Izhmjm v »m k Oetrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertk (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) *Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Pomatnoznm št. lin 30.-
NAROCNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spcdlzlone ln abb. postale I. gr.
ŠT. 212	TRST, ČETRTEK 17. JULIJA 1958, GORICA	LET. VII.
	K ZASEDANJU ZAPADNIH IN VZHODNIH UČENJAKOV V ŽENEVI	
Ali	bodo ukinili atomske posku	se?
Svet postaja enota, ki ga druži skupna usoda - Brez morale grozi vsem poguba
Razstreljevanje atomskih in vodikovih bonih v raznih <h'lih zemlje je, kol vemo, globoiko vzburkalo in oplašilo vsa ljudstva po svetu. To še prav posebno po objavi slovesnih opominov, ki so jib na človeštvo naslovili splošno priznani slrokovnjalki o pogubnih posledicah atomskih poskusov za zdravje človeškega rodu, ako se pravočasno ne ustavijo-.
Radioaktivni drobci, ki se ob razstrelitvah sprostijo ler dvignejo v zračne višave, poudarjajo izvedenci, romajo z vetrovi leta okoli zemlje in, kadar se spuste na to ali ono pokrajino, j.i lahko- prinesejo neizrekljivo nesrečo.
Radioaktivni prašek zastruplja rastline'in s Ikrmo živali. Pokvarjena brana in pijača izpod kopujeta zdravje ljudi, med njimi se začne širiti krvni rak uili levkemija, proti kalen ni pomoči. Naj hujše 'bolezni se bodo Pa pojavile se.Ie v naših potomcih. Človeštvu grozi nevarnosti, da se s časom telesno in du sevno izrodi in popolnoma pokvari.
Katko- morejo vpričo vsega tega odigovoriiii državniki nadaljevani atomska razstreli je v a »ja, je skoro nepojmljivo. Kje imajo vest? Al* jim je politika važnejša kot usoda ljudstev in bodočnost lastnih otrok in vnukov"
POTEZA NIKITE HRUŠČEVA
Ko so postala taka svarila Strolkovnjalkov splošno znana, se je mednarodna javnost globlje vznemirila in začela izvajali vse hujši moralni pritisk na državnike, naj vendar ustavijo atomske in vodikove poskuse
Toda ves ta pritisk je bil na žalost brez uspeha: talkisto kot Rusi so tudi zahodnjaki poskuse še pomnožili! Teden za tednom seje zdaj v Sibiriji, zdaj v kaki ameriški pustinji ali sredi Tihega oceana razpočila nova vodikova bomba.
Ko je bila miroljubna javnost zastran tega najbolj ozlovoljena in razočarana, je Ilru-sčev presenetil svet z uradnim obvestilom, 'la je Sovjetska Rusija sklenila uikiniti takoj vsa nadaljnja razstreljevanja, pozivajoč °«tale države, naj slede njenemu zgledu.
Vtis izjave je bil ogromen in spravil za-Uadnjake v precejšnjo zadrego. Rusija, so se •ranili, io ustavila razstreljevanja samo zategadelj, ker je zadnje čase naredila toliko Poskusov, da za dolgo dobo ne potrebuje
slednjo razslrelbo, pa naj se izvrši v kateremkoli kotu na zemlji.
Brez takega zanesljivega nadzorstva zapad-njaki ne morejo privo-1 iiti v sovjetski predlog. Ali je talko nadzorovanje vobče izvedljivo, o tem naj izrečejo svojo besedo atomski izvedenci.
MOŽJE, ZBRANI V ŽENEVI
Učenjaki naj tudi določijo, kje po svetu hi bilo- potrebno postaviti opazovališča. Ker na zapiadu vedo, kako krčevito se Rusi branijo- pred tujimi opazovalci in nadzomilki na svojem ozemlju, so menili, da bo Hruščev zahodno zahtevo odklonil, a je ni.
Talko je prišlo do sedanjega zasedanja v Švici, na katerem je zbran cvet najsi ovit ejš ih fizikov našega časa-.
Rusko odposlanstvo vodi profesor Fedo-rov, ki je imel odločujočo vlogo prti odstrelu sputnika v vsemirje, njemu stoji ob strani slavni fizik Nikolaj Sem j on ov, prvi Rus, odlikovan I. 1956 z Nobelovo nagrado, veliko pozornost vzibuja pa tudi sovjetski akademik Tanim, ki je vzgojil Rusiji celo vojsko mladih fizilkov ter s tem povzročil, da se bo življenje dežele do temeljev preobrazilo.
V	ameriškem odposlanstvu zavzema vidno mesto Nobelov nagrajenec Lavvrence, profesor na vseučilišču v Kaliforniji, kjer vodi laboratorij s 1600 znanstvenimi sodelavci, in poleg njega »oče vodikove bombe« dr. Tel-ler. Tudi med Angleži so slovita imena: tako John Cockeroft, Nobelov nagrajenec, ki
domovino kot tretjo atomsko velesilo ob stran Amerike in Rusije.
Možem, zbranim v Švici, torej ne manjka strokovnega znanja. Na to. kar bodo dognali, se človek lahko zanese.
KAKO TEČEJO POSVETOVANJA?
Vsekakor zelo stvarno in mirno, kot je navada med učenjaki.
Politika zanje ni prva skrb, a vpliva navzlic teinu na potek razprav. Ker Sovjetska zveza ne ljubi, Ikol rečeno, tujih opazovalcev v svoji deželi, se njeni zastopniki, v Ženevi trudijo dokazati, da je nadzorovanje atomskih razstreljevanj ob dandanašnjem stanju znanstva razmeroma lahka stvar.
S prisluškovalnimi pripravami, •/, merjenjem radioaktivnosti ozračja in tresljajev v notranjosti zemeljske oble je mogoče odlkriti in zabeležili sleherno jedrsko razstreli)o. V ta namen zadostuje razpostavili na nekaterih točkah zemlje malo- omrežje dobro opremljenih znanstvenih opazovališč.
Zahodni učenjaki niso laki optimisti. V pretežni večini so mnenja, da je za povsem zanesljivo nadzorovanje jedrskih poskrusov neohhodno potrebno razširiti opazovališča domala po vsej zemlji.
Talko naziranje je v očitnem soglasju z zahtevo Združenih držav, naj mednarodni nadzorniki svobodno potujejo po čitnvečjem številu dežel, v prvi vrsti seve po ozemljih treh atomskih velesil. t0 je Amerike, Britanske-jih carstva in — Sovjetsko zvezo.
Brez takega nadzorstva Amerika ni volj-
J<?	!prvo. elektrarno na jedrski, pogoni na sprejeti predloga,* d.a“ se je dr7ki poskusi
v V el lik i liritamji ter pomagal uvrstiti svojo I ustavijo.
Velike politične zapreke
uovih. Sedaj hoče le onemogočiti zahodnja-OIn’ (1J1 hi je s svojimi poskusi v jedrski znanosti ne — dohiteli.
In kdo jamči zapadu. da Rusija ne ho de-, * Poskusov skrivaj v daljni Sibiriji ali globoko pod zemljo v Uralu? To je mogoče prepienti samo. ce sodobna znanost razpola-
nm » tak----	-	•	-	   1
ga
Ali, kje in v kolikem številu naj bi se postavila opazovališča, o tem seve nc morejo sklepati učenjaki, temveč le državniki, ki imajo oblast in zato edini lahko ukazujejo.
Tu se pa pojavljajo velike politične težave. Če bi se jedrski poskusi prepovedali, bi bila prva posledica ta, da bi se vojaška moč, s katero razpolagajo posamezne države, usta-la in postala nespremenljiva. Amerika ne i več mogla izpolnit i svojih atomskih sil. Kdor je v jedrskem orožju danes najmočnejši. bi bil tudi v prihodnosti, Ikdor nima še lastne atomske bombe, hi ostal breznje tudi za naprej.
I o pa nekaterim državam prav krivo hodi, ker menijo, da -brez svoje vodikove bombe ne spadajo med prave velesile. Tako je De (iaulde, ko je prevzel vlado, sklenil, da 1' raneija v najkrajšem času razstrelila svo-
min pripravami, ki lahko odkrijejo I jo kobaltovo bombo v Sahari, ter dal llru-
ščevu razumeti, da ne namerava ukinili atomskih poskusov.
Toda kar velja za Francijo, bi utegnilo prej ali slej veljali tudi za Nemčijo. Po Adc-nauerjevi smrti hi se mogel pojaviti nemški državniik, ki bi zahteval tudi za svoj narod popolno jedrsiko enakopravnost z zapadtijaki in Rusi.
Nemškemu zgledu bi končno mogla- sledili Italija, saj mislita na lastno atomsko orožje danes celo Norveška in Švica.
MAO TSE TUNGOVA KITAJSKA
In kaj naj rečemo o rdeči Kitajski? Dežela šteje 600 milijonov prebivalcev in je že danes prava velesila.
Kako je mogoče njej zaihraniti, da izdela lastne atomske, vodikove ali kobaltove hom-110? Zlasti, če pomislimo, da Amerika še do
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
Amer!kanci so se Izkrcali...
Vojaški prevrat, ki se je v ponedeljek izvršil v Iraku, je gilolbolko pretrese] vso za-padno javnost.
Državniki so se '/.'haili, da hi vsearahsko revolucionarno gilhainje ne prodrlo do Sredozemskega morja ter zajelo tudi Libanon, kjer se že dolge tedne vodijo kirvavii boji med zapadnjaško usmerjeno vil ado in Naserju prijaznimi uporniškimi edinicaimri.
Predsednik libanonske republike Samimi je nedavno tega tožil Naserjevo vlado pred Združenimi naroda, češ da pošilja up or ni -koan iiz Sirije orožje in prostovoljce. Toda tožba ni imela pravega uspeha. Združeni narodi so poslali v Libanon le opazovalce, ki pa niso mogli odkriti nobene Naserjeve krivde.
Ker je Libanon zaveznik Amerike, bi se Šaniun po obstoječih sporazumih lahko obrnil ludi na Washingtom za pomoč, a tega ni storil, misleč, da bo vstajnike ,z lastnimi silami ovladal.
Tvegan korak
Ob nenadnem prevratu v Iraku se je pa Šaniun zbal za svoj obstanek ter pozval Ameriko, Veliko Britanijo in Francijo, naj mu pribile na pomoč ter zaisedejo ter zavarujejo s svojim vojaštvom meje proti Sirti ji.
Amerika se je vabilu nemudoma odzvala. Eiseiihovver je izdal povelje, naj krene VI. vojno brodovje v libanonske vode ter odredil, naij se nekaj tisoč moderno oboroženih mornarjev izkrca. Obenem je izdal ukaz. da se ameriške čete ne smejo spustiti v boje z IJhanoneikimli 'uporniki. Ameriško' .vojaštvo se bo netil egoma umaknilo iz dežele, je dejal, ko bodo Združeni narodi sami prevzeli skrb za varnost in neodvisnost Libanona.
Angleži in Francozi so Sicer nastop Aine-rikanccrv odobrili, a sami ne namerava jo poslati vojaštva v deželo.
Sovjetska Rusija je seve označila ameriško ravnanje za ob o rožen poseg v notranje razmere Libanona ter zahtevala v Varnostnem svetu Združenih narodov, naij TVashington nemudoma umakne svoje čete.
Na pragu nove vojne?
liruiščev je javno zagrozili, da »Rusija nima namena ostati opazovalka« libanonskih dogodkov.
Treznil voditelj Indije Nehru je ves zaskrbljen izjavil, da je ameriški korak precej tvegana stvar, ker kliče na svet nevarnost tretje svetovne vojne.
Izredno napet položaj, ki je čez moč nastal na Srednjem vzhodu, je nagnil angleškega zunanjega ministra Selvvin Llovda. da je odletel v Ameriko mirit in brzdat Dulle-sa, da bi ne napravil kakega prenaglje/nega koraka, ki se ne da več popraviti.
Voditelji upornikov so se streznili ter ustavili vse boje proti Šamumu, obenem pa
ISKRENO ČESTITAMO!
Dne 14. julija je obhajal 50-lelnico mašniškega posvečenja msgr. Ignacij Breitenberger, dolgoletni župnik in dekan v Vipavi. Slavljencu ob častitljivi obletnici iz srca čestitajo vsi njegovi prijatelji in znanci ter mu želijo, naj ga Bog še dolgo ohrani med našim vernim vipavskim ljudstvom.
izjavili, da je treba tuje ameriške vojake pregnati iz dežele. Po teh besedah bi človek sodil, da grozi Libanonu oborožena borba proti Araerikamcem z vsemi nepredvidenimi posledicami.
Svet se boji, da se bodo v spor začele mešati tudi druge države, iz česar lahko nastane sama od sebe splošna vojna.
Mi sin|o mnenja, da do lake vojne ne bo prišlo, ker je ne žele niti Rusi niti Atneri-kanci. Vojna ne gre danes nikomur v račun. Zato se bodo tudi to pot na kakšen način pobotali.
•	■ •
POLITIČNO ZRELA MANJŠINA
Nova vlada g. Fanfanija je dobila prejšnji teden v senatu zaupnico. Za Južne Tirolce je govoril dr. Karel TinzI. JNjegova naloga je bila zavzeti stališče do izjave, ki jo je dial Fanfani v svojem programa tič nem govoru
o	vprašanju narodnih manjšin .v Italiji.
Rimska vlada, je v bistvu dejal Fanfani, se v polni meri zaveda svojih dolžnosti do drug orodni h manjšin. Zagotoviti jitn hoče njihovo narodno bitnost ter skrbeti za njihov gospodarski in socialni napredek. Na Južnem Tirolskem namerava izpolniti do kraja Gru-ber-De Gašperijevo pogodbo o avtonomiji nemške manjšine.
Senator Tinzl je vzel Fanfanijeve načelne izjave z zadoščenjem na znanje, a pripomnil,
Tigris je vojska izvršila v ponedeljek dobro pripravljen državni udar.
Množica je vdrla v kral jevski dvorec, kjer je umorila prestolonaslednika Abdul UJaha in 70-letnega ministrskega predsednika Nuri Saida. Truplo prestolonaslednika so nato obesili na ulici, tisto načelnika vlade pa razkosali in sežgali. Zdi se. da so usmrtili, tudi mladega kralja Feisala.
Vso oblast v prestolnici Bagdadu je prevzelo vojaštvo, ki je takoj proglasilo republiko, zaprlo* vse meje in oznanilo obsedno stanje. Istočasno so bile pretrgane vse vezi med Irakom in Jordanijo, o katerih vemo, da sta se pred meseci združili v eno državo, ker sta se vladarja hotela s tem zavarovati pred prodirajočo močjo Naserjevega vse-arabskega nacionalizma. Naser je namreč bil zcdlinil Egipt s Siri jo in Jememonr-v Združeno arabsko republiko ter postal mogočna politična sila na Srednjem vzhodu.
Iz strahu, da bi vključi] v novo državo tudi Irak in Jordanijo, sla kral ja Fcisal im Husein zedinili svoji deželi. Menila sta, da se bosta tako laže branila, toda prevrnit v Iraku dokazuje, kako je bilo vsearahsko narodno gibanje močnejše od njune volje.
Hud udarec /a zapadnjake
V	trenutku ko so izvedli y Bagdadu dr-■ žavni udar, so zmagoviti častniki smatrali
da bodo Južni Tirolci šele tedaj zadovoljni, ko jim bo Rim priznal posebno deželno avtonomijo, popolnoma ločeno od avtonomije
i	t aliijanskega Trent ina.
K zaščiti manjšin, je dejal, ne spada samo obramba jezikovnih in socialnih pravic manjšine, temveč tudi zaščita njenega narodnega ozemlja pred tujim priseljevanjem. V lem pogledu naj si vzame Italija za vzgled Švico in Belgijo!
Čakamo na dejanja!
V	dobro vero g. Fanfanija, jo rekel Tinzl, nočemo dvomili, toda »doživeli smo že preveč razočaranj, da bi se sc daj virgl i brez pomisleka vladi v naročje. Zato menimo, da je potrebno najprej počakati vladinih dejanj. Za zdaj se hočemo glasovanja vzdržati«.
Kolik sraim se mora vsakega zavednega in ponosnega Slovenca lotiti1, ko primerja to možato zadržanje Južnih Tirolcev z bednim ravnanjem nekaterih slovenskih »voditeljev« v naših krajih za časa zadinjih parlamentarnih volitev. Vladi' so se »vrgli v naročje«, ne da b’ Kršč. demokracija hotela Slovencem v nobeni stvari karkoli 'kaj obljubiti. Kolika politična nezrelost!
Fanfani je na splošno izjavil, da se vlada zaveda svojih dolžnosti do narodnih manjšin. Kmalu bo imel priliko z dejanji dokazati, kako to misli izvesti v naših krajih. Po tern, kako bo zaščitil narodne pravice Slovencev v okviru deželne avtonomije za Furlanijo in Julijsko krajino, ga bomo sodili.
Uzakonitev slovenskega šolstva mu bo dala enako priložnost, da pokaže, kako* si zamišlja enakopravnost Slovencev. Preizkušnjo bo moral prestati predvsem v Beneški Sloveniji, kjer živi jezikovno najbolj brezpravno* ljudstvo Evrope.
za* svojo prvo dolžnost, da brzojavno pozdravijo Naserja, ki se je takrat nahajal na Brionih pri Tilu, ter uradno* priznajo njegovo Združeno arabsko republiko. V Iraku so povsod razobesili 'Naserjeve slike.
Razume se, da je Naser takoj prekinil bivanje v Jugoslaviji ter 24 ur pred določenim rokom .krenil na pot v domovino.
V	kakšni smeri bo gibala politika nove republike, se vidi tudi po tem, da je Irak brez odlašanja naznanil svoj izstop iz tako imenovane Bagdadske zveze.
To je zveza mohamedanskih držav, ki se naslanjajo na .zapatd in h katerim spadajo Turčija, Iran ali Perzija, Pakistan v Indiji in je do preteklega ponedeljka spadal tudi Irak. Članica te skupnosti je obenem Velika* Britanija, .medtem ko Amerika sodeluje sauno v vojaškem in gospodarskem odboru zveze.
Zahodnjaki so si bili izamislili Bagdadsko zvezo kot nekak vojaški in politični branik proti Sovjetski ‘Rusiji. Z izstopom Traka, ki proizvaja letno 30 milijonov ton nafte, je bil zadan zapadnjakom zelo občulten udarec.
Iz.tega pa nikakor ne sledi, da so uporniki v Iraku pristaši Kremlja. Oni so vse prej kot komunisti. Kljub teinu pa nočejo živeti v -sovraštvu s Sovjetsko Rusijo, temveč ostati v sporu med komunističnim in zapadmim vojaškim taborom nevtralni, kot so Naserjeva Združena arabska republika, Indija*. Indonezija in Jugoslavija.
Državni prevrat v Iraku
V arabski kraljevini ob rekah Evfrat in
NAD 10 MILIJONOV
Prihodnji mesec potečejo tri leta, odkar je iiil v Vidmu podpisan sporazum o obme j nem prometu. Od tedaj do konca letošnjega junija so na Tržaškem zabeležili nič manj ko 10 .milijonov 414 tisoč 400 prehodov z navadno prepustnico.
Zanimivo je, da se število mejnih prehodov stalno veča, i/. česar izhaja, da je videmski sporazum eden najvažnejših in najbolj 'koristnih dogovorov, ki sta jih doslej sklenili Italija in Jugoslavija.
OBČINSKE VOLITVE V TRSTU
Voditelji strank so z vso resnostjo pričeli preučevati vprašanje novih občinskih volitev v Trstu. Demokristjani so ustanovili poseben odbor za sestavo volilnega programa. Oni žele. da bi bile volitve prihodnjo jesen. To se bo najbrž zgodilo, kajti dr. Palamara je pred dnevi izjavil, da tržaška občina ne more več dolgo ostati brez zakonito izvoljenih upraviteljev.
Po svetu
Amerika — V Združenih državah žive brezsrčneži, ki prodajajo, da bi prišli do denarja, tudi novorojenčke. Uradnica odseka :a olroško skrbstvo Mildred Arnoldova je pred parlamentarno komisijo izjavila, da se na črni borzi cena za novorojenčka giblje od 1000 do 4500 dolarjev.
* * * *
V	nekaterih krajih južne Kalifornije so ljudje nedavno tega začudeno gledali, ko so opazili, kako se obenem z dežjem usipa na njihove' glave fižol. Zagonetka je bila kma-Itt pojasnjena. Siloviti vrtinci vetra so dvignili v višave fižol, od koder je padal spet na zemljo.
*	* #
Vrtnarje iz Berkeleyja v Kaliforniji je zdravstveni urad opozoril, da ne smejo prodajali zelenjave, češ da je zavoljo atomskih poskusov zrak nemara okužen z radioaktivnim praškom. Zelenjava bi utegnila škodovati zdravju. V znak protesta so kmetje poslali en koš solate Hruščevu, enega Eisenlio-iverju in enega Macmillanu s spremnim pismom, naj jim dobro tekne.
Japonska — Kmetijski strokovnjaki so izumili sredstvo proti slani. Preparat je sestavljen na podlagi alkohola in preprečuje, da slana škoduje mladim občutljivim posevkom .
Francija — V bližini Lyona je čez noč lzginila reka liorie, priljubljeno zbirališče športnih ribičev. Veliki plaz je povzročil, da jp reka postala ponikalnica. Z vodo so lzginile v globinah tudi postrvi.
Egipt — Hud požar je upepelil vas Kar-kou,r in stal življenje 16 osebam. V eni iz-*ned hiš se je bila razpočila petrolejska Peč, plameni so udarili_ na krov in vžgali Peruti golobom, ki so zalem letali od strehe do strehe in širili ogenj po vasi.
Oroenlandija — Učenjaki, ki že dolgo preučujejo pojave na ledeni ploskvi, s ka-tero je pokrita Groenlandija, so izračunali, da se ho ondotno ledovje stopilo čez tisoč !°t. Gladina oceanov se bo zvišala zu 10 m t,kr preplavila vsa obalna mesta na svetu. Nastal bo vesoljni potop. Ker bo to v 1000 letih, lahko brez skrbi spimo.
NOVICE
PASJI DNEVI
Ud nedelje dalje nas je začela stiskali pasja vročina. Živo srebro se drži okoli 30 stopinj. V Milanu je bilo v senci 33 stopinj. Imeli so že več slučajev sončarice, od katere so nekatere osebe zblaizneile. Naše obale so vse žive kopalcev, čeprav plašijo od Barko-vel j do Devina ljudi tudi morski psi, ki so se ponekod približali na pet metrov obali.
ŽENSKA V AVSTRIJI
Pod staro monarhijo je veljalo pravilo, da ženska nima kaj iskati v javnosti. Okrog lonca in otrok naj se vrli, so dejali. Edini poklic, katerega so izvrševale, je bilo gospodinjstvo. Pred prvo svetovno vojno je bilo samo na Dunaju 120 tisoč hišnih pomočnic, ki so danes padle na 30 tisoč. Ženske gredo raje v druge poklice, največ v tovarne in tr-
/	,'t	■
jut ■	j
Tako spravljajo seno v Beneški Sloveniji
Ali bodo ukinili
  (Nadaljevanje s 1. strani)
danes v ob če ne priz.nava Mao Tse Tungove države ter ji drž i zaprta vrata v Organizacijo združenih narodov.
Kitajska ni vezana na nobene splošne mednarodne pogodbe in ima zategadelj popolnoma proste roke.
Alko bi bilo tako ogromno ozemlje, kot je Kitajska, izvzeto iz nadzorstva in prepovedi jedrskih razstreljevanj, bi utegnili načrti, s katerimi se ukvarjajo ravnokar zapad-ni in komunistični strokovnjaki v Ženevi, postati neizvedljivi.
Kdo hi, denimo, mogel jamčiti, da bi Kitajska ne delala atomskih poskusov s pomočjo in na račun tudi svoje zaveznice Sovjetske Rusije? V tem primeru bi bila najboljša pogodba o atomskem, razoroževanju, ki bi jo Moskvn sklenila z zapadnjaki, brez vsake vrednosti ter bi bila kmalu preklicana.
goviue. V nekaterih poklicih jih je iv, 35 odstotkov. Zanimivo je, da je v Avstriji nasprotno kol v Italiji zelo malo učiteljic in profesoric.
Dolgo življenje
Dognano je, da ženske, ki žive v domačem gospodinjstvu, dosežejo višjo starost kot drugi ljudje. Ko s sosedo, s petkom ali otroki poklepetajo, si pomirijo živce in počivajo, medtem ko moški ne morejo vpletati v svoje delo takih odmorov in oddihov. Drugi vz.rolk je v tem, da ženske gospodinje sicer vreščijo, a jeza jih mine, možu pa domači prepir obleži v žolču. Če hočeš zatorej dolgo uživati njegovo pokojnino, le jezi ga!
NAMESTO VOJAŠKE SLUŽBE
Kdor na Poljskem ne mara služiti vojakov, gre lahko tudi kopat v rudnik. V časopisju pozivajo letnike 1936 do 1938. naj se prostovoljno javijo v premogokopc. Po 20-mesečnem delu pod zemljo jih vpišejo med rezerviste, kot da bi bili odslužili redni vojaški rok.
ENOŽENSTVO
Predsednik republike Burgiba je prejšnji torek podpisal zakon, po katerem sme vsak državljan Tunizije imeti odslej samo eno ženo in ne štiri, kakor je bilo po mohamedanskem pravu do danes dovoljeno.
SOVJETSKO ZLATO
Največ zlata na svetu je doslej proizvajala Južnoafriška unija. Lani so' pa v Rusiji pridobili 17 milijonov unč ali 480 ton te žlahtne kovine ter s tem dosegli Južno Afriko. Obe deželi sta pridelali vsaka po 37 odstotkov svetovne proizvodnje, vse ostale državi' skupaj 26 odstotkov.
VELIKE DIRKE V VICHYJU
Ta mesec bodo v Vichyju na Francoskem velike dirke motornih koles, tako imenovanih vesp. Doslej se je prijavilo okoli 13.000 tekmovalcev. Si lahko predstavljamo peklenski ropot te vojske vozil. Gledalci se nam smilijo.
NOVI SLOVENSKI KANONIK
Za kanonika tržaškega stolnega kapitlja je bil pred dnevi imenovan dir. Lojze Škerl, hivsi škofijski kancler in sedanji profesor v tržaškem bogoslovju.
atomske poskuse ?
Tekma v oboroževanju bi se s podvojeno silo nadaljevala, nevarnost nove svetovne vojne bi postala mora. mučeča vse človeštvo, zakaj vodikove bombe v rokah vse večjegn števila držav pomeni, da se laže kje najde norec ali zločinec, Ikot je bil Hitler, ter sproži bombo na svojega sovražnika.
Da se človeški rod ubrani tolike nesreče., je neobhodno potrebno razširiti nadzorstvo nad jedrskimi poskusi na ves svet, se pravi vključiti med Združene narode tudi Kitajsko ter skleniti zatem tudi z njo splošno pogodbo o atomskem razoroževanju.
Toda najlepši sporazumi ne veljajo nič. če državniki nimajo drug v drugega zaupanja. da bodo vsi držali dano besedo. Varnost sveta sloni na poštenju in morali vlad in politikov. Brez morale se življenje narodov sprevrže v medsebojno borbo besedolouvnih lažnikov, goljufov in nasilnežev, bolj podobnih zverem kot ljudem.
Q)&pibi h T^žfihleajfi
NAČRT CESTE ZA GRMADO
Na pobuda nabrežinskega županstva je tehnično vodstvo Selada v Trstu pričelo pripravljati načrt nove ceste, ki naj poveže Grmado, znamenito in slikoviito kraško pogorje v nabrežinski občini, z našo obalo. Grmada nudi 'krasen razgled na ves Kras, Istro in Furlanijo ter je znana zaradi večletnih krvavih bitk v prvi’ svetovni vojni, ko so Avstrijci prav na tem gorovju zaustavili prodiranje italijanske vojske proti Trstu. Slovenska javnost pozna Grmadni tudi iz Rebulo-vega romana Devinski sliolar, ki je izšel leta I95d v Trstu.
Zdi se, da se bo nova cesta pričela ob de-vinski železniški postaji in boi v gtlavnam speljana po že obstoječem kolovozu.
ŠTIVAN
Prejšnjo soboto je velika množica spremila k večnemu počitku 37-letnega domačina Ivana I-egišo. Pokojnik je umrl v petek
v	tržiški bolnici, kamor so ga bili prepelja-!i pred tednom dni, ker se je hudo ranil pri delu v tu kajšnji tovarni papirja. Med razkladanjem hlodov 11111 je eden po naključju padel na glavo' ter ga tako nevarno ranil, da je kljub prizadevanju zdravnikov čez dva dni izdihnil.
Njegova tragična smrt je globoko presunila vso vas in bližnjo o!kolico ter njegove delovne tovariše. Pokojnik je bil priden delavec in narodno zaveden Slovenec. Naj mu 1)0' lahka domača zemlja. Hudo užaloščeni družini izrekamo globoko občuteno sožalje.
SLOVENSKO ROMANJE V LURD
V	petek, 25. I. mi., odpotuje okrog tisoč primorskih in koroških Slovencev na znamenito božjo pol v Lurd. Vodstvo romanja je ob lej priliki izdalo lično izdelano brošuro', ki poileg splošnih navodil vsebuje kratko zgodovino vseh važnejših mest, skozi katere pojde romarski vlak.
Večina 'tržaških romarjev in vsi Korošci vstopijo na vlak na železniški postaji v Trstu, ostali Tržačani se jim, priključijo v Nabrežini, Goričani pa v Tržiču. Vlak odpelje iz Treta ob 6.30 zjutraj.
IZIDI UČITELJSKIH MATUR
Včeraj so se zaključili ,učiteljski usposoh-Ijenoslni izpili, kalen* )so polagali tržaški in noriški •kandidati na sedežu Državnega učiteljišča s slov. penim j jezikom v Trstu.
Od 15 kanditlalov s (Tržaškega jih je izdelalo osem. šest ima delne popravne izpite, ena kandidatinja {je zavrnjena.
Uspešno ko opravili izpite sledeči kandidat je: Cah /ina, Florulan Marija, Godina Adrijana, Slavec lAda, Sancin Sergej, Bogateč (Marta, Mezgec Lavra, Uršič Tatjana. Izmed 12 gori škili [kandidatov pa: C.erno Viljem, Ceschia Vanda, Dornik Adrijana, iPahor Marija, Peric Jožiča, Kadet ič \Marija, Tomazetič Ivan. Popravne izpite .imajo štirje kandidati, 'ena 'je zavrnjena.
Vsem hovim učiteljicam in učiteljem želimo vso srečo na novi jživljenjski poti v blagor1 šole in ljudstva ter'Jim -prav {jz srca čestitamo!
NABREŽINA
Naibrežinska industrijska strokovna šola je tudi letos olb zaključku pouka priredila razstavo deških in dekliških ročnih del. Dekliški izdelki so napolni H dva razreda, deški pa en večji prostor.
Deklice so razstavile zares lepe in okusno izdelane prte s slovenskimi narodnimi okraski. I.epo so se tudi izkazale s svojimi bluzami in denarnlicarai v križcih, nadalje z risbami in kuhairsJkimi izdelki, kot so slaščice, vloženo sadje in likerji.
Dečki pa so se postaViilli predvsem .* izdelki iz kamna; občudovali smo nagrobni sporne n i k. stojalo za rože in razne imanjše, a zelo skrbno izdelane predmete.
Precej zanimanja so pri obiskovalcih vzbujali tudli leseni izdelki, kot n. -pr. lepi pladnji, škatle, stojala in omarice za zdravila.
Celotna razstava zgovorno priča, da so učenci med letom marljivo delali in da so se učitelji vsestransko potrudili za čiimvečji uspeh dijakov. Vsi staršii so jim zato iv. srca hvaležni.
NOVI INŽENIR
Pred dnevi je na tržaškem vseučilišču z uspehom položil diplomski izpit iz tehnike g. Joško Pivk iz Trsta. Novemu inženirju iskreno čestitajo vsi njegovi prijatelji. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
SEZNAM DIJAKOV
ki so v poletnem roku z uspehom opravili nižji tečajni izpit na Slovenski nižji industrijski strokovni šoli v Trstu:
Rojan: Hrvatič Emil (odlično), Jankovič Bruno, Lisjak Miroslav, Poclen Fulvij (odlično), Puntar Klavdij, Ruzzier Franc, Sirca Srečko (odlično), Širca Stanislav (odlično), Sosič Edvin, Štoka Edvin (odlično), Faganel Robert (privatist), Gulin Albin (privatist), Gulič Boris (privatist); Cek Lilijana (odlično), Klarič Tarcizija (odlično), Grlica Silvana, Keber Rozamunda, Komar Nives, Pečar Gracijela, Placer Sonja, Petaros Mira, Sarti Marina (odlično)’ Sigmund Anita, Starc Mariza, Cunja Marija Gra-cija (odlično).
Nabrežina - Sv. Križ: Grmek Ivan, Gruden Srečko (odlično), Legiša Ciril, Pertot Aleš (odlično), Pc-ric Boris, Gruden Sergij, Tretjak Vojmir (odlično); Peric Jerica, Stanissa Lidija (odlično), Caharija Ana Marija (odlično), Godnič Darina in Košuta Marta.
Opčine: Danev Edvard, Hrovatin Bruno, Malalan Mauro, Renčelj Andrej, Urbančič Boris (odlično); Cuk Miranda, Danev Marija (odlično), Ferlu-ga Primavera, Hrovatin Emilija (odlično), Krizman-čič Ida, Krizmančič Klavdija, Malalan Alojzija, Mi-lazzi Svetka, Pclan Marija, Simič Karla, Škabar Vojka (odlično).
Dolina: Bandelj Albin (odlično), Bandelj Boris (odlično), Lovriha Gvidon, Mahnič Danilo, Štrajn Oskar, Žerjal Humbert (odlično); Bonano Marija (odlično).
Na nižji trgovski strokovni šoli v Trstu (Sv. Ivan)
so opravili z uspehom nižji tečajni izpit naslednji dijaki: Cijak Božo, Sosič Pavel, Kocjančič Iris, Ca-stellani Fausta, Furlan Eleonora, Godnič Pierina, Gombač Almira, Glavina Lavra, Rebec Marija, Ru-dež Ivica, Trampuž Ana, Vojvoda Aleksandra in Volpi Milena.
60-letnica prosvetnega društva v Padričah
V nedeljo je bila v Padričah velika in nadvse uspela kulturna prireditev, s katero sti’ domačini proslavili 60-letnico vaškega prosvetnega društva Slovan. Pomembna obletnica je privabila v Padriče precejšnjo množico Tržačanov in prebivalcev bližnjih vasi. Že zjutraj so začele prihajiati v vas skupine meščanov, ki so se posluževali najrazličnejših prometnih sredstev. Največ gostov je seve prišlo popofdne, ko je bil na vrtu pri Mairkotovih nastop mnogih pevskih zborov. Zvečer pa se je stiaro in mlado veselo zasukalo na lepo okrašenem »br-jarju«. Lahko rečemo, da je v nedeljo bila v P a dričali prava manifestacija slovenske hitnosti in volje do življenja na domačih, danes na žalost narodno ogroženih tleli. Razveseljivo pa je, dia se je za proslavo častitljive obletnice zavzela prav mladina, ki je že po naravnih zakonih prva poklicana, da prevzame skrb za kulturni napredek.
Dopoldne je bila v cerkvici sv. Cirila in Metoda, ki je ta dan prav tako obhajala 60-letnico, slovesna maša oh častni udeležbi vernikov.
Prav je, da ob tej priliki na &-alko seznanimo javnost z zgodovino padriškega društva. Naši predniki so morali premagati precejšnje težave, preden so leta 1898 ustanovili društvo, kateremu je pok. cerkovnik Anton Grgič dal ime Slovan. Že v prvih letih je društvo doseglo velik razmah, saj so Padričani poleg pevskega zbora imeli še tamburaško skupino in lastno čitalnico. Prvi pevovodja je bil Trebenc Just Kralj, ki ga je nasledil Ilraber Ražem iz Bazovice. Med prvo vojno vihro je bilo društveno delovanje za nekaj let prekinjeno, po vojni
pa Padričani niso mirovali, dokler Slovan ni bil ponovno oživljen. Lela 1027 je fašizem nasilno uničil ustanovo, toda po končani vojni so se pojavile sile, ki so društvo obnovile.
V	nedeljo so domačini priredili pester koncert, pri katerem so- poleg domačega moškega in mešanega zbora sodelovali zbori Lonjor-Katinara, Slavec iz Riemanj, Vodnik iz Doline, Slovenec iz Boršta ter znani dolinski trio. Brez pretiravanj« lahko trdimo, da so pevci g svojim ubranim petjem nudili številnemu občinstvu prelep umetniški užitek. Pohvalili moramo dobro sestavljeni spored pesmi, ki so bile globoko prešinjene z ljubeznijo' do rodne grude. Od pevcev so. sc posebno odlikovali domačini, ki so jih poslušalci z vztrajnim' ploskanjem primorali, da so na koncu ponovno zapeli priljubljeno Bostjančičevo Naš Kras, Priznati moramo, da redki podeželski zbori pojejo s tako poglobljenim občutkom in s tako natančnim izvajianjemi tudi zahtevnejših pesmi kot padriški. Največ zaslug za lo ima pevovodja Svetko Grgič, ki se je go-lovo moral veliko trudili, preden je iz 43 pevčev dobil enovito celoto. Toda tudli ostali zbori iz Spodnjega bregia zaslužijo javno polivalo.
Ob tej priliki smo dolžni opozoriti slovenske meščane na dolžnost, da se v čim-večjem številu udeležujejo zlasti prireditev naših kulturnih društev z dežele. S tem bodo najučinkoviteje podprl i volijo in veselje do kulturnega udejstvovanja, ki je v teh nekulturnih in zmaterializiranih časih nujno potrebno za nadaljnji obstoj našega naroda.
D. T.
is ofcf&if/e
GORIŠKI'OBČINSKI SVET	.	ravanega zločina. Ana Marija je prišla srečno [
Na zadnji seji soriškega mestnega, sveta ; domov, kjer je materi vse povedala. Mati je so razpravljali o avtobusnem prometu, ki ga nato obvestila policijo1, ki sedaj neznanca upravlja podjetje ATA. Razprave pa niso išče. končali in so jo preložili na prihodnji te
den.
Odbornik De Simone je v začetku poročal
o	delu komisije, iki preučuje vprašanje mestnega avtobusnega prometa.
Predstavniki ATA trdijo, da se njihovo podjetje naliaja v slabem gospodarskem položaju in navajajo za to različne vzroke. Predvsem se število potnikov zmanjšuje zaradi ve^in« naraščajoče mioitoriizanije, kair podjetje občuti posebno v poletnih mesecih. Prav tako je po mnenju ATA zgraditev br-
vi	v Stražicah odtegnila mnogo potnikov. Predstavniki notranje delavske komisije so izjavili, da je ravnateljstvo ATA kljub njihovim protestom sprejelo na de'o nove uslužbence. Nadzorništvo za motorizacijo' pa je odgovorilo, da lahko goriška občina razpravlja samo o tem, ali podjetje ATA spo#tu ;e sklenjeni sporazum ali ne.
De Simone je nato povedal, da namerava ATA popolnoma izpolniti svoje obveznosti. Predlaga samo županstvu nekaj sprememb: na progi št. 5 (Travnik-letališče) naj bi ukinili 2 vožnji, in sicer ob 13.15 in 18.10. Spremenila naj bi se proga št. 7, ki bi šla po naslednjih cestah: Korzo, Drevored 20. septembra, pevmsiki most, Podgora, Most 9. avgusta, Ulica Lungo Isonzo, Leoni, Angiolina, Pitteri, Korzo Italia, Korzo' Verdi.
Svetovalec Zuccali (PSDI) je predlagal, naj previzaime mesitni ,promet občinska uprava in naj se v ta namen imenuje posebna komisija, ki naj vprašanje temeljito prouči.
SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA
Pokrajinski odbor je na zadnji seji sprejel več važnih Oklepov. Predvsem je odobril skoraj 5 milijonov lir za nova vrata in okna v šolskem poslopju v ulici Diaz. Nato je sklenil predložiti ministrstvu prošnjo, naj omogoči, da se izvede nekaj popravil v šolskem poslopju na Senenem trgu. Tu nameravajo dozidaiti še eno nadstropje. Prav tako bodo prosili vlado, naj pomaga zgraditi telovadnico pri realni gimnaziji v Tržiču in sezidati novo srednjo industrijsko šolo v Gorici.
Nato so odborniki sklenili, da bo pokrajinska uprava priredila jeseni v palači Attems na Korzu razstavo fotografij iz prve svetovne vojne.
IZ ŠTEVERJANA
Ko se je prejšnji četrtek popoldne mlada Ana Marija iz naše vasi vračala proti domu, jo je na pevmskem mostu ustavil mlad moški na motorju in je dekliino povabil, naj prisede nai motor, češ da jo popelje domov. Ko sta se pripeljala do Grojne, je neznanec motor ustavil, zagrabil deiklieo ter jo peljal v gozd, kjer jo je skušal posiliti ter ji grozil, da jo ubije, če bo kričala. To^da mala Ana Marija ni nehala kričati, dokler ni padla v nezavest. Ko je prišla zopet k sebi, nezinanca ni bilo več nikjer. Verjetno se je usitrašil, ker je mislil, da jo je ubil, keir je padla v nezavest, in zbežal. Tako, hvala Bogu, ni izvršil name-
Našo vas, kot vse druge ljudi, je dogodek zelo razburili, kajti še nikoli se ni nič podobnega zgodilo v teh krajih. Upamo, da bo policija podlega napadalca kmalu izsledila ter strogo kaznovala.
DEVETAKI
Prejšnji četrtek se je v naši vasi zgodila precej huda prometna nesreča. Dve 20-letni dekleti, Lueia Sartori in Emilia Pacienza, obe iz Gorice, sta se peljali na motornem kolesu proti Sesljanu na kopanje. Ko sta prišli na križišče, ikjer se pot odlcepi proti Doberdobu, je Sartorijevi postalo- nenadoma slabo. Motor je zdrknil s ceste in trčil v skalo. Z avtom Zelenega križa so ponesrečenki odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer so Sartcrijevo pridržali zaradi hudih poškodb na glavi in levi nogi, medtem ko bo Pacienza ozdravela y 4 dneh.
IZ LOČNIKA
V	nedeljo je prispel v našo vas nov župmik g. Silvano Piani. Novemu dušnemu pastirju so priredili svečan sprejem. Popoldne je pa bil blagoslov z zahvalna pesmijo. Zvečer je bila na dvorišču župnije svečana akademija na čast novemu župniku.
SLOVO OD PRILJUBLJENEGA ŠOLNIKA
Oktobra bo po 46-letnein službovanju upokojen g. Humbert Močnik, ki je bil zadnjih
10	let tudi profesor na slovenski strokovni šoli v Gorici. Od požrtvovalnega in vnetega šol nitk a so se poslovili profesorji obeh nižjih šol nai prijateljskem večeru preteklo sredo. Ob tej priliki je g. Močnik izjavil, da bo podpisal ustanovno pismo, v katerem se obveže izplačati vsako leto 10 tisoč lir, ki jih dobi kot nagrado najboljši di j alk slovenske nižje srednje šole. Na to sta se tudi oba profesorska zbora nižje gimnazije in strokovne šole obvezala, da bosta prispevala k tej vsoti vsak po 10 tisoč lir na. leto. Vsako leto se bo talko izplačala dvojna nagrada po 15 tisoč lir, ki jo bosta dobila najboljša dijaka, oziroma dijakinji nižje gimnazije in strokovne šole.
V	soboto, 5., in nedeljo, 6. julija, je bila v Gorici zelo uspela prireditev SKPD. Na sporedu je bila opereta Zvesto dekle, ki jo je pripravil g. Malks Debenjak. Pevovodja je zbral in povezal narodne pesmi v lepo celoto in zložil opereto, ki je to pot bila prvič izvajana na odru. Ko smo gledali obraze-občinstva, smo videli, da trud g. dirigenta ni bil zamaq in da je obrodil nepričakovane uspehe. Pod njegovo taktirko je orkester skoraj brezhibno spremljal dejanje na odru. Tudi solistom in zboru, ki jih je za nastop pripravil prof. Filej, moramo -izreči polivalo. Če bi spregovorili posebej o solistih, bi morali reči. da niso vedno pokazali tiste sproščenosti, ki je potrebna za odrski na-
V	četrtek preteklega tedna pa so priredili na lepem Hmeljakovem dvorišču v Sovod-njali poslovilni večer dajalki III. razreda strokovne šole, ki so isti dan končali izpite. Prijetnega večera so- se udeležili tudi lanski maturanti strokovne šole, ki so se ganljivo poslovili od priljubljenega profesorja in mu podarili lep šopek rož. Na enak način so se od g. Močnika poslovili po svoji zastopnici Pintarjevi tudi letošnji maturanti. Nato je ravnatelj g. dr. Nemec v daljšem govoru orisal dolgoletno šolsko delovanje g. Močnika. Izrazil je prepričanje, da bo slavljenec tudi po upokojitvi ostal zvest slovenskemu šolstvu in slovenskemu dlijaštvu in zanje storil vse, kar bo v njegovih močeh. Končno je prof. Bitežnik v imeniu nižje gimnazije pozval dijake stro/kovne šole, ki se bodo posvetili po izpitih raznim poklicem, naij imajo vedno pred očmi, da so dokončali slovensko šolo, ki jih je obogatila z duhovnimi in moralnimi vrednotami, katerih bi jim nikdar ne mogla dati italijanska šola. To bodo znali ceniti šele v poznejši polni zrelosti.
Zato naj bodo povsod in vedno vneti in značajni apostoli slovenslke šole, saj je danes na žalost precej staršev, ki slovensko šolo izdajajo' in svoje otroke vpisujejo v italijanske zavode. To je pravi greh, katerega zle posledice nosijo potem otroci skozi vse življenje. Saj je neizpodbitna resnica, da neznačajnežev nihče ne ceni in spoštuje. Vsak pravi Slovenec je lahko ponosen, da sme biti živ člain slovenskega naroda, o katerem so mnogi tuji učenjaki in kulturni delavci skozi desetletja podajali pomembne izjave priznanja in pohvale; med njimi so bili tudi mnogi sinovi italijanskega naroda.
Že marsikateri tuji poznavalec evropskih razmer je izjavil, da je pravi čudež, da smo , se Slovenci ohranili v sredini Evrope kot zaveden narod, še večji čudež pa je, da srno se zaradi svoje žilavosti in izredne odpornosti uveljavili tudi v samorasli kulturnosti med vsemi omikanimi narodi v Evropi. Po svoji ljudski kulturi, ki je znala priklicati v življenje veličastno ustanovo1 Mohorjeve družbe in celo vrsto drugih književnih založb, pa celo- prekašamo vse svoje po številu večje sosede. Zato narod trpinov že dolgo ne pozna v svoji sredi nepismenih udov.
Šola pa je največja vrednota, ki jo vsak nared čuva Ikot punčico svojega očesa in se zanjo junaško bori, če je v nevarnosti. Zato bodite tudi vi, dragi dijaki in dijakinje, vedno in povsod njeni borci in apostoli. Ne strašite se pri tem nobene žrtve!
stop, 'kar pa ne velja za vse. Nekateri so se v drugem dejanju sprostili, kar je pripomoglo, da je opereta dobro uspela. Zbor je pokazal vse svoje znanje in sposobnost zlasti ob koncu prvega in drugega dejanja.
K uspehu prireditve je tudi mnogo pripomogel režiser g. Kumrov.
Ob koncu naj omenimo, da so vsi sodelujoči, razen orkestra, nastopili v narodnih nošah. To je dalo celotnemu delu znak domačnosti in preprostosti. Vsem nastopajočim, posebno g. dirigentu Maiksu Debenjaku in g. Kumrovu, moramo za odlično uspelo prireditev iskreno čestitati.
Prav bi bilo, če bi to delo kmalu ponovili.
Udeleženec
NOVA SLOVENSKA OPERETA
iiviivhltn *floi*€*ii![n
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Posledice velike povodnji, ki je zadela našo vas in vso Beneško Slovenijo, so še vedno vidne. Ceste so še zmeraj na več krajih poplavljene s peskom in ikamcnjem, ki so ga prinesle s seboj narasle reke in hudourniki. Tudi polja in travniki so še vedno pod debelo plastjo nanesle zemlje.
V naši vasi pa še posebno hudo občutimo nesrečo, ki nas je zadela. Smo namreč še vedno brez vode. Narasla Nadiža je pri Stupici razrila zemljo in pokvarila na več mestih vodovodne cevi, ki peljejo k nam. Prve dni so nam sicer dovažali vodo z avtomobili, pozneje pa so naš vodovod priključili na vodovodno omrežje v Pontijaku. Voda pa je pri nas tekla samo nekaj ur ponoči. Občina bo skušala polkvaro čimprej popraviti. Upamo pa, da nam bo država priskočila na pomoč z denarjem, kajti vseli stroškov naša revna občina ne bo mogla Skrili sama.
IZ SV. LENARTA
V nedeljo, 6. julija, je bila v naši fari lepa slovesnost, ki je zvabila k nam obilo ljudi iz bližnje, pa tudi daljne okolice ter oko-
Siovence je črnil za veleizdajalce. Pred prihodom nadvojvode je hodil okrog slovenskih okoliških županov ter jim strogo zabi-čeval, naj pri sprejemu nikar ne zinejo slovenske besede.
Njegovi laški rojaki so pa njegov postopek spet po svoje tolmačili. Zanje je bil av-strijaikant. Zato so kot uvod, v sicer dobro pripravljeno tržaško razstavo pokale petarde po ulicah.
Začelo se je z blagoslovitvijo zastave novega italijanskega delavskega društva v Trstu. Ta organizacija je veljala nekam preveč za rumeno — črno. Prvo nedeljo avgusta so se v cerkvi pri Sv. Anionu že zbirali dru-štveniki k slovesnosti. Eno uro pred blagoslovitvijo pa pride novica, da so neznanci zastavo ukradli. Samo rumeno-črni trak je žalostno obležal na tleh v društveni sobi.
Čez par dni sc je zaslišal še bolj oster glas proti tržaškim c. kr. Italijanom in dvoličnim politikarjem. Ko je prišel v Trst pokrovitelj razstave Karel Ludovik, miu je društvo veteranov priredilo večerno baklado. Zvečer so veterani z godbo, gorečimi baklami v rokah in s petelinjiin perjem na klobukih korakali po tržaškem Korzu. Tržaških zijal tudi nii manjkalo na ulici. Kar se razlegne sredi narejene Veličanstvenosti močan pok. Vse začne vpiti, bežati in se drenjati. Sredi ulice pa leži smrtno ranjen 14-letni Angel Forti, naokrog se valja v krvi več težko in lahko tanjenih veteranov. Nekdo je vrgel petardo
v	povorko. Policija je brž razgnala ljudstvo: baklade ie bilo seveda konec.
Oblast je začela loviti hudodelnika. Najprej so zgrabili 22-letno lovačo Ano Czaj.
li 20 duhovnikov. Svojo prvo sv. mašo je daroval naš domačin Pavel Kavčič iz Hlaste. Pridigal mu je sorojak monsignor dr. Kja-čič, ki je v svojem govoru poudaril vzvišenost duhovniškega poslanstva še posebno med ljudstvom v Beneški Sloveniji. Ob tej priliki je novomašniku priredil priljubljeni župnik g. Kračina lepo brošurico z osebnimi podatki novomašnika in z lepo prigodno pesmijo, katero mu je tudi prebral pri novo-mašniškem obredu. Novomašniku želimo vsi, da bi dolgo in srečno deloval med našim narodom.
Sedaj pa pripravljamo svojemu večletnemu dušnemu pastirju g. župniku Angelu Kračind slovesno praznovanje ob priliki 25. obletnice njegovega mašništva. Gospod Kračina je znan povsod po svoji nesebični in požrtvovalni duhovniški*vnemi. Spoštuje ga vsak Slovenec tudi zaradi tega, ker je znal ob priliki znanega videmskega procesa braniti svojo čast, pa tudi dobro ime obmejnega slovenskega ljudstva. Bodočemu slavljencu želimo vsi rojaki obilo božjega blagoslova ter da bi še mnogo let in uspešnio deloval med nami.
Našli so jo namreč dan po atentatu na ljubljanski postaji.	,
Oblečena je bila v moško obleko in skrivala v hlačah velik 'kuhinjski nož z rdečim trakom. Za policijo več kot zadosten dokaz, da je hotela pobiti vse avstrijske veterane! Dekle se je pa izgovarjalo, da je slišala pok in da je nato letela na ylico gledat, kaj se je zgodilo, ker stanuje na Korzu. Nož pa da nosi s sabo, da se brani nekega vsiljivega starega ženina. Pri preiskavi je prišlo na dan, da je tatica, ker je nekemu tržaškemu zdravniku ukradla 400 goldinarjev.
Ko se je izkazalo, da nima lepa Ana s petardo nič opravka, so zaprli tri mesarske pomočnike iz mesnice Paoli. Izdal jih je eden izmed njih samih, ker so se sprli pri razdelitvi 60 goldinarjev, katere jim je dala neznana oseba, da izvršijo atentat. Vsi ti so bili le slepo orodje v rokah nezadovoljnih struj, katere so obsojale dvorezno avstrijsko politiko na jadranskem jugu.
Ta opomin pa mi bil zadnji. (Dalje)
TRST
VIA CARDIJCCI 15 Telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov toplomerov In fotografskega materiala
Učimo se plavati
Prvi koraki v vodi so pri marsikom združeni / obilico težav. Ljudje, ki se začno učiti plavanja s tridesetimi leti, običajno obupajo nad težavami. Pri mladini gre to laže in hitreje.
V	vodi se moramo počutiti kakor na suhem Ko stopi človek v vodo, občuti najrazličnejše spremembe, ki prvi trenutek neprijetno delujejo na njegov organizem. Temperatura vode znaša približno 12 do 15 stopinj manj kakor temperatura človeškega telesa, le ob dotiku z vodo se žile stisnejo, teže dihamo in voda nam jemlje telesno toploto. Druga ovira je velik odpor vode, ki nas moti pri napredovanju. Plavalec potrebuje v vodi za gibanje več moči kakor na suhem. Hkrati pa je tudi vodni pritisk na telo večji od zračnega. To vpliva zlasti na dihanje. Vse te razlike med življenjem v vodi in na suhem delujejo na začetnika neprijetno. Zato je prva njegova naloga, da se v vodi prične počutiti tako prijetno kakor na suhem.
Spraviti .neplavalca do vratu v vodo ni posebno težko; dosti teže pa je, kadar mora z glavo pod vodo. Tedaj si namreč začne z rokami mašiti nos in si zatiska oči, kar je zgrešeno. Zato ga je treba tako preslepiti, da sam ne bo vedel, kdaj je izginil z glavo pod vodo. To lahko dosežemo z igro, ki bo začetnike tako prevzela, da jim bo minil strah pred vodo in bodo tako laže »splavili«.
Kako je mogoče, da človek plava, ko je specifično težji od vode? Res je, da je človek težji, ven-dgx moramo upoštevati, da ima pljuča, ki se kot men lahko napolnijo z zrakom. Naredimo v vodi tale poskus: skrčimo se v klobčič in sklonimo glavo k nogam. Začetnik bo mislil, da čepi na dnu, toda naenkrat bo priplaval na površino.
Pričnimo s prsnim plavanjem Začetnik naj začne plavati v prsnem slogu. Počutil se bo bolj varnega, ker ima glavo izven vode in mu dihanje ne dela posebnih težav. Prične naj z deljenimi gibi rok, potem nog in šele nato bo vse to povezal v harmonično enoto.
Postavi naj se v razkoračno stojo in z zmernim predklonom predoči roke s hrbti gor, nato ju zasuče z dlanmi ven; skozi predročno skrčenje .naj nato počasi vleče roki pod telesom ter naj jih zopet po najkrajši poti sune do začetnega položaja. Nato prične z vajo nog. V stoji na eni nogi, opiše z drugo krog na stran, tako da jo skrči, sune v odnože-nje ter jo zopet priključi k prvi nogi. Enako vajo lahko dela z obema nogama, medtem ko sedi na .leh. Po vajah na kopnem naj enake vaje ponavlja / vodi. Vaji z rokama in nogama naj nato poveže v enakomerno gibanje: kadar ga roki vlečeta na-irej, naj pripravi nogi za udarec; kadar pa nogi odrivata, takrat gresta roki v prvotni položaj.
Vsakemu začetniku dela največ težav dihanje, zato mora temu posvetiti največ pažnje. Ce pri plavanju np bo znal pravilno dihati, ne bo prišel daleč. Dihanje mora biti naravno, brez težav. V vodi izdihujemo zrak skozi usta in nos, vdihnemo pa samo skozi usta. Ker je čas, ko ima plavalec usta prosta, zelo kratek, mora biti vdih močan in hiter. Izdih, za katerega ima več časa, pa mora biti enakomeren in močan. Dihalne vaje so preproste. Posta-
vi	sc v vodo do pasu, potopi glavo pod vodo in močno izdihni. Šele ko si izdihnil ves zrak, dvigneš glavo iz vode ter ponovno vdihneš. Ko si se naučil plavati, ne smeš takoj pospeševati hitrosti, temveč plavaj počasi ter raje pazi, da odpraviš vse napake, ki jih morda še vedno delaš.
Devet pravil pri pouku plavanja 1. Pojdi v vodo vsaj dve uri po jedi. 2. Ne hodi v vodo razgret. 3. Pod vodo glej in ne mencaj si oči, ko prideš iz vode. 4. Pazi, da z dlanmi ne režeš vode, temveč jo odrivaj. 5. Ne vleci nog preveč pod telo. 6. Vse gibe v vodi delaj počasi in jih sam nadzoruj. 7. Vdihuj samo skozi usta. 8. Izdih naj bo enakomeren in močan. 9. Ce te v vodi zebe, pojdi iz nje in se dobro obriši ter izdatno gibaj.
*
KAJ JE STRAMIT?
To je gradbeni nintoriai] iz slame, lk;i g n » uporabljajo danes zlasti na Nizozemskem in
v	skandinavskih deželah. Odlikuje se po trdnosti in po tem, da varuje stanovanja pred mrazom. Prvo jugoslovansko tovarno' stra-mitn bodo zgradili v Zrenjaminu v Vojvodini. Z novim gradivom bodo prihranili pri zidanju 40 odstotkov desk in eno petino opek.
v s © im <d TU in senci
(Usoda Habsburžanov)	g	g
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Nujnost lastnega kulturnega življenja
V	našem listu smo se vedno zavzemali za čim krepkejše lastno kulturno. življenje naše narodne manjšine. Pri tem bi radi poudarili besedo lastno. To pomeni, da naj bi naša manjšina v kulturnem življenju ne le životarila ter pasivno sprejemala kulturne injekcije od matične domovine, čeprav so take injekcije tudi potrebne. Vsaka narodna manjšina mora v vseh pogledih razvijati lastne sile, napenjati mora vse moči, da se uveljavi, zakaj le tako se lahko razvija in si pridobi spoštovanje večinskega naroda, s katerim živi v skupni državi. Drugače začnejo sile manjšine pešati, njena življenjska moč in ugled sc manjšata in s tem tudi volja, da se ohrani in krepi.
Tega bi ne bilo potrebno na novo poudarjati, če bi na žalost ne zapažali, da je med nami precej takih ljudi, ki so mnenja, da je "najbolje, da Slovenci v Trstu in drugod v Italiji kratkomalo prenehamo z vsemi kulturnimi napori, v kolikor ne gre za najprimitivnejšo diletantsko dejavnost v obliki raznih vaških godb na pihala, zabavnih »triov« in klubov zbirateljev znamk. Pri tem jih morda vodi poštena misel, da pač nima smisla, da bi se sami trudili, ko pa lahko dobimo tako rekoč na krožniku kvalitetne gledališke, koncertne i.n druge prireditve iz Ljubljane in od drugod v Sloveniji in Jugoslaviji. Tako si prihranimo trud, obenem pa imamo večji kulturni užitek.
Tudi kar se tiče revij in založbe, so ti ljudje mnenja, da pač nima smisla truditi se za njihovo ustanovitev in vzdrževanje, saj lahko naši pisatelji objavljajo svoja dela v ljubljanskih in drugih slovenskih revijah, knjige pa naj jim objavljajo ljubljanske založbe.
To se tudi dogaja. Toda hkrati opažamo, da vedno večje obubožanje našega kulturnega življenja negativno vpliva na vse življenje manjšine. Ljudje res še hodijo gledat predstave, ki jih nudijo gostujoče skupine, izgubljajo pa živ, delovni stik s slovenskim kulturnim življenjem na Tržaškem. Privablja jih samo še senzacija in želja po zabavi,.Na vse tukajšnje kulturno delovanje pa gledajo s pomilovanjem, češ kaj se boste trudili, saj kaj resnično dobrega ne boste nikoli spravili skupaj.
Naša manjšina bo postala na ta način v kulturnem in počasi tudi v narodnem pogledu mrtev privesek matičnega naroda, namesto da bi bila njegov
živi in aktivni del. Prav neprestani stik s sosednim narodom, s katerim živimo v skupni državi, bi nas moral vzpodbujati k tem večji kulturni dejavnosti in sproščati v nas nove energije. Toda neka dejansko nerazumljiva pasivnost in psihoza čakanja ter zanašanja na matično domovino, oziroma na druge, se je polastila večine naših ljudi, ki so odgovorni za kulturno življenje naše manjšine (pri tem naj izvzamemo SNG in še to ali ono kulturno ustanovo).
Posledica je sedanje mrtvilo v našem kulturnem življenju, ki ga niso krive samo težke razmere, ampak še bolj naša lastna pasivnost in malodušnost. Dobri sadovi se kažejo le tam, kjer niso čakali na druge, ampak sami delali, kot n. pr. pri Literarnih vajah. Marsikdo je zviška gledal na ta dijaški listič, ki se po kvaliteti še primerjati ni mogel s kakim predvojnim slovenskim dijaškim listom, pa je vendar edini vzgojil v Trstu nov rod pišočih ljudi, zato ker so uredniki in sodelavci vztrajali. Tako je ta listič opravil mnogo pomembnejšo na-
„Jugunda - bela gospa devinska”
Slovenska prosveta v Trstu je organizirala v nedeljo popoldne na Opčinah svoj tradicionalni poletni tabor, ki je bil prejšnja leta na Repentabru. Morda bi bilo dobro tudi v bodoče prirejati tabore na Opčinah, ker je kraj za obiskovalce in zlasti starejše mnogo bolj pri rokah kot daljni Repentabor, dasi je seveda prostor na Opčinah, kjer je bila predstava, namreč na dvorišču Marijanišča, precej manj slikovit kot Repentabor.
Na taboru so igrali novo delo Slavka Rebca (ki je znan najbrž vsem bralcem po svdjih vlogah v odrskih dramah in komedijah), »Jugunda — bela gospa devinska«. Drama je napisana še kar spretno po sloviti legendi o okameneli grofici devinski. Igralci, med katerimi je bil tudi avtor, so svoje vloge prav uspešno rešili. Predstava je privabila nekaj tisoč ljudi, ki so nagradili pisatelja in z njim vred vse izvajalce z živim ploskanjem. Nedvomno bo šlo to Rebčevo delo še čez razne odre, posebno če ga bo še nekoliko izpilil v dialogih.
Na prireditvi so lepo peli pevci iz Gorice. A tudi letos so slabo delovali zvočniki, kar je že kronična bolezen teh taborov.
logo, kakor vse slovenske revije skupaj, kar jih je doslej izhajalo na Tržaškem.
Isto lahko rečemo o pozitivnem vplivu SNG na naše kulturno življenje, medtem ko kulturna dejavnost na drugih področjih usiha in z njo tudi veselje do dela.
Treba bi bilo poživiti .našo umetniško dejavnost, pa tudi literarno življenje in dramatsko delovanje. Likovnih umetnikov imamo Slovenci v Trstu celo vrsto in odličnih, pa tudi literarne dejavnosti se nam ni treba sramovati. Tako z upodabljajočimi umetniki kot z literati bi se lahko postavljali, ko bi jim nudili priložnost, da bi se uveljavljali n. pr. z razstavami tudi v okviru narodne manjšine. Zato bi bilo treba najti možnosti. Aktualno postaja tudi vprašanje slovenske založbe v Trstu. Potrebno je načrtno in vztrajno delo, ki bo gotovo rodilo sadove v tem smislu, da se bo naša manjšina kulturno in s tem narodno okrepila ter postala živ i.n zaveden del slovenske skupnosti.
KULTURNE VESTI
* Črnski pevec Paul Robeson je končno dobil potni list, ki mu ga ameriško zunanje ministrstvo kakih
10	let ni hotelo izdati, češ da simpatizira s »komunisti«. Slavni pevec bo odpotoval v London in se ne misli več vrijiti v Združene države. Tudi »dežela svobode« ima torej svojo politično emigracijo, ki ima rajši svobodo kot kip »Svobode«.
k Mednarodni filmski festival v Karlovyh Varyh na Češkem traja od 12. do 27. julija. Udeležuje se ga 41 držav in je torej eden največjih, če ne sploh največji na svetu, vsaj po številu predvajanih filmov. Italija bo prikazala na njem film »Dolga sinja cesta«, ki je italijansko-slovenska koprodukcija.
Hs 7. julija so se začeli tečaji na italijanski univerzi za tujce v Perugi. Udeležujejo se jih izobraženci in študentje z vseh strani sveta, tudi izza železne zavese. Pod fašizmom je ta univerza skoro propadla, po vojni pa spet razveseljivo deluje in pospešuje mirno sožitje med narodi in medsebojno spoznavanje kulturnih vrednot.
* Od 23. do 27. avgusta bo v Palermu 28. kongres italijanskih esperantistov. Udeležili se ga bodo tudi zastopniki iz Jugoslavije.
* Italijanska vlada je dala enajstim dramskim skupinam, ki so se v pretekli sezoni najbolj odlikovale, podpore v znesku od dveh do osmih milijonov lir. Največ sta dobili skupini Proclemer - Albertazzi in Gassmanova. Štiri milijone je dobila tudi skupina Cesca Baseggia, ki je zadnji čas gostovala v Sloveniji in na Hrvaškem.
V DACHAUSKIH BLOKIH
K. Z.
24
Od naše druščine smo bili trije na seznamu, le gospod Klun je ostal. To je bilo dobro znamenje, vendar pa ni bil prepričan, da nam ne bo sledil z naslednjim transportom. Hkrati mu je bilo žal za nas. Še bolj osamljenega se bom počutil, je ložil. Vi mladi sle imi dajali poguma in me spravljali v dobro voljo, da se nisem vdajal otožnim mislim. Bal se je tudi, ikaj bo z nami. Mi pa smo ga tolažili, da ga bodo najbrž izpustili, saj nimajo nič konkretnega proti njemu, mi pa da bomo tudi gledali, da se vrnemo. Dolgo smo šepetali v svojem kotu. Končno sta mlajša dva le zaspala, midva s Klunom pa sva še dolgo po tihem govorila o stvareh, ki so naju zanimale, zlasti o bodočem času. Nobenemu od naju ni šlo v glavo, kako morejo slovenski ljudje tako brez sramu pošilja-
li	svoje rojake v nacistično koncentracijsko taborišče, kar je za mnoge in zlasti za starejše pomenilo isto kot pot v smrt.
V tem je bilo nekaj nenaravnega, neka pošastna zabloda, ki je zraslla iz čudnih psiholoških korenin. Človek je še nekako razumel, zakaj je prišlo do tako zgrešenega političnega koncepta, kakor ga je predstavljalo domobranstvo, saj je bil le logična posledica popolne demoralizaeije in brezglavosti slovenske politike v stari Jugoslaviji, ko nobena stranka razen komunistov ni imela jasnega programa: nobena ni imela jasnega načrta za reševanje slovenskih nacionalnih, političnih, gospodarskih in kulturnih problemov; vse so razvnemale v svojih pristaših samo ideološki fanatizem in zanemarjale konkretne slovenske probleme.
V vseli so po mili volji odločali o vsem samo »voditelji«. Pojem demokratične diskusije med različnimi krili iste stranke je bil ne-
znan. Slepo je bilo treba zaupati le »voditelju«; kdor je imel o Važnih problemih drugačno mišljenje, je veljal za sovražnika, ki ga je bilo treba izločiti iz »pravega tabora«. Tako se je slovensko politično življenje zamočvarilo, namesto novih in bistrih rodov političnih voditeljev je uspeval le politični plevel, le tisti mladi ljudje so prihajali na vidnejše položaje v političnih in drugih organizacijah, ki so znali samo prikiinovati in se prilizovati šefom in ki so jih ti lahko pošiljali po cigarete, medlem ko so grdo gledali in odrivali vse tiste, ki so pokazali, da ne marajo služili samo v telesni gardi voditeljev in da sodijo o raznih problemih drugače kakor voditelji.
Tako ni bilo čudno, da so mladi ljudje, ki so jih vzgajali v hlapce in ideološke fanatike, obenem pa v klečeplazenju pred avtoritetami in pred oblastjo, izgubili vsako orientacijo, ko ni bilo več voditeljev, ki bi jim bili kazali, kaj morajo napraviti. Ker So zaradi slabe politične vzgoje izgubili čut za stvarnost in bili po slabi slovenski politični tradiciji prepričani, da je v politiki največ vredna intriga in zvijačnost, ni bilo ničesar, kar bi jih bilo zadrževalo, da bi ne zagazili v gnusno sodelovanje s fašizmom, proti kateremu se je tedaj bojevalo vse, kar je bilo poštenega v Evropi, od katoličanov do komunistov, ne glede na politične razlike, saj je šlo za usodo demokracije in celih narodov s slovenskim vred. V svojem moralnem propadanji! se niso več znašli in padali vedno globlje, dokler niso postali mučitelji in rablji svojih rojakov na ljubo tujemu fašizmu. Marsikdo med njimi sc je morda še zavedal, kako nemoralna je ta služba nacizmu, a ni imel poguma, da bi ji obrnil hrbet. Svojo vest je hotel pomirili s tem, da je napravil ka-ko' uslugo temu ali onemu znancu v nevarnosti ali da je vzdrževal lajne stike z ljudmi iz drugega tabora in jim sporočil kako pomembnejšo novico.
( Dalje )
GOSPO
BOGATA LETINA ŽITA
Letošnji pridelek pšenice v Italiji je izredno velik, talko da ga po dosedanjih podatkih cenijo na 92 milijonov stotov, se pra-
vi	na 10 odstotkov več kot lani. Od te količine je 75 milijonov stotov mehke, to je krušne sorte, in 17 milijonov stotov trde, ki je najprimernejša za testenine. Ker je lani ostala v zalogah znatna količina mehke pšenice, ho Italija lahko nekaj mehkega žita izvozila, medtem ko pridelek trde pšenice ne zadostuje za domačo potrebo in je ho treba nekaj uvoziti.
PONTINSKO MOČVIRJE
Pfintinsko močvirje se nahaja južno od Rima in je bilo nekoč pravo leglo malarije. Izsuševati so ga začeli že pred 6 stoletji, toda dela so bila zaključena šele nekako leta 1940. Vojna vihra je pa poškodovala mnoge kotmaj zgrajene naprave, tako da bi se bilo zemljišče kmalu spet zamočvirilo, da ga niso spet izsušili. Nova dela so bila izvršena pred nekaj leti, toda to pot je začela delati veli k O' škodo suša. Namakanje se danes izvršuje v obliiki umetnega dežja, tako da ima vse tamkajšnje zemljišče pred seboj lepo bodočnost.
KONJI IN MEHANIZACIJA
Čedalje večja mehanizacija kmetijstva ima za posiledico, da se vedno ib olj manjša števi-
lo	konj. Čim več je traktorjev, tem manj je konj.
Če vzamemo kot izhodišče številke iz leta 1938, ugotovimo, da se je število konj najbolj skrčilo v Angliji (za 72%), v ZDA (71%), v Nemčiji (29%), v Italiji (21%) in v Franciji (20%). V Rusiji je število konj padlo za 32%, v balkanskih državah pa komaj za 8%.
V	vsej Evropi je leta 1938 bilo še 41 milijonov konj, leta 1955 pa komaj 29 milijonov. V 4 najvažnejših zapadnoevropskih državah je stanje naslednje (v tisočih):
	1938	1955
Anglija	] .084	300
Zapadna Nemčija	1.542	1.100
Francija	2.692	2.161
11 alij a	871	617
V	istem razdobju se je število traktorjev v Angliji za 6-<krat povečalo, v Nemčiji 15-krat, v Franciji 10-krat in v Italiji 4-krat.
Zanimivo pa je, da je v istem razdobju zelo naraslo povpraševanje po konjih za zakol. Na Poljskem se je to število dvignilo od 9 na 71 tisoč. Iz uradnih podatkov izhaja, da je bilo v letih 1955-56 zaklanih v Italiji 132 tisoč konj, ki so jiih povečini uvozi-
li	iz Jugoslavije.
ORJAŠKA TRTA
Junijska številka mesečnika Rivista di vi-tdcoltura e di enologia prinaša sliko velikanske trte, ki raste na posestvu S. Rafael-Eslanria los Amigos —• v Argentini. Že 40 cm od tal ima deblo obseg 165 cin, nekoliko vise pa celo 173 cm, Trla je razpeljana v oibliki latnika, njena senca sc razprostira nad 144 kv. m površine. Letnii pridelek znaša do 20 stolov grozdja. Rastlina je stara 150 let in je torej znatno večja od tiste orjaške trte, ki je nekoč raslla v Velikem dolu in
katere se gotovo še danes spominjata marsikateri Kraševec in Tržačan.
PERUTNINA IN VODA
Perutnina (posebno kokoši jajčanice) potrebuje mnogo vode. Če perutnina nima dovolj vode, zaostaja v rasti in nesnosti. Vsaka jajčarica potrebuje dnevno približno en četrt litra vode, v vročih dneh tudi pol litra. Napajalniki morajo zato biti vedno polni vode, Ikar velja zlasti za kokoši, ki so vedno zaprte.
Napajalnike moramo redno čistiti:	po-
trebno jih je večkrat orihati in celo oprati v vreli vodi, v kateri smo raztopili 5% navadne sode (1 kg sode na 20 litrov vode). Vodo v napajalnikih moramo večkrat menjati, ker se kmalu onesnaži in postane leglo najrazličnejših bolezni.
ZELENO OBREZOVANJE
Sedaj je čas, da pregledaš mlada sadna drevesca in jim urediš rast, tako da bodo imela pravo ohliko in da veje ne bodo pregoste. Če želiš posebne oblike — posebno pri breskvah — moraš mlade poganjke privezati oh primerno oporo in jim dali zaželeno smer. (.e kakšna mladika preveč divja, ji lahko preščipneš vršiček. Če pa so mladike pregoste, odstrani jih sedaj, da ti ne bo treba pozimi obrezovati: sedaj drevesce laže prenese take posege kot pozneje.
kdaj podsejemo deteljo?
Letošnje spomladanske selve detelje in trave so na splošno sl ah o izpadle, ker je že maja pritisnila velika suša.
V
KOŠARKA V JUGOSLAVIJI
Pred dvema tednoma se je zaključil spomladanski del tekem za IX. jugoslovansko košarkarsko prvenstvo. Doslej so odigrali devet kol in na prvem mestu je moštvo Beograd, ki je doseglo 8 zmag in doživelo samo en poraz. Zanimivo je, da se je Beograd komaj letos vrnil iz republiške v zvezno ligo, a je že sedaj najresnejši kandidat za naslov novega državnega prvaka. Ce pregledamo drugi del razporeda tekem za prvenstvo, lahko rečemo, da Beogradu ne bo težko doseči zaželenega cilja. Moštvo ima namreč odlične igralce, med katerimi se odlikujejo državni reprezentanti Nikolio, Korač in Markovič ter dolgina Erkič in Gordič, ki so dobri tako v napadu kot v obrambi. Za dobre uspehe se ima moštvo zahvaliti predvsem trenerju Stankoviču.
Na drugem mestu lestvice je Crvena zvezda, ki se odlikuje po odlični igri srednjih napadalcev in po izvistnein metanju na koš. Slovenska predstav-nika Olimpija in Ljubljana, ki sta lani bila najboljša člana zvezne lige, se po prvem delu prvenstva .nahajata na tretjem, oziroma četrtem mestu. Ljubljana ima v svojih vrstah odlične igralce, ki skušajo postopno priti do svoje najboljše moči. Mnogo težji pa je položaj v moštvu Olimpije, ki se bo morala letos po vsej verjetnosti posloviti od častnega naslova. Njeni igralci so očitno utrujeni, ker so se morali kot državni prvaki mnogo boriti za čast jugoslovanske košarke. Moštvo poleg tega nima sposobnega trenerja. Jesensko tekmovanje sc prične konec avgusta.
Po prvem delu tekmovanju je lestvica naslednja: 1. Beograd 16; 2. Crvena zvezda 15; 3. Olimpija II; 4. Ljubljana 10; 5. Zadar 9; 6. Partizan 7; 7. Lokomotiva, Proleter in Radnički 6; 10. Jugomontaža 4.
Ali naj zalo že sedaj podsejemo deteljo? Tega ne moremo svetovati, ker bo julija in avgusta verjetno huda vročina, ki bi spet uničila mlade klice. Deteljo horno podseja-
ii	konec avgusta ali v začetku seplemhra, ko ne ho več nevarnosti za vročino in sušo. Seme ho lakrat hitro izkalilo in do ziine dovolj zrastlo.
STRELA — VIR DUŠIČNATIH GNOJIL
Malokdo ve, da strele višajo rodovitnost zemlje. V zraku sta namreč dva svobodna plina (kisik in dušik), ki se pod vplivom strele združila v posebno snov. Ta pada z dežjem na zemljo in služi kot gnojilo rastlinam.
Koliko dušičnatega gnojila naprnavi strela, še ne vemo, ker niso vse strele enako močne. Neka ameriška kmetijska revija trdi. da pade letno na zemljo nič mianj kot 100 milijonov dušičnatih spojin, ki so nastale pod vplivom strel.
IZVOZ JAJC IZ JUGOSLAVIJE
V	prvem tromesečju tega leta je izvoz jajc iz Jugoslavije znašal 3.078 Ion ali dvakrat toliko kol lansko leto. Ker je za tono potrebnih približno 19.000 jajc, so izvozili olk.rog 60 milijonov jajc. Za vsako jajce,so iztržili okoli 8 din ali 165.000 din za tono.
Skoraj vsa jajca so bila izvožena v Zapad-no Nemčijo in Italijo.
POPRAVEK
I	članku Kako ravnamo s paradižniki, ki je izšel v predzadnji številki Novega lista, smo po pomoti napisali, da paradižnike škropimo proti peronospori s 3-4% raztopino modre galice. Pravilno pa je: s 3/4 % raztopino, kar pomeni, da v 100 litrih vode razt(fj)imo le 75 dkg modre galice in ne 3 nli celo 4 kg, kot je izhajalo iz omenjenega članka.
PRVAKI V VVIMBLEDONU
Na mednarodnem teniškem turnirju v Wimblc-donu, ki velja za neuradno amatersko svetovno prvenstvo, je 20-lctni Avstralec Ashley Cooper v dramatičnem srečanju premagal rojaka Ncala Fraser-ja s 3:6, 6:3, 6:4 in 13:11. S tem je mladi Avstralec postal najboljši igralcc tenisa na svetu.
Cooper je sicer neuradni svetovni prvak, a ga v lestvici poklicnih in amaterskih teniških igralcev lahko uvrstimo šele na 7. mesto. Kajti pred njim so brez dvoma Gonzales, Hoad, Roscvvall, Sedgman, Trabert, Scgura in Kramer. Vrednost amaterskega tenisa čedalje bolj pada, ker so mnogi tekmovalci postali poklicni igralci.
Znatno boljši je položaj ženskega amaterskega tenisa. Letošnja zmagovalka tekmovanja v Wimble-donu ameriška črnka Althea Gibson spada namreč med najboljše igralke na svetu. Gibsonova je že drugič zaporedoma osvojila prvo mesto na tekmah v VVimbledonu. Letos je premagala Angležinjo Mor-timer z 8:6 in 6:2. črnka sc je uvrstila na pi vo mesto tudi pri ženskih dvojicah, ko je z Brazilko Bueno premagala ameriško dvojico Du Pont-Var.ner s 6:3 in 7:5. Izmed moških dvojic sta zmagala Davidson-Schmidt (Švedska), od mešanih parov pa Ho\vc-Coghlan (Avstralija).
ŠPORT PO SVETU
Baseball — Prejšnji teden so se v Amsterdamu zaključila srečanja za evropsko prvenstvo. V odločilni tekmi je Nizozemska porazila Italijo s 5:2.
Tenis — V polfinalnih srečanjih za Davisov pokal sta Argentina in ZDA premagali Zahodno Indijo in Kanado.
Kolesarstvo — V etapni dirki po Avstriji je zmagal Avstrijec Durlacher.
Telovadba —■ V Moskvi se je zaključilo tekmovanje za svetovno prvenstvo. Novi svetovni prvaki so postali šaklilin (moški) Lalininijeva (ženske) ter Sovjetska zveza za moške in ženske ekipe.
• "P3T
PAZI, NERAT TEI ZLETELO tCZ ^  ZID!'. .
Gl ZNOREL? PRlULICATl HOČEŠ TEGA ^ DIV3AUA?! )
TRDON3A!!
RA3 POTEM?! r RA3E TO POBRIŠIVA NAT SLIČI!! g* IN Sl PREBURBlVA k., rJ 0R0Ž3E, Ul MU MALHAH NE BO UOfe-POTEM k \I v-—x SE MU 1AHUO g ' iifcS MAČČU3EVA.M
MAŠČEVAL BOM N3EGOVO SMRT,PA ČE BOM MORAL PLAČAT! Z ŽIVL3EN3EM!
UMRL TE 3UNA4UE GMRTI...
0303,0305, UBOG( TRDON3A,
*	&MRU...	^
TIHO!!SLI= ČAL NATU m BO! fe_
IzVrTOREPEC IN LAUOTNIU PA NISTA ČARALA,POGRABILA STA NESREČ= NEGA TRD0N30 !N 30 UCVRLA, LAR 6030 NOGE NESLE...
HŠrIAAUOTNIU. )	,	.
R ČAROVNI	s*
^ URI! tZJ
AU,VIDVA STA?IN GLAVO BI RADA? NO,RAVNO PRAV. MISLIM, DA BOM ENEGA OD VATU LAVI RO PORABIL I TAU03 BOM DOLI, RAR .. POČAUA3TA!	^
TRD0N3A!!
| lin m vuti Imeti " c!fir!fifi h vetu,
|	E.	Wallaae	*	R.	B.
Dva Kitajca v fraku sta so približala Štefanu in ga prijela za roko. Zagoniazelo mu jc po telesu: ozrl so je po Spedwellu, a ni ga bilo več pri njem. Morda jo bil za hrbtom, toda Štefan se ni upal ozreti. Počasi in-s slovesnim korakom sta ga Kitajca vedla proti oltarju. Med bojo je opazil, da nosi spremljevalec na desni prekratko hlače, frak onega na levi je pa segal še čez meča. Toda zdaj so mu ni nič več zdelo smešno in čudno. Skrivnosten strah ga je tako prešinil, da so mu začeli zobje šklepetati.
Ko jo prišel do vznožja oltarja, je opazil na marmorni mizi neko človeško postavo, pokrito z belo rjuho. Na sredi ponjave se je svetilo vtkano Škrlatno srce, oh robovih so se vrstilo čudne kitajsko kljuke. iNarth jo nehote odskočil od mizo. »Saj je iz inska.« nun je nekdo zašepetal na uho. »Je samo simbol.«
Spedvvell je torej še ob njem! Ta zavest mu je vlila nekaj poguma.
»Ponovi moje besede,« se je v slovesnem tonu oglasil F ing-FIo. »Prisegam večno zvestobo Združenim rokam!«
Štefan je spet ponavljal kot v sanjah: »Prisegam, da bom v srce zadel vse sovražnike naše zveze...« Kakor otrok je moral te strašne besede še enkrat ponoviti. Oziral se je okrog sebe, kakor da nekoga išče.
Kj e je Leggat? Ni ga nikjer.
»S tem dejanjem,« je Fing-Ho zopet narekoval Štefanu, naj jih za njim ponavlja, »hočem, jaz Štefan Narlli, izkazati popolno zvestobo in duh bratstva...«
V	tem trenutku mu je neznana roka potisnila v desnico ostro in dolgo bodalo. »Skloni se nad podobo iz voska,« mu je zopet zašepetal Spedvvell na uho. Štefan je ubogal kot stroj in spet ponavljal Fing-Hojeve besede:
»... in tako naj poginejo vsi sovražniki našega vladarja!«
»Srce!« ie spet šepetal Spedvvell. »V srce zadeni!«
Štefan, ki se sploh ni več zavedal, je zavihtel bodalo in ga zasadil z vso močjo v podobo srca.
Začutil je. da se je bodalo pogrezalo in da pod rjuho srce drhti toplo, toplo in se stresa v krčevitih sunkih. Ves iz sebe je izvlekel bodalo... Po rjuhi so se razširili krvavi madeži... S pritajenim vzklikom je Narlli dvignil rjuho.
Pokazal se ie mrtvaški obraz Ferdinanda T.eggata...
ZVITOREPEC IN LAUOTNIR STA TRAV TAU.RAT PRIPLEZALA DO GRA3SRIH . ■ ZIDOV...
NIČ. PAMETNEGA Ml NEVADE NA UM'...ROBI X VSA3 VEDEL \ EA3 3E S’ ) TRD0N30! f
Mf-V POULIčIVA /N MALHARTA.LAURO NAMA IZROČI A VSA3 N3EG0V0 %d TRUPLO, DA GA POUOPL3EVA.
BEŽITA?! no, prav, rar BEŽITA! NIUAR NE MISLITA, DA Ml LAHUO UIDETA! H AH, NOBEN GRAD NI TARO TRDEN, DA BI BILA V N3EM VARNA PRED MANO, HOHOHO!
ETUDO SE POTIPA POD MOLIMI ZIDOVI?! r—
M vt SAMO MIDVA SVA! ČE DOVOLITE,
7 ODNESEVA PRI3ATE* L3EVO TRUPLO,DA jLR GA P0U0PL3EVA!
ALI NAMA 1AHR0 VR1ETE ČE
V	GLAVO?! d
MALHAR TE ZA3AHAL U0N3A IN SE SPUSTIL V DIR ZA UBEŽNIUOMA.
REUEL SEM,DA BOM PRVEMU, Rl GA' SREČAM, SNEL GLAVO IN TO BO EDEN OD TEH CAPINOV!
TEDENSKI KOLEDARČEK	
20. julija, nedelja: Marjeta	
21. julija, ponedeljek: Danijel	
22. julija, torek: Marija Magdalena	
23. julija, sreda: Apolinar	
24. julija, četrtek: Kristina	
25. julija, petek: Jakob	
26. julija, sobota: Ana	
VALIH* - TUJ DKNAK	
Dne 16. julija si dobil oz. dal za:	
ameriški dolar	622—626 lir
avstrijski šiling	23,75-24,25 lir
100 dinarjev	82—84 lir
100 francoskih frankov	130—133 lir
funt šterling	1700—1760 lir
nemško marko	147—149 lir
pesos	15—16 lir
švicarski frank	144—146 lir
zlato	710—712 lir
napoleon	4700-4850 lir
RADIO TRST A	
Nedelja, 20. julija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Zbor »Ivan Cankar«; 17.00 Novela: Anton Cehov: »Čevljar in hudič«; 18.00 Schumann: Fantazija, op. 17; 19.00 Rimski-Koi sakov: Koncert za klavir in orkester, op. 30; 19.15 »Ko študent na rajžo gre« — mladinska počitniška oddaja; 21.30 Narava poje v pesmi: »Zvezde hite čez visoko polnoč«; 21.45 Zbor slovenske filharmonije; 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 21. julija, ob: 11.30 Predavanje: »Sam-sun, središče turškega tobaka«; 18.00 Mahler: Simfonija št. 1 v d-molu; 18.50 Vokalni kvartet »Večernica«; 19.15 Radijska univerza: Nekaj o surovinah: (8.) »Aluminij kot surovina za veliko industrijo«;
20.30 Humperdinck: »Janko in Metka«, opera v 3 dej.; 21.40 V 2. odmoru: Mala literarna oddaja.
Torek, 22. julija, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.00 Koncert pianista Klavdija Gerbitza — Moussorgsky: Slike iz razstave; 18.45 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 Širimo obzorja: (4.) »Mladi državljan«; 21.00 Ob-Ictnica tedna: »155 let rojstva Aleksandra Dumasa ml.«, poroča Mirko Javornik; 22.10 Literatura v Sovjetski zvezi: Filibert Benedetič: »Kaos preobrata«.
Sreda, 23. julija, ob: 11.30 Žena in dom, obzornik za ženski svet; 13.30 Zabavna glasba; 18.00 Schumann: Koncert v a-molu za klavir in ork., op. 54;
18.30 Z začarane police: Marija Polak: »Kako je polžek potoval v tujino«; 18.50 Samospevi jugoslovanskih skladateljev; 19.15 Zdravniški vedež; 21.IX)
W. O. Somin: »Atentat«, igra v 3 dej. Igrajo člani SNG v Trstu.
Četrtek, 24. julija, ob: 11.30 Predavanje: »O nosorogih«; 13.30 Lahka glasba; 18.00 Bruch: Koncert št. 1 v g-molu za violino in orkester, op. 26; 18.30 Operetna fantazija; 18.55 Koncert sopranistke Atili-ne Alexandraki-Vignapiano — Grške narodne pesmi;
19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: (4.) »Kako je sestavljen Varnostni svet«; 21.00 Ilustrirano predavanje: Maloznane ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodovine: (2.) »Ljubezensko hrepenenje v Schubertovih pesmih«; 22.00 Sodobna književnost in umetnost: Ivan Cankar: »Deveti zvezek zbranih spisov«, poroča Vinko Beličič.
Petek, 25. julija, ob: 11.30 življenja in usode: »Oskar Kokoschka«; 1,8.00 Velika dela slavnih mojstrov; 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 20.30 Zbor »Emil Adamič«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu«; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel. 24. Spev. (V prevodu dr. A. Gradnika, razlaga dr. Janko Jež).
Sobota, 26. julija, ob: 11.30 Izleti po naših gorah: (4.) »Ponče in Veunica«; 15.00 Beethoven: Sonata za klavir št. 16 v G-duru, op. 31 št. 1; 17.00 Folklorni ansambel »Srečko Dražil«; 18.00 Oddaja za najmlajše: Franc Jeza: »Odprava Marko« 1. oddaja. Igrajo člani Rad. odra; 18.45 Maydn: Andante z variacijami v f-molu, igra pianistka Carmclina Candolfo;
19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Avguštin Žele: »Kraška legenda«. Igrajo člain Rad. odra; 22.00 Ansambel Borut Lesjak, pojeta Majda Sepe in Polonca Lesjak.
Vprašanje št. 494: Preizkusila sem več sredstev proti kurjancem, a so me vsi razočarali. Svetujte mi zato sredstvo, ki bo res učinkovito!
Odgovor: Nobeno ni povsem učinkovito, če niste istočasno razkužili perutnine in kurnika. Ko zjutraj spustite kokoši na pašo, jih morate poprašiti pod perutmi, na vratu, na repu- in pod danko. Medtem ko se živali pasejo, je treba razkužiti kurnik. V ta namen potrebujete 4% raztopino kreolina ali škropilni »gesarol 50«. Za navadno hrbtno škropilnico, ki drži okoli 18 litrov škropila, vzemite 50 gr »ge-sarola 50«, ga stresite v škropilnico, zlijte povrhu dva kozarca vode, premešajte in pustite na miru kakih 10 minut. Nato škropilnico napolnite z vodo, premešajte vse skupaj in poškropite ves kurnik. Najbolje je, če perutnino poprašite z neocidolom.
Vprašanje št. 495: Katero žveplo je bolj priporočljivo? Navadno za prašenje ali škropilno?
Odgovor: Iz dosedanjih izkušenj izhaja, da je najbolje, če uporabljamo žveplo v obeh oblikah. Za prva žveplanja, ko še ni prehude vročine, in sicer od konca aprila do polovice junija, priporočamo škropilno žveplo, ker učinkuje tudi pri nižji toploti. Škropilno žveplo je koristno tudi v primeru, da je treba takoj ustaviti širjenje oidija. V vročih dneh,
in sicer ves julij in v prvi desetini avgusta, priporočamo žveplo v prahu, ker deluje počasi in več časa, tako da zaustavlja oidij, ki se v hudi vročini stalno razvija. Za poznejša žveplanja lahko spet uporabljamo škropilno žveplo. Izkušnja tudi uči, da je škropilno žveplo bolj učinkovito, če ga primešamo nebakrenim pripravkom (asporl), kot če ga dodamo modri galici.
•	■ •
Da bn sončenje huristnn in prijetni)
Marsikdo si je zaradi nespametnega sončenja pokvaril dni, ki jih je preživel na morju. Zato sv.’ je treba sončiti pametno in včasih tudi soncu skriti. Prekomerna in boleča rdečica, mehurji, luščenje kože, to so posledice preobilnega uživanja sonca. Opekline ne ozdravijo vedno brez posledic, veliki rjavi madeži često po več let ne izginejo s kože. Ce smo se prekomerno sončili, ne moremo spati, postanemo razdražljivi in boli nas glava. Vsak človek reagira na sonce drugače, svetlolasi ljudje so za sonce bolj občutljivi kot temnolasi. Za tiste, ki imajo mastno kožo, je sončenje zelo priporočljivo, medtem ko je za tiste s suho lahko zelo nevarno. Kdor sonca ne prenaša, naj bo raje v senci, kjer se mu koža kljub temu lepo zarjavi. Za prvi dan je 10 minut direktnega sončenja popolnoma dOvolj. Proti žarkom je dobro imeti primerno zaščitno sredstvo. Vsaj četrt ure, preden gremo .na sonce, si namažimo kožo in jo dobro utrimo. Mazanje kože je priporočljivo ponoviti med kopanjem, vsekakor pa po kopanju. Sončiti se moramo s pokrito glavo, sicer imamo lahko posledice na možganih; brez glavobola pa tako sončenje prav gotovo .ne bo minilo. Na soncu nosimo tudi temna očala, kajti drugače moramo mežikati in dobimo grde gubice okrog oči in na čelu, ki ostanejo bele. Ce smo se podnevi veliko sončili, je bolje, da se zvečer ne umijemo z vodo in milom.
Opečenih delov pa ne umivajmo z vodo, ampak s surovim mlekom. Ce se pojavijo na koži mehurji, poj' dimo k zdravniku, če nočemo imeti komplikacij. Zlasti pa je to potrebno, če čutimo vročico in otrplost.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Predstave na prostem na Občinskem nogometnem igrišču v B o I j u n c u V nedeljo, 20. julija, ob 20.30 J. Tavčar »PRIHODNJO NEDELJO«
V sredo, 23. julija, ob 20.30
N. Manzari »NAŠI LJUBI OTROCI«
V sredo, 30. Julija, ob 20.30
M. Pagnol »TOPAZE«
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 2^477
XXXIII.
Štefan Nartli je umoril človeka! On... iki ne bi petelinu zavil vratu, je zabodel človeka... lastnega prijatelja! Pogledal je roke... okrvavljene! Krvavii madež na rjulii se je vedno bolj širil. Kakor blazen se je vrgel na hudiča, ki mu je bil prišepetal na ušesa. SpedvveM se je tresel od groze in je stegnil desnico v obrambo, toda krvave Narthove roke so se mu ovile oikrog vratu, da so mu klecala kolena. Nenaden sunek v hrbet je Štefana zrušil na tla. Obležal je in rjul kot obseden; oči so se mu vrtele, kot da hočejo zdaj, zdaj skočiti iz jamic.
Rumeni možiclji so nepremični gledali ta prizor. Rake v belih rokavicah so slonele na kolenih, poškrobljene srajce so se jim, svetiile...
Uro kasneje je tnajor Spedvvell stopil	v	razkošen	salon, kjer
je	Fing-Ho prebival, ko je obiskoval svoje	podjetje.	Kitajec je
odložil svojo smešno' paradno oblačilo in je inirno ikadil cigareto.
Otrnil je z mezincem pepel in vprašal: »Kaj počenja tisti osel« ?
Spedvvell je s svojini mrtvaškim obrazom kazal deset let več.
»Znorel je.«
»Eh,« je odvrnil Kitajec, »to so ljudje	iz	mehkega	testa! Kdo
bi	si bil mislil, da se bo tako resen mož	tako otroško obnašal ?
Pravi zajec, prav zares.«
Spedvvell ni odgovoril. Mislil je le na listi dan, ko je tudi on omamljen od knikegia strupa, prebodel ob vznožju istega oltarja
srce nekega drugega norca...
»Škoda,« je povzel Fing-Ho. »Upal sem na boljši uspeli. Tisti Leggat je bil pravi lump in si ni zaslužil nič boljšega. Toda ste gotovi, da je tisti tepec res zgubil razum?
»Vi ste mi rekli, da bo žrtev neiki Kitajec,« se je opogumil major in mu srepo pogledal v oe/i. »Stvar uri ni šla k srcu... toda bil sem tak strahopetec, da sem priznal. Namesto njega pa... moj Bog... ko sem	videl	Leggiatov obraz!«...
S tresočo	rolko	je segel v žep po robec in si je	obrisal	pot.
Fing-Ho je brezbrižno kadil cigareto.
»So ga vzeli z doma?« je vprašal Spedvvell z negotovim glasom.
»Kdo? Leggata? Ne, prišel je sam,. Pormdiil sem mu kozarec pijače. Ni ničesar sumil... No, zdaj je končano in nehajmo govoriti. Bil je izdajalec in kaj sem hotel? Kar se p« tiče tistega norca Nartha... tudi njegovo žlivljenje je v mojih rokah.«
Spedvvell	se je	zgrudil na stolico in ga je gledial	z	razprtimi
očmi. Fing-IIo je vzel ogorek iz slonokoščenega ustnika in si je skrbno prižgal drugo cigareto.
»Kam sle ga ukazalii spraviti?« je vprašal in pihal kolobarčke dima v strop.
»V celico, saj je rjovel kot pošast. Dal sem mu morfija, potem je bilo bolje. Stvar je pa resna... Treba ga bo spraviti proč čim-prej. Uinveli bo nocoj odplula: čemu ga ne odpravite z njo?«
(IM je)