Naivečji slovenski tednik v Zedinjenih državah
Izha/a t*s*ko sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22nd Place CMeap, UL
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the .fost Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
The largest enian Weeluy in the United States of America.
Issatd rvcry Wednesday
OFFICE: 115! W.
No. 27. Štev. 27.
Chicago, 111., 12. fuU|a (July) 1916
Lokalne vesti.
—	V zadnji številki smo na tem mestu pomotoma poročali, da je bil na seji društva sv. Štefana št. 1. izvoljen kolektorjem za pobiranje milodarov za slovenske ranjence sobrat Andrej Banič; pravilno se ima glasiti Anton Banič. Toliko v popravek in v blagohotno upoštevanje
—	Kakor se nam poroča, si je te dni izbralo Slovensko tambu-raško društvo, ki se je spojilo s Cerkvenim pevskim zborom ime "Lira". Novo društvo se bo torej imenovalo Slovensko tamburaško in pevsko društvo "Lira", Chicago, 111.
Dne 4. julija se je vršilo žrebanje zlate ure in verižice v korist društvene blagajne. Dobitek je zadela št. 350, katero je imel rojak Marko Starec.
To društvo bode priredilo dne 10. septembra t. 1. v Narodni dvorani svoj prvi, ali ustanovni koncert, za kojega se tamburaši in pevci marljivo pripravljajo. Društvu "Lira" želimo kar največ uspeha in napredka
—	Nekateri slovenski! listi so poročali, da je znašalo letos število v našem mestu ponesrečenih

otroku usta in čisti mu redno zobe. Ne puščaj otrok, da bi se jih igralo več skupaj na cesti, na dvorišču osobito ne na takozva-nih "alejih". Pokoncuj muhe in ne puščaj jih v sobo ali kuhinjo!
Ameriške vesti.
10.
Lo-
žrtev praznovanja 4. julija 14 mrtvih in nekaj nad 600 ranje-lih. Kakor je bilo posneti iz vseh iaših lokalnih angleških dnevnikov se ni ta dan v Chieagu letos nihče ponesrečil do smrti ali o-pasno ranil povodom tega patrio-tičnega praznovanja; pač pa znaša letos število skupnih žrtev: 14 ubitih in okoli 400* ranjenih sirom Združenih držav.
— Tudi v Chicago se je zaneslo iz New Yorka najnovejšo in zelo nevarno otroško bolezen "Polio-myletis", ali "Infantile paralysis" (otroška mrtvoudnost), ki je v Greater New Yorku zahtevala do 9. t. m. tekom nekaj dni že 224 žrtev in 980 obolelih slučajev. V Chicagu je bilo do 9 .t. m. prijavljenih troje takih slučajev, en otrok je pa že umrl vsled te skrivnostne bolezni.
Da se kolikor toliko mogoče omeji razširjevanje te kužne bolezni tukaj, je odredil mestni zdravstveni oddelek vse potrebne korake; mesto samo je dovolilo v to svrho $15.000. Sedaj čuva na vseh železniških postajah več izkušenih zdravnikov novodošle potnike v spremstvu otrok, prihajajoče od iztoka; vsakega otroka se že na pošto j i temeljito preišče, da ne zanese kali te bolezni v naše mesto. Železniška družba mora pa mestnemu zdravstvenemu oddelku še pred prihodom vlaka brzojavno naznaniti, koliko otrok se nahaja na vlaku in kam so isti namenjeni?
Naš mestni zdravstveni komisar zatrjuje, da se to nevarno kužno bolezen lahko zanese po muhah iz raznih hlevov, ali smrdljivih gnojnih jam; drugi zdravniki pa pravijo, da je kal te bolezni v cestnem prahu ali sploh v nesnažnosti.
Gotovo so tudi naše slovenske mater^ zelo v skrbeh za svoje malčke. Mestna sanitarna oblast priporoča, materam, da naj se ravnajo v tem slučaju sledeče:
Vsak slučaj, če bi se oprijela otroka mrtvoudnost, naj se ne-nudoma naznani mestnemu zdravstvenemu departmentu. Drži takega otroka v posebni sobi in ne pusti prihajati drugih otrok v njegovo bližino. Sobo, kjer leži tak otrok, je treba temeljito de-sinficirati. Dajaj takemu otroku mleko in drugo hrano v posebnih (lastni-h) posodah. Člani dotične družine naj grglajo in si izpirajo grlo z "Peroxide hydrogen", pomešano z vodo. Knjige in igrače, ki jih je imel tak otrok naj se enostavno sežge. Odstrani vse pse in mačke iz hiše, kjer je slučaj take bolezni; izpiraj marljivo
letnica slovenske fare v rain, Ohio.
V prijazni in cvetoči slovenski naselbini Lorain, Ohio, se bode v nedeljo, dne 16. julija t. 1. obhajalo na slovesen način desetletnico obstanka te fare, ali odkar se je ondi zgradilo lično slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda. Upamo, da nam bo naš poročevalec iz Loraina poslal o tej slavnosti bolj obširen opis; tamošnji slovenski župniji pa kličemo: Vivat, flo-reat, crescat!
Povratek iz stare domovine.
1 I)ne 6. t. m. se je povrnil v New York bivši uslužbenec tvrdke Frank Sakser in znani potovalni zastopnik "Glas Naroda", rojak Janko Pleško v spremstvu svoje 6 let stare hčerke. V staro domovino je odpotoval' s svojo družino meseca maja 1. 1914 ali nekaj tednov pred izbruhom vojne. Zadela ga je pa med tem časom nesreča, da mu je umrla na njegovem domu v Šmalčiji vasi pri &t. Jerneju njegova soproga. Ker je rojak Pleško ameriški državljan, se je vrnil končno zopet nazaj v našo prosto in svobodno novo domovino.	•

Preprečena vojna z Mehiko.
Washington, D. C., 10. julija.— Napetost in kriza med Mehiko ter Zedinjenimi državami je odstranjena; vsled tega se da z mirnim srcem lahko sklepati, da ne bode prišlo med tema državama do vojne.
Mehiški predsednik general Carranza je poslal naši vladi še dne 5. t. m. povoljen odgovor, da je Mehika pripravljena ugoditi zahtevam Zedinjenih držav samo da bo zavladajo med njo in našo vlado premirje in staro prijateljstvo. Carranza je obljubil, da bo skušal s svojimi četami zajeti gen. Villa; zaeno je pa svetoval predsedniku Wilsonu, da naj drži obmejno ozemlje poleg Mehike vedno zastraženo.
Vsled tega se bode v dogled-nem času odpoklicalo več tisoč miličarjev in regularnega ameriškega vojaštva iz Mehike, tudi stražo ob Rio Grande reki na mehiški meji se bo za nekaj omejilo.
Iz Mexico City v Mehiki se semkaj poroča> da se bo vršila baje že v kratkem času v kakem mestu Zedinjenih držav mirovna konferenca med zastopniki mehiške \lade in zastopniki vlade Zedinjenih držav.
General Carranza ubit.
Ch hizahua, Mex., 10. julija. — 15 milj južnozapadno od mesteca Jiminez je prišlo minulo sredo pri Corn lu med četami generala Ignacio Ramos-a in vojaštvom gen. Ville do hudega spopada, v katerem je bil Carranzov general Ramos ubit. Izgube na obeh straneh so občutne.
Zaplenjena pošta. New York, N. Y., 7. julija. — Včeraj je prispel semkaj iz Rottcrdama parnik "Nieuw Amsterdam" z 534 potniki. Glasom poročila kapitana tega parnika je odvzela angleška poštna oblast v Kirkwallu 369 vreč pošte namenjene v Zedinjene države. Na parniku se je pustilo samo 2 vreče pošte nedotaknjene in sicer: eno za nizozemsko poslaništvo v Washingtonu, 1 za Montreal v Kanadi in 1 zavitek namenjen za neko ekspresno družbo v New Yorku.
--------p
K stavki rudarjev v Minnesoti.
Duluth, Minn., 6. julija. (Du-
luth News Tribune.) Dne 3. julija je prišlo na Biwabik, Minn., med stavkarji in šerifi do krvavega spopada. Posledica temu je bila, da je bil pomožni šerif Jas. C. Myron iz Dulutha na mestu u-streljen; poleg tega je bil ustreljen tudi Finec Thomas Ladvalla čisto po nedolžnem. Dotičnik je prodajal na svojem vozu mehke, ali neopojne pijače. Tretja žrtev tega spopada je bil pomožni šerif Edward Schubisky iz Dulutha; tega je pobila žena nekega stav-karja s kolom na tla, da so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Šerifa sta hotela izročiti gotovim strankam zaporna povelja ali warrants"; vsled tega so bili pa stavkarji nanje tako jezni, da je prišlo do takih posledic. Stavkarji Joe Orlandič, Filip Marsonovič, Joe ('ernogar in Jos. Mikič so lahko ranjeni.
Vsled ukaza guvernerja Burn-quista so policijske oblasti na Iron Range aretirale skoro vse delavske voditelje ali "organizatorje I. W.W. Vodja te unije se je brzojavnim potom obrnil v Chicago na gl. uradnika 1. W. W. zveze W. D. Hay wood a, da naj nenudoma odpošlje vsled tega še kaj več delavskih organizatorjev. Haywood mu je odgovoril, da bo ustregel tej zahtevi. Med stavkarji vlada v obče sloga in za-stopnost, vsled tega je upati, da se bodo rudarske družbe udale in ugodile zahtevam stavkujočih rudarjev.
Slučaj "Petrolite".
Washington, D. C., 10. julija.— Državni department je dobil od avstrijske vlade uradno obvestilo, da bode do cela ugodil zahtevi Zedinjenih držav v znanem slučaju potopa ameriškega parnika "Petrolite", katerega je neka avstrijska subraarinka dne 5. decembra 1. 1. v Sredozemskem morju potopila. Avstrijska vlada bode v prvi vrsti kaznovala poveljnika dotične'subm^rinke, poleg tega bode pa plačala lastniku "Petrolite" primerno odškodnino.
Leto IL Voli
Sir Roger Casementova obravnava.
London, Anglija, 10. julija. Ker
se je Sir Roger Casement, obsojen na smrt vsled soudeležbe zarote na Irskem pritožil na višje sodišče, se bo ta obravnava vršila dne 17. julija, kjer se bo določilo, jeli mora obsojenec umreti, ali se mu bo pa kazen izpremenilo v večletno ječo.
Internirani Nemci na Angleškem.
London, Anglija, 10. julija. —
Vsled vojnega razmerja med Nemčijo in Anglijo je na Angleškem interniranih 26.000 nemških civilistov ; število interniranih angleških civilistov na Nemškem pa znaša 4000. -
Izgube Avstrijcev.
Pariz, Francija, 10. julija. Av-
stro-ogrska vlada je baje te dni uradno naznanila španskemu po-NA ZAHODNI FRONTI. slaniku na Dunaju, da znašajo do-Slika nam kaže bojno pozorišče sedaj skupne izgube Avstrijcev na zahodni fronti, kjer potiskajo 3,000,000 deloma ubitih, pogreša-Angleži in Francozi Nemce nazaj, nih, ranjenih in onih, v vojnem u-
Pri vrhu je slika slovečega fran- jetništvu. coskega generala Joffre, na desni Ubitih v vojni in za stalno postrani je pa slika angleškega ge- habljenih je 2,000,000, na Ruskem nerala Sir Douglas Haig-a, ki igra- ujetih 1,000,000; v srbskem ujet-ta glavno ulogo v tej ofenzivi. ništvu se jih nahaja 60,000; v laš-
I-— jkem ujetništvu pa 40,000. Število
sonu prizadevale z ognjem po- dosedaj padlih avstrijskih častni-makniti naše čete nazaj, smo po k°v se računa na 29,000. hudi bitki končno le pognali so- p^j, Ru30y v q^« vraznika, mu zavzeli vse postojan-	J	*
ke in odvedli 700 vojnih ujetni- j Petrograd, Ruaija, 10. julija.— »	~ kov	Mogočna ruska armada, ki je u-
nemška submarinka Deutschland j '	I drla nedavno s silo v južnoiztočno
dospevša sinoči iz Kicla nameni- Da~*Tje doseglo tako epe u- Qa se Dahaja 8edaj Mmo ^ škem po 16 dnevni naporni vozji; spehe se mora pripisovati to zma-	oddaljena 0(I meJsta Stani_
v naše pristanišče. Ta novodobni,|go dejstvu, ker se je sporazumno ^ Nadyorna Kep so ge Ay
strijci pomaknili iz Mikuliczina
imajo sedaj Rusi to važno železni-
^^^^^^^^ ško točko v svojih rokah. V obče vodo, 1800 pa pod vodo. Povelj-. Francozi so se obnesli hrabro na se uradnQ & z g fr(mte
nik tega morskega čudaka je ka- juzni strani Angleži pa na sever-,	gtjmih z h in velikem
pitan Kairig, število njegove po-, ni. Osobito hudo klanje se je v?i-1 ^ v bitki pri Kolke m mi-sadke ali moštva pa znaša 29 lo pri Albertu 111 Ancre. Angleški,^ gre smQ	m &
mož.	. kralj Jurij je generalu, >ir Don- j ^ čagtnikoy in 7415 vojakov.
glas Haigu brzojavno čestital nad ,	v. ., ... „
Nemška submarinka križala Atlantik.
Baltimore, Md., '10. julija. — Prvikrat v svetovni zgodovini je križala včeraj atlantski ocean
315 metrov podmorski čoln je z francoskim generalom Juffre-preplul 4180 milj dolgo razdaljo j jem in generalom Haigom pričelo 16 dneh in sicer 2380 milj nad naenkrat pritiskati 11a sovražnika, j IJ
.	ški armadi, bojujoči se na Fran- Ogri v strahu, upne pošte za ameriško vlado in
razne nemške konzulate. Ker ta	( .... _ Bvlca' w\ ...
submarinka ni oborožena, bode	London, Anglija, 10. julija. Z avstrijskim 111 ogrskimi ljudskimi
lahko ostala neovirano v ameri- francoskega bojišča se poroča voditelji se je pojavil hud razdor;
škem pristanišču toliko časa, da	semkaj o ponovnih zmagali in 11- to pa vsled tega, ker se Ogri boji-
naloži 1000 ton bakra in druge	»P<*ih. Angležem se je posrečilo J0 pred vpadom Rusov na ogrsko
ameriške rude za nazaj.
pri Contailmaisonu, severno od Sonnne pognati sovražnika daleč Iz Helgolanda (Nizozem.) je od- ; nazaj. V tej bitki je padlo nam 1	«0 - -- v roke ve£ te£k}h nemških topov
plula ta. submarinka 23. junija čez Severno morje. Ondi je bila vedno v veliki nevarnosti, ker je morala pluti globoko v morju pod številnimi francoskimi in angle-
in številno vojnih ujetnikov. Tudi Francozi napredujejo.
Pariz, Francija, 10. julija. U .. radno se poroča, da so naše čete čke. vale so jo pač skoro 30 ur, a jim v chajnpagne potisnile nemškega je končno srečno utekla. Na V1«°! sovražnika nazaj za 500 metrov;; kem morju je "Deutschland
zemljo. Ogri zahtevajo da naj se s soške in tirolske fronte odpo-kli več vojaštva na Ogrsko; avstrijski državniki se pa temu upirajo in so že naprosili vlado da naj obdrži vojaštvo na Južno Tirolskem, inače bodo Italijani zavzeli vse ondotne važne strategične to-
zapazila več
Osumljen umora 20 oseb.
Topeka, Kans., 10. julija. —
Policijske oblasti tukaj so aretirale nekega William Mansfielda, ki je osumljen, da je zadnja leta v tej okolici s sekiro umoril do 20 oseb. Morilec Mansfield je služil zadnji čas pri vojakih, sedaj ga je pa prijela oblast tudi vsled dezertaeije.
škimi bojnimi ladjami. Zasledo-
^^^^	1 1 :1 1 1 1 11 1	mu vrv. Ut	»»	»v	1	#
Boj v suganzki dolini.
Dunaj, Avstrija, 10. julija. Iz
j« --------------m pri Basileuxu blizu Somme smo glavnega armadnega stana se daveč angleških tovornih ^^ odvedli 950 nemških voja- nes poroča o hud?h bojih, ki so se ladij, a ni zamogla istih potopiti, koy y naše ujetništvo, pri Vosges vr&ii v£eraj med našimi in Italija-ker ni oborožena. Prestati so pa smQ ^^ yge tri SOVražne napade ni v dolini Sugana na Južno Tirol-—.ni; lropitan in moštvo te sub- uspešn0 vsle(j izbornega delova- skem blizu Cimadici in Monteze-a visokem morju dosti ^ ^^ strojnih pušk.	(bio. Dasiravno je prišlo v neka-
nevarnosti vsled hudih • y ^^ Verduna traja artile- terih krajih do bajonetnega spo-
rijsko obstreljevanje še vedno da- pada ,so se morali končno Italijani
1" in sicer	rtiaflonnAUpfa nAi-o^oni limalrnitl
morali kapitan in moštvo te sub marinke na visokem morju dosti strahu in viharjev in nevihte. Kedaj se povrne nazaj in v kteri smeri, še ni znano.
Inozemske vesti.
Uspehi Angležev na francoski fronti.
London, Anglija, 8. julija. Angleške čete so pod vodstvom generala Ha i ga dosegle na severni francoski črti včeraj zopet lepe uspehe. Kakor se uradno poroča, so zasedli Angleži pri La Boisselle do 2000 jardov dolgo črto nemških strelskih jarkov, pri Olliver-su je pa padlo Angležem v roke okoli 500 jardov prej od Nemcev zasedenih okopov in jarkov., Na severni strani Fricourta je nase vojaštvo pregnalo Nemce iz treh-utrjenih krajev, da so se morali daleč nazaj umakniti. Dasiravno so si pruske straže pri Contalmai-
blizu Chattancourta. poraženi umakniti.
Fleury in La Laufee.	Lakota v Črni Gori.
Nemci so izgubili tekom zadnjih	.
dnfna francoski fronti toliko, <,a: Pam Franoja, 10. julija. L>st
bi sčasoma primorani nn,aknitil^^tTJfJrf^ se preko meje.
Francoski general Foch se je zadnje 3 dni osobito odlikoval v bitki pri Picardi, ter se sedaj nahaja s svojo armado že neposredno pred zelo važno od Nemcev zasedeno trdnjavo Peronne.
liki lakoti, ki je nastala v Črnigo-ri. Ljudstvu primanjkuje vsakdanjega, najbolj potrebnega živeža vsepovsod v toliki meri, da je umrlo vsled lakote že več tisoč o-seb.
Pred Solunom.
Kitchenerjev naslednik. London, Anglija, 7. julija.
mesto pokojnega angleškega vojnega ministra Lord Kitchinerja je bil danes imenovan za to mesto
Solun, Grška., 10. julija. Tu se
pripravljajo francoske, angleške
Na-1 in srbske čete za ponovni napad
proti Bulgarom. Sodi se, da je sedaj koncentrirana okoli Soluna do 600.000 mož broječa armada David Lloyd George; angleški zaveznikov pomikaje se proti Lom-kralj mu je tem povodom podelil j niči. Francoski letalci so porušili grofovski stan. Lord Kitchener j te dni grško trdnjavo Ruppel, ko-namerava izposlovati zaprtim ir- jo so imeli Bulgari v rokah; tako skim puntarjem splošno amnesti- j so požgali tudi skoro vse žitne po-•0	lljane v dolini reke Strumnice.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25. K. S. K. J., Cleveland, O. se naznanja članom in članicam goriimenovanega društva, da se je na seji dne 2. julija t. 1. sklenilo pobirati med društveniki prostovoljne darove za ranjene in poškodovane rojake v stari domovini prizadete v sedanji vojni, ki se vojskujejo in branijo svbjo slovensko domovino proti Lahu, da je ne pogoltne .
Torej Vas cenjeni mi bratje in sestre našega društva uljudno prosim, da pomagate vsak po svoji moči. Vsak dar se sprejme hvaležno in se bo darovani znesek ter ime darovalca objavilo v "Glasilu K. S. K. Jed note".
Z bratskim pozdravom
Josip Russ, tajnik.
Torej uljudno vabim Vse člane našega društva, da se te seje pol-noštevilno udeleže. Na tej seji imamo več važnega za sklepati, kar se tiče veselice, kojo priredimo prihodnji mesec i. t. d.
Z bratskim pozdravom
Math Zakrajšek, tajnik.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom našega društva sv. Janeza Krstn. št. 13 K. S. K^ J. Biwabik, Minn., da se je tekoči mesec pri zadnji redni društv. seji sklenilo, da se pristopnina v naše društvo zniža z $3.50 samo na $1.00.
Torej kljčem vsem onim, ki morda niso še pri nobenem podpornem društvu, da se Vam nudi najlepša prilika pristopiti za majhno svoto k našemu podp. društvu. Znižana pristopnina je v veljavi od 2. julija letos do 1. januarja 1917. Člani društva, Vi pa sedaj marljivo agitirajte, da bomo dobili ta čas dosti novih kandidatov v naše društvo!
Dalje opominjani vse one člane našega društva, ki mi še niso oddali ozir. odposlali spovednih listkov, da to storijo, kar najprej mogoče; jaz jih moram namreč poslati najkasneje do 15. julija duhovnemu vodji K. S. K. Jedno-te. Opomnim, da velja to za vse enako, za člane in članice. Dano Vam je bilo dovolj časa za to in čitali ste že tudi večkrat tozadevna uradna naznanila v našem Glasilu. Vsled tega Vas še enkrat prosim, da upoštevate ta moj poziv. Jaz bi imel rad vse pri rokah in v redu. Če se bo kateremu vsled tega pripetila kaka neprili-ka, naj si isto sam sebi pripiše!
ISobratski pozdrav
Frank Pezdirc, Box 397, Biwabik, Minn.
NAZNANILO.
Tem potom se naznanja vsem Slovencem in Slovenkam v Denver, Colo, in okolici, da se bode vršila dne 16. julija t. 1. tombola v korist sklada za ranjence in sirote v stari domovini. Prva tombola se bo igrala označeni dan ob 9 uri dop., dru^a pa ob 8ih zvečer v prostorih rojaka John Bau-dek.
Vsled tega se uljudno prosi in vabi vse občinstvo, da bi se te prireditve v obilnem številu udeležili. " Vsakdo naj skuša pripomoči tej dobri stvari po svoji zmožnosti saj je čisti j>rebitek namenjen ubogim slovenskim sirotam v mili nam stari domovini. Zaeno Vas tudi prosim, da naj bi požrtvovalni naši rojaki za igranje te tombole darovali kak primeren dobitek, ki se hvaležno sprejme. Dobitke ali darove sprejema podpisani tajnik društva sv. Roka št. 113 K. S. K. J. Torej pridite vsi v nedeljo, dne 16. julija zjutraj ali zvečer na to prireditev. Na veselo svidenje!
Tem potom prosim člana našega društva z imenom George Hiti, da se zglasi pri podpisanem tajniku glede društvenih zadev. Zadnji čas je bival v Clevelandu, Oho, kje je sedaj, — pa ne vem, V obče prosim vse člane našega društva na potnih listih, da naj mi vedno pravočasno naznanijo premembo naslova, ali svoje novo bivališče; jaz moram vedno vedeti, kje se ti člani nahajajo; člani kateri pa še nimate potnih listov živeči več kot 5 milj od našega društvenega sedeža ste na-prošeni, da si jih omislite, ker brez potnega lista niste opravičeni do nikake podpore od strani društva in tudi ne od Jednote.
Sobratski pozdrav
Louis Andolsek, tajnik, 5173 Clarkson St., Denver, Colo.
Steelton, Pa.
Cenjeni urednik: —
Želim, da bi natisnili teh par vrstic v Vaš cenjeni list.
Devetega junija sva šla moja mati in jaz v Lorain, Ohio na o-bisk k moji sestri, č. sestri Regi-ni, katera uči otrbke v farni šoli ss. Cirila in Metoda. V nedeljo večer 18. m. m. so imela dekleta zgoraj omenjene fare prav krasno igro v slovenskem jeziku pod nadzorstvom č. g. Škurja in s sodelovanjem č. sestre Regine. Dekleta, katera so igrale, so bile gospodične: Mirni A. Virant, Anna Urba-nek, Mary Bombač, Angela Game, Mary Kobašič, Lena Rezek in Mary Kosten. Moram reči, da ta igra je bila v resnici zelo zanimiva in podučljiva. Dekleta so svoje vloge prav izvrstno izdelale, in tudi v petju so se zelo obnesle, posebno pa gdč. Mimi A. Virant, ko je pela "Ave Maria". Program se je začel s pesmijo "Old Black Joe". Tudi šolski fantje so prav izvrstno igrali igro "Kovačev študent", katero je tudi zelo zanimiva, podučljiva in smešna in katera je bila prav včeš vsemu ljudstvu. Vsa čast gre č. g. Kkurju in čč. sestram, ker so se trudili, da so tako lepo izučili našo mladino v velik ponos vsem župljanom fare ss. Cirila in Metoda. Dvorana je bila natlačena, tako da ni bilo več prostora. Zelo se nam je do-padla Slovenska godba, in tudi so časti vredni, ker so se potrudili, da so zastonj igrali v napredek slovenske župnije.
Fred. J. Seberger iz St. Mary's Seminary Baltimore, Md., je dal prav podučljiv lecture, govor s slikami, v Koehis' dvorani zjutraj 20. ni. ni. po sv. maši, pri kateri so bili navzoči vsi školski otroci. Zvečer so pa šolski fantje spet poolivili igro "Kovačev štu-den". Fantje, kateri so igrali so: Jos. Tomšič, Leo Virant, Philip Omahen, Anthony Urbanek, John Černe, Joseph Meamor in Frank Lerchbacher. Šolska dekleta sedmega in osmega razreda so pa igrale prav krasno igro "Sveta Ci-ta". Isti večer so vsi šolski otroki dobili svoja spričevala. Fantje in dekleta osmega razreda so pa sprejeli svoje "diplome" od č. g. Škurja.
V resnici rečeno, sva bila oba zelo začudena, ko vsa videla tako lepo izobrazbo slovenskih otrok v Lorain-u in posebno pa med vsemi Slovenci fare ss. Cirila in Metoda, kateri v lepem napredku in s prijaznostjo med seboj živijo. Želimo se torej najsrčnejše zahvaliti č. g. Skurju in vsem faranom za uljudnost, s katero so nas sprejeli. Posebno pa se zahvalimo cenjeni družini Virant in družini Svete za veliko prijaznost, katero so. nam "izkazali in za trud, katerega smo jim mogoče prizadejali.
Tudi naj še omenim naš obisk v Clevelandu. Najlepša zahvala č. g. Ponikvarju, kateri nas je lepo vljudno sprejel v kratkem obisku. In v resnici nam se jako dopade velika nova moderna šola fare Sv. Vida.
Najsrčnejši pozdrav vsem Lo-rainskim Slovencem in Slovenkam in vsem Clevelandčanom. Tebi, cenjeni list pa želimo obilno novih naročnikov.
Ana in Anton Petrašič,
(mati in brat č. sestre Regine.)
Opomba uredništva: —
Za priobčite v v zadnji štev. do-šel ta dopis prekasno.
GLAflILO K. B^K. JEDNOTR— 12. JULIJA 1916
Ta prireditev se vrši v korist društvene blagajne.
Goriomenjeno društvo naju-Ijudneje vabi vsa slavna slovenska društva, kakor tudi vse cenjene rojake in rojakinje iz Waukegana in No. Chicaga ter okolice, da se v mnogobrojnem številu vdeleže te veselice ozir. piknika.
Za dobro postrežbo in izvrstno zabavo bode vsestransko preskrbljeno. Nikomur ne bode žal, kdor se bode vdeležil te veselice. Na razpolago bodo raznovrstne zabave, srečkanje za par krasnih dobitkov in ples. Za suha grla in
so bili Hrvatje in potem so sledila razna druga druStva vsakovrstne narodnosti.
Naši rojaki so se parade v nepričakovano lepem številu vdele-žili in želi burne ovacijc koderkoli so marčali. In zakaj bi tudi ne? Društvo sv. Janeza Krstnika štev. 143. K. S. K. J. je imelo v paradi zvezdnato zastavo, katero je napravil občno spoštovani g. Steve G. Vertin, tajnik imenovanega društva. Zastava je bila 26 čevljev široka in dvainštifideset čevljev dolga. Nosilo jo je 60 fantov članov omenjenega društva ...	H kakor tudi raznih druzih društev,
prazen želodec bode tudi preskrb- Koderkoli so naši mladi in čvrsti ljeno z vsemi okrepčili. Nadeja- fantje korakali z čez celo cesto mo se trdno, da nas bode slavno razprostrto zastavo, vse je plo-občinstvo ta dan počastitlo s svo- skalo in he čudilo našim rojakom.
t	i • i__r/__ i______.	t ^	%
jim
obiskom v obilnem številu.
Začetek piknika bode ob 1. uri tleča društva: Dr. sv. Jožefa 2, dr. popoludne. Vstopnina za ta pik- sv. Cirila in Metoda 8, dr. sv.
nik je $1.00. To velja tudi za dru Št vene člane. Za to svoto je vsak opravičen poleg proste pijače, tudi do dobitkov, za katere se bode srečkalo na pikniku.
Vstopnice, katero so objednem tudi srečke, je dobiti pri raznih slovenskih trgovcih.
Skupnega korakanja na vese-lični prostor ne bode. S tem je dana lepa prilika vsem, da lahko pripeljete seboj svoje znance (ke) in prijatelje(ice); možje svoje družine (žene in otroci v spremstvu moža so prosti vstopnine) ven v zeleno naravo, kjer se bo-denio skupno veselili in zabavali.
Posebno opozarjamo brate dr. sv. Jožefa, da se gotovo vdeleže te društv. prireditve, zakaj, kdor se ne bo vdeležil iste, oziroma ne bo kupil vstopnine, bode moral prispevati $1.00 v društveno blagajno.
K sklepu pozdravljamo vse Slovence in Slovenke iz Waukegana okolice, ter jih še enkrat prijateljsko vabimo na naš piknik. Na veselo svidenje dne 16. julija 1916!
Odbor dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J.
Sheboygan, Wis., 6. julija 1916. Cenjeni sobrat urednik: —
Tukaj v naši naselbini se je te dni ponesrečil pri delu v tovarni rojak Anton Osterman v starosti 21 let in 4 mesece. Pokojnik je bil doma iz vasi Luže, pošta sv. Jur pri Kranju na Gorenjskem.
Neizprosna smrt, ali nesreča ga je torej zadela v njegovi najlepši dobi življenja; resničen je že star pregovor ki pravi, da nesreča nikdar ne počiva in nikoli ne praznuje.
Pokojni Anton Osterman je delal v tukajšnji tovarni za usnje; prišel je menda vsled neprevidnosti preblizu stroja, kjer ga je pri vilah zgrabilo in pritisnilo. Živel je še 2 uri in pol predno je previden z zakramenti za umirajoče zapustil to solzno dolino in se za vedno preselil v rajske višave. Ranjki zapušča tukaj v Ameriki dva po pol brata, v starem kraju pa mater, sestro, enega pravega brata in menda 4 po pol brate. V svojem življenju je bil to blag in tih mladenič ter zelo priljubljen od svojih domačih in prijateljev. Skrbel je tudi za slučaj smrti in nesreče še ko je bil zdi *av; to namreč, ker je spadal k 2 društvom: k društvu sv. Antona Padov. št. 72 K. S. K. J. na Ely, Minn, in k S. Z. Zvezi.
Nepozabnemu sobratu in sorodniku kličem: Počivaj v miru v tuji žemljici! Večna luč naj ti sveti!
Končno se še vsem sobratom in drugim prav lepo zahvalim, ki so pokojnika nosili in spremili k večnemu počitku.
Jakob Prestor,
svak pokojnika.
NAZNANILO.
Članom društva sv.# Jožefa št. 146 K. S~K. J., Cleveland, Ohio, se s tem naznanja, da je prihodnja seja preložena od nedelje dne 16. julija na soboto, 15. julija ob pol 8ih zvečer.
Waukegan, 111.
[Cenjeni g. urednik!
Zopet je nastopila doba veselja j in razveseljevanja, v kateri prirejajo razna podporna društva svoje izlete, veselice in piknike zunaj v prosti naravi.
Tudi naše društvo sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. Jednote se je odločilo, da priredi v tej letni sezoni, v času razvedrila veselico, ali "piknik" v krasni zeleni naravi in sicer prihodnjo nedeljo dne 16. julija, na prijazni in vsem tukajšnjim Slovencem dobro znani "Francinovi farmi", poleg 10. ceste.
Joliet, III., 6. julija 1916.
Kakor je bilo pričakovati, tako se je tudi zgodilo. Slavni narodni praznik "ČETRTI JULIJ", obhajal se je letošnje leto slavnejše kakor se je katerikrat poprej v Jolietski zgodovini.
Da je bilo praznovanje 140 letnice neodvisnosti Združenih držav veličastnejše, priredila se je v ta namen velikanska parada, katere se jc udeležilo nad 5000 oseb, raznih narodnosti. Gledalcev pa je bilo nad 50.000. Parada je bila razdeljena v dva odseka. V prvem oddelku so bili avtomobili in različni vozovi, v drugem oddelku pa so marčale različne narodnosti. Drugi odsek je bil sestavljen iz devetih divizij.
Slovenci so zavzemali v tej paradi časten prostor, ki so tvorili drugo divizijo. V tretji diviziji
poročal, da se naj parade vdeleže. Hvala lepa vs$m cenjenim dr. odbornikom, ki so svoje člane spodbujali, da so se v krasnem številu odzvali mojemu vabilu; srčna hvala vsem članom in družim udeležencem. Posebna hvala pa še dr. sv. Janeza Krstnika 143, K. S. K.
Farmarji v raznih delih države Kansas so zelo v skrbeh, če bodo zamogli sploh dobiti tako veliko število delavcev, ker je nastalo sedaj v Ameriki splošno pomanjkanje delavskih moči.
Skoro v vseh okrajih vzamerjo farmerji Nemce; v okrajih Trego,
J.,' in njenemu tajniku'g. Verti- Rawlins, Rooks, Pawnee Grove,
nu, ki se je trudilo in omislilo
krasno zastavo. Verjemite mi dra- ------ ^
gi Slovenci, da nastop Vaš v pa-|he, Švede in Skandinavce.
radi bode ostal vsem narodom
Edwards, Ellsworth Cloud in Mitchell pa tudi Slovence, Ruse, Če-
Za krasno zastavo so sledila sle-
Frančiška Sal. 29, (vsi K. S. K Jednote), dr. sv. Petra in Pavla «6, J. S. K. J., dr. sv. Barbare 65 in posamezni članje raznih druzih slovenskih društev.
Lepo je bilo videti stare; in mlade člane raznih naših društev, ki so ponosno stopali za velikansko zastavo, ter s tem pokazali vdanost do svobode, katero vživa-jo v tej novi domovini.
Kot član pripravljalnega odbora zgoraj omenjene parade, ne morem drugače, kakor, da se Najmanjša
Jolietu v dolgotrajnem spominu. Častitke, katere sem prejel od raznih odličnih mož mesta Joliet, mi kažejo in svedočijo, da ste napravili časten in nepozaben korak napredka za našo slavno naselbino in naš slovenski narod.
Vsem skupaj še enkrat najpri-srčnejšo hvalo. Vse kar ste storili, storili ste v korist samega sebe, Vaših rodbin, in v napredek naše naselbine.
Da ste mi zdravi!
Vaš rojak
Jos. Zalar.
Pridelek železne rude 1. 1915.
Lansko leto se je v Zedinjenih državah nakopalo in spravilo na površje 55,526.490 "gross" ton železne rude. Ta pridelek prekaša vsa druga leta razen 1. 1910 in 1913; vrednost lansko leto pridelane železne rude znaša $101,288,-984. L. 1915 se je nakopalo p«) raznih rudnikih naših držav za 14,000.000 ton več rude, nego 1. 1914. Povprečna cena 1 tone te rude je bila $1.83, 1. 1914 pa $1.81.
Kakor poroča državni geolog E. F. Burchard bo znašal pridelek železne rude v tekočem letu še več, kot 1. 1915. Samo v Minneso-
-.	ti in v okolici Superior jezera se
Državni department za delo in bo baje v tekočem fiskalnem letu
Pomanjkanje delavcev na farmah v Kansasu.
industrijo v Kansasu je izdal te dni poročilo, da bodo TabiH kan-
nakopalo 60,000.000 ton železne rude; tudi cena iste se je zadnji
„ , _______________„___ plača za te de-
vsem skupaj tem potom zahvalim j lavtfe bode letos $2.50 na dan s za Vaš časten nastop in udeležbo prosto hrano in stanovanjem. Po-Prisrčno hvalo č. g. župniku Rev tne stroške mora trpeti vsak dni-John Plevniku, ki jc rojakom pri-|nar sam. ^
saški farmarji v kratkem 45.000 j čas dvignila za 70 do 75c pri toni. delavcev pri žetvi in mlatvi pše
V veliki opekarniei (cegelniei) v Madridu, kjer je običajno zaposlenih do 40.000 delavcev, bodo morali promet ustaviti vsled pomanjkanja premoga.
OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
USTANOVLJENA L. 1852.
Okt
V PITTSBURGU.
SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE.
Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo
100 KRON ZA $14.00
POZOR:. Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PR1V. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU.
THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK
CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. i PITTSBURG, PA.
Pišite po tiskovino za pošiljanje denarja v atari kraj. Kuverte in papir Lastno poslopje.	Vatn pošljemo takoj brezplačno na Va3 naslov.
| I IP |
^I«««; MMBiwiMluJ-^iUO!^ MfllBBMMnafift
MtfMitf! eeoMtnmSi auMBiil fiirwrriariPM t<si«iaia peoBCorrrrm
Boj za življenje.
V LEKARNAH
CENA $1.00
Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki pozabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje prebavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba; s tem
izboljša apetit,	*
regulira prebavnost, prepreči zabasanost, odpravi zapeko in pokrepča telo.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite
izgubo apetita, slabost po jedi, napenjanje črev, smrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče, zapeko, obledelost, nervoznost, in telesno slabost.
To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan.
Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje. Ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Proti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se poslužite Trinerjevega linimenta. Mišice, oslabljene vsled dela, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom.
Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c.
izdelovalec 1383-39 s. ashland avenue
chicago, illinois =
5348534848234848482353533253234823482353235323482353235323484848535300020102000200010102000202020102
000153230200005353892348235323483148235323532353485323485348235323482353892348234848482353535323534848235323
'I
prvi slovenski apostclski misijonar in škof med Indijar.civ Ameriki. [f»|
Spisal Dr. LEON V0NČINA, profesor 107c slo v ja v Ljubljani.
Neprecenljivi dar take dobre pobožne matere je osrečil za vse dni časnega življenja in pač tudi za večnost našega Friderika Baraga, ki je bil rojen na praznik svetih apostolskih prvakov Petra in Pavla, 29. junija 1. 1797. v grajščini svojega očeta, Malavas po imenu, v doberniški župniji na Dolenjskem, in krščen ravno ta dan v župni cerkvi v Doberničah. Pa samo dve svojih otročjih let je preživel Friderik v Mali vasi; 1. 1799. je kupil njegov oče graj-ščino Trcbno, katera je še danes v posestvu Baragove rodovine. V Malivasi je stala tedaj zibel našega Friderika, Trebno pa je bil kraj začetne njegove vzgoje, ki sta jo oskrbovala skrbni oče Janez Nepomuk, katerega so sploh čislali kot priljudnega in dobro-\ oljnega, zraven pa tudi srečnega možaka, in pobožna mati Katarina, rojena Jenčičcva.
Ravno nasproti napačni navadni šegi toliko mater, posebno boljših stanov, znala je Frideri-kova mati vzgajajoč svoje otroke od njih skrbno in pridno odvračati vse, kar zahteva posvetni, mehkužni in ničemurni duh časa; njena prva in edina skrb je bila, svoje otroke odgojiti za Boga in tako za večno, pa tudi za pravo časno srečo, ter jim zagotoviti to, kar je edino potrebno.
Kako goreče, kako mikavno je znala pripovedovati svojim otrokom o ljubem Bogu in njegovih lastnostih, in poučevati jih v resnicah in dolžnostih sv. vere; kako milo jo je bilo gledati, ko je, kar se dobro ve, s Friderikom na eni, z Amalijo na drugi strani sprehajaje se po sobi, ž njima vred molila rožni venec!
Kako živo moč je ob takem skrbnem in previdnem materinem prizadevanji v Friderikovim srcu zadobil tisti sv. strah božji, ki je začetek vse modrosti, to spričuje najbolje tista med otroci sploh tako redka odkritosrčnost, po kateri mu ni bilo dano, z lažjo in z zvijačami si pomagati, kedarkoli je v svoji otročji razmišljenosti kaj storil, kar ga je navdajalo s strahom pred materjo ali pred o-četom; spoznal in priznal je svoj pregrešek, ter je prosil odpušča-nja.
Zraven te bogaboječnosti, v kateri se tako lepo razodeva prava in goreča ljubezen do Boga, skrbela je pa Friderikova mati; globoko v otročje srce vtisniti tudi tisto ljubezen do bližnjega, katere lepi sad je živo sočutje, živo usmiljenje do ubožcev in milo-darnost. Kedarkoli je obiskovala zapuščene bolnike, kedarkoli je za bolne in za revne ljudi sploh pripravljala jedi in jim delila, vselej je imela svojega Friderika pri sebi, ali je pa tudi v svoje in Friderikovo veselje dovolila, da je mali Friderik sam ubož-cem delil milodarc; ob takem početji se dobri materi gotovo ni sanjalo, da ravno to sočutje in usmiljenje bo v Fridcrikovem sr-ru kedaj doseglo tisto silno moč, katera ga bo gnala, odpovedati se vsem prijetnostim časnega življenja, zapustiti vse svoje drage domačine, zapustiti dom, zapustiti samega sebe le zato, da bi se popolnoma daroval drugim v prid in v povikšanje časti presvetega imena božjega.
BARAGA V ŠOLAH.
a) V Ljubljani.
Tako so pretekla Frideriku njegova otročja leta, in ko je prestopil v deseto leto, došla je tudi njegovim starišem težka naloga, da so ga morali pustiti iz svojih rok in izpred svojih očij, ter dati ga drugim v skrb in nadaljnje izrejevanje. Poslali so ga 1. 1806. v Ljubljano, pa tako, da ni z drugimi učenci vred hodil v glavno šolo, ampak imel je svojega lastnega učitelja, ki ga je doma učil in pripravljal, da je leto za leom v posameznih treh razredih glavne šole prav dobro opravil izkušnje in tako v treh letih dovršil vse, kar se je tirjalo na glavni šoli. Komaj je bil dve leti v Ljubljani, že pokliče Bog. blago njegovo mater v boljše življenje pravega nebeškega doma; pa čeravno je kot enajstletni mladeni-ček izgubil predrago svojo mater, vendar ni izginila nikdar izpred njegovih očij preljuba njena podoba, kakor tudi ni omolknil nikoli glas premilih njenih ust v
njegovih ušesih; po telesu mrtva živela je vedno v njegovem spominu, in blagi njen duh ga je spremljal po vseh. potih daljnje-ga življenja.
Leta 1809., ko je naš Friderik prestopil v ljubljansko gimnazijo, prisvojili so si kranjsko deželo Francozi, ter so jo v svoji oblasti pod imenom kraljevstva Ilirije obdržali do leta 1813. Ves ta čas se je Friderik moral učiti francoskega jezika, kateri se mu je tako omilil, da se je tudi potem, ko so našinci Francoze odgnali iz Kranjskega, kaj rad in marljivo pečal ž njim, dasiravno ni mislil na to, v kak prid mu bo s časom služilo znanje francoskega jezika.
Ker je bil Friderik edini sin družine Baragove, ni si mogel ne on, ne kdo drugi misliti kaj dru-zega, kakor da bo on posestnik Trebanske grajščine, zlasti ko mu jo je tudi oče, ki je umrl v jeseni leta 1812., naravnost odmenil v oporoki kot svojemu dediču. Pa kako lepo da se je v njegovem življenji uresničila veljava znanega pregovora: "Človek obrača, Bog obrne," bode se kmalu pokazala.
Po smrti očetovi pride Friderik v hišo rajneega Jurija Dolinarja, doktorja cerkvenega in državljanskega prava in tedanjega profesorja cerkvenega prava in zgodovine na bogoslovskem oddelku liceja ljubljanskega, in je stanoval pri Dolinarjevi družini ves čas do 1816. leta v katerem je končavši drugo leto tedanjega modroslovskega razdelka dosegel namen, ki ga je imel doseči v ljubljanskih šolah. V hiši častite-ga, pobožnega Dolinarja, ki je obče čislan in spoštovan umrl kot 951eten starček 1. 1858. in kojega blago ime duhovščini kranjski ne bo z lepa izginilo iz spomina, našel je Friderik dom svojih nepozabnih starišev; lepi krščanski red, lepe čednosti, ki se jih je na-vzel na strani svoje matere še v otročjih letih, bile so mu vedno pred očmi tudi v Dolinarjevi hiši; s posebno hvaležnim veseljem se je tedaj večkrat spominjal blagega Dolinarja/ kar nam pričujejo njegova pisma, posebno pa ono, ki je pisal svoji sestri Amaliji 1. 1818. iz Dunaja, v katerem poveličuje veliko vrednost in imenitost tistih, ki z obširno in trdno učenostjo vred znajo gojiti tudi pobožnost in bogaboječnost, in konečno vsklikne: "O Doli-nar! o prelepi, izvrstni vzgled!"
Ta čas, ko je naš Friderik napredoval v gimnazijskih in mo-droslovskih vednostih, ni zanemarjal tudi drugih lepih znano-stij, katere so ravno njemu imele s časom posebno koristiti, seveda se takrat tega ni zavedal. Pečal se je namreč, in sicer pridno, z godbo, s telovadbo, z laškim jezikom in posebno z risanjem, kateremu je bil udan s tolikim veseljem, da je, kakor piše sestri Amaliji dne 4. prosinca 1. 1821., mnogokrat po šest do osem ur na dan obračal v to vajo.
Pa kar na enkrat da slovo lepi umetnosti risanja, iznebivši se vsega v to potrebnega orodja; in zakaj ?
Premagalo ga je nazadnje neko posebno hrepenenje, ki je v njegovem srcu Jr bivalo čimdalje večjo moč in katerega pač ni mogel bolj živo razodeti, kakor v sliki dobrega pastirja, ki jo je kot zadnjo narisal in svoji sestri poslal v ravnokar omenjenem pismu, v katerem glede na to podobo piše: "Podobica kaže dobrega pastirja, ki je dal svoje žiyljenje za svoje ovce, in če se izmed sto njegovih ovac tudi le ena izgubi jih devet in devetdeset zapusti in tako dolgo išče izgubljene, dokler je ne najde. Ti poznaš dobrega pastirja, kaj ne, ljuba Amalija!" — Ne vemo pa ne, ali se je preljubi sestri, ko je brala to pismo in gledala podobico, že dozdevalo, da Friderik risoč dobrega pastirja 1. 1821 slovo daje risanju, s katerim se je bil tako pečal, zato da bi toliko prej in toliko lože sam postal živa in resnična podoba dobrega božjega pastirja.
b) Na Dunaju. -
Našemu Frideriku, kot edinemu sinu in dediču očetovske grajščine v Trebnem, ni druzega kazalo, kakor poprijeti se pravoslovja, ako je hotel učenje nadaljevati; Zato je šel po izvrstno dovršenih
^^Hpiitnjaii leti 1816. na vseučilišče dunajsko. S
tem pa se mu je tudi odprla pot
k čisto novemu, nenavadnemu, z mnogovrstnimi nevarnostmi obda-nemu življenju. Prej vedno v za-vetji rednega in lepega družinskega življenja, zavarovan pred okužnim zrakom zapeljivega sveta se nahaja zdaj na enkrat med valovi viharnega morja, odmaknjen skrbnemu očesu svojih zvestih in prijaznih varihov, samemu sebi prepuščen in popolnoma prost. Ali prostost, ki mu jo je z obema rokama ponujalo in vsilo-valo vseučiliško življenje na Du-naji, se našemu Frideriku ni pre vrgla v razuzdanost, ampak služila mu je le v lepši in obilnejši razvitek blazega semena* katero je doslej obrodilo že mnogoteri prijetni sad. Svete so mu vedno ostale meje, ki jih je neskončno sveti Stvarnik postavil prosti volji človekovi; vedno sveta mu je bila pot ljubezni božje in strahu božjega, po kateri ga je draga mati od začetka že tako skrbno vodila. Ni se nam torej čuditi, da je Fri4 derik med vsemi nevarnostmi, katere spodkopavajo mir in srečo marsikaterega vseučiliškega mladeniča, neoskrunjeno ohranil neizmerno lepoto tiste nedolžnosti in čistoti, katera z najsladkejšimi čutili nasičujc mladostno, po ljubezni hrepeneče srce.
Naj nam Friderik sam odkrije blaga čutila, ki jih je bilo polno mlado njegovo srce; kipela so mu iz srca pisma, ki jih pisal iz Dunaja dragi svoji sestri Amaliji. V enem teh pisem piše dne 6. maja 1819. leta tako-le: f Ti si in še zmerom razveseljujoča stvar mojih mislij. Če se tudi moja duša včasih peča z druzimi mislimi in se jih veseli, vendar je pri tem moje dušno veselje le nepopolno in slabo, in le kratek čas trpi; potem pa včasih nastane v mojem srcu neka pusta praznota, katera se pa more le z blagimi mislimi na Boga in na Njegovo večno ljubezen in z mislijo na tvojo lepo sestrino ljubezen zopet napolniti. O draga moja, prisrčnd ljubljena Amalija! kako bi ti naznanil to svoje čutilo? Nobeden jezik ga ne more izreči, le samo tvoje srce je more občutiti- Vso blagovitost, ki jo čuti srce tvoje kadar na svojega Friderika — ljubeča misliš, okuša tudi moje srce ob tacih veselja polnih trenutkih. O Amalija ! taki trenutki — ki niso redki — so najblagovitejši v mojem življenji itd."
S tem opravičuje Baraga svojo neizrekljivo ljubezen do svoje sestre, pa jo tudi ohranja v pravem redu, ter jo obrača le na Boga, na Njegovo večno ljubezen, kar nam naznanja v tem in druzih svojih pismih, ko namreč piše: "Čedalje bolj in bolj spoznavam, kako ljubezni potrebno srce mi je ustvarila večna Ljubezen, in kako neskončno milost mi je skazala s tem, da je temu mojemu srcu podarila drugo srce, ki je zmožno, sprejemati kipeča čutila mojega srca in mi jih zopet stotero in blagovito 'povračati. Ljubezen je vedno le eno in isto čutilo, ki se pa mnogovrstno razodeva. Zatorej, o ljubljena Amalija! ko bi moje srce ne bilo prav napolnjeno z najčistejšo ljubeznijo do tebe, ne bi tudi bilo zmožno bližati se tisti visoki stopinji svete ljubezni, s katero krščanska duša ljubi večno ljubezen (Boga). Nerazumljiva so nam pota, po katerih nas usmiljena ljubezen božja vleče k sebi. Bog sam mi je podaril tebe, da me s tem darilom spominja svoje neskončne dobrote in ljubezni do nas. In pa res nisem ljubezni še nikoli občutil tako živo, kakor odslej, kar tebe ljubim bolj, ko vse pozemeljsko. Tako je torej v rokah vsegamo-gočne modrosti božje zemeljsko čutilo, katero ga je bilo povzdignilo za višave. In tako si tedaj ti začetek in konec najblagovitnej-
nejših občutkov tega_mojega
srečnega srca. O kako srečni smo! Kako zaslužujemo tako in toliko srečo!? O Amalija! Vedno hvaliva večno ljubezen za to nerazumljivo milost! Še z bolj gorečo in še z drugo prav posebno ljubeznijo ljubiva njo (večno Ljubezen), kakor je ta, ki jo je Ona nama v srcu užgala. Najina ljubezen bodi nama najvišja na zemlji; Njega, Boga pa ljubiva še s prisrčnejšo ljubeznijo, če je mogoče — da, da Amalija! mogoče je — še s presrčnejšo ljubeznijo ga objemajva."
(Dalje prihodnjič.)
Ali
nI trebit
Olikanim slovenskim krogom Spisal:
t ANTON BONAVENTURA
škof.
V Ljubljani: 1905.
' (Nadaljevanje.)
Take descendečne hipoteze ne-čemo izpodbijati; naj jo le priro-doslovci razjasnjujejo, naj le pri-rodne pojavi po njej razlagajo, naj le poskušajo dokazati, da je res popolno verjetna: nam je to prav, saj se onda divno vjema z že priznano hipotezo Kant-Lapla-cejevo o postanku in razvoju sveta, o postanku in razvoju zemlje. Razvoj zemlje je geološki in zaje-dno paleointološki. Ta sklad nas tudi nagiba, da se oklenemo te o-menjene descendenčne hipoteze.
Wasmann pravi -.(Biologie, str. 184.) „Ak6~hočemo moderno des-cendenčno teorijo, v kolikor služi bogotajstvu, uspešno pobijati, moramo skrbno razločiti, kaj je v njej resničnega, kaj zmotnega. Onda bodemo nasprotniku izvili, orožje in rok in ga z onim in istim orožjem pobili, s katerim je mislil, da nas je že popolnoma premagal. Ako se pa lokavi taktiki modernih bogotajcev pripustimo zapeljati na to, da sploh vsak mogoč razvoj odbijamo, ustrežerno jim in jim zmago olahkotimo. Za-gazimo v slično zagato kakor bo-rivci za Ptolemejcv sistem zoper Kopernikovo svetovno naziranje. Morali so ostati v obrambi in se zadovoljiti s tem, da so kak dokaz protivnikov kot pomanjkljiv spodbijali. Tako stališče se pa ne more dolgo držati; treba se umikati in umikati, dokler nisi popolnoma jpremagan. Ako nečemo, da naše krščansko svetovno nazira -nje ne podleže že napadom modernega prirodoslovno - modroslov-nega monizma, moramo se odločiti za pogumen naskok; moramo se polastiti sovražnikovega arzenala in pripoznati, kar trdi resničnega in onda izvito mu orožje obrniti zo per njega samega.
III. PRVI ČLOVEK.
Kakor vidim iz "Naroda," se je v "Mestnem domu" tudi o človeku govorilo in sicer v smislu, da je on le najbolj razvita žival. Moj Bog, ali se je tudi tem trditvam ploskalo? Ali so se te trditve znanstveno dokazale? Srce me boli, ko se moram kot duhovni pastir tudi olikanih krogov iti borit za čast in dostojanstvo naše človeške nature, za čast in visokost našega rodu.
Vprašajmo se, kdo je opravičen o človeku razpravljati? ali samo zoologija? in kake dokaze nam ponujajo prirodoslovci za drzno trditev, da je človek živalskega rodu.l)
1) Wasmann, die moderne Biologie, str. 275—304.
1. Ali je zoologija kompetentna?
Žalibog je mnogo zoologov, katerih vedoma, ali nevedoma stoje na stališču, da je edino zoologija kompetentna govoriti o bitnosti in postanku človeškem. Te priro-doslovce primerja Wasmann čr-kostavcu, ki bi bistvo in postanek Mozartovih simfonij presojeval edino s stališča tiskarskega črnila. Katera znanost naj pa razsoja o človeku, o njegovi bitnosti in postanku?
Na tem mestu nečem govoriti o bogoslovni znanosti, pač pa na-glašam modroslovje, in sicer du-šeslovje, katero ravno duhovno življenje človeško raziskuje in sicer na podlagi opazovanja samega sebe in raznih življenskih pojavov v človeku.
Ko dušeslovje vse notranje delovanje človekovo preudarja, sklepa na izvor tega delovanja. Iz narave delovanja pa sklepa, da delovanje ne more izvirati iz telesne snovi, marveč da sc more porajati edino iz nematerijelnega ednostavnega samostalnega začetnika, ki za delovanje sicer potrebuje telo, toda v delovanju samem, torej tudi v bitnosti svoji od telesa ni odvisen in ga imenujemo duhovno dušo. Ako se to duhovno življenje primerja s pojavi ^živalskega življenja, katero se edino okoli počutnih predmetov suče, dozna se neizmerna, bistvena razlika med človekom in živaljo. Žival nima sposobnosti za duhovno abstrakcijo, po kateri pridemo do splošnih pojmov stvari, s katerimi se vrši mišljenje m so podlaga svobodni volji, zato pa
Idi nima proste volje, nima govora, nima znanosti in napredka, nima rejigije, nima morale.
Teh bistvenih razlik, ki tvorijo nepremostljiv prepad med človekom in živalijo, ni mogoče ta jiti. In vendar jo taje površno misleči učenjaki, tajiti jo pa morejo le onda, ako dušeslovje kot posebno znanost naravnost zavržejo in edino zoologiško razmotri vanje priznajo kot merodajno za primerjajoče dušeslovje. Razmo-triva se na človeku edino to, kar ima z živaljo sličnega, ono pa, kar človeka od živali loči, nad žival povzdiguje, si prizadevajo razložiti trdeči, da so se te razlike morale počasi iz živalstva razviti, ker drugače bi jih ne bilo. Tu se pojavi ona zgoraj pograjana eno-stranost črkostavca: skrivaj se predpostavi, da je zoologično raz-motrivanje človeka edino kompe-tentno in na tem popolnoma napačnem stališču se proizvaja vsa sodba o človeku in njegovem dušnem življenju.
Da, tudi religija in morala, tako dosledno nadaljuje Wasmann, obstoje za golega zoologa le v toliko, v kolikor sta se "iz živalskih začetkov razvili". Kar seže više, o tem se lahkoumno trdi, da je "bajka, prazna vera, suženjstvo duha i. dr." Taka trditev vse verske nauke popolnoma odpahne, z njimi pa tudi najbolj močne nagibe za našo nravnost. O dogmah ne more biti govora, vera v osebnega Boga in Stvarnika je že davno premagano stališče, z večnostjo in peklom se le še hribovski pastirji strašijo. Trditev, da bivanje osebnega Boga nujno zahtevajo tudi zoološka dejstva, o ta trditev se z gnjevom zavrača, ker onda bi zoologija ne bila več čista zoologija, ampak zmešana z metafiziko.
Tu se pa vidi zopet ona pogubna enostranost. Pomisli! Čisto zoološki misleči učenjak more biti dvoje: prvič agnostik, ki trdi, da njegov um in njegovo mišljenj« ne sega čez meje zoologiškega spoznanja; ako tako trdi, obsodi se v duhovno omejenost in duh svoj vklene v nevredne verige; ali pa drugič kot monist omenjene meje prekorači, in trdi, prvotno bitje se je v človeku razvilo do najvišje stopinje živalstva; ako tako trdi, ne misli več golo zoološko, ampak z zoologijo spaja metafiziko ravno tako kakor oni, ki iz zooloških dejstev sklepa na o-sebnega, nadsvetskega, vsemogočnega Boga. Razlika med obema je edino ta, da prvi sklepa popolnoma napačno, drugi pa popolnoma prav.
Koliko veljave imajo torej trditve v vseučiliščnih učilnicah ali pa v strokovnih in nestrokovnih listih, da je izvor človeka iz živalstva zoološko dognana resnica? Te trditve nimajo prav nobene dokazne moči, vsaj ne raziskujejo človeka, kakoršen je sam po sebi, ampak le kakoršen bi po njihovih zooloških nazorih moral biti, namreč gola žival; za to, kar je dušno, duhovno, zoolog nima smisla. Ta pomanjkanja razumnosti za pogem o duhu, o duši nam globoko misleči Karol Ernest pl. Baer v nastopnih primerah prav lepo pojasnjuje:!)
1) Loc. cit. str. 248.
"Nekdo čujc lepo melodijo proizvedeno na rog; morda se na njo spominja, nikakor pa ne mi sli, da se je sama odigrala, ršica, ki je sedela v rogu, ko se je vanj puhalo, mu pravi: kaj melodija? neumnost! dobro sem čutila, da je bil to le silen veter, ki me je iz roga vrgel. Toda pajek, ki je na rogu sedel, trdi: to pa že ne, ni ne melodije, ne silnega vetra! ampak le tresljaji so sedaj bolj nagli, sedaj bolj počasni, vsaj sem jih dobro čutil! Obe živalici imata prav s svojega strokovnega stališča, toda nobena ni imela razumnosti za melodijo. Ali vzemimo, popotnik je sredi Afrike izgubil zvezek not. Najde ga navaden divjak, mislil bo, to je snopič suhih listov. Hotcntot, ka jc morda že v zvezi z Evropejci, bo spoznal, da je to papir; kolonist da so note; izobražen glasbenik pa bo v teh notah videl morda Mo zartove ali Beethovenove kompozicije. Ravno tako, pravi Baer, je s premišljevanjem duhovnega; kdor nima nagnjenja in razuma za spoznavanje duhovnega, naj ga'ne raziskuje, pa naj tudi o njem ne sodi, zadovolji naj se s svojim lastnim "jaz." Da, priro-doslovec je nekako opravičen postati ob meji duhovnega, ker tukaj preneha sigurna pot njegovega opazovanja in popolnoma ga
zapuste njegovi
mera, tehtnica in uporaba si
njih čutil. Le pravice nima trditi : ker jaz ničesar ne vidim in ničesar meriti ne morem, gotovo tudi nič ne obstoji; tudi ne sme trditi: le to obstoji, kar je telesno in se more meriti, tako imenovano duhovno izvira iz telesnega in je le njegovo svojstvo ali njegov pridevek. V tem slučaju bi ravno tako sodil kakor Hotentot, ki je le točke in črte videl, ne pa glasbo, ali kakor učeni pajek, ki je štel tresljaje roga, ni pa čul melodije."
Te besede, pravi Wasmann,1) naj prevdarjajo vsi oni, ki z Hae-ckelnom, Buechnerom in drugimi materijalisti trdijo, da je človeška duša prazna sanjarija in to zato, ker je nad njihovo jako enostransko razumevanje prirodnih pojavov preveč vzvišena.
Ker je pa človeška duša od živalske bitno različna in netvarin-sko duhovno bitje, zato se nikakor ne more razviti iz živalske duše, ampak je naravnost ustvarjena. Še glasoviti Wallace, ki je darwinist, isto trdi.2) Vendar se mora pa šele onda reči, da je bil človek ustvarjen, ko se je duša spojila s "telesom vzetim iz zemlje." Toda ni nam znano, da li je telo neposredno od Boga narejeno iz že ustvarjene in do gotove stopinje razvite tvarine, ali pa le posredno. Prvo se dozdevno bolj vjema s svetim pismom in zato tudi večina bogoslovcev tako misli;' drugo je pa tudi mogoče in dopustno, vsaj »je za pojem stvarje-nja človeškega telesa potrebno le to, da je Bog ustvaril prvo snov in tej snovi dal zakone, po katerih se je iz nje razvilo človeško telo.
Katero mnenje je pravo? Za gotovo ne vemo. Wasmann3) pravi: "Moglo bi se pritrditi onemu, ki bi dokazoval, da je začetek človeškemu telesu od Boga u-stvarjena prastanica in bi bili torej najstarejši predniki človeka organizmi, ki so imeli življenje proste stanice; pozneje so bili živalska bitja, ko je organsko življenje bolj napredovalo in se je razvilo živčevje s čutili ter je v njem postala počutna duša; po tej duši se je organizem še bolj izpopolnjeval posebno z veČim razvojem možgan, dokler ni postal sposoben, da sprejme duhovno dušo in z njo vse življenje. Tudi pri tej hipotezi bi bil človek postal človek še le v trenutku, ko mu je bila duša ustvarjena; toda tudi na prejšnjih razvojnih stopinjah ni bil nikoli naravnost rastlina ali žival, ampak razvijajoči se človek ..."
1)	Loc. cit. str. 279.
2)	Pri Wasmannu str. 279.
3)	Loc. cit. 283 sq. Tako bi se morda moglo misliti
stvarjenje človeka; toda od misli do resničnosti dejstva samega je še neizmerno daleč. Zato se pa sedaj vprašamo, da li se je človek po svojem telesu morda vendar le iz živalstva razvil?
2. Jeli razvoj iz živalstva dokazan ?1)
Na katerem stališču stoji v tem oziru znanost sedaj?
Haeckelijanec Wiedersheim je leta 1882. napisal knjigo "Der Bau des Menschen als Zeugnis fiir seine Vergangenheit"; leta 1892. je ta knjiga doživela že tretjo izdajo. Po njegovem bi bil človek sestavljen edino iz delov, ki so živalskim podobni ali iz živalstva preostali; ni ga skoraj organa v človeku, katerega Wiedersheim ne bi porabil v dokaz, da se je človek iz živalstva razvil. Da, prav natančno do najneznat-nejših potez nam opisuje svojega predčloveka, kakor da ga je z lastnimi očmi gledal. Toda vse to je gola domišljija; noben dokaz ni pristen in veljaven, kakor sta Haman in Ranke v svojih delih točno dokazala !1) Zato se nam s temi sanjarijami ni treba pečati.
1) Wasmann, ibid. str. 284— 307; Gander die Abstammungs-lehre str. 45—160.
(Dalje prihodnjič).
Nek star japonski pregovor
pravi: Kadar bodo ljudje letali
kakor ptice, tedaj bo 10 velikih
kraljev zapletenih v vojno, e
V Petrogradu na Ruskem se je vršila te dni pod pokroviteljstvom vlade velika razstava umetnih udov telesa: rok, nog itd. Vse te razstavljene izdelke se je brezplačno razdelilo ruskim pohabljencem, ali invalidom.
i
liha j a vsako sredo.
Kranj sko-Slo venske KateU-fto Jednoto ▼ Združenih državah ameriških.
Uredniitvo in apravniktvo: 1961 West 22nd Place, Chicago, m Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za Slane, na leto.......
Za nečlane.........
Za tnosemstvo........
$0.60 .00
.60
fl.OO
Ju
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CAKNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
_ of the
PMITEP STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
by the Grand Carnielian Slo-venioa Catholic Union of Hi« United States of America.
OFFICE:
1M1 Wa»t 22nd Placa, Chicago I1L
_Phone: Canal 2487,_
Subscription rate:
Per Members, per year........fO.CJ
For Nenmembers............$1.00
For Foreign Countries........$1.60
81
Ameriški Slovenci na delo!
Newyorški dnevnik 'Glas Naroda" je dne 29. junija 1.1. opetova-no priobčil zelo zanimiv članek s klicom:
"Ameriški Slovenci na delo!"
Zdi se nam koristno in umestno, da ta članek dobesedno navajamo tudi v našem listu z iskreno željo, da bi obrodile besede tega član-karja obilen sad! Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote."
Članek se glasi sledeče:
Dobrosrčnost je ena najlepših lastnosti slovenskega naroda. Da je to resnica, se je že neštetokrat izkazalo, posebno pa tedaj, ko je ►bila kje res kaka velika potreba. Smili se nam vse, kar je vredno usmiljenja in pomilovanja. Dogodili so se že slučaji, ko smo darovali mi ameriški Slovenci enemu samemu siromaku več tisočakov; če je bila v stari domovini kaka velika nesreča, smo se odzvali takoj, kakorhitro smo izvedeli zanjo, odzvali smo se ponavadi prej, predno je dospela od nesrečnikov prošnja do nas.
Kaj je zdaj v staremu kraju, je vsakemu znano. — Vsak, kdor je le pogledal zadnji dve leti v kak slovenski časopis, prav dobro' ve, da naš narod v staremu kraju ni bil še nikdar v takih stiskah kot je ravno zdaj.
Pa niti v časopis ni bilo treba
pijo na njegovo mesto drugi gospodarji.
Ves zapadni del Primorske, od Predila do Trsta je uničen. Tako temeljito uničen, da ni ostal ka* men na kamnu.
V vsem zapadnem delu Primorske, od Predila do Trsta, živi in si želi smrti narod starcev-beraČev in žena-beračic.
Vsa naša domovina od Soče do Mure, od Drave do Kolpe, vsi ljudje, ki prebivajo po teh krajih, na katere so bili pred celim svetom ponosni, potrebujejo dveh stvari: Ali smrti ali podpore.
Ker smo ljudje, ker smo Slovenci in ker smo njihovi kratje, jim ne želimo smrti.
Ali jim bo pomagal morda Srb? Ne, ker mora sam skrbeti za svojo rešitev.
Ali jim bo pomagal Rus? Ne, ker ima dovolj svojih interesov in ima v sedanjem času sam dosti potreb.
Ali jim bodo pomagali zavezniki ? Ne, ker nas Slovencev niso nikoli poznali in ker smo veliko pre-malenkostni, da bi nas sploh mogli poznati in upoštevati.
Ali bo Slovencem morda pomagaj Italjan, ki se je zagnal kot divja zver v našo zemljo, ali jim bo pomagala avstrijska vlada, ki ima vendar toliko sinov, da se za pastorke niti zmeniti ne more?
Da si pa sami ne morejo pomagati in odpomoči, je vsakemu znano.
Zdaj so na tehtnici: na eni strani je podpora, na drugi je smrt.
Od nas, ameriški Slovenci, je od visno, katera stran bo močnejša in težja.
V prepričanju, da ni niti enega našega človeka, ki bi se že vsaj deloma ne strinjal z našimi predlogi, pravimo sledeče:
Vse slovensko časopisje v Ameriki se je zavzelo za idejo, da je treba pomagati rojakom v starem kraju.
Že samo to je uspeh ,na katerega so lahko vsi ameriški Slovenci ponosni.
Ako se postavi vse slovensko časopisje v Ameriki na stališče, da se mora nekaj doseči, je končni "vspeh več kot zagotovljen.
Vedoč, da so v odborih naših Zvez in Jednot sami izkušeni možje in da imajo v sebi veliko mero požrtvovalnosti, je vsak ameriški Slovenec prepričan, da bo akcija tembolj uspela, če se bodo zavzeli ti možje zanjo.
Odborniki slovenskih društev u-živajo obče spoštovanje vseh članov, katerim načelujejo. Ako bi
_______venskem, pač pa edinole
ihti Slovenci, ki so najbolj potrebni podpore.	1 26. julij« bo ravno dve leti, odkar je bila napovedana vojna. i Ali bi ne bilo dobro, če bi določili en teden za splošno pobiranje.
To naj bi bili dnevi 22. do 30 julija.
V teh dneh naj bi slovenska društva prirejala veselice. V teh dneh naj bi bil vsak Slovenec v Združenih državah agitator in vsak Slovenec naj bi bil darova-
lec.	,
Pokažimo, kaj zmoremo. Pokažimo, da lahko naberemo mi Slovenci v enem samem tednu toliko kot so nabrali drugi v mesecih in
mesecih.
Naš trud bo plačan, tako plačan kot ni bil še nikoli.
Naše plačilo bo najvišje, ki si ga moremo misliti: —- ves slovenski narod nam bo hvaležen.
Sklad "Glasila K. S. K. Jednote" ozir.K.S.K.J.
za ranjene« in sirote padlih žrtev v stari domovini.
pogledati.
Preberimo samo pisma, ki smo ga ne uživali, bi sploh ne bili od
jih dobili za časa vojne od doma Preberimo jih in jih dobro pre-
borniki.
Težko delo jih bo čakalo, toda
mislimo, pa bomo takoj izprevi- vsakdo je uverjen, da se ga bodo deli, da so razmere res grozne in lotili in tudi končali s prirojenim da se je naravnost čuditi našim navdušenjem, ljudem, kako jih morejo prena- Slovenski duhovniki imajo jako naŠati.	lepo priložnost, da razlože svojim
Znan nam je naprimer slučaj, Franom, v kakšnih potrebah je ko so vzeli neki ženici v Kamniku naš narod. Njihove besede bo šest sinov in jih poslali na bojiš- vsakdo upošteval, njihovemu po-
če. Od vseh šestih se ni menda ni-: ti eden vrnil. . . Dobro nam je zna
zivu se bo vsakdo odzval.
Ako uporabijo vse korporacije,
no, da so nekateri še precej dobri vsa društva in sploh vse skupine.
kmetje, ki so imeli deset dq dvajset glav živine v hlevu, zdaj tako reveži kot je revež oni, ki ni še nikdar spal pod svojo streho.
Iz privatnih pisem smo dognali, da so metali otročnice iz postelj in jih pustiti poginiti kakor živali. Nekatera živila so se podražila za sto, dvesto, tristo odstotkov.
Ni je hiše na celem Slovenskem, v kateri bi ne bil vsak dan jok.
v katerih so zastopani naši ljudje, vso svojo agitatorično silo, se bo po preteku kratkega časa lahko govorilo ne samo o tisočakih, pač pa o stotisočaku.
Ker je v takem slučaju potreba upoštevati vsak -nasvet, pravimo tudi mi, da zaenkrat še ni potreba skupnega odbora.
Vsako društvo, vsak časopis, vsaka Jednota, vsaka fara itd. naj nabira in naj naloži nabran« svote
Šli so očetje, možje in sinovi, obrestonosno v kaki banki. Posa-Šli so in se niso vrnili. Če so se vr- mezniki, ki ne pripadajo društ-
nili, so pohabljeni, oziroma bolni in bodo celo svoje življenje nezmožni za delo.
vom, naj izroče svoj prispevek poverjeniku, katerega bo gotovo izvolila iz svoje srede vsaka sloven-
Po Slovenskem divjajo spolne ska naselbina, bolezni. Znano nam je, da so se Glede nabranega denarja, je na-trinajst in štirinajstletne deklice še mnenje tole:
prodajale vojakom za porcijo mena že.
Ne obsojajmo jih, pomilovanja so vredne, ne pa obsojanja. Kdorkoli je v starem kraju
Nikdo nema prvenstva, nobe-! den nima vodstva.
V očeh naroda mora biti ravno j tako spoštovan tisti, ki je dal v j dober namen pet centov kot oni,
zadnjih dveh letih poskusil na- ki je daroval sto dolarjev.
V. Izkaz.
Pri seji društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J., Cleveland, O., dne 2. julija so darovali za ta sklad sledeči člani zneske:
John Žnidaršič...........$1.00
John Widerwohl..........100
Ignac Živoder...........100
Ignac Marinčič...........0-50
John Kuhar.............0.50
Josip Modic.............0.50
Anton Hočevar...........0.50
Anton Fortuna...........0.50
Andrej Glavič............0.50
Frank Smrekar.........0.25
John Pišek.............0.25
Frank Kenik.............0.25
John Skull...............0.25
John Vidrich.............0.25
John Marold.............0.10
John Novak'.............0.10
Andrew Korošec.........0.10
(Skupaj darovano od članov gorinavedenega društva $7.55.)
Od društva sV. Štefana št. 1. K S. K. J., Chicago, 111., pooblaščeni nabiralec Anton Banič, nabra dne 8. in 9. julija skupaj $36.50 in sicer so darovali sledeči
Rev. Anton Sojar..........$5.00
Josip Perko............... 11.00
Jernej Zupan............. 2.00
John Zvezich.............. 2.00
John Žefran.............. 1.00
John Kosmač.............. 1.00
Mrs. Marv Grill............ 1.00
Anton Retel............... 1.00
Mihael Staniša............ 1.00
Math. Turšič.............. 1.00
John Čemažar............. 1.00
Jernej Pire ................ 1.00
Valentin Henigman........ 1.00
Frank Plcvanich........... 1.00
Lud. Potočnik..............50
Feliks Za vrt n i k.............50
Anton Potočnik............50
Josef Dijak................50
Josip Zupančič............ .50
Josip Beribak..............50
Ignac Perko...............50
Frank Fajfar............. .50
Anton Šmjd................50
Josip Rupar...............50
Mihael Košak.............. 50
Chas. Verhovc.............50
Jakob Habat . ..............50
Martin Blaj............... .50
Josip Sluga................50
Mihael Lončar.............50
Agnes Bogolin.............50
Alois Bobich...............50
John Bobich...............50
Alois Stritar...............50
Frank Balanč . .............50
Therese Kremesec..........» .50
Ivana Gaber.............., .25
Nick Skaro................25
Mrs. Lina Laich............25
Uršula Katich . .............25
Math. Tomše...............25
Štefan Raj.................25
Josip Krapec ...............25
Josip Arch................25
Liza Arch . .................25
Leon Mladič................25
Anton Beribak.............25
Josip Šetina...............25
Matevž Lepe j..............25
Martin iBertonc.............25
praviti iz nesebične ljubezni kako dobro stvar za narod, je zaprt.
Potrebno je pa seveda, da se ne I sme poslati in niti poskušati posla-
Ne samo takozvani puntarji po ti tega denarja v stari kraj, dok-
poklicu, tudi učitelji, duhovniki, advokati, izdajatelji časopisov in t. d. so zaprti.
ler ne bo končana vojna.
V Evropi je namreč zdaj pri od-luoujočih krogih krivica veliko
Kdor noče prostovoljno proda- bolj v časti kot pa pravica
ti zadnjega repa iz hleva, mu ga vzamejo z žandarmerijsko silo. Kdorkoli pravi, da je uboj greh,
Kaj hočemo, razmere so take, in | mi jih ne bomo predrugačili. Ko se bo pošiljalo denar, bodo
in da je boljše živeti za domovino zastopniki darovalcev že poskrbe-kot pa umirati zanjo, je veleizda- li, da ga ne bo dobila ne Rusija, ne
jalec.	Srbija, ne Avstrija, pač pa edino-
Vsa polja morajo biti obdelana,	le Slovenci. To je postava. Obdelovalec je le Pripomniti je tudi treba, da ga toliko časa gospodar polja, dokler ne bo dobila ne liberalna, ne kle-
Jean Finot, najbolj poznani francoski ekonomist je izračunal, da bodo znašali skupni stroški sedanje svetovne, vojne od $100,-000,000,000 do $120,000,000,000 (sto, do stodvajset milijard dolarjev) ako bo trajala ta vojna še euo leto, — ali 3 leta skupaj.
Kakor so mišljenja razni evropski Statistiki in ekonomisti, niso znašale vse vojne v zadnjem stoletju niti za polovico toliko stroškov, kolikor bode veljala sedanja vojna, če trpi še leto dni. Stroške Napoleonove vojne, ki je trpela celih 20 let, so znašali 15 milijard dolarjev; krimska vojna e povzročila 12 bilijonov dolarjev stroškov, državljanska vojna v Zedinjenih državah $7,000,000,-000; vojna med Prusijo in Avstrijo leta 1866 je veljala okoli $500,000.000.
Matheu Bodet, francoski finančni minister 1. 1874 zatrjuje, da so znašali stroški Francije v vojni s Prusijo 1. 1870 $2,499,000.-000; pri tem so pa že upoštete vse izgube in škode kar jih je imela država, deparmenti, okraji in posamezniki. K temu znesku je tudi že prišteta svota $18,600.000, katere je imela Francija s preskr-bovanjem nemških ujetnikov in vojakov, predno so zapustili francosko ozemlje po sklenjenem premirju. Nek angleški štatisti-kar je izračunal, da so znašali stroški vseli svetovnih vojn od Napoleonove dobe do 1. 1914 od 36 do 40 milijard, ali bilijonov dolarjev.
Vzemimo n. pr. samo sledeči zgled: Recimo, da znaša skupna
y%lc<; Oobre hrane si »d ne kuha
bajonetom pa lje 11 palcev), ter je za
daljša nego aufcteSHa puška. Izstrelki za to puško so narejeni iz
svinca (model. .3) , in mehkega jekla ; patrone ali naboje še dev-Ije po 5 skupaj v tozadevni ma-gacin. Teža 1 krogi je znaša 10 gramov (15.433 grainov) povprečna brzina izstrelka znaša 860 hietro'v v 1 sekundi; kaliber te puške meri 7.9 milimetrov (0.31 palcev).
Avstrija ima v rabi Mannlieher puške, ki se prištevajo najboljšemu sistemu vseh drugih pušk. Ta puška tehta brez bajoneta 3.7 kg. (8.14 funtov), torej je r tudi najlažja puška, kar se jih rabi sedaj v vojni; krogle, ali izstrelki so pa nasprotno težji, . .kakor krogle drugih pušk. Z Manblicherco se lahko strelja ,v daljavo 400 do 2100 metrov; kaliber te puške znaša 8 milimetrov.
Anglija je uvedla od zadnje južno afrikanske vojne Lee-En-field puške; rabi jo lahko infan-terija in kavalerija; naboji (patrone) se baše lahko vanjo posamezno ali po 10 skupaj ; dolži na, kamor se lahko strelja z angleško puško znaša od 80 do 2100 jardov, kalibra je 7.65 milimet rov.
Francija ima puške Lebelovega modela 1. 1883 in 1893, ki sta si oba- precej podobna. Ta puška tehta brez bajoneta 4.2 kg. (9.2 lb.), meri pa brez bajoneta 1.3 m (4 čevlje in 3 palce), z bajonetom je pa to najdaljša puška, kar je jih sedaj rabi v vojni; v maga-cin za patrone se jih spravi lahko 9; njen kaliber meri 8 milimetrov. Krogla iz te puške izstrelje-
ni že itak m navajen
to -je delo njegove žene; kar se pa potrebilje pri kuhi, moko, fižol, koruzo, meso in drugo, dobi pa žena od vlade zastonj Mehikanci so pri kuhi in oskrbovanju samega sebe zelo leni, vsled tega pa skrbi zanj njegova zena na bojni fronti ravno tako, kakor do-• naravno, da vzamejo matere
ma
armada zaveznikov 14,000,0001 nft (|nodd g) pi¥hiti 700 jardov mož; za vsacega posameznega bo-
jevnika se lahko vzame $4.00 dnevnih stroškov za preživež in rabo niunicije; na ta način znašajo skupni vojni stroški zaveznikov $1,680,000,000 v enem mesecu, ali $20,000,000,000 na leto.
V francoski senatski zbornici j se je nedavno odobrilo budgetni proračun za vojno v znesku $6,193,200,000 za dobo 1 leta. Francija je potrošila v sedanji vojni že $8,897,713,428 in sicer:! zadnjih 5 mesecev leta 1914 j
v 1 sekundi v daljavo 250 do 2000 metrov.
Belgija ima Mauserjeve puške model 1. 1889; teža te puške znaša 4 kg. ((8.8 lb ), nese pa od 500 do.2000 metrov; bajonet pri tej puški je bolj kratek in ploščnat.
Rusija ima v rabi puške Na gani sistema, ki so za 120 gramov lažje od angleških ; v to puško se lahko dene 5 patron naenkrat in odda 24 strelov na minuto. Kali ber Nagant puške meri 7.6 nun.
Italija. V Italiji ima armada že $1,317,886,850; leta 1915 $4,483,-i j ](ifa lg91 puftke MalinlicheP.
319,708, v prvi polovici tekočegal^arralK
leta pa $3,096,506,870.
no modela; težja je od av strijske Mannlichercc za 30 dk.,
Ta pu-
____Jf___________ evlje in
je #£4,400,000 dnevno, ali $10.000, ^ paiec>, v tijenem magaeinu je
Dnevni vojni stroški Anglije k(M/ tchtn 4 k]ff (8 8 ]b } znašajo okoli $15,000,000, Frane«- j -ka (k)1„a 125 m (4 č(
I prostora za 6 nabojev (patron) in se lahko odda iz njo 15 strelov na minuto. Kaliber 6.5 milimetrov.
v eni minuti; dnevni vojni stroški Nemčije pa znašajo $8,250.000, seveda so dnevni vojni stroški I Avstrije tudi ogromni.
Zares grozne so te številke, katerih si človek sploh ne more natančno predstavljati. Pomisliti je pa'pri tem potreba, da je v vojno zapletenih 11 večjih držav in državic, ki zavzemajo skupaj 947,000,000 prebivalstva; število prebivalstva preostalih držav celega sveta, ki se ne vojskujejo, pa | nedavno citati v nekem chikaš-
Pogumne Mehikanke.
Ne samo Mehikanci, temveč tudi njih žene, ali Mehikanke so zelo bojevite, pogumne in junaške, da se jih lahko prišteva Špartan-kam XX. stoletja. O njih je bilo
znaša 797,000,000.
kem angleškem dnevniku zani-
Na bojnem polju so imeli za- miy članek izpod peresa George vezniki 12,820,000 mož, centralni Patullo-ja, znanega zgodovinopis-zavezniki (s prva) Nemčija, Av- ca <> mehiški revoluciji, strija in Turčija pa 8,950,000 Omenjeni člankar navaja, da mož; torej »i je stalo nasproti svetu ni znana niti desetina težav,
21,770,000 bojevnikov.
katerim so Mehikanke zadnja le-
Človeku se pa jamejo jeziti ta izpostavljene; da so Mehikan-tudi lasje, kadar čita statistiko ojke vedno ob strani svojih mož in
Skupaj..............$44.05
IV. izkaz v št. 26 "Glasila K. S. K. J."........ 298.50
Skupaj..........342.55
Iskrena hvala vsem darovalcem!
Uredništvo in upravništvo '4Glasila K. S. K. Jednote."
Največje brezžične brzojavne postaje bode zgradila vlada Zedinjenih držav na otoku Hawai in na Filipinih. Te postaje bodo lahko brzojavile v razdalji 4700 milj.
človeških žrtvah .v sedanji svetovni vojni. Gotovo lahko računamo, da je padlo že na milijone in milijone mož v tej dolgotrajni
njim v pomoč, da ž njimi stradajo, se ž njimi borijo in če potreba tudi umirajo zanje.
Sledeči podatki o vstrajnosti in
vojni, na milijone in milijone je poguninosti mehikanskega Zen-pohabljcnih, ranjenih in pogreša- stva S() 1)osueti iz leta. 1913, ko se
nih. Od skupnega števila 21,770, 000 bojevnikov na evropskih frontah se jih ne bo vrnila polovica domov. Groznih posledic in gorja take vojne si mi Američani še predstavljati ne moremo; vsled tega je pa naša sveta dolžnost, da skušano pomagati prizadetim žrtvam, kar največ moremo.
Šibe potresa, lakote in vojske, — reši nas o Gospod!
Opis pušk v sedanji vojni.
V sedanji evropski vojni se rabi sedem raznovrstnih modelov, ali izdelkov pušk. Nekatere drža-
je pričela v Mehiki revolucija. Glasom uradnega izkaza je padlo v tej revoluciji že na tisoče žensk, ali 20 odstotkov od vseh žrtev, ki jih je zahtevala večletna mehiška ustaj a.
Kako se udeležujejo tudi Mehikanke revolucionarnega gibanja, piše George Patullo sledeče:
"Bilo je začetkom marca 1. 1913. ko sem se mudil v mehiški državi Sonora, kjer je v mestu Naco general Calles zbiral skupaj vojaštvo za odhod na bojno fronto proti Villi. Na železnici je stalo tedaj naloženih 12 živinskih vagonov že napolnjenih z infante-rijo. Povem vam, da ni noben mehiški vojaški oddelek brez žensk; kadar je odpoklican Mehi-
ve imajo še bolj stare modele, ker si vsled pomanjkanja denar- kanec pod orožje, tedaj vzame s
tud'i svoje otroke s sabo za očetom.	v . Omenjeni dan je bilo na zelez-
ničm postaji v Naco več vago-pov, koje sem že omenil. V vsakem. takem vagonu je bilo natlačenih do 50 mož, žena, otrok in tudi psov; nekaj se jih je nahajalo v notranjščini vagona, drugi so bili pa na strehi. Mehikanci so takega potovanja že tako privajeni, da spijo celo ponoči na strehi vagona in se pripeti prav redko-kedaj kaka nesreča.
Ko se vlak na gotovem mestu ustavi, zanetijo žene poleg proge ogenj in pripravljajo kosilo, kuhan fižol; nekatere žene pa zakurijo z ogljem kar na kupu peska v vagonu; nič kaj dosti dim in vročina ognja ne ovira sopotnikov istega vagona.
Naravno je, da so Mehikanke vsled tega zelo umazane in tudi niso oblečene tako dobro kakor ženske drugih držav. Pisana jopica, navadno krilo in ruta za na-glavo, to je vsa obleka Mehikanke ; prav malo Mehikank nosi čevlje in še te ne poznajo nogavic; otroci so pa še bolj zapuščeni, u-mazani in skoro napol nagi, a vseeno zdravi kot ribe. V takih skupinah je videti otroke vsake starosti, od dojenčka dalje do 14. letnega fantiča. Ko dopolne me-hikanski deček enkrat že 14. leto, ga prične že oče učiti v rabi orožja. Na svoje lastne oči sem večkrat videl pri mehikanskih četah tudi skupine 14. do 15. letnih dečkov, ki so nosili na rami puško, za pasom pa cel kolobar patron, ali nabojev.
Ženske se pomikajo v posebnih oddelkih pred četami spredaj, ali pa zadaj. Ko je 1. 1913. general Villa zbiral svoje pristaše na severni strani mesta Mehiko, tedaj je bilo na njegovih vojaških vlakih do 18.000 Mehikank. V boju pri Agua Prieta meseca novX lanskega leta srj/se Mehikanke borile poleg svojih mož tudi skrite v strelskih jarkih, po končani .vojni je bilo najti cele kupe trupel pogumnih Mehikank ki so dale svoje življenje za domovino.
V tej revolucionarni bitki se je neka 15. letna mehikanska deklica posebno odlikovala, ime ji je bilo Ramoncita. Da.siravno tako mlada, se je prostovoljno pridružila ustašein pri Torreonu osobito vsled tega, ker je bil tudi njen ljubimec pri istem oddelku. Nekega dne je bil ljubimec Ramon-cite nevarno ranjen v hudem spopadu z federalist; Ramoncita, u-videvša nevarnost svojega izvoljenca je istega pobrala s tal iti vrgla na svojega konja; posrečilo -se ji je, da ga je rešila iz nevarnosti.
Zanimivo je videti kako potujejo Mehikanke za vojaškimi če-tami. Kadar se vojaštvo pomika dalje deloma peš, deloma na vozovih in konjih, morajo žene noč in dan hoditi zadej za kolono; tako potovanje je naravno zelo težavno in naporno ker je treba korakati v vročini po mehiških prerijah in hribih; poleg tega odnaša Mehikanka seboj otroke, enega drži v naročju, drugi se je pa drže krila. Na glavi nese Mehikanka veliko culo nekaj obleke in posteljne odeje, na hrbtu ji visijo prsteni lonci za vodo, v rokah .pa odnaša provijant in kako kuhinjsko posodo. Večkrat se pripeti, da Mehikanke na takem težavnem potovanju tudi porodijo; marsikatera žena umre, ali onentnre še predno dospe ta karavana do ci-lja» In navzlic vsem tem težkoča-mi, trpljenju in težavam so Mehikanke vstrajne do konca; nobena ne tarna ali se pritožuje, kajti vse te težave prenašajo tiho in mirno, ker jim daje pri ten* pogum ljubezen do svoje domovine in vdanost do svojega moža.
ja niso zamogle omisliti kakega sabo tudi svojo ženo, da mu po-novejšega in boljšega sistema. Tu- maga odiikšati prtljago, da ga kaj podajemo kratek opis pušk, oskrbuje s hrano in da mu kuha katere pojejo smrtno pesem v se- in pere. Mehikanska armada ni-danji evropski vojni.	ma nikakega stalnega organizira-
Nemčija ima Mauserjev model nega vojaškega oskrbovalnega z 1 1898. S to puško se lnhko u-1 oddelka; vse to oskrbujejo Mehi-streli 40krat v eni minuti v da- kanke. Mehikanka pospravi v slu
ljavo od 200 do 2100 metrov (219 do 2297 jardov). Mauserca tehta 4.06 kg. ali 8.93 funtov; dolga je
čaju mobilizacije nekaj glavnih potrebščin za gospodinjstvo skupaj, jih naloži na voz in se odpe-
Internirani nemški in avstrijski parniki v Zedinjenih državah.
Glasom zadnjih in najbolj zanesljivih poročil je sedaj v raznih pristaniščih Zedinjenih držav interniranih 68 nemških in avstrijskih parnikov. Skupno vrednost teh parnikov se ceni od $120,000.-000 do $175,000.000.
H	- ■
I K. S* K*
i a - , - ; . -v J?; - -
f Jednota
Ustanovljena v Jolietn, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana t Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI USAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
.Ud ustanovitve do 1. junija 1916 skupna izplačana podpora
«1462.041.77.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, III I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. 1L Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.. Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. T. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovsek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wi».
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
Narodna garda, ali milica v Zedinjenih državah,
Driave.
>
S * c S
Is ^ «
ja c *
> x
O c
1—Alabama	. . .. |
2—Arizona	.....
3—Arkansas	.... j
4—California	. . . |
5—Colorado	. . ..
6—Connecticut	. .
7—Delaware
8_Pist. of Columbia
9—Florida......j
10—Georgia	.....
11—Hawaii	......
12—Idah	o.......|
13—Illinoi	s......j
14—Indiana	.....I
15—Iow	a........[
16—Kansa	s......t
17—Kentucky
18—Louisiana	.... \
19—Maine	......|
20—Marylan	d____I
21—Massachusetts
22—Michigan	.... j
23—Minnesota	....
24—Mississippi	... I
25—Missour	i.....|
26—Montan	a.....i
27—Nebrask	a____!
28—fNevada	......
29—New	Hampshire
30—New	Jersey . . i
31—New	Mexico..
32—New	York ... i
33—.North	Carolina
34—North	Dakota.
35—Ohi	o........i
3«—Oklahoma ____1
37—Oregon	......|
38—Pennsylvania..	|
39—Rhode	Island..;
40—South	Carolina
41—South	Dakota.
42—Tennessee	.
43—Texa	s.......
44—Utah	........
45—Vermont	. . . .!
46—Virgini	a.....
47—Washinf^on	..
48—V/est	Virginia.
49—Wisconsin	. . .
50—Wyoming.	._._. Skupaj ....
23 8
18 39
24 31
8
33 18 37 10 13
79 31
34 18 23 13 15 26
80 36 28 13 48 11 13
14 45 9 212 41 6 95 21 20 127 12 24 10 23 35 6 12 26 12 16 23 6
1,525
|£	jt
c i«	C It)
	u
ii	g
*>«	3
za	t/1
163	186
39	37
100	118
216	255
101	125
163	194
33	41
109	142
71	89
196	233
43	53
49	62
447	526
167	198
182	216
103	121
156	179
53	66
95	110
138	164
365	445
133	199
198	226
78	91
184 •	232
36	47
108	121
77	91
258	303
51	60
822	1,034
184	225
51	57
410	505
54	75
89	109
665	792
82	94
128	152
61	71
92	115
161	196
25	31
67	79
179	205
71	83
100	116
166	189
29	35
7,578	9,103
-k -a ® *
sS
2,745 860 1,542 3,377 1,735 2,711 461 2,015 1,172 2,845 802 852 ,808 ,388 ,057 ,655 2,302 1,085 1,288 ,963 ,492 ,421 ,027 1,416 3,914 637 1,538
m >
>5 1S c°
> -O d
M S
2-5
KJ o
cn a C
1,275 4,273 912 16,440 2,689 753 5,856 1,099 1,468 10,097 1,329 1,546 973 1,701 3,185 «454 758 2,731 1,197 1,793 2,898 590 123,105"
2,931 907 1,660 3,632 1,860 2,905 502 2,157 1,261 3,078 855 914 6,334 2,586 3,253 1,776 2,481 1,151 1,398 2,127 5,937 2,620 3,253 1,507 4,146 684 1,659
1,366
4.576 972
17,474 2,914 810 6,361 1,174
1.577 10,889
1,423 1,698 1,044 1,816 3,381 . 485 837 2,936 1,280 1,909 3,087 625
132,208
S
•o o h
N •
:i ■s s
. M
II
ES
v
cc
> .
iš Si K Si
407,145 58,962 311,972 665,522 203,982 257,996 44,634 78,349 171,688 497,095 64,663 86,384 1,330,556 580,557 475,829 370,227 457,493 338,343 151,325 271,373 760,324 616,729 491,113 345,745 721,166 123,332 267,497 t
90,357 597,513 73,097 2,156,316 392,192 145,628 1,076,928 357,933 190,553 .1,788,619 125,219 276,78*8 140,635 423,088 804,980 84,449 73,685 398,728 340,872 275,048 497,922 __ 54,654 207538,347
♦Moških v starosti od 18. do 44. leta glasom zadnjega ljudskega štetja 1. 1910.
f V državi Nevada ni organizirane milice in ne drugega vojaštva; število neorganizirane rezervne milice v tej državi znaša 12,940 mož.
V slučaju nujne sile lahko postavijo Zedinjene države na bojno polje 132,208 mož organizirane milice; poleg tega ostane še za vojno zmožnih 20,538,347 moških v starosti od 18.-44. leta, kar prekaša vsako največjo evropsko velesilo, ali celo več velesil skupaj.
pota do novih pravic.
Vojska bo pobrala tudi mnogim otrokom njihovega očeta. Trdba je tem otrokom nadomestiti očetovo skrb, očetovo ljubezen. Doslej smo poznali le varuhe kot na-domestnike očetov. Toda varuh je varuh. Sedaj se teh ne bo zadosti. Vojska je i sem poslala svojo koso. Zato kliče novi zakon zopet ženske na pomoč. Za vzgojo otroka in skrb zanj je včasih bolj izdatna ljubezen ženske kot razuni varuha.
Dve glavne misli vsebuje torej novela: skrb za otroka in skrb za ženo oziroma pravica žene. Dve misli, ki jih je porodila nova doba socialnega razvoja: skrb za ljudi, za slabejše ljudi poleg skrbi za lastnino, ki jo obsega dosedanji rimski duh našega občnega državljanskega zakonika.
K tem določilom so se uvrščene razne določbe kot posledioa novih
in ugkma^Mtt men ao --------------
m odpira no-[ao mogli sami preživljati, vendar
pa ne v večji meri, kot pripade zakonskim otrokom po premoženju očeta. Vse to pa pod pogojem, ako je nezakonski oče priznal očevstvo ali pa je bilo isto sodno ugotovljeno. S tem določilom se novela vsaj deloma bliža oni smeri, ki hoče izednačiti dedno pravico in stan nezakonskih otrok z zakonskimi.
Da se obvarje pregled in nadzorstvo nad nezakonskimi otroci, so voditelji matrik po noveli dolžni dajati sodišču svojega sedeža perijodične sezname vseh nezakonskih rojstev.
Dalje mora sodišče po noveli skrbeti, da se ugotovi očetovstvo, j če ne v izvenspornem, pa v spornem postopanju. Ako je očetovstvo priznano, lahko določi sodišče tudi v izvenspornom postopa-
po- vsem sodnim nalogam in ^^ sebno občansko dolžnost, ki jo mo- njem, ki se tičejo varovancev nji-ra sprejeti tisti, ki je pozvan ali hovega okoliša, odgovarjati, od sodišča določen za varuha, ako j y vseh zadevah, ki jih zapazi-
nima azdostnih oprostilnih razlogov. Novela se tudi v tem pogledu ozira na ženske in določa, da se ženske proti njihovi volji ne smejo siliti, da sprejmejo varuštvo.
Zakon razlikuje dalje tri vrste varuhov: 1. one, ki so pozvani v oporoki, 2. ki so pozvani po zakonu, 3. ki jih imenuje sodišče. V oporoki je mogel imenovati doslej varuha svojim otrokom le oče; novela daje to pravico tudi materi, toda le za slučaj, ako ni imenoval varuha že oče. Ako varuh ni imenovan že v oporoki, nastopi zakonitj varuh. Doslej so bili kot taki pozvani najprej očetovi starši, potem se-le lastna mati. Nove-la pa je odpravila predpravice moškega spola in pozove najprej
spornih okolnosti, mora sodišče socialnih, prometnih in vojskinih | varuha nakazati na pravdno pot. razmer: proglasitev za mrtvega, j Tako mora tudi sodišče v obilnej-adopcija, oporoka in dedovanje ši meri kot doslej skrbeti za var-po zakonu.	stvo ifezakonskih otrok.
Sledi kratek pregled teh do- Novela zboljša tudi dedno pra-ločil.	>vo nezakonskih otrok: določa jim
I. Skrb za otroka.	rfanireč tudi dedno pravico do
1. Zakonski otrok.	materinih sorodnikov. Doslej so
Večje skrbi kot doslej potrebu-;ime,i le	Pravico do last"e
je tudi zakonski otrok, četudi imajmatjerc-- Avljenjc samo kaže, da lastnega očeta. So očetje, ki radi|sPada?° nezakonski otroci _ nele
j materi, temveč celi njeni družini.
nju alimente nezakonskega otro-! zakonsko mater, n^to šele očeto-ka. Le ako to ni mogoče vsled ve starše, potem očetovo staro ma-
ter in za njo še druge sorodnike. Ako pa tudi na ta način ni mogoče dobiti varuha, ga imenuje sodišče.
Doslej so matere in stare matere, ako so dobile varuštvo med otroci, morale imeti sovaruha. Novela spremeni tudi to, ker v načelu izenače pravicc moških in ženskih glede varuštva, in določa, da je ženi imenovati sovaruha le te-
jo pri izvrševanju uradnih poslov, so zavezani k (molčečnosti) uradni tajnosti
Okoliš varuškega sveta določi
okrajna politična oblast (okrajno glavarstvo oziroma pri mestih * lastnim statutom magistrat) sporazumno s predsednikom okrožnega ali deželnega sodišča. Okoliš obsega navadno politično občino, posamezni del občine ali pa- tudi več občin skupaj — pač krajevnim potrebam primerno.
Člani varuških svetov morejo poslati samostojne osebe obeh spolov, ki uživij^o državljanske pravice.
Predvsem so imenovati v varuške svete cerkve in šole. Ti tudi ne morejo odkloniti imenovanja. Dalje so imenovati zastopniki občine — izvoli jih občinski zastop — in one osebe, ki zadostno poznajo krajevne razmere in jim je tudi skrb za mladinsko vzgojo. Slednji imajo pravico, imenovanje odkloniti, toda le, kdor je že 60 let star, kdor mora skrbeti za vsaj 5 lastnih otrok ali vnukov, kdor je že prevzel kako težko varuštvo ali 3 lahka varuštva, javni uradnik ali vojak, ali kdor ne
daj, ako ga je oče v oporoki za more izvrševati tega posla vsled svojo ženo in lastne otroke ime-! oddaljenosti od sodišča.
zanemarjajo svoje dolžnosti na . .	.	,
prani otrokom ali celo zlorabljajo V nW se K,blJejo 111 navadno vz- noval, ako ga varuhinja sama zah
svojo očetovsko dolžnost. V obeh	Zato njih tudi zakon spa-jteva, ako smatra sodišče sovaruha y Q aa b l
slučajih je mogel otrok ali njego-i Ja,.Se tesnejše s postavnimi dolo- potrebnim radi težavne uprave dobi J ' J vi sorodniki, pa tudi sleherni kli-i^1'1 8 ce*° družino matere. Zato premožen ja v interesu zavarovan- -	J J
cati sodišče' na pomoč.__Toda nasprotno tudi sorodnikom ca in slednjič, ako je mati-varu-
otrok potrebuje izdatnejše pomo-1:nezakonske matere dedno pravico j hinja nezakonska in zahteva do-
li. Pravice ženske.
Pravijo, da je bila v prejšnji
cenjena,
o kateri se je najmanj slišalo. Delokrog ženske je bila kuhinja in otroci. Kar se je godilo čez prag
či, otrok mora biti tudi obvaro- do zapuščine njenega otroka. Pri- brobit otroka sodelovanje sova-i d ~ . ie šlo mimo me
____ _______i rr . . -i t r meri 7.ffnr»i nmnnipno dolžnost ruha.
V novi dobi so se potrebe zvi-
van slabega vzgleda^ Zato določa meri z&oraj omenjeno
novela, da se lahko kliče sodišče sfaršev nezakonske matere vzdr- Ako se varuhinja omoži, jo so-
žcvati njenega otroka, če nima ne dišče lahko od varuštva oprosti.	skromnega m tihega
zakonski oče ne ona zadostnega Ravno . tako tudi, ako prekliče družinskega življenja je padal, premoženja.	njen mož dovoljenje, da sme biti levilo žensk, ki niso mogle priti
Tako vidimo, da skuša novela v varuhinja. .To so posebna določila do družine, je raslo.
na pomoč tudi takrat če se oče nečastno ali nenravno obnaša.
V novi dobi so se raj/ila društva za otročje varstvo in zavodi za vzgojo otrok. Takim zavodom	ozir'h izboljšati trdo usodo za ženske, ki so omožene ali se
daje zakon večjo pravico napram nezakonskih otrok in jim čimbolj omože. zanemarjenim staršem. Če je ta	zakonskim m sicer v;
zavod ali tako društvo prevzelo ia™žmi .matere. Pa ta tendenca vzgojo zanemarjenega otroka, se more društvu oziroma
Ta socialni preobrat je silil žensko ven iz družine na samostojen zaslužek. Rasla je izobrazba deklet, ki jih naj vsposobi za samo-
derno žensko gibanje je k temu veliko pripomoglo.
Za tem razvojem ni smel zaostriti zakon. Doslej ni smatral žen-
prijjližati zakonskim in sicer v	Varuški svet.
cnca! Stik sodišča z varuhi je ome- . . zakona ima določene meje. Dasijujen. Obseg sodišča je prevelik, stoj™ Pokhc» samosvoje vzdrže-
društvu oziroma zavodu s socialnega in humanitarnega da bi mogel varuški sodnik vsejvajlje-vzeti otrok proti njihovi volji, do- stališča le želeti, da se čim bolj varuhe svojega okoliša nadzoro- To je pa tudi spremenilo nazi-kler ni otrok vzgojen, le s privo- zbolJŠa žalostna usoda nezakon- vati. Le takrat, ko je treba polo- ranje o ženskah. Stari nazori o ljenjem sodišča."	otrok, se mora vendar priz- ^iti letni račun ali urediti kako,"jeni nesposobnosti, manjše res-
V zadnji dobi so bile ločitve nati» da v velikem protežira- važno nujno zadevo, pokliče sod- nosti in izkušenosti (dolgi lasje zakona zlasti v meščanskih slojih nezakonskih otrok priznanje j nik varuha na dogovor ali odgo- ~ kratka pamet) so padli, ženska vedno pogosteje. Ako nista zakon- rA pospeševanje konkubinata. Za- Vor. Kaj se godi med tem, kako se Je začela smatrati enakovredna ska sporazumno določila, kateri!*0 moru 1 v tem P°^lcdu zakon nadzoruje varuh zlasti osebno vz-pn enakoveljavna moškemu. Mood njiju bo vzgajal otroke, je do- braniti trezno srednjo pot.	gojo varovanca, ostane brez po-ločal zakon, da°imajo ostati moški CTpvon" dekret z dne 28. janu-: stavnega nadzorstva. Zato je va-otroci do četrtega, ženski do sed- ;{VT3a 1816- J' b- št- 1206 PreP°-; ruštvo v premnogih ozirih padlo mega leta pri materi, ki mora adoptirati nezakonsko dete. Ua golo formalnost.
skrbeti za njihovo rejo in vzgojo Hotel je s tem brezdvomno vpli- y pociporo sodišča je že doscda-|ske zadostno verodostojne in je ni To prcdpravico ločene žene nove-ivati nato* da na-i nezakonski oče ^ zakon ^val sorodnike kake Pustil kot pričo k pogodbam, pola opravlja in določa, da določi i raJe Poroči nezakonsko mater in siroto> pa tudi svetne in duhov- sebno oporokam. Novela to spre-sodišče samo in sicer z ozirom na.mu s teul PriPravi stališče zakon- ske predstojnike občin. Le ti so minja in daje ženskam obširne blagor otroka, na osebnost, last- jskega otroka (legitimatio per sub- |niora]i naznaniti sodišču, ako je pravice.
nost in poklic zakonskega in na sequens matrimoniuni). Novela ^jj0 potrebno kaki siroti imeno- Ženska more biti priča pri se-vzrok ločitve, kateri otroci so pre- Pa ta dekret odpravlja. Zakon se vatj varuha. Na ta način je bilo stavi pismenih pogodb, pri oporo-pustili očetu, kateri materi oziro- mora sklepati prosto, brez vsake i poskrbljeno, da ni ostala nobena kah, pri sestavi notarskih aktov ma ali so prepustiti vsi otroci oče-|si^e» tudi brez drnžabnega ozira jsirota brez postavnega varuha, ter tudi pri notarskih in sodnih tu ali materi. Svojo odločitev pa (nasprotno med nezakonskim oče-(KIjllb tenm pa je še vedno nedo- poveritvah.
sodišče vedno lahko spremeni, toni m niaterjo vsled različne 1Z°- stajalo organa, ki bi postavne va- Novela se ozira posebej tudi na ako to zahteva blagor otroka. Lo- ^razbe, stanu irt značaja). Dobro rujie v njihovem poslu nadziral in I nezakonsko mater. Ona ima pra-čeni zakonski pa ima pravico ob- 'z eIie strani utegne roditi zlo iz podpiral.	vico zahtevati od nezakonskega
eevati z otroci, kijih vzgaja loče- dru^e strani. Zato smatra novela v ^ poffiedu se je razvila v očeta stroške poroda, živeža za ni zakonski drug. To občevanje |za bo|J«e vpeljati vsaj otroka v /adnjih letih obširna delavnost.' prvih šest tednov po porodu ter natačneje določi sodišče.	družinsko življenje kot pa ustva- pravniki ^ na shodih zahtevali, vse druge potrebne t roške. /Ta
2 Nezakonski otrok	nU nesreC'en zako11-	naj občine ustanove sirotiške sve- njena pravica zastara v treh letih
Pravi' revčki pa so nezakonski	3. Varuštvo.	te, ki bodo nadzorovali osebne ^r^LnloTel/te tZt«
otroci. Ker pogrešajo - liki brez Varuh nadornestuje očeta. Skr-! razmere varovancev. Tudi deželni njem zakonu je imela te pravice
Novela k občnemu avstrijskemu državljanskemu zakoniku.
(Dr. J. A. v "Slovencu").
Med najstarejšimi zakoni današnje dobe je naš občni državljanski zakonik. Nastal je v veliki dobi, koje stoletnico obhajamo sedaj. Leta 1811. Dasi v burnih časih francoske revolucije in vojske, vendar spada med največja mojsterska dela zakonodaje. Lep vzgled, kako tudi med razburjenimi valovi uspeva mirno delo razuma.
In ravno sedaj, ko se obnavlja stoletna zgodovina vojske, sedaj še-le se je upal zakonodajalec zmajati stara določila našega sto-
letnega zakonika Pripravljala se je prememba nekaterih določil že dalje časa; le posamezne premem-be liki deli mozaika. Kajti celoten zakon, naslonjen na prastari rimski zistem, se smatra še danes za tako popolnega, da se pravo-slovci ne upajo nadomestiti ga z enakim. Tudi pravno življenje se razvija stopnjema in ne prenese revolucij. Prepojeno rimskega duha gospostva silnejšega ceplja za novim razvojem socializma.
Načrt, ki so ga že premlevale naše postavodajne zbornice, je postal deloma zakon 12. oktobra 1914. Svoje življenje ima zahvaliti vojski. Vojska bo razredčila vrste moških, mož, očetov. Mnoge žene bodo izgubile v življenju o-poro, sila jih bo gnala do večje samostojnosti, do boljšega razvitja njihovih moči. Temu razvoju
resnici nudi novela nezakonskim ruštvo, toda morale so imeti ob strijske,	,
otrokom večje varstvo v raznih strani sovaruha. Ženskam samim Galicije, čeravno brez postavne Daljna pravica nezakonske smereh: odpravi prepoved, po ka^- zakonodajalec ni zaunal tako važ- podlage.	matere, da sme zahtevati od neza-
teri ni mogel nezakonski oče a-inih poslov, kot mora biti varu- , Da ustvari tem stremljenjem konskega očeta že pred rojstvqm doptirati lastno dete, daje neza-!štvo.	zakonito obliko ter odpomore de- otroka, da plača primer/n znesek
konskemu otroku dedno pravico | Moderni čas pa je naziranje o janskim potrebam, je ustanovila za živež otroka za prve tri mese-v družini matere, zavaruje mu ženskih sposobnostih in pravicah novela takozvane varuške svete, cc, dalje pa stroške poroda in alimente že pred njegovim roj- spremenil. Žensko gibanje je ved-1 da bi podpirali sodišče v izvrševa- njen živež za prvih šest tednov po stvoni ter olajša sodno postopa- i no glasneje zahtevalo večjih nra- nju varuškega in skrbstvenega porodu, znači tudi veliko socialno nje, po katerem se ugotovi oče-|vic za žensko, nastopanje ženske sodstva.	ugodnost nezakonske matere ce
stvo in odmerijo alimenti.	v javnosti je kazalo vedno jasne-j Naloga teh svetov je: naznani- se pomisli, v kako obupnem stalii-
K posameznim točkam nava- je njene sposobnosti.	ti sodišču, ako je potreba imeno- ču se nahaja ravno ob porodu m
jam: Po dosedanjem določilu za- Tej tendenci odgovarja tudi no- vati varuha, sovaruha ali oskrb- po porodu otroka in, s kako pret-kona je moral skrbeti za nezakon-1 vela, ki daje ženskam glede varu- nika, ali je potreba varuštvo po- kanostjo se znajo nezakonski oce-skega otroka njegov oče; ako ta štva enake pravice z moškimi. Zu-!daljšati; naznaniti sodišču vsako <je izviti plačevanja alimentov, ni imel premoženja, mati otroko- nanji nagib je bil gotovo tudi po- zanemarjanje vzreje in vzgoje ot- ko zvedo za rojstvo nezakonskega va. Novela pa razširi to skrb: ako manjkanje moških, ki se bo čutilo rok, zlorabo pravic staršev ali zlo- otioka.
nima niti mati premoženja, so zlasti sedaj in po vojski.	rabo njihovih dolžnosti; naznaniti Ta pravica pa ne sme postati
dolžni njeni starši skrbeti za ot-1 Zakon pa se je moral tudi ozi- sodišču osebe, ki bi bile priprav- kaka premija za nezakonsko ma-roka.	rati na dPejanskJQ odvisnost žene. ne sposobne sprejeti varuštvo ali | len Vs cd tega pnstoja le taki ne-
.r , .	„ " . , J ,	. , .- - skrbstvo- nodpirati varuhe in zakonski materi, ki je potrebna
Morda se vazneje je dalje dolo- Zato določa, da morejo postati že- smnsno poup.	,, i. . „„„„„,.„„ i;..
5ilo, da more nezakonska mati že ne varuhinje le s privoljenjem .sUrfc pn .zb.r. pokl.ea nedolet- m m nenravno z,vela.
pred rojstvom otroka pri sodišču moža, razun če se *re za lastno mh, ko dovrse aolo	i Veliko prednost napram seda-
predlagati, da mora tisti, čegar dete, ali pa, če je njen mož ločen pirat, sod.see pn nadzorovanju nJemu zakonu znaeijo določbe no-
očetovsko dokaže, sodno založiti ali na umu bolan.	v!iruhov m	? « - V.k' Sk°raJ
oni znesek, ki Ka bo otrok potre- Doslej je imel le oče pravko, znan,t, vse va^e zadeve k^ se t.- ženske s prav,earn, moškega gled«
bnvnl »o r^Tfl + •______. . u. v, v. „	nf ,čejo varstvenih poslov m \se ne- varuštva. Tozadevna določila so
boval za prve tri mesece življenja, izključiti od varuštva svojim ot- cejo	y	„„	____•
To pa more predlagati le tista ne- rokom, če . ni pričakoval od njega
dostatke, ki jih pri tem zapazijo, navedena zgoraj in jih ni treba Ako ni mogoče imenovati druge- posebej ponavljati. Morda je rav-
zakonska mati, ki živi spodobno prave skrbi za svojega otroka. Ako n, mogo«,	posot ej ponav jau. Moraa je rav-
in dostojno in je potrebna Novela daje to pravieo tudi ma- ga varuha ahko »toee nnennje no ukaj odprla novela polje, kjer Npznkonslri rkfvnA^ Vi	____ i •___ __mpnnvAti varuški svet za ^aruu» ncuuic^ S3 oo moaerna ženska lanko naj-
Nezakonski otroci, ki so ob smr- teram, ki so opravičene imenovati ti očeta živeli m bili vzgojeni v varuha. Mati pa ima pravico ime- nim
.njegovi hiši, imajo po noveli pra- novati varuha, ako ga ni že ime	. ___
Ivico tudi vnaprej živež in vzgojo i noval oče.	sv°Je*a okohsa m m°ra3°
Varuški sveti so podrejeni so-
lepše in koristnejše udejstvovala in razvijala svoje prirojene čednosti: skrb za sirote in otroke, ki
ia vojska v tolikem
številu osirotela.
Novela je tudi iznremenila ded-
• •• ,
in potem na ta ali drugi način preplašil živali; lahko bi n
p.r. sam ali pa druga kot letalec o-
no pravico žene napram lastnemu	pravljena oseba z lahkim bičem
možu in tudi narobe: moža na-	nagnala živali. Še boljši bi bili
pram žen. Po dosedanjem zakonu	morda streli iz revolverja. To bi
je imela vdova jako slabo stališ-	se moralo toliko časa ponavljati,
če, ako nista z možem pravočasno	da bi se v živalih takoj, ko bi opa-
sklenila dedinske pogodbe ali ni	žile letalo, oglasil strah in bi zbe-
mož napravil oporoke;.v tem slu-	Žale. Kadar so živali tako daleč,
čaju je imela vdova, ako je dedo-	so sposobne za opazovalno služ-
vala z otroci, le pravico do užitka	bo. Da jim pa strah ne preide, se
gotovega dela zapuščine; ako pa	mora dresura vsak teden parkrat
ni bilo nič otrok, je dobila žena le	ponavljati. Kokoši in golobi bi u-
eno četrtino zapuščine v last, os-	tegnili razen letalcev "markirati"
tale tri četrtine ca so delovali	le še večje roparice, ki so pa bolj
drugi sorodniki njenega moža.	redke in bi torej opazovalni služ-
Novela pa veliko bolj upošteva	bi ne delale prevelikih neprilik. stališče žene kot gospodinje. Sma- Najboljše bi pa bile kot znanil-
tra jo možu enakovredno, ki tvo-	ke letal — vrane. Medtem ko sta
ri z njim popolno zakonsko skup-	potrebna dva človeka za istočas-
nost in ki mu tudi pomaga prido-	n<> opazivanje celega neba, zado-
bivati premoženje t>o svojih mo-	stuje zato ena sama vrana. Njene
čeh, tako da je težko razlikovati,	oči so namreč tako ustvarjene, da
koliko je pridobil mož, koliko že-	vidi naprej in nazaj. In kar človek
na. Zato določa, da dobi žena po	videti le z dalnjogledom opazi
možu, ako deluje z lastnimi otro-	vrana s prostim očesom. \ rane je
ci in njihovimi potomci, četrtino	vrhu tega lahko krmiti, so skrajno
zapuščine v last. Ako pa ni zakon-	utrjene nasproti vremenu in tudi
skih otrok, niti njihovih potom-	zeli pametne. Gre le za to da se cev, pač pa so še živi starši rajne-, dobi dovolj živih vran v roke, kar
ga moža ali njih potomci ali starši	bi se dalo na ta ali drug lovni na-
staršev, tedaj dobi vtfova polovi-	čin doseči. Vsekakor bi bili dresi-co zapuščine v last. Ako pa ni ni-; rane vrane, kokoši in golobi dobri
ti navedenih sorodnikov rajnega	pomočniki v strazm službi proti
moža, dobi vdova celo zapuščino	sovražnim letalcem.
v last.
Novela pa ne skrbi za vdove samo v premoženjskem oziru izdatneje kot sedanji zakon, temveč se ozira tudi na čuvstva vdove. Za-
Zastrupljena voda za ranjence.
Polkovni zdravnik je doživel to-
ie:
Oskrboval je ranjence — Nem-
, , ce, Avstrijce, Ogre, Ruse — v rev-to ji daje tudi pravico do vseh njh ko£ah neke
vasi na severnem i
premičnin, ki sta jih rabila z mo- boji~u> za katcr0 se je bil vršilj žem v skupnem zakonskem zivlje- vrog boj Neki ralljelli lovec je nju; navadno bo to pohištvo, ki prQsil Za požirek vode> Ker nisem je vdovi drag spomin na družin- imd trcnutno nikogar na razpola-sko življenje. Ako pa deduje vdo- gQ> pripoveduje zdravnik ,sem po-! va z otroci po rajnem možu, po- slal doma5ega gospodarja po vo-tem ji daje novela samo pravico K Do]go je izostal in ko se je vr.j do toliko premičnin, kolikor jih jo ho(ju po5agi z drsaj0čimi
potrebuje.	koraki in se ni ozrl vame. Ko je
Kot je že iz gorenjega razvid- vojak spil vodo, so ga nenadoma no, veljajo navedena določila o p0padli krči, vpil je, da je zas-dedni pravici vdove le takrat, če trupljen in kmalu je bil mrlič. Ta-nista napravila z možem vzajem- koj sem daj pripeljati kmeta, ki se ne dedne pogodbe, niti ni napra- je 'treSel na vseh udih. vil mož oporoke.	"Lopov, zastrupil si vojaka.
To so glavna določila novele k Dam te ustreliti!" našemu občanskemu državljan- Zvijal se je v smrtnem strahu skemu zakoniku. Omeniti bi bilo in zaječal:
še nekaterih določil, ki so postala "Ne, ne; ne jaz, marveč moja
potrebna z ozirom na novejše go-i sinova sta to napravila!"
spodarske in prometne razmere: Takoj sem ukazal pripeljati si-
tako določila o proglasitvi za mrt- nova. Sanitetni vojaki so odšli in
vega, ki skrajšajo vsled novih mi privedli osemletnega in šestlet-
boljših prometnih zvez joke, v nega dečka.
katerih je mogoče koga proglasiti "Ali sta to tvoja sinova?"
za mrtvega; določila o posinov- "Da, gospod!"
ljenju (adopciji) in določila o "In ta dva naj bi bila zagrešila
dedovanju po zakonu, ki omeje zločin?"
dedovalno pravico le na štiri lini- "Da, milostivi gospod!"
je, dočim je dosedanji zakon po- "Saj sta vendar še otroka . . .
zval k dedovanju vseh šest linij In ti bi rad, da bi ju namesto tebe
iz zapustnikovega sorodstva.	dal ustrelti?"
Splošno se pa lahko poudari, da "Da, gospod." znači ta novela velik napredek v Zgrozil sem se nad tem zavrže-moderni zakonodaji: poleg starih uim lopovom, ki je ravnokar urno-določil, ki so prežeta rimskoprav- ril brezobranibnega ranjenca, senega duha o skrbi za lastnino in daj je pa hotel žrtvovati lastna o-materialcn blagor, uvršča nova troka, da bi si rešil življenje, določila, ki dihajo skrb za social- Ni preteklo pol ure, in kmet je no slabe in večajo varstvo in pra- bil ustreljen. Otrokoma se ni zgo-vice žena in otrok.	dilo nič žalega.
v jaslih. Prdti mladina med prepevanjem cerkvenih pesmi, noseč zvezdo iz posre-brnjene lepenke, na ceste. Rusija se nahaja sicer v vojni in velike livade poljske napolnuje stokanje in hropenje ranjenih vojnikov, toda nad veliko rusko nižino vlada božji mir narave. V cerkvah molijo ženske, starčki in otroci, mladeniči manjkajo. Oni so na vojni. Na božični dan zavživa ruski kmet jako rad kulinarične sadove. Miza je pokrita z vsemi mogočimi slaščicami. Zdaj pa manjka pri takih slovesnostih najvažnejše vloge. Zadnji Božič se je praznoval v Rusiji brez alkohola, zato pa je stopil na njegovo mesto ruski čaj. Tudi v strelskih jarkih so seveda brez alkohola. Kljub hudemu mrazu, kljub strašni utrujenosti, ruske oblasti energično pazijo na to, da se ne prodajajo nobene alkoholne pijače. Le s protekcijo o-ficirjev zamorejo dobiti vojaki požirek vina. V strelskih jarkih se na predpisani post niso držali tako strogo. Vojak je zavžil svojo vsakdanjo racijo s čajem in sladkorjem. Na božični dan je dobil razven tega še velik kos belega kruha in goveje meso. Vojak o-pravlja zvesto vsak dan svojo molitev in poljublja razpelo, ki mu ga ponudi duhovnik. V Rusiji je bilo za božične praznike versko življenje zelo intenzivno. Na zunaj tega sploh ni bilo opaziti. Le nekatera božja pota so bila lani osamela in so ostala prazna. To je posledica rusko - turške vojne. Novi Atos ob Črnem morju, gora Atos, Jeruzalem in Retlehem, kamor je šlo prejšnja leta na tisoče romarjev, so sedaj vsled vojne zaprti. Slovesnosti, ki so v zvezi z božičnimi prazniki, trajajo cel teden in se nadaljujejo do ruskega novega leta.
osvežiti, ker ni na lokomotivi nobene priprave, ki bi vodo hladno obranila. Edino osvežujoče
sredstvo je citrona, ki jo vedno srkata. Toda tudi ta sad v vročini kmalu ovene. Kljub peklenski vročini oba moža junaško vztrajata na svojem mestu in vestno vršita svojo nalogo. Lokomotiva in vo zova sta popolnoma izolirana in se ne more z enega na drugega; zvezo posreduje telefon. V vsakem vagonu se lahko postavi po ena strojna puška; vsak vagon ima v to svrho na strani luknje jajčaste oblike, ki se zapirajo z jeklenimi pokrovi. Na sredi na vsakem vagonu stoji opazovalni stolp, čegar odprtina se lahko zasuče na katerokoli stran. Poveljnik opazuje okolico, če treba tudi s pomočjo daljnogleda, da dožene, če in kje se nahaja sovražnik. Stoječ na le stvi lahko obrača stolp naprej, nazaj, na desno ali levo. Njegova povelja sprejema četovodja, ki jih po telefonu sporoči strojevodji. Povelja se navadno glase: "Na-
prej prej
j!", i
Nazaj!", "50 metrov nn-'Hitro nazaj!", "Stoj!"
itd. Tudi oba vagona sta med se boj zvezana po telefonu in gredo I povelja isto pot. Ako dospe oklop-ni vlak na ozemlje, ki ga že ogro-žuje sovražnik, potem izstopita dva neoborožana vojaka in previdno preiskujeta pred vlakom, če proga ni morda že poškodovana,, podkopana, ali če ne leže na nje o-vire. Oklopni vlak ne varuje samo lastnega moštva pred kroglami, marveč tudi neprestano vznemir-j ja sovražne čete. Rusko armadno vodstvo je razpisalo veliko nagra-^ do za onega, ki bi uničil ali ujel oklopni vlak.
Denar naložen gri nas
je varno shranjen.
Priporočamo se Slovcnccm, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
Plačujemo po Vfo obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnirjem kurzu. Oddajamo v najem varnostne skrinjico po $3.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in, listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjicc na vse kraje.
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
Na oklopnem vlaku.
Cirkus v kaznilnici.
Menda še v nobeni državni ječi niso imeli kaznjenci tako imenitne zabave, kakor so jo imeli dne 16 v .iija t. 1. kaznjenci drž. i "Az Estu" poroča njegov poro-; ^ v jolietu. Ravnatelj M. Zim-; čevalec iz Nagyberezne: Sestanek mcr jc dovolil ta dan vsem 18(H) ob 6. uri zjutraj na glavnem ko- j jetnikom (i ur dopusta, da so si lodvoru v Ungvaru. 1 uro pred do- ogledali predstavo nekega eirku-ločenim časom pridem na dogovor- ^ prjrojeno na dvorišču kaznil-jeno mesto. Tudi strojevodja, ro- njce "slavni gostje in gledal« i"' jen Požunčan, je bil že tu. Kot u-jso ^ili s predstavo nad vs" zado-službenec državne železnice je bil vojjnj jn so priredili ravnatelju oproščen vojaške službe; ko mu je kaznilnice vsled tega burno ova-1 pa oče, ki ima še dva druga sinova t.jj0< na bojišču, pisal, da ni prav nič j	--
vesel njegove oprostitve, se je pro-	b avstrijski diplomati-
stovoljno javil za vojno slu/.bo. j	sluibi.
Po činu je strazmojster. On mi je
razkazal oklopni vlak. Le-ta ima j Tedni je odpotoval v San tri dele: spredaj vagon, na sredi Francisco, Cal. bivši atasej av-lokotnotiva in zadai zopet vagon, j strijskega poslaništva v Wash-Vlak je sivo pobarvan, a ta siva ingtonu princ Hohenlolie, ker je barva je za sovražnika ''rdeč ro- bil imenovan generalnim konzu-bee", ker mu oklopni vlak dela 1""» za to	S('(la-i »pravlja
silne pregla že tridesetkrat
lej nepoškodovan vrnil. Vagona in lokomotiva so popolnoma zapr- tajnik ti. Oklep je popolnoma varen. Lo-i Pomembno je pri tem, da je l>il komotiva je ravno tako zaprta ka-j pred izbruhom vojne avstrijski kor vagona; v njenih prostorih je konzul v San Frisco, Cal. Slove-stalno 38 stopinj vročine. V tej i nec. I)r. Jos. Ooričar, ki je baje vročini delata po cele ure stroje- povzročil, da je bil bivši avstro-vodja in njegov kurjač, po imenu, ogrski poslanik Dr. Duniba odpo-Budai. Od vročine so obema na- klican. O Dr. Goričarju ni sedaj brekle ustnice. Z vodo se ne mo-iiie duha, ne sluha.
Zapomnite si
injaki, da Ain«rikanec no more biti Kranjec, če se prav 86-d'imJ rat na glavo postavi; to jo gola resnica. Vsak vesten in soliden trgovec »e drži tudi rcsnice s tem, da ponuja in prodaja svojim odjemakem to, kar v nesnicl importira. Tega gesla se drži sirom Amerike znana in edina samostojna slovenska import na tvrdka A. Ilorwat, ker piše na svoje steklenice "Kranjski importiran brinjcvcc, Slivovec ali Troplnovec, katerega v resnici importira. Sedaj se te pijače ne more dobiti iz starega kraja, jase je imam pa ie obilo nn rokah od preje. Vlada Zedinjenih driav vsaceca »tro«o kaznuje, ki bi tikufcal prodajati navadno blago ra
importirano.	__
in vendar je najti pri nas mnotro takih ljudi, ki ponujajo občinstvu rame likerje, ter pilejo na steklor.icc: Kranjski Brinjevcr, samo da mečejo odjemalcem ipesek v oči in da nafte ljudi slepijo b takimi besedami. Jax prodajam tudi t»k brinjevec. Ri ni importiran p® 10.GO zaboj, na jrnloni! pa po $1.76 Double Stamp 100» katere vrste ga hočete.
ANTON HORWAT, importer in trfovcc Telefon: Canal 2974.
žganjem na debelo. 1827 w. 22nd St, Chicago. i1l
eglavice. Saj je bil ta vlak uradne posle pri: avstrijskem po-setkrat v ognju,a se je vse-' slaništvu v Wnsbingtonu samo ►oškodovan vrnil. Vagona, baron Erich Zwiedinck m njegov
Martin Nemanich
slovenska gostilna in restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina-
Telefon: Canal 80
a 1900 W. 22nd St.	Chicago, lil. J
5	4
W\\\\\\X\\\XX\ \\\v\\\v\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\v
Iz vofne.
Kokoši, golobi in vrane v vojni službi.
»Sredstva za boj proti sovražniku so se pomnožila z uvedbo letal. Zelo važno je, da se nasprotnikovo letalo čini preje opazi, In tu se vsiljuje vprašanje, dali bi se v to svrho ne dale uporabiti tudi zmožnosti kake živali. Vsak j poznavalec živali je imel neštetokrat priliko občudovati oster vid, ptičev. Koklja svari svoja pišče-ta, še predno more človek opaziti roparsko ptico. Ravno tako se golobi ostro ozro proti nebu in brez giba gledajo v ono smer, kjer se pokaže kaka roparica, katero pa more človek še-le čez dalj časa ali pa s pomočjo dajlno-gleda ugledati. Ker imajo vsi ptiči izvrsten vid, bi imeli veliko izbiro. Vendar pa majhne ptice niso porabne, ker se boje tudi malih roparic, ki jih je povsodi dovolj, j V poštev pridejo samo večji ptiči,; ki so vztrajni in utrjeni proti vremenskim izpremcmbain ter jih je lahko gojiti. Tu so predvsem kokoši in golobi, ki sicer niso povsem utrjeni glede vremena, zato. pa imajo to prednost, da jih je takoj in povsod dovolj dobiti. Te živali ,ki so se najbrže že navadile na letalce, bi se pa morale najprej dresirati t. j. naučiti bi se mora-j le strahu pred letalci. To bi se dalo doseči na ta način: Živali se spravijo na vzvišen kraj, nad katerim bi se vsak dan večkrat prikazal letalec, ki bi prihajal bliže •
Slepo sovraštvo.
Neki ranjeni stotnik pripoveduje:
Bilo je tedaj, ko smo prodrli v bližino Ivangoroda. Pregnali smo Ruse z nekega griča; z bajonetom v roki smo drli proti njihovim strojnim puškam. Zadnji Rusi so pometali orožje proč in dvignili roke. Izročil sem jih straži in prodiral s svojimi ljudmi naprej. Ne-[ nadoma se eden ujetnikov skloni, vzame nekemu ranjencu puško in ustreli na našega poddesetnika, ki ga je stražil. Mož, oče več o-trok, se zgrudi v srce zadet, njegov morilec pa plane skozi našo vrsto in hoče ubežati. Vzamen puško, pomerim in sprožim. Rusova čepica se sama od sebe nekoliko vzdigne, potem pa pade na zatil-nik; mož se zgrudi in se ne gane več — zadel sem ga bil v zatilnik in krogla mu je dvignila črepinjo.
Antialkoholni božični prazniki v Rusiji.
Pravoslavni božični prazniki v Rusiji so potekli lani, kako običajno druga leta. Kakor v mirovnem času, tako piše Stefan Graham v * 'Times", je množica pobožnih vernikov napolnila cerkve. Pobožni božjepotniki so vrveli na historična božja pota in v vsaki hiši se je blestelo božično drevesce. Šele proti večerni uri sme vernik v spomin na rojstvo Izveličarja zav-žiti riž, med in nekaj sadja. Miza v kotu se pokrije nato s slamo, počez pa je pogrnjen bel prt. Skleda ,iz katere se je, simbolizira jasli, podarjena darila pa Izveličarja, ki si ga predstavljajo ležečega


Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova druitvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in v^opolce za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovanrJto unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljhoat glede cene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezano. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolni&ke podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
rr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedenlh tiskovin na ogled brezplačno I
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
Za zastave, re&alije in vse društvene potrebščme.
_i Prva in najstarejša domača tvrdka
^ F.KeržeCo.
2711 So. Millard Avenue Chicago, III.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.

<___________i l
nuuunititiuwnitniiiiJiiiiHiiiiiiiHHiiiiiitxiinritiitiiitinitinxiutiMiiniiiiiiiiiiiiiiiii.
DOBRODOŠLI
z mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo
I	GOSTILNO
H kjer sc toči vedno sveže izborno "Ilocrbcrjevo" pivo, razno- = vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino.
Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače H kuliinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi
John Zvezich
zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
I i
katero izdeluje
22D4 Blue Island Ave.	CHICAGO, ILL. H
|	Telefon: Canal 2363.
Atitiiiiiitw\«iuiiif f if iif iiif f i; f if/m« f f f iff iiiiniiif iimmif f f if iiimiiif «nn i ii 11111 m 11 n if

Citizens Brewing Co., \
▼ Joliet, 111.
I
Both Phones: 272.	Ž
North Collins Street.
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
17SO-82 E. 28tli St., Lorain, Olilo
• CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel
DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel

Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.


Tik za fronto.
Vroče je bilo takrat. Poletno juino solnee ni poznalo usmiljenja; kaj njemu, če se zagorela čela kopljejo v znoju, kaj mu, če se izpale. Po cestah je bil nakopičen sivkastobel prah tako na debelo, da se je noga vdirala vanj. Seveda, kako tudi ne! Niti kaplje dežja, a toliko nog, avtomobilov, voz in konj, ki so raztepali in inleli to cestno moko. O, da bi bila vse to tista bela, dobra moka! Kako bi greble po njen lačne roke, kako bi se je razveselile številne oči!
Vsak korak se je bilo treba u-staviti in pazljivo ozirati na vse strani, da te ne povozi avto ali u-dari konj, ali da sne izgineš* v mor ju sivoplavih uniform. Truma za trumo prihaja. Na kolodvoru izstopajo iz vagonov. Zdi se, da korakajo, ne da bi kaj mislili, kar tjavendan. Duh jim je odsoten ali pa so le tako globoko zamišljeni. Videla sem jih nešteto, ki so mar-širali ali se vozili skozi Postojno. A to je bilo vendar še precej proč od ognjene črte. Tudi veseli so bili, šale zbijali in razposajeno pe-pevali med maršem. Da, tam so bili šele na vrtu vojskine palače. Ali tu! Prvi korak v njeno veličanstvo — grozno dvorano, kjer vztrepetajo ob pogledu na skrivnost nožareče obličje vojske, kjer jih »preletava mrzel dih smrti. Utihnile so vesele pesmi, smeh je izginil iz jasnih oči, jezik je onemel.
Kam gremo? In koliko nas je! Kdo se bo vračal po tej poti nazaj živ in zdrav? Morda ga poneso brez nog, brez rok, z rano v srcu? Ali morda pride še do tu z zadnjimi močmi, da se potem zgrudi v prah in ga zagrebejo tam gori na griču daleč od svojih----
Trume se ustavijo v prahu. Ni mogoče dalje, cesta se je zagozdila z ljudmi in vozovi. Vojaki počivajo v obcestnem jarku% V prahu leže, sede, slone— Kdo se je še izmislil tako srečno barvane u-niforme, ki prineso brez škode prah in blato, solnee in dež! Avtomobil pridrči mimo, prvi, drugi
---- peti— deseti. Gosti oblaki
prahu padajo na lica. Naj! Ne dvignejo roke, da hi se zavarovali oči. Tako malo se brigajo za vse. V trenotku jim je vse popolnoma egalno.
Pa to so le kratki hipi duševne brezbrižnosti. Prvi veliki vtisi resnične vojske, vojna neposredna bližina jim odrevene živce. Korakajo naprej, bliže in bliže prihajajo smrtnemu rajanju, srečavajo ranjence, vidijo kri, zaslišijo bojni krik, zagledajo sovraga in tedaj so kakor prerojeni. Kri jim zavre po žilah, volja in moč se povrneta podesetorjeni. Močni in drzni postanejo kakor lev v puščavi in orel v zračnih višinah.
—	Sada idemo u vatru, — se oglasi poleg mene visok fant. Njegova krepka postava in zdravo zagorelo lice sta v kričečem nasprotju z žalostjo, ki mu zatira mehke oči. Tudi glas mu je bil zastrt.
—	Vidim, vidim, da idete a kaj moreni jaz za to?
—	Bog z vami in sreča junaška!
Hvaležno me pogleda, njegova
mišičasta roka stisne mojo v pozdrav. Morda je mislil tisti hip na mater, sestro, nevesto----
Truma za trumo gre mimo, izginja v prahu. Tisoči in tisoči brez lastne volje: sužnji vojske.
Velikanski kolos stoji ob cesti. Večmesečni preveliki napor je razrahljal njegove železne ude in kosti. Bruhal je smrt na sovražnika pri Belem gradu, pred Lie-gom in zdaj pri Gorici. To je "debela Berta", kakor so jo krstili naši zavezniki, ki čaka, da jo popeljejo k "zdravniku". In ko se vrne, bo iznova obsipala neprija-telje s pogubo.
Tren čaka, prihaja, odhaja. Čudno, kako se morejo brezštevilni vozovi zvrstiti in da sploh vsi pridejo na cilj. To je kakor brezkončna veriga z gibljivimi členki, ki se obrača zdaj na desno, zdaj na levo, divjajo naprej, se ustavljajo in zopet uvrščajo. Vozniki, živina in vozila so zaprašeni in umazani. Kreta jo se v vednem prahu.
Druga živa veriga jim pridrči nasproti. Vrsta avtomobilov. Tren ski vozniki se komaj ozrejo na mimo leteče, saj se to ponavlja vsak hip, podnevi in ponoči. Ranjence privažajo iz ognja. Težko ranjene v avtomobilih, ki so krogin-krog zastrti, laže ranjene na vo-zeh. A za njimi se vlečejo peš oni lahko ranjeni in bolni, ki se sploh se morejo gibati. To je v dno srca segajoča slika! Ti izmučeni, bledi
obrazi, ta izčrpana, sključena telesa ! Smrt gleda iz njih. Muka in bol sta tako skremžili te bolestne obraze, da pogled nanje prirosi usmiljenemu srcu solzo v oko. Kakor bi Kristusa snel s križa in ga zapodil na razbeljeno, prašno cesto... Vlečejo se kakor sence. Red-kokateri zastoče glasno, a usta so jim krčevito stisnjene od boli. E-den vleče čevelj za saboj in krevsa napolbos, drugi je brez suknje, tretjemu visi obleka na capah na shujšanem telesu. Kdo bi jih popisal vse! Prosijo jedi, ponujajo denar. A kje dobiti. Menaža ne bo bijzo pripravljena, ko prihajajo vsak hip, nenadejani, nepovabljeni. A ljudje jim ne morejo dati ničesar takega, kar bi bolnega, do smrti izmučenega človeka okrepčalo .Saj še sami težko žive.
Pripelje se avtomobil, ves obložen s cvetjem. Okoliinokoli so viseli venci iz svežih, rdečih, belih in rumenih rož. Cvetje iz Gorice! Mrtvega stotnika so pripeljali v krsti. Vsa je posuta s cvetlicami.
Njegov brat, poročnik, sedi ob krsti in solze mu kapljajo po mladem licu in močijo dišeče cvetje. Padlega junaka zagrebejo k njego vim številnim tovarišem na gričku. Spremljajo ga trume vojakov k počitku v tuji zemlji. § poveše-nimi glavami stoje ob grobu s tu-žnimi misli v srcu. Koliko jih bodo morda zagrebli še izmed njih! Brat je otrnil solze z lic, resignira-110 se vsedel v avtomobil in se
čal dalje in se vedno bolj oddaljeval od bojnega grmenja.
.. .c.
je bilo dovolj jela m tudi slivovi- spravim na pravo pot tudi Ton-ce se je dobilo, tako da si je Ni- četa. Upam, da v kratkem pridem ko lahko večkrat razkužil želo- bliže domu, pa Ti bom vse drugo
dec. Toda čiindalje so prodirali v Srbijo, tem slabše je bilo v tem oziru, ker so naše čete zelo hitro napredovale ter je tren ostal da-
ustno povedal. Srčno Te pozdrava Tvoj Niko.
No, še preden je odposlal to pismo, je prerjel vest, da je njegov
ixnovojnik.
Niko in Toni. rtii MU dobra w daj N]ko je bfl primo-ipnjktSj^T^če^^l^juSe prijatelja ; poznala sta se od nua pan> da g. ^ {n ^ tam gam i
dih nog. Bila sta delavna m po- - -stena, toda slaba družb/i je najprej pokvarila Nikota, ki je počasi potegnil za seboj še Tonče-
ta. Udala sta se pijači. Kadar se je tužlIa srca. Niko ne mislfna ne-
skrbel večerjo
Bil rje krasen dan; vse je bilo pokrito z belim plaščem, a žarko j min vrlemu črnovojniku, želeč solnee je s svojo toploto tešilo mu, da bi se živ in zdrav vrnil k
smrti na bojišču.
• • •
Napisal sem te vrstice v spo-
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-
LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., • ALLEGHENY, PA.
©
pilo, se je pilo, kadar pa ni bilo, je bilo dobro vsako sredstvo, da se pride do pijače, vina ali žganja, vseeno, samo da teče.
Bilo je o pustu predlanskim, ko sta se prijatelja sešla pri običajnem 'jutranjem frakelcu. Ton če pravi Niki: "Ouj, Niko, kupil sem poceni cel telečji drob; jaz bom dal jelo, ti pa preskrbi pijačo, nekaj bodo dali tudi drugi. Pri "Petelinu' 'si damo napraviti celo gostijo, da je bo Pust vesel, pa tudi mi." Rečeno storjeno. A Nika je skrbelo, kje dobiti denar za pijačo. Kmalu jo iztuhta.
svoji dobri ženi Ruži.
Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, G7 in Butler St., Pittsburgh, P*.
Uradniki xa leto 1916:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
ProkSelj, 672
varnosti, na pretečo smrt, marveč	-	j _jg
samo na svoj prazni želodec. "Po-	_
zabil sem že, kdaj sem zadnjikrat Iz filipinskega otočja se pošiljaj Butl^Etn™ jedel, si je rekel, moj ubogi smodke v 40 raznih inozemskih želodec me vedno silneje opozar- i dežel.
ja, naj ga ne zapustim popolno- ___h_
ma. Moram, enkrat tudi njega Viem BloT<noeln ta H^t^ ^
poslušati; sovražnik bo pač imel toliko rešpekta pred mojo lakot-1 jo, da me bo pustil, da se najem." Pogleda na desno in levo in kma-j lu opazi, kar je iskal: sto kora-l kov proč je ležal mrtev konj — pravzaprav jih je ležalo mnogo vse naokoli —; k njemu se napoti tin si odreže lep kos, kake tri ki-
poroč&m mojo goetUao
"Hotel Flajnik",
3329 Penn Avenue,
v kateri točim v«lno PIVO, ŽGANJE, VINO IN RA£ NOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cen j enemu Btvu v najobilnejSi obisk. — Vsi znanci in neznan<4 vedno dobrodošli I NTA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK. 3329 Penna Ave.
napravil? Usmiljeni Bog! "Ne jokaj, saj ni nit
e s»io se v gostilni in razbili pobi- Treba .je bilo zopet čakati
.	...	. štvo. Prišel sem po denar, da zle- nriložnosti
naglem diru zopet vrnil v ogenj. , .	. \ , s , ,lt,„„Q *JI 1,0/,lusl1-
6	*	pa plačam svo] delež, ker druga-
Liitva u v«u uuiku iiuc, v	-iv i »i. „ „,,
na vlak. Leže na no- ;'.e	kreinar, da posije po po- ppwltano sq juri5a> a nikjor, niče
dvoriščih, na cesti. Ni	, rir„ a. TJsar' da 1,1 si *lovek Potolažil
. . v »v T> ... !	Ti moj ljubi Bog, koliko si pa . kuhnrii sn ostali d m leč za
Dra in lezise. Preveliko ,	. ♦ KUI1U,J» s<» osiau tunc /-.i
Ranjenci čakajo vso dolgo noč, da jih nalože silnicah po
vsem prostora m i^i^. i.irc.nui ,,»„„,,
...... 0. ,.....dolžan:
število jih je. Stokanje in ječanje |
se meša celo noč z grmenjem topov, žvižganjem granat in pokanjem pušk. Mimo bolnih in ranjenih pa korakajo skoro brezslišno tisoči zdravih v noč in v nego-tovnost.
Begunci iz Gorice in okolice še
Potekel je dan in še eden; ne-
vedno prihajajo, peš, s culami na ;tjomov
glavah in hrbtih ali na majhnih
vozeh, ki jih vlečejo voli. Kar so ka)a na XiUota cd dan do	.
mogli vzeti s seboj, so povezali in j ^^ Vjjnclnipj.llo so jo raz. izlozili na kolodvoru. Na omotih posedajo gla bde
in topla je domovina, ki jo zapuš čajo in dvakrat mrzla tujina, kjer
si morajo iskati strehe. Kako kru-jminUa ,)rC7 posebnih zapletljajev ta bo zima njim, otrokom zarnega kakop „avadno,.
JU?a' . ,. " . . . .	Nekaj dni kasneje je bila vrsta
Lepo je bilo jutro, ki je sledilo ■ Tmu,ctu) (la plaga prijateljem
divjemu nočnemu boju. Naenkrat za pijai,0. xi imel ()kroglega v
je črna ptica preletela zareče ne- ž Raj storiti? žena ima 1)a(,
bo spustila se nize.	nekaj prihranjenega, a ne bo'ta-
Italijanski aeroplan! Vzkli- ko neumnjlf da m dala njemu za ki ,z vseh grl Vse oei se^obrnejo pijan(,evanjo.. Na pomoč mu pri. za njim. Zrakoplov pripluje nad de Niko> ki mu prav|.
Zaviha si rokave, pomaže roke ]0granie.'En del si je namenil pri-s še svežo krvjo telečjega drobov- voSciti takoj, drugega pa shrani-ja, oškropi si z njo srajco, pa ti za rczervo Napravil si je o-hajd domov k ženi. Ko ga žena in pristavii meso< Toda n\ zagleda vsega okrvavljenega, se imel	preden mu je za-
silno prestraši in vzklikne:	vre]a voda, je sovražna krogla
"Za božjo voljo, Niko, kaj si prebila. skodelo na sredi, voda je
__«10 I t_____•! ;____; 1>, „ |	>>*	"
. iztekla in pogasila ogenj, katere-Steph je jjji 7anetji s tolikim trudom.	,
druge(Sf3vbiasko m posoplno društvo
'SLOVENSKI DOM'
Chicago, 111.
Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih
države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev..
Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pri hranjevaTiju! Rojaki izven Chicagal — Pišite pojasnila! Louis Duller, predsednik.
Jos. Steblay, tajnik, 1340 W. 23. St Frank Banich, blagajnik.
DruSt. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v društvo od IG. do 50. leta; posmrtnina je flOOO., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri *e niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak Član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi.
daj, najbrž so se bali, da bi tu-
veliko, kakih štiridest ;di njim	,juh{1 ^'pogasila ognja,
kron bo; nekaj imam tudi sam.";Nik() je	torej primoran, da si
"Dobro, grem pa kar s teboj	pOlll0'gati, kakor ve in in bom plačala zate." zna
"Tega pa ne; če se v take stvari mešajo ženske, je vselej naro-
be. Daj mi denar, da neseni sam in plačani, nato pa pridem takoj
Zaman je potem reva žena ča-
Cez nekoliko ur so prišli naši v malo vas. Niko se skrbno ozira na vse strani, in res kmalu zagleda lepega kozliča. Dobro pomeri, puška poči in kozlič se zvrne. Niko ga hitro poba še in se u-makne z njim v bližnjo prazno kočo, kjer ga odere in razreze.
Dr. Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
Pky*l<la»-CNr|«ts Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St. Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL. Urad zraven slov. cerkva.
Uradn« ore: 10—12; Ž—t; 7—8. Chicago telefon: «295. Dom 2192 L.
loziii na Koiouvoru. nu oiuuiin i;v	. .. ,	•; ..i.	"j"-'	............- •
>-sedajo, nanje podajo tnn.ne;^'^ t^ŠZZ ^	"Š
ave. Tako precakajo noc; pol' ,„»„.. v - , .	. Ka. je Diia Kmaiu goio\a. iou.i
,e, po, spe ,0, jokajo. So„,na	^ f ^
in sicer precej mirno, brez hm- j ^ [n v ftali kaj iina. pa. In tako je stvar tudi to pot; <<ujd sem ku/li(,a> KOSpfxl po.l
fočnik, in si ga spekel, kajti v želodcu imam že pravo revoluci-j jo."
"Dobro, dobro; toda daj nami pokusiti, kajti duh je tako zapeljiv, da mora biti tvoja pečenka | nekaj čisto posebnega." . Pokuša eden, pokuša drugi, in ko bi ne bil z zvijačo .izmaknil
v"?"'	večjega kosa, bi bil Niko tudi to'
tuj, Tonce, naredi tako-le	,	V1
MARIJA SLUGA
1828 W. 22nd St. Chicago, III.
TaUpltoo« CamI 473t izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
«• uljudn« pnporot« »U venskim in hrvaikia
postajo. Ljudje begajo semintja
Grozovit tresk... Kani so padle |P^a6mov"in lezhJaz sTmed- ^ 0SJal ,na ce,]ihl' . . .. bombe? Oblak zemlje v zraku, jtem iz otlim C.cvljarski pred- ' Po kratkem odmoru je bi druge škode ni. Merili so dobro,;	in .|lem k tcl)i na dom jba odriniti naprej; to jje bila ona
Io tre-
J O S I F3 PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
Telefon Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postrežba in dobra pijača", to ja moja geslo.
kot čevljar
Boš videl da bo vse lepa ali ž,alostna noč» ko,se tn ' ' ' liko njih za vedno poslovilo od
sveta. A naš Niko, ne da bi vedel
a zadeli slabo.
Solnee je vzišlo veličastno mjgladko šlo."
mirno kakor v nedeljo v časih j m„,v ,,],„„„ :„ „„„	—...................... — .
miru Ljudstvo vaieno takih iu-V	S	,	kdaj in kako, se je naslednji dan
J • i"	« ^ njim pride Niko v cev- ?nJc] y bolnJSnici v .... odko-
ljarakem predpasniku.	dcp so ^ poslali dalje v T. 0don.
Dober dan, gospa; ali je Ton-;di je pisa] SV()ji Ruži.
ee doma?"	Ljubljena Ruza! Po tolikem ča-j
"Doma, kaj bi pa radi?"	sll Ti morem, hvala Bogu, z vese-" Včeraj mi je naročil, naj l>ri-(ijcni naznaniti, da sem bil ' lahko
dem pomerit čevlje Vam in nje-	ranjen ter se mi je obrnilo že ze-i
mu; prosim pokličite ga."	j0 na bolje. Niti misliti si ne mo-j
Vse je šlo kakor po loju, i"	reš, kaj sem vse pretrpel,!vendar
Niko je dobil na račun za dva	(iraRe Volje za našo milo domo-'
para čevljev trideset kron.	vino. Zaklel sem'se, da, ako o-
* * *	stanem živ, nočem nikdar več b'-
Pustni dnevi so prišli in tudi	ti pijan, marveč bom živel p >
pomlad se je približala svojemu	Tvoji želji in gledal bom, daj
in
tranjih "pozdravov", se je raz veselilo solnca in se zgnetlo na vlak. Nevarnosti ni bilo več. Zrakoplov je izginil v zavesti, da je s svojim "darom" pognal postajo v zračne višave in najmanj stotim ljudem zatemnil solnčni vzhod. Pa je le malo zemlje zrahljal. i Vlak je zdrdral sicer korajžno ali gotovnosti ni bilo nobene.
— Nismo hoteli zapustiti Gorice, — je pripovedoval gospod, gledajoč skozi okno nazaj proti ljub-
eas
ljenemu mestu. Njegov obraz jejkoncu< Napočil je vojni
bil tako otročje mladosten, da ni- prinesel splošno mobilizacijo. Nisem mogla verjeti, da mu manjka ko in Tonče sta se mora]a lo5itiJ
ker je Niko služil pri topničarjih,] Tonče pa pri pehoti.
ŠE NIKDAR
niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej teugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčeue.
Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $13.95
Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene
države in staro domovino.
»
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
samo še rigoroz do doktorja prava.
— Hoteli smo vztrajati do zadnjega, — je nadaljeval. — Naši sosedje so nas bili že zapustili. O-stali smo. Poslušali in gledali. Vedno bliže so padale granate. Ko je prva padla na naš vrt, smo se še norčevali in se preselili v iiaf>
Trdnjava, kamor je bil poslan i Niko, se je od onega časa, ko je| hodil ondi na stražo kot novinec, j precej izpremenila, vendar se je vsega dobro spominjal. In tam naj kamenitem vrhu je našel staro j znanko — ogromno kačo, ki je
protno ležečo sobo. Ko se je ras-j Se vedno prihajala pod kuhinj-počila na cesti pred hišo, smo gle-:sko okno pobirat ostanke in ko dali in zmajevali z glavo. Ko pajgčke sladkorja, ki so jih -ji meta-je padla ena na naš prag in odne-jli častniki. Ukazano je bilo, da ne sla kos hiše, smo pobrali kar je bi-!sme kači nihče storiti hudega, lo mogoče ter odšli. —	|pa se je tudi nihče ni bal. Tako
Pred postajo R. se je vlak usta-|je žival mirno živela dalje in u-vil, tir je bil nekaj poškodovan, j živala dobrote vojaške kuhinje. V pol uri je bila škoda popra vije- Večkrat je posedal Niko na na.	pečini in gledal proti Jadranske-
i— Ko sem se pa pred nekaj mu morju. Mislil je na svoja prva dnevi vozil tod v Gorico^— je pra- vojaška leta in jih primerjal s vil nekdo drugi, — nas je zasledo- sedanjimi dnevi. Kakšna razlika val italijanski zrakoplov. Plul je — mir in vojna 1 A čas za razmiš-že prar nad nami. Strojevodja je Vjanja je kmalu minil; Niko je bil naglo zavozil v tunel in tako jej premeščen k oddelku, ki je imel vlak ušel zasledovanju.	odriniti drugam. Ob tej priliki je
V Štanjelu smo videli strelivo | izgubil svpj kovčeg in vso, kar je in tren za Doberdob. Tu se je o- bilo v njem.
pazala še, vsa bližini vojske. Na (v,ez nekaj dni so krenili v Sr-Doberdobu je pokalo. Vlak je dr- bijo. Izpočetka je bilo lepo, ker
Na znanje pošiljateljem denarja v staro domovino!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, da se vsled vojne izplačajo mogoče z zamudo. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, AMPAK NASTATI ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za vsako denarno posiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne, in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
K: 100.00 $14.00
K: 1000.00 $139.00
FRANK SAKSER
82 Cortland! St., New York, N. Y.
ADRIJO...
PovmI iz uslcoiko-bcnečanskih bojev. — Spisala Lea Fatur.
Visoko štrle skale nad Rečino. Na vrha, ob robu skale, lepi or-lovo gnezdof grad Trsat. Po viso-kih pragovih, ki vodijo od mostu nad Reko na Trsat, se vzpenja jesenskega dne orjaška postava moža, zavitega v rjavo budo (plašč). Na glavi ima visoko, rdeče podšito kapo iz črnega krzna, na njej se ziblje sokolovo pero. Izpod kupe padajo do ram gosti plavi lasje, iz njih okvira gleda lep, toda mrk moški obraz. V levici nosi junak dolgo puško.
Dve radovedni Trsačanki, ki gresta po ribe na Reko in nese t a poln koš lesene drobnarije na prodaj, se ustavita , gledata mo&a in pozdravila: "Hvaljen Jezus in Marija! Bog daj zdravlje, gospodinj" Pristavili bi pač radi: "Odkod, gospod kakšna sreča te nese na Trsat ? Greš po opravilu h grofu Nikolaju Frankopanu, našemu dobremu gospodarju? ali se hočeš pokloniti Majki Trsaški, da te varuje po črni zemlji in sinjem morju? ali si namenjen na obisk k našim častitim, dobrim pp.trom frančiškanom? — blagoslovi jih Bog
Toda mrko odgovori neznani junak na njun pozdrav. Burja potegne od Trsata, razprhne bundo. Po peresu na kapi, po dolami (Ži votnik z rokavi), z zlatom obšiti, iz modrega sukna, po svetlih ro
široko čelo. Puške in noži s srebrom okovani. Srebrne zapone na bundi. On je, bogati Juriša. Potomec stare mogočne rodovine. In — ste videli? — krvav obronek na ftelu, madeže krvi na dolami. To jč Juriša, kuma — nihče drugi. Poglejte, kako gre žalostno, kakor golob, ki ne more v golobnjak — poglejte, kako se vzpenja jezno, kakor orel, ki hoče skočiti na plen . . . In kakšna bridkost, kaka žalost mu gledata iz obraza ..."
Tak-o kramljata ženici in pozabljata — po ženski navadi — na čas in opravek.
Junak pa hodi kot v težkih mislih. V levici dolga puška, bunda frli po hrbtu, pero na kapi se klanja. Dvigne glavo, zaškrta z gostimi zobmi. Desnica seže za pas, levica stiska puškino cev, ognjeni

(Morski roparji), morska nadloga, kalilci trgovine. In cesar je poslal okrutnika, nemškega generala Rabata, ki je moril senjske Uskoke, podil revne družine z njihovih domov. Hotel je prodati Benečanom tudi Juriševo glavo. Zvesti tovariši so prisilili Jurišo, da je vodil Uskoke v gore, v jame, kjer se skrije Uskok hudobi sovražnikov.
Poje slepec o življenju Uskokov v gorah, na kamenitih kopah Ve-Ijuna in Orlovega gnezda. Črez Vratnik hodijo v turško Liko po ovce in žito, kot orel se spuščajo iz višine na plen.
Poje slepec, kako je vpila beda Uskokov do nebes, kako sta se pritožila Daničiča v Gradcu pri nadvojvodu, kako so se odprla zopet Velika vrata Uskokom. Pa Juriša, junak, oče svojih ljudi, je bil na potu krvniku Uskokov, grdo-•gledemu Rabatu. Odpravil ga je s tristo možmi v Kanižo, zato da obeša in mori lahko v Jurisevi odsotnosti. Ali sivi sokol, Daniel Frankol, pove Jurišu, da preti Us
n i « Pueblo, Colo.
Danes dne 2. julija, se je v tej veliki slovenski naselbini zaključilo sv^sijon, ki je trajal teden dni. Kakor znano, je vodil sv ! inisijon rojak Dr. John SeliškarJ profesor bogoslovja v semenišču v
St. Paul, Mmn.
Dasiravno je bila te dni tukaj v l ueblo huda vročina, je bila slovenska cerkev vedno polna v nikov, ki so mimo poslušali vrstnega pridigarja. Njegov govor je bil brez strašilnega hrupa zelo podučijiv in za vsacega koristen. *
NAZNANILO
ZAHVALA.
er-iz-
S tem naznanjam žalostno usodo, katera je nas zadela. Dne 25. junija po noči se je naš ljubljeni brat
Josip Meglen
na svojem stanovanju vsled eksplozije plina tako ponesrečil, da je isti večer umrl v okrajnS bolnišnici. Njegove zemeljske ostanke smo izročili materi zemlji
Sedaj hv„.ijo
Pokojnik je bil star 35 let, rojen v Strugah pri Dobrepolju na
Izučena slovenska babica
se priporoča slovenskim ženam v La Salle, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ženam.
KATARINA TRLEP, 24_5th St. Telefon št. 452.
PRODA SE
dobro upeljana krojačnica v večji slovenski naselbini državo Illi-hois. Proda se zaradi opusta te o-brti.
Natančno pojasnilo o tem daje iz prijaznosti upravništvo "Glasila" K. S. K. Jednote" 1951 W. »22nd PI., Chicago, 111. (Adv. 24—26).
pogled bega po skalah.
Še ni vzel Trsata ne Turek, ne kokom pogibelj. Juriša se vrne v
Benečan. Ni očitega sovražnika, da mu pošlje krogljo v glavo — ni skrite izdaj ice, ki prodaja za zlato dom — da ji zasadi nož v srce . . .
Skale so, koprivniki, brinje, kapele. Na vrhu grajski stolpi, cerkev sv. Jurja, trsaške hiše. In jesen je, motno nebo, siva zemlja, težko srce.
Na sivem mahu pri kapelici Marijinega oznanjenja sedi slep berač, gosli v naročju, rožnivenec
Senj. Prekasno. Že visi kiiez Po-sedarič, že visi Margetič. Rabata krvnik, ujame tudi Juriša. Pripravljajo se vislice ... Za koga? Za Juriša Senjanina. Za vojvoda, plemiča, dobrotnfka siromakov. Vzkipi uskoška kri: pobijejo cesarskega stonika Rabata, rešijo Juriša. Zdaj se vozi Juriša po morju, nad Turka in Benečana. Doma ga čaka sestrica kot rožica, čaka mati.
Bele se jadra, drče vetrnjaee. Kot lastavica, kot strela iz nebes. V prvi ladji stoji ob jamborju Juriša vojvoda. Kot hrast z Vratni-ka. Po mostišču šume Senjani, pozdravljajo :
propovednika ne samo dekleta in fantje, tako tudi možje in žene, saj je vendar z nekako domačimi', podučljivimi besedami pridigoval !Dolenjsk«m- v Jolietu zapušča brez kakega strankarskega ali t?ro Iše žive stariše, očeta in —*— --	- -	* mater in eno sestro; tukaj v Chi-
cagu pa žalujočo soprogo, enega brata in eno sestro.
Da je bil občno priljubljen je pokazal njegov krasen sprevod. Vsled tega se tem potom vsem da-Zlasti ganljiva in navdušena je!rovalcem vencev in rož lepo zabila njegova pridiga povodom hvaljujein, tako tudi vsem vdele-blagoslovljenja lepega misijons-
• TEL.
:C/S
AL «0*7.
zečega nagiba. Čudili smo se, da je prof. J. Seliškar tako izvrsten govornik, ozir. pridigar, čeravno ne deluje na slovenski furi; s tem je pokazal, da je ostal še vedno zvest sin naše matere Slo veni ie.
Zlncti' (irn >t 1 liit« «M .. ____i - v
v roki, strgan klobuk poleg sebe. čajih malih pušk, po nožu za širo- Slepec gleda v dol, napenja bele kim rdečim pasom spoznata žc-1 oči, posluša.
niči, da je neznanec uskoški voj-! r Sliši korake, gospodskega moža voda.	* ikorake. Tujec je to. Domačini ho-
Ustavita se. Po navadi teh kra- dijo v opankih. Kam li gre gos-jev pleteta nogavice iz debele vol- pod? Ni navada, da hodi gospoda ne in hitita:	sama. Pa morda ga žene važna
"Kuma, kuma — nič dobrega vest v grad, v samostan? Saj je ne bo. Junačina gre gotovo k na-1 čas tako nemiren — vsak dan no-šemu grofu. Vojska bo, kuma... j vice, toda slabe. — Slabi časi, red-.Jezus, Marija, kaj bo! Turek, pra- ki romarji, redka miloščina. Ko-vijo, se zbira na meji. Benečan maj da se preživi berač, požiga naše obrežje, nam seka olj- Treba da zapoje, da ga sliši tuji ke, odganja živino. O sveta Mati gospod. Če je Benečan, se prestra-Trsaška! Reši nas hudega! Ka^rn ši, razjezi, ko sliši slavo hrvaške-iz nas, revnih Primorcev! Če nastga junaka. Če je list bližnjih gora ne tepejo Turki, nas pa Beneča- cesarjev služabnik, se razveseli in ni..."	obdari berača. Slepec zabrenka,
"Res je, res, draga kuma . . . zapoje.! Prišel je sel iz Novega, iz grofo- Pri
vega gradu ob morju. Povedal je, kok. _JBBB_I, r______________, .....
da so zopet priplule beneške ga- raznoličnejših čuvstev se menju- se Zlhlje siroka; ,n(ulra leje pred Senj. Zdaj se ne more jejo na mrkem licu orjaka, ko biti vahl 111 niami. Sepeee Uskoku po morju v Senj. Vološčanke ne skozi jesenski piš, preko sivih dalJ.mh. zakla<*>h. 0 bwerih, 0 »lobodo prodajale big in štruc v skalah, do morja, pesem o — Ju-j,mdl». kl. ^ kl ™ora h}U T!a morjl1-Senj, ne Priberci svoje lesene ro- rišu Senjaninu. Pevec z ognjevi-! Mor->e Pot' zlvlJenJe Uskoka, be, ne OtoČani vina in sira. To sojtim navdušjem popisuje življenje! I>a beneški vrag hoče vladati po reveži Senjani, kadar zapre Benečan morje ..."
"Vsi smo reveži, kuma. Slabi
kega križa, ki ga je kupilo društvo "Majke Božje od Trsata" Hrv. Zaj. 111. l ast vrlim in vernim našim Primorcem, da so postavili s tem trajen spomenik sv. misijona v Pueblo, Colo.
S pozdravom
Poročevalec.
Colorado City, Colo.
Cenjeni sobrat uredfiik:—
PtOvsim Vas, da priobčite teli
par vrstic v našem glasilu iz tu-
T .v , v v	male naše naselbine, to pa
"Zdrav, Junsa solncece nase! L ppvi vrgti radi tega ker Jix
Hrumi veselje. Polne so ladje m Colori|do City še nihče ni kedaj o-mosnje Uskokov, vnsč doni do ne-1 glasil R kakim dopisom v tpm
žencem pri pogrebu. Hvala dalje našemu č. g. župniku Rev. Ant. Sojarju, ker je daroval sv. mašo zadušnico in ker je pokojnikovo truplo blagoslovil. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in končno sploh vsem, kiso pri tem količkaj pripomogli ter Vam kličem: Bog Vam stotero povrni! — Mir in pokoj nje-Jgovi duši!
Žalujoči brat
Frank Meglen.
Chicago, 111., dne 4. julija 1916.
ZAHVALA.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
1319 W. 22nd St.. Chicago. III.
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo.
(Butter) oglasite.v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili* zirano; dobivam ga naravnost od far* merjevr Mleko je preje natančno pre-skudeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej earantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mleko razvažam po hifiah točno vsak dan o pravem časa.
Za obitaa naročila se toplo priporočam:
fHAJVJC G HILL.
•loveniko-hrrktsld mlaka-
bes. Pa obmolkne hipno, ko za-škripljejo tenko vezeni opančiči, ko zazvenkečejo zlati upletnjaki; frfoli pisani traK v dolgih kitah, šumi svila pripasa, žari se ječer-ma (životnik brez rokavov), zib-ljejo se nizi korald, svetijo biseri na čepici. Ko prihaja jjizdava, visoka — Zora Senjaninbva. Ona pozdravlja brata. —
l-
stu odkar je pričel izhajati.
Podpisala se tem potom prav Čeravno boleham na pljučih že!prisr^° zahvaljujem vsem sorod-nad 7 mesecev in se pripravim te- nikom in znancem, kateri so me oamo: žko k pisanju, ki Vam rad eenj. 'obiskovali ob času bolezni mojega sobr. urednik vseeno sporočal, ]ca. j nepozabnega in dragoljubljenega ko se imamo Slovenci v tem n,e- 3odaJ že blagopokojnega moža
stu	JOSIP COČIK
Po moji sodbi nas je tukaj ne- ...	... ,
kaj čez 100 rojakov; nekaj teh	so ga spr.m.h k večnemu Brz()javne cene SQ ^^
dela v topdnieah zlate rude, dru- ^u'	1 ~
Pošljite sedaj vaš denar v stairi kraj brzojavnim potom
in denar bode izplačan v 4 ali 5 dneh
znaša brzojavna pošiljatev za naslov štirih besed. Priložite torej $3 navadni ceni za brzojavno pošiljatev.
$3
>ri prvih besedah se zgane Us-jo lu,*ko Poslu*a usko*ki v°jvoda. :. Ustavi se, posluša. Sence naj-;Gle(,a na ™or}e' Podis,vim
Tako poje slepec. Oprt na svo-igi so na Colorado Midland Road i PraV lepo se zahval.iujem vsem za 100 K. $17 — K. 200 $31 —
ali jardu, nekaj jih pa dela v prejdrufitvenikom, osobito uradnikom K. 300 $45—K. 500 $73; i. t. d.
gladina, o
ho od tukaj. Lahko torej razvidi-1ker f° preskrbel1' da S€m v tako, te, kako smo prav povsod razstre-|kr^kera 1času dobila pačilo seni; treba bi bilo res prav do- *1000 katcro ^ bil Pokojnik brega in veščega pastirja, in pre- zayarovan.
eej časa, da bi nas vse spravil sku-	enkrat: Srčna hvala vsem
paj.	j skupaj!
in našteva zasluge serijskega ple- morju, jemlje Uskoku življenje. Glede društvenih razmer vseeno, Žalujoča udova miča, našteva njegove prednike, Prokleto! Življenje! Dober kup je nismo zadnji. Tu sta dva podpor- j	Mary Cočik,
sorodnike:	!to blago — uskoško življenje! ...	na društva in sicer društvo "Tri-	5530 Camelia St.1
časi so to. Romarjev ni. Cerkev; Vlastelin in knez je bil Xiko Or- Uskoka sme moriti Turek, Mar-	glav", št. 94. S. N. P. J. in dru-
stoji prazna. Saj se košati Bene- lovič v Bosni, vreden potomec dol- taloz, Benečan. Komur ljubo . . .	štvo "Zvon", št. 6 Z. S. Z. poleg čan — Bog ga ubij! — po morju, j ge vrste prednikov, mož slavnih Tskok ne more živeti, ne sme u- tega nas je tu 9 članov in članic
ustavlja barke, jemlje živež, bla- v bitki, v cerkvi, v sodbi. Bogata mreti.	K. S. K. J. na potnih listih, ki
posestva je imel Niko Orlovič — Benečan ga podi stran od mor-	spadamo k bližnjim podrejenim
ftiogorovih, kake 4 milje oddalje-	^okaSt 15 IC S. K. J.|g tem SO VSi Stroški plačani
in denar je hitro doma.
Za Vaš denar vam jamčimo.
INTERNATIONAL EXCHANGE BANK
Pittsburgh, Pa. dne 4. julija 1916.
ZAHVALA.
1334 W. 181 h STREET Chicago, Illinois
go. Nihče si neupa na morje, če nima beneške zastave. Zato je po- j slaven, ljubljen se je šetal v zlati ja. Črni ga pred svetom. Pravi, da šteno, da napadajo naši Uskoki opravi po kraljevih vrtovih. Pa Uskok ie otroke, čara, da pije člo-benečanske barke, da se preskrbi- padla je Bosna v roke antikristu, veško kri. Prokleto! Da ni nas, jo z živežem. Daj mu Bog zdrav- Vitezi so umirali za čast, za ve- bi se svetil polumesec v Benetkah, je, Jurišu Senjaninu! Napadel jo ro . . . Vitezi so bežali iz turške v Beču. Trpimo, umiramo. Plača zopet benečansko ladjo. Silno bo- sužnosti in sramote. Našli so pri- za naš trud je pesem. Pa koliko ča-gatstvo je bilo na njej, kuma . . jbežališče ob meji. Tam jim je dala sa boš še pel, slepec, o Jurišu Se-Zlatov cele kupe. Zaboji suhorja, prijateljska roka zavetje, jim da- njaninu? Pozabijo se junaki-in sodi vina in finega sukna cele ba- la ljubo nalogo, da branijo mejo njih dela . . .
le.. ,	pred turško nevero. Take pribe-
"Bodo imeli vsaj kaj jesti in glece je imenoval narod ob meji piti, siromaki Senjani! Zdaj bi: Uskoke — ker so uskočili, ušli tur-jim morala peljati barka iz Reke ški oblasti. S svojo družino se je
živeža in sukna za obleke. Pa ne bo mogla v Senj. Iz Trsta jim pride 80I in olje — a ti benečanski vragi ustavijo, pobero vse."
"Kaj pa hočejo Benečani z galejami pred Sen jem, kuma? Vi hodite v grad, v samostan — vi veste kaj več o tem."
"Vem, draga kuma, vem. Pra; vil mi je pater Rafael. Hočejo Juriševo glavo. In galeje so tako Velike! Na njih je po štirideset, še po več na klop prikovanih ves-larjev, galjotov. Na njih je velika posadka. Sami vojaki, Arbanasi. Divji, krvoločni. Na galejah so grozni topovi, priprave za obleganje, posode z žveplom in smodnikom. Uh, kuma — strašne so galeje . . . Dobro, da ni Juriša doma.
bil naselil knez Niko Orlovič v Senju, v glavni trdnjavi hrvaškega _Primorja. Odlikoval se je v vojski in doma. V bit vi pri Moha-ču je padel s svojimi možmi veliki senjski stotnik Orlovič, po junaškem boju. Njegov sin se je odlikoval v vsakem metežu s Turkom, hodil po plen na Turško, reševal kristjane, sužnje, lovil bogate Turke za odkup. Tako je rastla slava in bogatstvo hiše za obzidjem v Senju, hiše, ki stoji velika in svetla za stolpom pri morju, pri vratih svetega Save.
V njej, v tej hiši se je rodil junak Juriša, po rodnem mestu i-menovan Senjanin.
Leva poznaš po krempljih, junaka po sablji. Zgodaj je postal
V beračev klobuk pade zlatnik. Jasen moški glas spraša berača: "Kako da hvališ, prijatelj, Juriša? Ne veš, kaj govore Benečani o njem? Da je gusar, lopov, hudičev svat?"
Berač je slišal žvenk zlata, ko je trčilo ob bakren drobiž. Ljubek žvenk. . . Uprl je belo oko v Uskoka, otipal visoke škornje, nože ob pasu, zapone na bundi in rekel:
"Ti si, gospod! Poznam na glasu, da si vajen zapovedati. Slušaj, gospod — ti govoriš po naše. Poznaš ti Juriša?"
"In če ga poznam?" "Svari ga, te prosim, gospod.
društvom
Jaz iskreno želim, da bi nas bi- 65 v Joliet, 111., se lo kaj več, ali vsaj toliko, da bi;iskreno zahvaljuje
zamogli ustanoviti svoje krajevno društvo K. S. K. J.
Čeravno je tu bolj malo Slovencev in par društev imamo pa vseeno svoj lastni slovenski društveni dom, kjer zborujeta oba, gori-
Društvo sv. Barbare postaja št.
tem potoni vsem onim,
kateri so kaj darovali v korist naše društvene blagajne oziroma v namen veselice, vršeče se dne 27. maia t. 1. Darovali so: Josip Zalar $5.00; Martin Žugel $4.80; po $3.25: Louis Wise, Frank Ho-navedena društva. Kupili smo ta tVvar, John Zaletel, John Živec, dom lansko leto od tukajšne žup-j john orahek, Jos. M. Bluth in nije. Vsa čast zavednim bratom, Rudolf Mantel; — Anton Blatnik da so si omislili tako lepo društve- j $0.00; — po $1.75 Louis Martin-no zborovalno dvorano čeravno š< ^ič in Frank Panian; — po $1.25 ni popolnoma plačana; upamo pa, Anton Sustaršič, John Muha, Fr. | da se bomo v kratkem iznebili za-! Boštjančič, Anton Turkovic, Filip ■ dnjega dolga. V to svrho se bo|Možina< j0im	jn xick Gre- [
■
S ll
I
flOHJCl
■
priredilo na nedeljo, dne 16. julija veliko poletno veselico, ali piknik s plesom in raznimi zaba-cami na prostoru, kjer rasejo košati topoli. Piknik se vrši blizu Midland železniške postaje med 4. in 5. cesto. Za pijačo in dobra krepčila bode obilno preskrbel odbor.
goraš; — po $1.00 Jakob Popek, J| Martin Ancel, Gašper Kolar, JJ Marko Sterdin, Anton Oberstar, k Jos. Matkovič in Frank Kovačič;'fc — po 50e Jos. Rakar, John Dra- |g govan, John Urh in John Prime.
PRILOŽNOST!
Oiset dni zastonj m piskvinjo ti	g
pisaloi stroj in potem ga lahko	m
vrnete če hočete.	j
Čas je prišel, tla skoraj vsakdo	m
potrebuje pisalni stroj. Zato smo	fl
mi iz^otovili stroj, kterega lahko	ki
vsakdo kupi in to je:	B
j^emingtontvt	™
Zahvaljujemo se tudi vsem eenj. gostom, ki so nas posetili 11a tej veselici. Zaeno izrekamo tudi "Glasilu K. S. K. Jednote" zahvalo za priobčitev povabila o
s ■
■
Odšel je s svojo četo na Turško.'" Juriša strah Turčinu in Beneča-Ne l>ojte »e, kuma, za Juriša! nu. Ljubezen do križa ga podi
Vprašajte slepca Tonina, kolikokrat se je rešil Juriša sam. Pravijo, da ima čare. No da . . . Saj govore, da je pater Ivo Jurišev brat . . . Niste čuli?"
"Jurišev brat, kuma? Kaj pa ko bi bil tale junak, ki hodi in gleda tako oblastno — sam Juriša? Po morju ne more domov — pa gre k bratu in pojde preko gora v Senj."
. "Saj res, kuma ... On bo to. Tako velik je in širok. Zagorel.
nad Turka, os veta za krivice, storjene Uskokom, nad Benečana.
Slepec našteva, kako se je proslavil Juriša pri Kaniži, Petrinji, Karlovcu, Klisu in drygje, 11a suhem in na morju. S petimi možmi je pobil sto Turkov, s stoinpede-setimi je pognal petsto Beneča -nov, poplenil njihove ladje. Beneškemu signoru na Krku je ugrabil deklico.
Pa bridke ure so prišle nad Uskoke. Kleti Benečan je prepričal
Orlov nos, male brke, goste obrvi, cesarja, da so Uskoki
gusarji
se vrne. Podkupujejo, groze. Pa trdna je uskoška vera — ne izda ga Uskok, ali izda ga Gradec, izda Beč. Zato bi zapel črez morje in gore, da me sliši moj unak, zapel bi: Beži, Juriša Senjanin!"
"Sporoči mur prijatelj. Pa junaki ne beže radi ..."
"Beži tudi ti, zlati knez, dobri moj gospod, ki si obdaroval mene, ubogega slepca, z zlatom in sladko besedo. Galeje so priplule — uskoške glave bodo padale. Benečan si je nabrusil nohte".
Upam, da se bodo vsi Slovenci V gore naj beži. Berač sem, slišim j te naselbine, vsi naši bratje in
mnogo. Beneška gospica, beneški j prijatelji tega piknika udeležili in |priiiki našega minulega piknika. IB kavalirji so šli v goro, poklonit se mam tako priskočili na pomoč, daiyscm skupaj še enkrat: Lepa H Mariji. Govorili so, da je zdaj na-j malo odplačamo dolg pri našem j hvala!	|
pelja no vse tako, da ga ulove, ko j Slovenskem Domu. Osobito vabi- Jolietu 111 11a seii dne 2 H
mo cenjene sobrate iz Puebla, Co- juli ja 191G. lo, ker tam jih je veliko več kot tu. Pridite ta dan na naš piknik, j (Advertisement.)
gotovp Vam ne bo žal, ker se bo- j__
ste dobro zabavali. Na veselo svidenje torej dne 16. julija pod košatimi topoli v Colorado City !
Sobratski pozdrav do vseh članov in članic K. S. K. J. širom A-i
merike!
Anton Godec.
Odbor.
CENJ. ČLANI IN ČLANICE TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listu!
Ženske v Mehiki držijo doma in redijo v poletnem času kresnice Oj dragi — ne plete se vsako- j samo za lišp. »Kresnice devajo v
male prozorne zavojčke in jih nosijo na glavi ali pripete v obleko.
mur vrv.
(Dalje prihodnjič.)
Frank Petkovšek
720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS.
Zastopnik raznih parobrodnib družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle.	,
So toplo priporeča Slovencem v Wau-kegan in okolici.
JU J* ion
..Junior" je priporočati, kakor vuk drugi ,, Remington" pisalni stroj tdede kakovosti, izdelka in' prikladnosti. Za izboren izdelek te-y.a stroja jamčimo. Razlika je le ta od drugih, da je ta stroj manjši in lajfti, in tako narejen, da ura vsakdo lahko rabi, brez posebneKa poduka ali vaje.
Prodaja se po $50. Moderno in trdno narejen stroj za to primerno ceno. 'Lahko Ka kupite na lahka mesečna odplačila, in sicer $5 takoj in $5 mesečno.
To je naša ponudba, mi smo prepričani, da je ..Remington Junior" pravi pisalni stroj, kteregra Vi potrebujete. Mi smo pripravljeni istega poslati prosto za 10 dni na poskušnjo, na vsak naslov prve in druge zone paketne pošte od vsake Remington prodajalne ali zaloge. Kadar istega prejmete, dajte ga natančno pregledati ali je vse v redu in tako, kakor smo mi poročali, ter ali je to pisalni stroj kterega ste si Vi želeli že dalj časa, in potem nam.
Pošiljate ta kupon še danes.
Remington Typewriter Company,
(Incorporated) 327 Broadway, New York
Send me a Remington Junior Typewriter, price $50, on free examination. It is understood that I may return the machine, if I choose, within ten days. If I decide to purchase it, 1 agree to pay for it in 10 monthly payments of $5 each.
Jednota
■ ■
■
i