Posamezni l*vod 80 grošev. mesečna naročnin* 1 šiling
Vsa prizadevanja narodnih nestrpne. ž«v in zagriženih sovražnikov koroških Slovencev ne žanjejo pričakovanega uspeha, nasprotno, samo utrjujejo enotnost slovenskega ljudstva v borbi za boljšo in lepšo bodočnost v svobodni domovini.
letnik lil.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Celovec, v soboto 21. Vlil. IMS
Štev. 58 (151)
Donava je sestavni del nacionalnega ozemlja podonavskih držav
V nadaljnjih diskusijah o podonavski komisiji je predlagala ameriška delegacija, naj bi bile v bodoči podonavski komisiji zastopane poleg podonavskih držav, polnopravnih udeleženk konference, tudi Velika Britanija, Francija, ZDA. in Avstrija. Ameriški predstavnik je tudi izjavil, da morajo po sklenitvi mirovne pogodbe sprejeti tudi Nemčijo v donavsko komisijo ali pa celo prej, če soglašajo s tem države, podpisnice konvencije. Govoril je o pravici zapadnih sil do zastopstva v bodoči donavski komisiji zaradi odgovornosti, ki jo imajo med njimi zlasti ZDA za ohranitev svetovnega miru.
Glede neposrednega sprejema Avstrije v bodočo donavsko komisijo še pred sklenitvijo mirovne pogodbe, je ameriški delegat trdil, da temu ne nasprotujejo niti sklep Sveta zunanjih ministrov niti določbe v Parizu sklenjenih rnirov-nih pogodb. Na koncu je ameriški delegat izjavil, da ZDA ne zahtevajo, da bi bile stalni član donavske komisije. Ko bosta Nemčija in Avstrija postali članici komisije, tedaj bodo ŽDA po zagotavljanju ameriškega predstavnika, ki so zasedbena sila v teh državah, zapustite podonavsko komisijo.
K predlogu ameriškega delegata je zavzel stališče jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler, ki je med drugim dejal:
»Najprej bom govoril o udeležbi Avstrije v donavski komisiji. To vprašanje smo indirektno že proučili na tej konferenci, ko smo razpravljali o udeležbi Avstrije v našem delu in ugotovili, da je bil sklep Sveta zuuanjih ministrov o udeležbi Avstrije na naši konferenci šele' po sklenjeni mirovni pogodbi pravilen. Zato je pravilno tudi to, da bo Avstrija sprejeta v bodočo donavsko komisijo šele po sklenitvi mirovne pogodbe. Ce je sklep Sveta zunanjih ministrov pravilen in logičen, potem je jasno, da predlog, po katerem naj bi Avstrija takoj zavzela svoje mesto v donavski komisiji, ni logičen.
Pad bi poudaril, da ZDA, ki predlagajo na tej konferenci udeležbo Avstrije v donavski komisiji pred podpisom mirovne pogodbe, na zasedanjih namestnikov zunanjih ministrov namenoma ovirajo sklenitev teli pogodb z Avstrijo prav s tem, ker odklanjajo upravičene zahteve demokratičnih držav. Rad bi tudi poudaril, da so ZDA na čelu tistih držav, ki so nasprotovale zakonitim zahtevam Jugoslavije glede reparacij in poprav njoue meje do Avstrije, Mimogrede rečeno, je zaradi takšnega stališča zap. sil tudi Avstrija sama odklonila jugoslov. zahteve. Torej ni logično, da vlada, ki zavira sklenitev mirovne pogodbe s to državo, predlaga, naj bi Avstrija takoj postala član donavske komisije.
Mi smo svojo velikodušnost do Avstrije že dokazali, ker smo storili več, kakor določa sklep Sveta zunanjih ministrov glede udeležbe Avstrije v delu donavske konference. Sprejeli smo Avstrijo na našo konferenco in v njej sodeluje s posvetovalnim glasom. Toda go-8P«dje, kadar vam ponujamo prst, ne. Zahtevajte cele roke. Sprejeli smo Av-a‘rijo s posvetovalnim glasom, nato pa Zahtevate, naj jo sprejmemo v delo konference z istimi pravicami kakor ostale delegacije_ Sedaj pa celo predlagate, naj u' kila Avstrija zastopana v donavski ^emisiji še pred podpisom miro.vne po-«°dbe. Ce bi na to oristali. bi bUo lo
na škodo uvedbi trdnega miru v Evropi. ker bi tedaj podpirali želje ZDA, Velike Britanije in Francije, s tem pa bi bile upravičene zahteve Sovjetske zveze in Jugoslavije do Avstrije odbite. V dodatku sovjetskega predloga nove kon-i vencije je jasno določeno, kdaj bo mogla Avstrija postati član donavske komisije. V tem dodatku je rečeno, da bo zavzela svoje mesto šele po podpisu mirovne pogodbe, kar je tudi edina pravilna in pametna rešitev.
Govoril bom na kratko o vprašanju udeležbe nedonavskih držav v donavski komisiji. S kakšno pravico te države zahtevajo udeležbo na tej konferenci?
da bo nedonavskim državam zajamčena svobodna plovba po Donavi. To je najvišja meja naših dolžnosti. Z zahtevami nedonavskih držav, ki hočejo biti zastopane v donavski komisiji, ne soglašamo, ker se nočemo ukvarjati z njihovimi »pridobljenimi pravicami«, ki so ostanki režima kapitulacije.
Toda gospodje, mi smo svobodna država. Ne bomo se več ravnali po režimu kapitulacije. Sicer pa, da gre za režim kapitulacije, dokazuje tudi to, da nam niste nudili nobene enakovredne zamenjave. Donava in razni njeni sektorji so sestavni del nacionalnega ozemlja podonavskih držav. Torej bi pomenila
Mladina in prebivalstvo Slovenske Koroške
vsi na veliki
MLADINSKI DAN
ki bo v nedeljo, 22. 8. ob 14. uri pri Kopitnjaku v Logi vesi
_____Na sporedu soi---
MASOVNI FIZKULTURNI NASTOP NASTOPI FIZKULTURNIH SKUPIN PEVSKE TOČKE — RECITACIJE TAMBURAŠI
Nato v gostilni,.MARICA" miting s prosto zabavo In plesom
ZVCZA MLADINE ZA SLOVENSKO KOROŠKO
Nobenega sklepa ni, ki bi nas prisilil, da moramo s takšnimi zahtevami soglašati. Sklepi, ki so jih sprejeli na mirovni konferenci v Parizu, ne odrejajo udeležbe nedonavskih držav v donavski komisiji. V teh sklepih je edino rečeno,
udeležba Velike Britanije in Francije v upravi nad Donavo udeležbo v upravi dela našega nacionalnega ozemlja. Ali se je zgodilo kdaj, da bi bile donavske države sodelovale v upravi delov nacionalnih ozemelj Franoije, ZDA ali Veli-
POOF zahteva pojasnila za dogodke v Rožu
Zaradi ponovnega nasilja nad koroškimi Slovenci v Rožu in dh zaščiti slovensko ljudstvo pred ponovnimi sličnimi dogodki, je Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško poslal civilni upravi, britanski element, naslednje protestno pismo:
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško opozarja civilno opravo za zasedeno ozemlje Koroške, britanski element, na dogodke v Svečah, Podgorjah in Št. Jakoba v Rožu dne 14. t. m., ko je avstrijsko orožništvo nasilno vdrlo v hiše koroških Slovencev pod pretvezo, da išče skrito orožje.
Proti temu nasilju in protipostavnomu postopku Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško najostreje protestira. Avstrijski policijski organi nimajo pravice do takšnih ukrepov. Avstrijsko orožništvo in policija na Koroškem stojita pod poveljstvom bivših Hitlerjevih oficirjev in sta sestavljena skoraj Izključno iz oficirjev in podoficirjev nemške »Wehrmacht« in številnih bivših nacistov. To stanje je v očitnem nasprot-
Smrt fašizmu -
V Celovcu, dne 20. 8. 1948.
V. d. sekretarja: Andrej Haderlap 1. r.
stvu z določili Medzavezniškega sveta za Avstrijo.
Koroški Slovenci, ki smo se borili v vrstah jugoslovanskih partizanov na strani zaveznikov proti skupnemu sovražniku — nemškemu fašizmu, protestiramo predvsem proti dejstvu, da se avstrijski policijski organi pri temu nedemokratičnemu in protipostavnemu ravnanju sklicujejo na tozadevna povelja britanskih zasedbenih oblasti. Ker je Slovenska Koroška zasedeno ozemlje, o katerem bo odločala šele konferenca zunanjih ministrov Francije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Zveze sovjetskih socialističnih republik, je za varnostne razmere na tem ozemlju odgovorna britanska zasedbena oblast. Zato zahteva Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško od civilne uprave, britanski element, pojasnilo za to ravnanje avstrijskih organov. Hkrati ugotavljamo, da se doslej še ni vršilo nobeno slično preiskavanje po hišah znanih hudo obremenjenih nacistov, ki so se do zadnjega z orožjem v roki borili proti zavezniškim vojaškim silam.
- svobodo narodu!
Predsednik: dr F rano Petek 1, r.
ke Britanije? Odgovor je seveda nikalen. Torej vam tudi mi ne bomo dali tistega, kar nam vi ne dajete.
Dodati moram še, da ZDA ne dovoljujejo, da bi kdor koli sodeloval pri upea-vi nad katero koli reko na ameriškem ozemlju. Še več. ZDA ne dovoljujejo, da bi izvenameriške države sodelovale v upravi katere koli reke na ameriškem kontinentu.
Ameriški predstavnik nam je dejal, da je njegova država odgovorna za vzdrževanje miru. Iz tega je delegat ZDA zaključil, da mora njegova država sodelovati tudi v donavski komisiji. Vendar pa mislimo, da skrbi za vzdrževanje mini na svetu Varnostni svet. V Varnostnem svetu imajo ZDA mesto stalnega člana. Hkrati se bavi z ureditvijo evropskih problemov za vzdrževanje miru Svet zunanjih ministrov. Tudi v njem so zastopane ZDA. Mislim, da je to dovolj. Ali je mogoče misliti, da bi imela donavska komisija nalogo, da skrbi za vzdrževanje miru v Evropi? Ta argument je na vsak način slab in o njem ne bom več govoril.
V ameriškem predlogu se skriva čislo nekaj drugega. Gre za izvajanje vsem nam dobro znane ekspanzionistične politike ZDA pred in po drugi svetovni vojni. ZDA hočejo z gospodarskimi ukrepi doseči zase politične pozicije in obratno. Poznamo primer Filipinov in številnih drugih držav. Kar pa zadeva sestavo donavske komisije, nastopa ameriška delegacija s »skromnim« predlogom.
Pravi, da bi bile ZDA zadovoljne z začasno udeležbo v donavski komisiji. To je dejansko skromna zahteva. Prepričani pa smo, da bi kasneje zahtevali več, če bi mi sedaj dovolili to, kar sedaj zahtevajo. Iz preteklosti poznamo podobne primere. Konvencija iz leta 1858 določa, da bosta zastopani v evropski donavski komisiji Velika Britanija in: Francija samo dve leti. Mi pa vemo, da sta ostali v komisiji tudi po pretekli tega roka.
Skratka, današnja politika ZDA jo popolnoma jasna. Najlepše jo ilustrira tako imenovani Marshallov načrt, o katerem je ameriški predstavnik mato prej dejal, da bo udeležba ZDA v gospodarstvu Evrope vedno, bolj naraščala. To prodiranje pa morajo olajšati tudi politične pozicije, kot bi bila n. pr. uda* ležba v donavski komisiji.
Sedaj bom na kratko govoril še o Nemčiji. Jugoslovanska delegacija jo mnenja, da trenutno ni treba glede Nemčije kar koli določati, ker Nemčija kot država sedaj sploh ne obstoji. Posebno pa je še nemogoče sprejeti formulo, ki določa udeležbo Nemčije v donavski konferenci pred podpisom mir. pogodbe*
Mi vemo, kdo nasprotuje hitri rešitvi nemškega problema, kdo nasprotuje sklenitvi miru z Nemčijo, kdo odstopa od potsdamskih sklepov, kdo deli Nemčijo na dva dela, kdo deli Evropo in z železno zaveso ustvarja iz Nemčije bazo za pritisk na vse strani. Predlog ZDA ni v interesu hitre sklenitve mir. pogodbe a Nemčijo. Če bi sprejeli ameriški predlog, bi s tem dali prednost zavlačevanju sklepa mirovne pogodbe z Nemčijo.
Zato je jugoslovanska delegacija odločno proti temu predlogu in ga odklanja, pa naj gre to za Avstrijo ali Nemčijo ali udeležbo nedonavskih držav v novi donavski komisiji.«
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Sovjetski predstavnik Ščiti koristi avstrijskega ljudstva
Na zadnji seji Zavezniškega kontrolnega sveta za Avstrijo je namestnik komisarja Sovjetske zveze za Avstrijo, generalni polkovnik Želtov, dal izjavo o ameriško-avstrij-skeni sporazumu o Marshallovem načrtu.
Ko Je opozoril, da so vlade treh velesil na temelju moskovske deklaracije iz 1943. leta sklenile, da bo Avstrija svobodna in neodvisna država, je Želtov opozoril na dvostranski sporazum o Marshallovem načrtu, ki je bil sklenjen dne 2. julija t. L, in je dejal, da je v popolnem nasprotju s tem sporazumnim sklopom velikih zavezniških sil. Dvostranski sporazum o Marshallovem načrtu vsiljuje Avstriji pogoje, ki nimajo nič skupnega z upoštevanjem njene nacionalne suverenosti, njeno gospodarstvo pa je pod kontrolo in samopašno-stjo monopolističnega kapitala.
Sovjetski predstavnik je posebno poudaril, da pogoji sporazuma o Marshallovem načrtu še povečujejo nevarnost, da bo uničeno avstrijsko gospodarstvo, kar bo povzročilo povečanje brezposelnosti in poslabšanje materialnega stanja avstrijskega delavskega razreda.
Želtov je tudi poudaril, da zagolavlja ta dvostranski sporazum v nasprotju z odredbami sporazuma o štiristranski zasedbi Avstrije pravico kontrole nad avstrijsko industrijo in tinancami. Zato je sovjetski predstavnik zahteval, naj Zavezniški kontrolni svet za Avstrijo razveljavi avstrijsko-ameriški dvostranski sporazum o Marshallovem načrtu.
Avstrijsko delavstvo zahteva zvišanje plač
Delovno ljudstvo po vsej Avstriji v množičnih akcijah zahteva izboljšanje življenjskih pogojev. »Oesterreichische Volksstimme« piše, da koalicijske stranke avstrijske vlade že dalj časa tajno
pripravljajo za hrbtom delovnega ljudstva znižanje delavskih mezd in plač. Pretekli teden so vladajoče stranke dosegle sporazum o povišanju cen kmečkim pridelkom, kar bo splošno stroške življenja povečalo za 20 odstotkov, dejansko vrednost mezd pa znižalo za 10 odstotkov.
Zato delovno ljudstvo po vsej Avstriji v resolucijah in na javnih zborovanjih apelira na vlado in na sindikalno vodstvo, naj storita potrebne ukrepe za povečanje plač in mezd. Komunistična partija Avstrtje je v tem smislu predložila tudi nujnost ni predlog na zadnjem zasedanju sindikalne zveze, katerega pa so predstavniki večinskih strank odklonili proti koristim delavstva.
Kaj nudi Avstriji Marshallov plan
V	okviru Marshallovega plana jc Amerika v zadnjem tednu poslala Avstriji pošiljko žice zelo slabe kakovosti. Vsa pošiljka je sploh nepotrebna, kajti avstrijska industrija žice lahko sama krije vse potrebe države.
Poleg žice so Američani poslali Avstriji tudi velike količine zarjavelih šivank. Tudi teh Avstrija ne potrebuje, ker bi avstrijska proizvodnja šivank mogla šivanke celo izvažati. Takšna »pomoč« zelo škoduje avstrijskemu gospodarstvu.
V	Sarajevu so začeli tlakovati številne ulice, ki so bile poškodovane. Doslej so obnovili 34.700 kavdratnih metrov vn uredili 57.500 kvadratnih metrov novih zlenih površin. Zgradili so ludi že 41.0 novih stanovanj, od katerih je 14.0 že popolnoma gotovih, ostale pa te dni dograjujejo. V Švrakinem selu je zgrajenih 235 stanovanjskih poslopij, popravljenih in dograjenih pa je 300 hiš s 473
Velike delovne akcije v LR Srbiji
Številne prostovoljne delovne akcije e nad 46 milijoni prostovoljnih ur so izraz velikega tekmovalnega poleta članov Ljudske fronte Srbije, ki so pomagali pri graditvi velikih gospodarskih objektov, stanovanjskih poslopij, pri urejanju mest in pri popravljanju cest. Po vaseh so dogradili veliko število zadružnih domov, kmečkih hiš in fizkul-turnih igrišč. Vrednost prostovoljnega dela, ki so ga opravile organizacije Ljudske fronte Srbije v prvem polletju, znaša po nepopolnih podatkih Izvršilnega odbora Ljud. fronte 1.000,700.000 dinarjev.
., Že v začetku letošnjega leta so organizacije Ljudske fronte sprejele obveznosti in pripravile: mesečne in dnevne plane. Z razporeditvijo dela po dekadah je bilo mogoče dnevno kontrolirati izpolnjevanje obveznosti. V začetku se oiganizacije večinoma niso zadosti potrudile, da bi izvršile plane ob določenem času, vendar so. to nadoknadile s tem, da so pridobite vedno več članov Ljudske front« za izpolnjevanje nalog, ki jih predvideva plan.
Množične organizacije so s svojim prostovoljnim delom pomagale rešiti problem delovnih moči, posebno v grad-binstvu. V izvrševanju gradbenih del zveznega, republiškega in lokalnega pomena so člani Ljudske fronte Srbije da-
Sovjetske ljudstvo je ponosno na svojo vojno mornarico
v kaleri je Stalinova politika industrializacije države zagotovila razvoj domače industrije. Ta je omogočila sovjetski državi, da je v obdobju prvih dveh petletk zgradila stotine novih ladij ter ustvarila mogočno obalno obrambo, letalstvo ih tehnična sredstva mornarice.
'Na pobudo tovariša Stalina je bila leta 1932 zgrajena tihomorska mornarica, leta 1933 pa severna. Pred začetkom Velike domovinske vojne je imela sovjetska vojna mornarica križarke, nove minonosce, veliko število podmornic in drugih ladij. V minuli vojni je bjla sovjetska mornarica zvest pomočnik sovjetske armade, ki je častno vzdržala vse
Na dan sovjetske vojne mornarice v Moslkvi, dne 16. t. m. so priredili svečano sejo moskovskega sovjeta delavskih odposlancev skupno z borci sovjetske armade, vojne mornarice in delavskih organizacij. Namestnik ministra oboroženih sil Sovjetske zveze in vrhovni komandant vojaško-pomorskih sil Sovjetske zveze admiral Jumašev je imel govor, v katerem je podrobno govoril o zgodovini razvoja sovjetske mornarice, o njenih slavnih tradicijah in velikih zaslugah sovjetskih ljudi in o razvoju vojaško-pomorske znanosti. Dejal je med drugim:
preizkušnje. Sovjetske ladje so po svojih taktičnih in tehničnih lastnostih boljše od sovražnih. V junaških podvigih sovjetskih mornarjev so se pokazali sadovi velikanskega idejno - političnega in organizacijskega dela političnih organov in partijskih organizacij.
V povojni dobi sovjetsko ljudstvo tudi nadalje neumorno skrbi za pojačanje in tehnično izpopolnitev vojne mornarice, gradi nove ladje, nova pomorska oporišča. Mornarji proslavljajo svoj praznik s praktičnim izpopolnjevanjem svojega vojaškega znanja in delajo na nadaljnjem vzponu političnega in ope-rativno-taktičnega znanja ter izpopolnjujejo izkustva v upravljanju ladij.
Vedno več ozemlja pod kontrolo Demokratične armade
li nad 29 milijonov prostovoljnih delovnih ur.
V prvi polovici letošnjega leta so začeli graditi v Srbiji nad polovico v načrtu predvidenih zadružnih domov, na 130 domovih pa so opravljena zidarska dela. Uredili, očistili in razširili so ulice in ceste v skupni dolžini nad 60.000 km. Zgradili so več sto km pločnikov, nad 250 šol, javnih, poslopij in ustanov ter uredili okrog 80 fizkulturnih igrišč.
Za vsa ta dela, posebno še pri gradnji zadružnih domov, so črpali material iz lokalnih virov. Zgradili so nekaj apnenic, kjer so pridobili nad 14 milijonov kg nagašenega apna. V opekarnah Ljudske fronte so izdelali nad 36 milijonov komadov zidne in strešne opeke. Po zaslugi množičnega sodelovanja članov Ljudske fronte so v šestih mesecih letošnjega leta izsušili okoli 335 ha zemljišča, 1‘egu.liiali korita rek ,in potokov v dolžini 172 km. Za namakanje zemljišč so izkopali nekaj manjših kanalov in večje število jezerov. Sadnih dreves so cepili nad 2 milijona in pol, očistili in poškropili okoli 7 milijonov in pogozdili okoli 3900 ha zemljišča.
Ljudska fronta je pridobila kmečko prebivalstvo za boljši in modernejši način obdelovanja. Člani Ljudske fronte so s prostovoljnim delom globoko preorali nad 80.000 ha zemlje, sprašili so pa nad 40.000 strnišč.
Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da napadajo oddelki demokratične armade monarhofašistične sile daleč v zaledju. Demokratični oddelki so vkorakali v Kalambako, kjer je nad 150 moških in žensk stopilo v vrste demokratične armade. Na področju Sulija so oddelki demokratične armade tudi v ofenzivi in zadajajo sovražniku resne izgube. V Rumeiiji so vsak dan veliki boji.
Svobodno ozemlje, ki ga nadzoruje demokratična armada, se je od začetka sovražnikove pomladne ofenzive znatno povečalo. Na Peloponezu je demokratična armada povečala svoje sile v zadnjih mesecih za. več kakor osemkrat. V srcu Peloponeza nastaja svobodno ozemlje, ki je večje in pomembnejše od svobodnega ozemlja na Gramosu.
Časopisi prinašajo uradno poročilo atenskega generalnega štaba, ki pravi, da je padel pod Gramosom general atenske vojske Rodopolos. To je že tretji monarhofašistični general, ki je padel pod Gramosom.	1
Neuspehi pod Gramosom so prisilili monarhofašjsto k novim izzivanjem
V svojem komentarju o najnovejši vladni krizi v Atenah je radijska postaja Svobodne Grčije razkrinkala prave namene anglo-ameriskih okupatorjev.
Ker se je tudi Sofulisov namestnik v liberalni stranki Venizelos izjavil proti sedanji vladni koaliciji, pravi komentar, jč morala ameriška trojica v Atenah znova krpati atensko vlado. Novo krpanje atenske vlade je nujno potrebno zaradi cele vrste neuspehov na fronti pri Gramosu in zaradi bližnjega zasedanja Organizacije združenih narodov.
Neuspehi v operacijah proti demokratični armadi so prisilili angloameri-ške plačance in agente v Grčiji k še večjemu izzivanju sosedov Grčije. Mobilizirali so vse sile za izmišljanje lažnih listin, zdaj pa se pripravljajo, da bodo na bližnjem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov izzivalno obtožili grške sosede, da so baje krivi njihovega neuspeha na Gra-rriosu.	*	'	.
ž vsemi temi spletkami hočejo . na eni strani opravičiti monarhofašiste za-
radi porazov, ki jih doživljajo že dva meseca pod Gramosom, na drugi strani pa pripraviti vse potrebno za nove pustolovske podvige atenskih hlapcev pod nadzorstvom ameriških gospodarjev.
Demokratične armade nj mogoče premagati
Generalni sekretar Komunistične par-taje Grčije Zahariades je napisal v list »Demokratična armada« članek, v katerem pravi med drugim:
»Demokratična grška armada vodi pravilno novo demokratično politiko. Ta armada je nerazdrožna z ljudstvom in prav zaradi tega je nihče ne more premagati. Demokratična grška armada se je vzgojila v ognju borbe, vzgojila je na tisoče svojih vodij, ki so se naučili mojstrsko reševati probleme borbene taktike in ki v vsakem primeru konec koncev zmagujejo nad nasprotniki.
To so dokazali borci na severnem Pin-dusu, ko so premagali sovražnika, ki je bil v vsakem pogledu močnejši. Borci grške demokratične armade ne znajo samo dobro uporabljati puško, temveč znajo Uidi sovražnika premagati zaradi zavesti, da je njihova stvar pravična.«
Češkoslovaški izse Ijenci se vtacajo v domovino
Po podatkih češkoslovaške predvojne statistike se je izselilo letno povprečno 25.000 oseb iz češkoslovaške v različne države sveta. Z njimi je odhajalo mnogo prvovrstnih strokovnjakov in spretnih delavcev. Po drugi svetovni vojni je češkoslovaška vlada sprožila veliko akcijo za povratek teh izseljencev, na podlagi katere se je v treh letih po osvo>. boditvi vrnilo na češkoslovaško približno 150.000 Čehov in Slovakov. Samo i* Vol in ja v Sovjetski zvezi se je vrnilo na Češkoslovaško nad 33.000 ljudi. Akcija za povratek,izseljencev ho končana pri-j hodnjo pomlad, ko se bo vrnilo več slu drožin iz ZDA in 350 družin iz raznih držav južne Amerike, zlasti iz Argentini je. Tudi iz| Romunije se bo vrnilo približno 1000 čeških in 3.280 slova-i škili družin. Po osvoboditvi ni več opažati težnje izseljevanja iz Češkoslovaške v tujino.
Hova podonavska pogodba podpisana
(Nadaljevanje s 1. strani.)
»Sovjetska zveza je velika pomorska država, ki je najtesneje povezana z mor^ jem in pomorskimi poti. Sovražniki Rusije so stoletja težili za tem, da bi ločili našo domovino od morja. Sovjetsko ljudstvo je ponosno na herojsko borbo Rusije, ki je stremela za tem, da dobi svoj izhod na morja in oceane. Oborožene sile naše domovine so odbile vse napade sovražnikov Rusije na njeno neodvisnost. Mornarica je v tej borbi odigrala veliko vlogo.«
Jumašev je očrtal nastanek sovjetske mornarice in njeno vlogo v borbi proti sovražniku v Veliki domovinski vojni,
Na plenarnem zasedanju podonavske konference dne 18. t. m. so po daljših diskusijah, v katerih so poskušale za-padne sile prodreti s svojimi nedemokratičnimi predlogi, ki bi na eni strani zagotovili ZDA, Veliki Britaniji in Franciji absolutno oblast nad podonavsko plovbo, na drugi strani pa omejevali pravice podonavskih držav, s sedmimi glasovi obrežnih držav sprejeli novo pogodbo o podonavski plovbi, kakršno je predlagala Sovjetska zveza. Sovjetski delegat Višinski je izjavil, da se je Sovjetska zveza odrekla dvem glasovom v podonavski komisiji (Sovjetska zveza in Sovjetska Ukrajina), ki so ju ji zagotovili sklepi Sveta zunanjih ministrov, ker stoji na načelu enakopravnosti podonavskih držav. V podonavski komisiji bo imela Sovjetska zveza samo enega zastopnika, ki bo v podonavski komisiji zastopal poleg Sovjetske zveze kot celote tudi vse ostale sovjetske republike.
Ko so začeli obravnavati dokončno besedilo osnutka podonavske pogodbe, so zastopniki Anglije, Francije in ' ZDA izjavili, da nove konvencije ne bodo podpisali. Glede na to je bolgarski delegat Kamonov predlagal, da hi uvod
konvencije-spremenili. Ta predlog so vs! delegati sprejeli. V spremenjenem uvodu je rečeno da so podonavsko pogodbo sklenile Sovjetska zveza, LR Bolgarija, ČSR, republika Madžarska, LR Romunija, Sovjetska Ukrajina in FLR Jugoslavija.
Nato so glasovali o posameznih členih nove podonavske pogodbe. Vseh sedem podonavskih držav je glasovalo za vsak posamezni člen o pogodbi. Tudi za pogodbo kot celoto so glasovale vse podonavske države.. Ameriški delegat je glasoval proti novi pogodbi, zastopnika: Velike Britanije in Francije pa se glasovanja nista udeležila.
Po podpisu nove podonavske pogodbe so govorili posamezni zastopniki |><>-donavskih držav, ki so vsi poudarjali, da je ta pogodba popolnoma v interesu podonavskih držav in da popolnoma odgovarja določbam o svobodi podonavske plovbe. Sovjetski delegat Višinski je ob koncu spomnil na izjavo zunanjega ministra Sovjetske zveze Molotova na pariški konferenci 1946. leta, v kateri je izrazil svoje prepričanje, da bodo Sle vso demokratične države, ludi najmanjše* pravilno pot, da obnovijo vse rnšcvirie in zagotovijo narodom blagostanje. ^
v
Sikane samo utrjujejo enotnost slov. ljudstva
V	pni zadnjih številk srno poročali o nezaslišanih obdolžitvah tov. Ljubota Urbajsa in tov. Jankota Gabrijela s strani avstrijske, policije. Ugotoviti smo morali, da je bila to čisto navadna provokacija, s kakršnimi šovinistični nestrpneži skušajo škodovati koroškim Slovencem. Primer iz Rožeka nam je pokazal, kdo je naredbodajalec avstrijske policije. Videli smo, da stoji za vsem nedemokratičnim rovarjenjem neofašistična organizacija BHS, v kateri se zbirajo elementi, ki jih nam ni treba bliže opisovati, ka jti vsi jih poznamo še iz časov, ko so nas kot gestapovci in SS-ovcj šikanirali.
Danes nam iz Rožeka poročajo nov primer vzorne pravnosti avstrijske policijo. Dne 18. i. m. je šel tov. Janko Lesjak po poti proti Rožeku. Kar naenkrat se je pred njim pojavil policist, ki ga je ustavil ter ga dolžil, da je v nedeljo, dne 15. t. m. popoldne skupno s tovarišem Ljubotom Urbajsom na Vinogradih zakopaval municijo. Nadalje ga je dolžil, da je s tovarišem Jankotom Gabrijelom iz Brega prevažal orožje preko Drave. V svojem službenem prizadevanju je policist šel tako daleč, da je natančno preiskal aktovko tov. Jankota. Gotovo jo pričakoval, da bo ta Imel celo zalogo orožja pri sebi, toda ugoto-
H ODI ŠE
V	ponedeljek, dne 16. 1. m. smo ob zdo veliki udeležbi spremljali k zadnjemu počitku tov. Jožefa Kulnik, pd. Knezovega očeta na Rutah. Pokojni je bil zaveden in delaven 'Slovenec. Med drugim je bil ustanovni član prosvetnega društva »Zvezda«, v katerem je kot pevec dolga leta aktivno sodeloval. Udeležil se je tudi leta 1908 prve turneje koroških pevcev v Maribor in Ljubljano.
Pevski zbor našega društva se je na domu in ob grobu poslovil od svojega starega pevca z lepimi žalostinkami, kot zastopnik društva pa je vzel slovo tov. Tevže Kompoš. Pogreba se je udeležila tudi domača požarna bramba z godbo, v kateri je tov. Kulnik 52 let sodeloval.
Pokojni pa ni bil znan samo kot dober pevec in prosvetaš, temveč tudi kot vzoren gospodar. V bližnji in daljnji okolici je bil znan kot vzoren sadjar, ki si je na tem področju pridobil \olike zasluge. O tem ne priča samo njegov sadni vid, ki je kljub malemu posestvu velikega* obsega, temveč tudi tisoči sadnih1 dreves v vsej okolici. Tudi kot čebelar je z velikim uspehom deloval.
Vse življenje je pošvetil delu za narod na kulturnem in na gospodarskem področju. Naj mu bo lahka domača slovenska zemlja, vsem žalujočim pa izrekamo naše sožalje.
viti je moral, da se je popolnoma uračunal, kajti aktovka je bila prazna.
K temu moramo pripomniti, da je bil lov. Ljubo Urbajs zadnjo nedeljo ob istem času, ko bi po mnenju policije moral zakopavati municijo, na levem bregu Drave, to se pravi izven zaporne cone, kar lahko potrdijo številne priče. Tu se spet enkrat čisto jasno vidi, da se avstrijska policija pri izvrševanju svojih dolžnosti, sploh če se gre za šikaniranje koroških Slovencev in zavednih antifašistov, ne opira na dejstva in na pozitivne ovadbe, temveč se ravna po navodilih, ki jih ji dajejo razne dvom Ijive osebe iz vrst BHS-a. Vse te obdol-žitve, s katerimi skušajo ustrahovati slovenske mladince, so nesramne in izzivalne. Če bi ne vedeli, kdo se nahaja v današnji avstrijski policiji, bi se čudili, da ta naseda vsem takim in podobnim nakanam šovinističnih elementov. Toda dobro vemo, da'ima zloglasna neofašistična organizacija BHS mogočen vpliv na avstrijsko eksekutivo, kar se posebno jasno vidi iz tega, ko avstrijski
policisti na eni strani z gestapovskimi metodami šikanirajo slovensko prebivalstvo, na drugi strani pa nočejo videti razne nestrpneže, ki s svojini dejanjem izzivajo in povzročajo nemir. Avstrijska policija n. pr. noče videti številne pobaline, ki ob vsaki priložnosti odstranjujejo slovenske lepake in napisne table. Nasprotno, še zagovarja jih, kakor nam kaže primer v Rožeku. Ko so bili policiji v Rožeku imenovani dotični pobalini in bi pričakovali, da jih bodo kaznovali, se je neki policist v hiši enega teh junakov izrazil, naj za podijo slovenske mladince, če pridejo zaradi slovenskih lepakov tja.
Reči moramo, da je to res značilno za avstrijsko policijo na Koroškem, kateri poveljujejo Hitlerjevi oficirji. Vsa lij* prizadevanja narodnih nestrpnežev in zagrizenih sovražnikov koroških Slovenčev pa ne žanjejo pričakovanega uspeha, nasprotno, vsaka taka izkušnja samo utrjuje 'enotnost slovenskega ljudstva v borbi za boljšo in lepšo bodočnost v svobodni domovini.
Prosveta se ne da ločiti od ostalega dela in borbe naroda
V nedeljo, dne 15. t. m. smo se zbrali prošvetaši Slovenskega prosvetnega društva »Svoboda« v Št. Jakobu na rednem občnem zbora v naši društveni dvorani. Dosedanji predsednik je v otvoritvenih besedah pozdravil vse navzoče, posebno pa predsednika Slovenske prosvetne zveže tov. dr. Francija Zivitter. Na kratko je omenil pomen občnega zbora ter dejal, da bomo pregledali delo zadnjih let ter si zadali smernice za bodoče delo.
Kot zastopnik Slovenske prosvetne zveze je' govoril tov. dr. Franci Zivitter, ki je med dragim dejal, da je bilo delo Slovenske prosvetne zveze v prvi republiki omejeno izključno na izobraževalno delo. Ampak tudi danes so še taki ljudje, ki skušajo ločiti prosvetno delo od ostalega dela. Prav ti ljudje so bili tisti, ki so leta 1934 prevzeli vodstvo Slovenske prosvetne zveze in tudi vodstvo politične borbe koroških Slovencev. Imenovali so se voditelje Slovenskega ljudstva na Koroškem, vodili pa so politično borbo, ki je povsem drugačna od borbe, ki jo vodimo danes.
Tov. Franci jo govoril tudi o pomenu naših prosvetnih društev in je dejal: »Naša prosvetna društva imajo seveda namen, da v prvi vrsti izobražujejo našega človeka. Toda v zadnjih letih smo videli, da se prosveta ne da ločiti od ostalega dela in borbe naroda. Videli smo, da je na Koroškem že politika, če
duhovnik v cerkvi pridiga slovensko, politika je bila, če smo govorili slovenski jezik in peli naše slovenske pesmi.«
Ko je tov. dr. Zwitter govoril o nalogah naše ljudske prosvete, je dejal: Mi hočemo v naši prosveti doseči isto, za čim stremi prosvetno delo vseli naprednih narodov, hočemo novega človeka, človeka, ki bo zvest naši borbi do zmage, hočemo ponosne ljudi, ki bodo verovali v naše delo in v plod našega dela. Nov človek naj vstane na Koroškem, kj se bo zavedal, da samo z borbo lahko dosežemo lepšo in boljšo bodočnost.
Ob koncu je govornik dejal: Ne poslušajmo razne svetovalce, ki bi našo ljudsko prosveto hoteH privesti s prave poti. Ti gospodje morajo po vseh pravilih družabnega zakona nujno iti pot izdajalcev lastnega naroda. Ohraniti moramo enotnost buli v našem društvu in ne poslušajmo tistih, ki so v službi naših nasprotnikov. Obranimo to enotnost tako dolgo, da se nam ne bo več treba boriti zanjo, ko bomo skupno z matičnim narodom gradili našo boljšo bodočnost.
Tajnik in blagajnik sta podala poročilo o delu društva v zadnjem letu, iz katerega je razvidno, da se je moralo naše društvo boriti z raznimi težkoča-mi, predno je prišlo do pozitivnega dela. Nato so vsi navzoči volili novi odbor. Tukaj se je še prav posebno izkazala naša mladina, ki je volila najboljše tovariše in tovarišice v novi odbor. Novo-
izvoljeni predsednik društva, tov. Tone Kajžnik, se je v imenu novega odbora zahvalil za zaupanje ter obljubil, da bo novi odbor zastavil vse svoje sile za še uspešnejše delo v našem prosvetnem društvu.
Na občnem zboru so prošvetaši sprejeli protestno pismo, ki so ga poslali deželnemu glavarju in v katerem ostro protestirajo proti načrtnemu zavlačevanju izstavitve dovoljenja za kul tu mi dom v Žitari vesi ter odločno zahtevajo, da se ugodi našim zahtevam.
VEČNA VES
Pretekli teden je nas zadela velika nesreča. Tov. Valentin Kajzer, pd. Ostermanov, ki je študiral že sedem let na celovški gimnaziji, se je ob priliki izleta na Peco smrtno ponesrečil. Ko je plezal s še enim sošolcem po skalnatih stenah Pece, da bi si natrgal prekrasnih planink, ki jih skriva Peca v svojem skalovju, se je na enem kamriu spotaknil in padel petdeset metrov globoko na ostro skalovje, kjer je našel smrt. Vse, ki smo poznali Folteja kot poštenega fanta in zavednega Slovenca, je zadela tragična nesreča globoko v srce.
V četrtek pred enim tednom pa srno spremili našega Folteja k zadnjemu počitku na pokopališče v Večni vesi. Kako priljubljen je bil, je pokazala množična! udeležba na njegovem pogrebu. ’ Nad tisoč ljudi je prišlo od blizu in daleč, da tako izkažejo povsod priljubljenemu Folteju« zadnjo čast. Domači tarif-je, ki so ga nesli k Zadnjemu počitku, so se še prav posebno izkazali. Napravili so mu venec iz samih planink •— iz tistih zapeljivih planinskih cvetic, zaradi katerih je Foltej našel tako tragično smrt.
Težko smo se ločili od dragega Folteja. Ko je šel študirat, je divjal po naši Slovenski Koroški barbarski fašizem. Nadejal se je, da postane nekoč ljudski inteligent in da tako koristi svojemu narodu. Vendar kruta usoda tega ni dopustila in je na tragičen način napravila njegovemu mlademu življenju konec. Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal Foltej v trajnem spominu. Ostermanovi družini in vsem sorodnikom pa izrekamo na-*, še globoko sožalje*
SPZ naznanja
V sredo, dne 25. VIIT. 1948 ob 19. ut« je v gostilni Einsiedler pod Križno goraf redni občni zbor SPD »Bisernica« vi Celovcu.
Na sporedu petje in recitacije. VABILO NA
dan košnje
ki bo v nedeljo, dne 29. avgusta 1948 ob 15. uri pri
MLINARJU V CIRKOVCAH
Na sporedu so: Tekma koscev, govori, petje, recitacije, prizori, prosta zabava in ples.	v
Kmečka zveza za Slovensko Koroško
KAJ SE DOBIMO
Na odrezek R 8 nakaznice za tobak 44. dodelitvene periode dobimo 10 cigaret Austria C ali Austria 2.
Z AjČ ETKI
2
KOROŠKEM
3
Pohod Kranjčevega bataljona preko Koroške, ki je nastal kot posledica tre-nulnega sklepa na Košuti, je bil za Korošce najuspešnejša propaganda osvobodilne misli. Korošci so ga povsod navdušeno spremljali in pozdravljali kot vojsko kralja Matjaža. Glas o njem se je razširil daleč naokoli in z njim se je širila osvobodilna misel. Tudi Korošci so sedaj zaslutili nov čas.
Kako zelo je vplival pohod Kranjčevega bataljona na koroške Slovence, je lepe videti jz opisa tega pohoda, ki ga je Poda) major Matija Ribičič — Ciril v elanku »iz spominov prvih štajerskih borcev« v Slovenskem zborniku i945: v -Uruga skupina, bataljon pod Kranj-e^vim vodstvom, si je uiiral pot preko Koroške. Ko so se po neprestanih borbah, marših, neprespani, neumiti po-
vzpeli na goli vrh skalne Košute, kjer so splašili čredo gamsov, so vsi prvič v življenju zagledali prekrasno dolino — našo Koroško. V cerkvah v dolini je zvonilo poldan tako domače, slovcn.-ko, da se jim ni zdelo več mogoče, da bi po tej zemlji hodili tuji žandarji, policija, gesta po. Spustili so se v dolino brez vodiča tako hitro, da so frčale nevarne skple pieko glav. V prvi vasi Sele so jih sprejeli začudeno in prisrčno. Dalj so jim črnega kruha in masla. Zapeii so partizanske, slovenske in koroške narodne. Starci in žene so jokali. Nato so šli dalje pod vznožjem planin. Srečali so pastirja. Očka, prodajte nam ovco!« »Vzemite tri, pet, kolikor hočete. Matjaževi vojski ne bom računal.« Prišli so v Apače in se utaborili v gozdu blizu vasi. Medlem se je po Koroški bliskoma
raznesla vest, da je prišla slovenska vojska. Kmet je smatral za svojo narodno dolžnost, da je šel k sosedu in mu zaupal novico. Tako so zvedeli zanje celo v Celovcu in ne le naši ljudje, ampak tudi Gestapo. V Celovcu je bila visoka vojaška šola, ki je učila SS-ovske oficirje ropanja, požiganja in posiljevanja. Ti oficir ji so se s svojimi profesorji vred odpravili na zabaven lov. V dveh kamionih, ki sta drvela proti Apačam, je odmevala šala in vesela pesem. Partizani so pravkar stali okrog kotla in čakali na večerjo, ko so v taborišče pridivjali SS-ovci, skupaj z našim stražarjem. Stražar ni vršil svoje dolžnosti, gledal je v taborišče, da mu prinese dežurni večerjo. Nepričakovani rafali so udarili kot strela z jasnega med partizane. Partizani so zbežali iz taborišča, kdor je mogel, je zgrabil puško, dragi je bežal brez vsega. Med krohotom brzostrelk si slišal krohot SS-ovcev, pijanih lahke zmage. Noben partizan ni padel, ]e Vencelj je ležal v grmovju kakih sto metrov, krogla mu je prebila obe roki. Nedaleč v gozdu so se zbrali brez borbe premagani partizani. Kranjc in Rajko sta štela oborožence. Vsega sku-
paj je bilo 13 pušk. Kaj pomeni taka oborožitev za ves bataljon v tej deželi, je vedel vsakdo, najbolje pa komandant in komisar.
Rajko je spregovoril:	»Tovariši, mi
moramo nazaj, po puške, po mitraljeze in po opremo. Druge poti ne vidim in je ni. Kdor noče v borbo naj da puško tistemu, ki gre z menoj.« Nato so šli v napad. Počasi, korak za korakom, neslišno kot kače. Zgoraj je vodil nekaj fantov komisar Rajko. V sredi je s tremi napadal komandant Kranjc, na desnem krilu je prodiral Groga, ob njem njegova hrabra žena Katarina. Udarili so po Švabih iznenada in vsi naenkrat. Dobro uro so vodili ogorčen boj. Sovražnika je bilo treba pregnati in izriniti iz kotanje, kjer se je zakopal. Bolj in bolj se je ožil partizanski obroč. Na koncu so podrli mitraljezca, ki je bil najhujši. Ta trenutek so Nemci kapitulirali. Ucvrli so jo iz taborišča, kar se je dalo. Ranjene so vlekli s seboj, da so tulili od bolečin. Svoje orožje so pustili v kotanji pri naših puškah in nahrbtnikih. To je bila zmaga. Plena toliko, da ga niso mogli vsega odnesti s seboj.
(Dalje.)
Gospodarski napredek
NOVE BOLGARIJE
VEMK RAZMAH BOLGARSKEGA ZADRUŽNIŠTVA
Zadružništvo v Bolgariji ima tudi v sedanji dobi velik pomen. Uresničitev dveletke bo v veliki meri odvisna ne le od državnega gospodarskega sektorja, temveč tudi od zadrug. Upoštevati je treba, da je zelo mnogo kmečkega prebivalstva zajeto v kmetijskih zadrugah.
Kmečko prebivalstvo pa ima v Bolgariji veliko večino. Lani se je število zadrug zelo povečalo, tako da jih je zdaj 1782 z okrog 1,300.000 člani. Centralna zadružna zveza šteje deset zvez. Zadruge zelo aktivno sodelujejo pri izpolnjevanju dveletke ter prevzamejo velike obveznosti. Veliki uspehi kmetijskih zadrug so se pokazali pri sedanji žetvi.
Čeprav je Bolgarija kmetijska dežela, vendar s tem ni rečeno, da daje bolgar-
OBNOVA LID1C
SPLOSNK NALOGE INDUSTRIALIZACIJE
Glavna naloga bolgarske industrializacije je ustvaritev težke industrije, ki bo temelj vsega industrijskega razvoja hkrati z elektrifikacijo in pospeševanjem goriva. Zato se bo morala razviti tudi petrolejska industrija, ki je zdaj še ni. Zelo potrebna je kemična industrija, ki bo nudila doslej zaostalemu bolgarskemu kmetijstvu dovolj umetnih gnojil. Prav tako še pogrešajo dobro razvito strojno industrijo. Tudi metalurgija svetlih kovin je šele na nezačetni razvojni stopnji. Gospodarski načrt med drugim določa zgraditev topilnice svinca za 2000 ton zmogljivosti. Pri tem pa ni upoštevana letošnja proizvodnja 1800 ton.
V stroki strojne industrije je določena predvsem graditev avtomobilskih mehaničnih delavnic in delavnic za popravila kmetijskih strojev. Dalje bodo zgradili tovarno za aromatične telefonske centrale, tovarne za turbo agregate. za elektrarniške naprave in za elektrotehnični material.
Med dveletko bodo položeni temelji ea močno kemično industrijo, predvsem za proizvodnjo umetnih gnojil, in dalje tovarne za kemično .predelavo lesa ter za pridobivanje rastlinskega kazeina (si mine).
Sorazmerno dobro je razvita živiljska industrija, saj imajo 127 tovarn za kon-serviranje sadja, sočivja in mesa, pri tem pa niso všteti majhni obrtni obrati, ki jih je na podeželju 1500. Polna zmogljivost konservnih tovarn še ni dosežena, ker je pač primanjkovalo surovin in emblaže. Gospodarski načrt določa, da se letos doseže zmogljivost 65%, kar znaša 21,250.000 kg konserv.
Tekstilna industrija jo sorazmerno dobro razvita. Kakor v vseh strokah je tudi v tekstilni industriji zelo razvito tekmovanje med posameznimi delovnimi kolektivi. Lani so predilnice proizvedle
13.000.	000 kg preje, tkalnice pa
83.000.	000 kg bombažnih tkanin. Delavci so organizirani v delovnih brigadah. Pri sedanji žetvi so pomagale številne delovne brigade vseh večjih tekstilnih tovarn Proizvodnja narašča skoraj v vseh tovarnah, ki tekmujejo v proslavo 0. septembra.
Skoraj ni dneva, da bi kakšen delovni kolektiv ne napovedal tekmovanja tovariškim kolektivom. Tako se je obvezal delovni kolektiv solarn v Burgasu, da bo povečal proizvodnjo za 50%. Proizvodnja, ki bi morala znašati letos po načrtu 30,000.000 kg soli pa bo znašala
45.000.	000 kg.
Le obrisi temeljev gospodarskih po slopij in delavskih domov ter velik lesen križ s trnovim vencem na mestu, kjer so pokopane žrtve, nam kažejo med dozorevajočim žitom kraj, kjer so stale Lidice. Nedaleč od tega žalostnega kraja pa rastejo že nove Lidice.
Lidice bodo živele
morajo živeti, kajti mladina se je odločila, da jih zgradi na novo. Na stavbišču done mladi glasovi brigadnikov, ki so se odločili, da bodo za gradnjo novih Lidic žrtvovali tedne in mesece svojega dela. Za delo češke mladine se je začela zanimati mladina vsega sveta in obljublja tudi svojo pomoč. V Lidicah se je izmenjalo že nekaj inozemskih brigad; pred kratkim so prišli pomagat
mladi Kanadčani
strokovnjaki, dijaki in zastopniki krajevnih zvez društev narodne federacije, ki spremlja mladino. Teh 43 mladink in mladincev ostane v ČSR 3 tedne, nato gredo nekateri v Varšavo, drugi v Bolgarijo in na Madžarsko v brigade. Mladina nekaterih držav ni mogla priti po magat na CSR, ker jim to brani protidemokratični režim v njihovi deželi. Na osrednji odbor SOM pa neprestano prihajajo iz vsega sveta j>ozdravni brzojavi organizacij, ki se kljub dobri volji ne morejo pridružiti češkoslovaški mladini pri gradnji.
Prvo hišico v novih Lidicah
so dozidali prejšnji teden. Postavili so jo v šestih tednih. Vseokrog rastejo hišice z dvema sobama in kuhinjo; takih hišic bo do konca leta 50. Če pogledamo stavbišče, vidimo že danes, koliko dela je bilo opravljenega; ni lahko ko-
ška zemlja kmetu dovolj pridelkov. Za dvig bolgar. kmetijstva je bila agrarna reforma spričo prenaseljenosti kmečkega prebivalstva prvi pomembni ukrep. Vedeti moramo, da odpade v Bolgariji na kvadratni km obdelane zemlje 116 prebivalcev. Pred agrarno reformo je bilo 63 % vseh posestnikov, ki so imeli Cio 50 dekarjev zemlje ter skupaj 30 odstot. obdelanih zemljišč. Le 14 tisoč posestnikov pa je imelo po več kakor 200 dekarjev zemlje. Potrebno bi bilo 12,369.000 dekarjev zemlje, da bi odpadlo na posestnika po 30 do 40 dekarjev. V resnici pa je bilo le polovico toliko zemlje, tako da je primanjkljaj znašal okrog 6,000.000 dekarjev. Primanjkljaj so krili takole: razdelili so 1,200.000 dekarjev veleposestniške zemlje; nekmetom so odvzeli 500.000 dekarjev, cerkvena in občinska veleposestva so dala poldrag milijon de-
pati v skalnatem terenu temelje novih hiš, graditi ceste, kanale in vodovode, izravnavati teren, betonirati, zlagati opeko in odvažati zemljo. Z najpreprostejšim orodjem, s krampi in lopatami so izkopali v treh tednih že poldrag kilometer kanalizacije, ter prekop širok 1 in pol m, globok 3 in pol m. Dogradili so 2 in pol km vodovoda ter prekop globok 2 m in širok 80 cm. Med mladinci je bolnih komaj 1 odstotek.
Dekleta na stavbišču
se ne branijo tudi najtežjih del. Prav tako kot dečki kopljejo temelje in pre-
Mesfo tovarn
Brjanska tovarna za lokomotive se je v času stalinske petletke spremenila v velikansko podjetje, ki oskrbuje sovjetski železniški promet s proizvodi najbolj napredne tehnike.
Tovarna je gradila močne lokomotive serije SO in tovorne vagone, cisterne in žerjave.
Nemški fašistični barbari so tovarno popolnoma razrušili. Ko so Sovjeti pregnali Hitlerjeve okupatorje, so začeli lova mo graditi na novo in Brjanska tovarna je obratovala še za časa velike domovinske vojne.
V kratkem času je tovarna izdelala nove lokomotive za glavne proge. Zanimivo. da so se brjanske nove stroje izučili izdelovati v času, ko so tovarno obnavljali. Tovarno sedaj na novo opremljajo in njena storilnost bo dosegla predvojno. Široko se uveljavljajo nove tehnične pridobitve.
Nazoren dokaz delovnih uspehov to-
karjev; ostanek pa krijejo z melioracijami itd. Vendar bi sama agrarna reforma ne mogla rešiti dovolj zadovoljivo kmetijskega vprašanja. Potrebno je bilo tudi racionalizirati vse kmetijstvo. Pri tem imajo kmetijske obdelovalne zadruge zelo velik pomen. 9. septembra 1944 je bilo le 32 zadrug s 1680 gospodarstvi, čez leto dni jih je pa bilo že 453 s 45.000 člani in z 1,800.000 dekarjl zemlje. Sovjetska zveza je podprla bolgarsko kmetijstvo takoj po osvoboditvi s traktorji in semeni. Letos so tu in tam že začeli uporabljati tudi kombajne. Kakor na vseh področjih je očiten napredek tudi v kmetijstvu.
Vse to kaže, da je Bolgarija na pravilni poti, ter da se naglo družbeno pre-raja. Sadovi njenih gospodarskih prizadevanj ter delovnega poleta bolgarskega ljudstva se kažejo tudi v demokratizaciji kulture. Naglo narašča število šol, učnih moči in dijakov. Silno so se dvignile naklade časopisja in knjig. Pomnožile so se kulturne ustanove. Tako so bila pred 9. septembrom 1944 štiri državna gledališča, zdaj jih je pa sedem.
Tako zavzema Bolgarija med slovanskimi državami častno mesto po svoji ustvarjalni dejavnosti in pomenu za vse progresivne države.
kope ter pomagajo zidati hiše. Nekako 18 letno dekle iz Ostrave, izučena šivilja, pomaga zidarjem in se je zidarske obrti že tako priučila, da že sama zida in je njeno delo prav uspešno.
Delo brigadnikov
katerih je na stavbišču Lidic okrog 150, je doseglo povprečno 160 odstot. Občudovanja vredni so nekateri posamezniki, ki so s svojim delom dosegli 300 odstot.
Temelji starih Lidic so bili izravnani brez sledu in zdaj jih na novo odkrivajo. Pri tem sodelujejo brigadniki. Previdno odstranjujejo porušeno zidovje s temeljev, tako da bodo ti stali kot zgovoren opomin na višek nacistične besnosti, ki se je zlila na če* škoslovaški narod.
za lokomotive
varnjškega kolektiva je porast storilno* sti in vedno večje število izdelanih lokomotiv. Tako n. pr. je bilo v zadnjem čc trtletju izdelanih 4 krat več lokomotiv kot v prvem četrtletju. Tudi se je letos že dvakrat posrečilo znižati delovni čas, ki je potreben za izgotovitev lokomotive.
Sedaj se izdelovalci strojev trudijo, da bi izpolnili plan, ki je določen za leto 1948.
Tovarna je zgradila mesto Bežice, zgradila je kinoteater, polikliniko ter desetine stanovanjskih hiš. Tovarna je nudila izdatno pomoč pri ustanovitvi be-žiškega inštituta za gradnjo prometnih strojev. Ti šolski zavodi so otrojf tovarne. Brjanska tovarna in mesto Bežice imata lepo bodočnost.
Izdajatelj, lastnik in založnik Usta:	Dr. Prane Petak,
Velikovec. Glavni »rednik: Dr. Kranoi Zwitter; odgovorni uradnik: Prane! Ogris, oba Calovoe, Salmstratte d. uprava: Calovac, VOlkarmarkter StraOe 21. Doplai aa naj pošiljajo na naslov: Caloveo (Klaganfurt), Poatamt t., Post« sehliaftfaeh 272. Tiska: ,Kttrutnar Volkaverlag G. m. b. H.% Klageufurt, JO.-Oktober-StruCe 7.
Nekje nad Ljubnim v Savinjskih hribih stoji lep kmečki dom. Na zunaj sicer ni nič posebnega, razen lepega razgleda, ko se odpre dolina Savinje, stisnjena med dokaj strme, z gozdovi porasle gore. Pač pa je dom v notranjosti kar gospodarsko urejen. Celo vodovod imajo v kuhinji: majhen potoček, ki je nekoč žuborel mimo hiše, teče zdaj v kuhinjo. Tudi čisto je v tej hiši kakor v gospodarskih domovih. V tem domu «em našel poleg starih tudi dve dekleti. Starejši je Berta ime. Za mlajšo ne vem. Berta Praznikova in njena sestra.
Tam smo se ustavili, kadar smo prihajali iz bunkarja, ali pa se vračali vau|, kakor je že pač naneslo. Ustavili smo se v resnici vedno. Zato ker je mimo te-
ga doma vodila edina pot višje v gore, dalje za našim ciljem, in zato ker je bilo v tem domu tako prijetno, ker je tako dehtelo po prikupni domačnosti, da se mi kar ni dalo stopiti spet iz kuhinje. V štedilniku, obloženem z belimi glinastimi ploščami, je prasketal ogenj, na štedilniku je v pločnati posodi vrela večerja za nas brezdomce. V kuhinji je bila razlita tako prijetna toplota, zunaj pa je bila noč, zunaj je bil globok sneg, zunaj je bil odvraten mraz.
Ozka. po nas globoko shojena gaz je vodila iz doline k domu, od doma pa se je vzpenjala še višje v gore, v tiste čudovite gore Gornje Savinjske doline, ki se končajo nekje pri koroški deželi. S smrekovimi gozdmi porastle gore, po-
krite s snegom od novembra, ali vsaj od decembra (»a globoko v marec. Zunaj vetrovi, žgoč mraz, v domu pa tako prijetno!
Medtem ko je mlajša sestra vedno molčala in so se le njene globoke oči včasih ozrle po nas, je Berta kuhala za nas večerjo in klepetala z nami. Kadar smo prišli, smo-ju našli pri pletenju. Celo mlajša je kar vedno pletla: nogavice, rokavice, pulovre. Tudi Berta je takisto skoraj vedno pletla. A vedno sem ju videl nekje, sredi dela. Čudno se mi je zdelo: kako, le kako je mogoče vedno plesti, pa ne prideš nikdar do kraja?! Zakaj v resnici nisem nikdar videl, da bi katera dokončala ne nogavic, nc rokavic, ne pulovra. Vedno sta bili nekje v sredi s tem svojim delom. In nazadnje se mi je zdelo, da je lo ena nogavica, neskončna rokavica, neskončen pulover, nekaj, kar se nikdar ne bo dokončalo, nekaj, česar ne bo nikdar nihče nosil; in ta srebrnobeli iklopčič je vedno enako debel, nikdar se ne bo odmotal; kakor tisti pravljični klopčič je, o katerem smo si otroci vedeli toliko skrivnostnega in neverjet-
nega povedati. Tam nekje v naši mladosti, v mrzlih zimskih dneh ob topli peči je živela tista pravljica s prelepo deklico, začarano v mračno hišo, z začaranim klopčičem, ki se odmotava in odmotava, a nikdar ne odmota, in z začarano nogavico, ki jo ta deklica plete in plete, a nikdar ne doplete, vse dotlej, dokler je ne bo rešil junak. Junak? Kakšen že je bil tisti junak? Partizan ni mogel biti, ker partizanov takrat še ni bilo. In deklica ni bila ne Berta, ne njena sestra, in dom tudi ni bil Praznikov tam nekje nad Ljubnim v Savinjskih hribih. Ampak Berta in njena sestra sta pletli in nikdar ničesar dokončali . . .
Samo kadar smo mi vstopili, je delo za čas prenehalo. Takrat je Berta odložila svojo nekončljivo nogavico, rokavico ali pulover, takrat se je klobčič prenehal odmotavati in takrat njene bele okrogle roke niso več plesale tistih svojih večno enakih gibov. Takrat Je v štedilniku veselo zaplapolalo, takrat je bila postavljena na štedilnik pločna-ta posoda in ne dolgo za tem je prijetno zadehtelo po večerji.	(Dalja.)