. kmalu je bilo čuti kričati drugo žrtev, katero je napadel ravno isti pes. Nek drug stekel pes je pa obgrizel stražnika, ki se ni mogel ubraniti napadu niti s sabljo, niti z revolverjem, a enemu vojaku je skočil v lice in mu ga raztrgal. Največ oseb pa je bilo ugrizenih v najbližnji sarajevski okolici pri takozva-nem Alipašinem mostu. Nesrečne žrtve je odposlala sarajevska občina v Pasteurjev zavod na Dunaj in v Veliko gorico pri Zagrebu.
— Smrtna nesreča na Igu. Po prizadevanju cerkvenih ključarjev so v podružnični cerkvi Matena vaščani iz svojega preskrbeli dva nova zvona, ki jih je na bin-koštno nedeljo slovesno blagoslovil domači župnik g. Koechler. Med pridigo pa se je zunaj zgodila nesreča. Vsled silne neprevidnosti se je upalil smodnik, pripravljen za možnarje in zahteval dvoje žrtev. Jožef Starec, 13 let star, je vsled opeklin v nekaj urah umrl, Martina Podlipa pa so prepeljali v deželno bolnico. Nesreča se je zgodila zbog same neprevidnosti. Če se že mora streljati z možnarji, naj streljanje prevzamejo izkušeni fantje in možje.
— Otvoritev telefonske centrale v Hrastniku. Pri pošti Hrastnik je bila dne 13. maja t. 1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
— Izgubilo se je sveženj (5) ključev od Grosuplja do Laverce. Najditelj naj jih odda proti nagradi 5 Din oziroma naj pove svoj naslov uredništvu lista.
ljubljanski dogodki
lj Odhod vestfalskih Slovencev. Danes popoldne o 5 uri 57 min se vrnejo iz Raj-henburga v Ljubljano. S kolodvora pojdejo najprej še v frančiškansko cerkev, da zaključijo svojo romarsko pobožnost, nato pa pojdejo v »Unionovo« dvorano, kjer pripravi SKSZ svojim dragim rojakom majhno okrepčilo za daljno pot na Westfalsko. SKSZ se bo potrudila, da vestfalski Slovenci poneso s seboj vtis, da imajo Slovenci v plavžih in rudnikih na Vestfalskem isto domovino kakor Slovenci pod Triglavom in okrog Karavank. Spodobi se, da se od teh bratov in sester prisrčno poslovimo, ko smo videli, da nam niso izginili v nemškem morju, ampak ostali zvesti svoji materi. Poslovitev bo seveda kratka, ker vlak bo ob 9 uri zvečer že odšel.
lj V znamenju fantovskih naborov stoji danes Ljubljana. Fantje s krivci za klobukom, s šopki na prsih, vriskajoč in veselih brezskrbnih obrazov se zbirajo pred Mestnim domom. Harmonik, te neprestane spremljevalke slovenskih fantov v veselih in žaiostnih dneh, seveda ne manjka. Brez njih se ni izvršil še noben nabor. Po ulicah odmevajo glasovi pesmi:
Lepa si pomlad zelena,
vsa si lepa razcvetena!
Brž ko se ozeleniš,
mladim fantom žalost striš ...
Globoko vsebino te pesmi smo med vojno šele prav doumeli. Naj bi se te vsebine zavedli tudi naši novinci ter ostali mirni in trezni, zavedajoč se, da je besedica »sposoben« napravila bridek konec fantovskim mladim dnem.
lj Pasja razstava. Slovenci nočemo v kulturi za nikomur zaostajati. Zato smo o binkoštih priredili prvo »mednarodno« pasjo razstavo. Gospodje prireditelji so imeli sicer nekoliko tajne bojazni, da naš narod le še ni prav zrel za tako velekultur-no prireditev, malce dvomili so nad uspehom, zato so vpregli šole — šole so danes itak predmet izkoriščanja za vse mogoče prireditve — in profesorji so delali za razstavo dolžno reklamo. Pa je bila vsaka malodušnost neopravičena. Ljubljančani so obilno posečali razstavo in s tem rešili kulturni renome slovenske prestolice. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da je marsikoga le pekla vest, da je dal za to, da je šel gledat cucke, kakoršne vsak dan vidi po cestah, celih 5 Din in posebej še lepe denarce za katalog in razstavo rogovja. Nehote se je človeku vsiljeval pomislek, da taka stvar ipak ni vredna takih žrtev in da imamo Slovenci mnogo nujnejših potreb. Priznajmo svoje barbarstvo in povejmo, da se nam je čudno zdelo, da se v časih, ko med nami še toliko ljudi, toliko otrok strada in propada v največji telesni in duševni revščini, najdejo ljudje, ki posvečajo toliko pažnie in nege — psom. Razumemo ljubezen do živali in nimamo nič proti njej, a da se v teh časih tako neprikrito pred celo javnostjo kaže, koliko boljše se danes godi mnogim psom nego ljudem, to nehote žali socialni čut. Tu smo videli debele mrcine in si pri tem predstavljali sestradane otroke, izmozgane delavce... Nekateri psički so imeli pogrnjene fine plete, vezene blazine; enega so pitali s kuretino. No, kljub vsemu temu pseta v tisti vročini niso bila zavidanja vredna in vsa so odločno kazala svojo skrajno nezadovoljnost in popolno neumevanje za veliko čast, biti predmet občudovanja ali vsaj radovednosti občinstva. Nekaj je bilo tako srečnih, da so so strgali in jo čisto po pasje pobrisali. Mnogi so neusmiljeno tulili in lajali, drugi so legli v kot in kazali občinstvu vse svoje preziranje. In zdi se nam, da so imeli ti najbolj prav.
lj Prvi strelec. Kakor izvemo iz lovskih krogov, je dobil pri včerajšnjem tekmovalnem streljanju SLD na vojaškem strelišču prvo nagrado g. Fran Ševčik, puškar v Ljubljani.
lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 7. junija t. 1. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20 ure informacije: Sv. Petra cesta 12, pritličje, desno.
lj Brivnice bodo v četrtek, na dan poroke Njeg. Velič. kralja Aleksandra odprte od 7. ure zjutraj do 10. ure dopoldan.
lj Dežnik je nekdo pomotoma odnesel povodom nedeljske večerne prireditve v, Ljudskem domu. Izvoli naj ga vrniti upravi »Slovenca?.
lj Kolo je bilo ukradeno dne 31. maja iz veže hiše na sv. Petra cesti št. 2 uradniku Josipu Bratoku, stanujočemu v Škofji ulici št. 9. Vredno je 9000 K.
lj Kdo je našel? Ga Helena Demšar, stanujoča na Poljanski cesti, št. 12 je izgubila od Poljanske ceste do frančiškanske cerkve ročno torbico, v kateri je bil ključ, robec in molek. Najditelj se naproša da naj še vsaj ključ prinese nazaj.
JCaša društva.
d Šentpeterski Orel ima danes zvečef ob 8. uri fantovski večer.
d Dekliški večer Šentpeterskih Orlie danes ob 8. uri v društvenih prostorih.
d Elizabetna konferenca za župnijo sv, Peter se vrši v sredo dne 7. t. m. ob pol 6 uri zvečer v društvenih prostorih.
Lliailfiisli p&r&la.
Ljubljana, 6. junija 1922.
Danes je otvoril predsednik ljubljanskega deželnega sodišča dr. Papež poletno porotno zasedanje. Votanta sta bila nadsvetaika Rekar in dr. Keršič, državno pravdništvo je zastopal prvi drž. pravdnik Domenico. Razpisani sta danes dve razpravi: Rudolfa Skorjo iz Začreti je tožilo državno pravdništvo v Celju zaradi ropa; zadeva se je^ odkazala ljubljanski poroti v presojo; Jožefa Hafnerja iz Skaručne pa toži ljubljansko državno pravdništvo zaradi hudodelstva posilstva pod § 127. k. z. O Hafnerjevi zadevi se je tajno razpravljalo.
Skorjev zločin opisuje obtožnica sle: deče:
Bop v Začretu pri Celju.
Rudolf Skorja je 18 let star, samski delavec v Začretu, se mora zagovarjati, ker ga drž. pravdništvo v Celju obdolžuje hudodelstva ropa. Obdolženec je zahajal k Mariji Slejko v isti vasi, da ji je pomagal pri delu. Dobro so mu bile znane nje razmere, kakor tudi, da ima v omari shranjenega nekaj denarja. Tega si je hotel na nepošten način prisvojiti. Za tatvino pa ni imel priložnosti, ker ga Slejko ni pustila nikdar samega. Dne 28. svečana je obdolT žene c slišal, da se prihodnji dan mož Marije Slejko odpelje v Konjice. Sklenil je, da uporabi to priliko, da si si silo vzame denar. Da izvrši svoj hudoben naklep, je prišel obdolženec 1. sušca t. 1. okoli pol 4. ure k Mariji Slejko, kjer je ostal do četrt na sedem. Med tem časom je Marija Slejko vzela iz omare škatljo z denarjem in jo potem, ko je iz nje vzela 4 K, položila nazaj, omaro zaklenila in ključ pustila v njej. Ko je okoli šeste ure zapirala hišna vrata, jo je obdolženec zagrabil za rami in sunil tako močno, da je padla. Ko se ji je posrečilo skočiti iz veže, je klicala na pomoč; v istem trenotku je bil obdolženec že pri njej, jo zopet podrl na tla jo davil. Ko mu je ena roka zdrknila, jo je držal z eno roko za spodnjo čeljust, z drugo pa jo je z vso silo tepel po glavi. Revi se je končno posrečilo, da ga je sunila z nogo v koleno, vsled česar jo je izpustil, toda ko je zbežala, jo* je prijel z levo roko za ramo, z desnico pa je zopet udrihal po njeni glavi. Šele ko je Marija Slejko vnovič se iztrgala iz njegovih rok in klicala na pomoč, je Skorja odnehal in zbežal.
Skorjo je zagovarjal dr. Vrtačnik. — Predsednik dr. Papež obtožencu: »Ali ste kriv?« — »Da.« — Dalje je Skorja povedal, da je bil do svojega 14. leta v poboljševalnim v Gradcu, nato se je učil kleparstva. Delati ni hotel.
Porotniki so stavljena vprašanja soglasno potrdili. Obsodba se je glasila na 18 mesecev težke ječe.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Esasa
Eggj
mm
pgjga
USI
gaga
gaag
B5B53
gaičg
Najstarejše konsumno društvo na Slovenskem fe
v ,	%
I. ljubljansko delavsko konsumno društvo
v Ljubljani« Kongresni trg 2.
V svojih Številnih podružnicah po vseh delih slovenske dežele nudi članom najboljše in najcenejše manufakturno, špecerijsko in drugo blago. — Za varčevanje skrbi poseben oddelek, ki sprejema hranilne vloge po 5 %• Vloge sprejema vsaka podružnica. — Novi člani se lahko priglase pri podružnicah, ali pa v centrali na Kongresnem trgu 2. Prijatelji in tovariši! Bodimo zavedni kousumarji!
I
jasi
Eggsl
mmm
N—.»d