The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper in United States of 'America ŠTEV. (NO.) 91 Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI treslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage) GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. MAJA — THURSDAY, MAY 10, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII 'j NOVIM JOHNSONOVIM ZAKONOM IMA AMERIKA V ROKI OROŽJE, DA PRISILI EVROPSKE DRŽAVE K PLAČILU NJIH OBROKOV NA VOJNE DOLGOVE. — AMERIKA NE BO TRPELA, DA BI SE PLAČAL SAMO MALI DEL. VLADNA ODŠKODNINA FARMARJEM Washington, D. C. — Tekom Petih tednov, 15. junija, bodo Postali zopet plačljivi obroki "a vojne dolgove, evropskih držav Ameriki. Znamenja kažejo, da bo točasno posvetila A-merilca tem obrokom večjo paž-njo, kakor jim je doslej, in zato je tudi pričakovati, da bo Evropa bolj vestno opravila Dunaj( Avstrija. _ Isti nem_ svojo dolžnost, kakor jo oprav-;§ki nazijski vladij proti kateri . že nekaj' časa sem- Franci"lse tako ljuto bori in proti ka-Ja, kakor znano, splo_h ni pla-jteri jfi že pokIical celi svet na PREPREČEN ATENTAT Nemška vlada obvestila Doll-f-ussa o nameravanem napadu nanj. — Neprijaznost napram italijanskim gostom. cala že par obrokov. Druge dr-j pomoč, se ima mali avstrijski da ___________________ _ ______vsaj Pokaže, da teh dolgov še niso, odstranjpna od njega smrtna *ave so pa dale samo malo svo-,kancler Dollfuss zahvaliti, to kot nekak "spomin", ki naj danesše živi> ali da je bila Pozabile. In Washington in , nevarnost Potom avstrijskega mudnobenemoči, dabinakakjpoalaništva y Berlinu je nem.. način pritisnil na države, da poravnajo svoje obveznosti. Zdaj je položaj nekoliko drugačen. Pred kratkim je bil namreč sprejet od kongresa posebni zakon, ki bo pokazal zobe državam, katere ne plačajo. "fBo tem zakonu je prepovedano ;it^eriškim državljanom, da bi kupovali ali prodajali vrednost-116 papirje tujezemskih držav, katere so v zaostanku s plači-obrokov vojnih dolgov A-^eriki. To pomeni, da bondi takih držav sploh več ne bodo Pripuščeni na ameriški trg. — •ftesna zadeva je to in tujezem-ske države so se predramile iz Svoje brezbrižnosti, ki so jo doslej kazale napram dolgovom, ^ako se drug za drugim ogla- jška vlada obvestila avstrijsko vlado, da namerava prekoračiti mejo neki 171etni mladenič, Hans G. Patzig, ki se je odpravil v Avstrijo z namenom, da umori Dollfussa. Avstrijsko o-rožništvo je bilo na pažnji in je v resnici v nedeljo ponoči aretiralo fanta v Linzu. Brez obotavljanja je priznal, da je prišel čez mejo z namenom, "da .se bori za avstrijsko ljudstvo." Pri vsem tem je pa o-membe vredno tudi to, da bi Iz Jugoslavi|e. STRAHOTNA POŽARNA KATASTROFA NA DRAVSKEM POLJU; NAD POLDRUG MILIJON ŠKODE; UNIČENIH JE 75 POSLOPIJ; OGENJ ZAHTEVAL TUDI ČLOVEŠKE ŽRTVE. — SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ DOMOVINE. DOLGOTRAJNA __SUŠA Pomanjkanje dežja in vročina uničujeta pridelke. —o— Chicago, 111. — Osrednji za-pad občuti letos tako sušo, ka-nazijške oblasti prav lahko sa-ikor J'e ni imel zaznamovati še me aretirale mladeniča, a tega |v niso storile, marveč so samo vljudno obvestile Avstrijo, Dve naselbini upepeljeni j Ptuj, 19. aprila. — Včeraj kmalu po eni uri je tovarna Ta-nin iz Majšperga telefonično j klicala ptujske gasilce na po-j moč, češ, da gori v Medvedcih, 118 km oddaljeni Kisi od Ptuja. Ko so pridrveli ptujski gasilci z avtomobilom in motorno briz-galno z bliskovito naglico v 1 Medvedce, so bili tam že pri reševalni akciji zaposleni gasilci iz Cirkovcev in Majšper-ka. Več ur so naporno gasili in ■delali na pogorišču gasilci, a njihovo požrtvovalno delo je bilo zelo otežkočeno, ker jim 'je primanjkovalo vode. Kljub ■ temu pa je njihova zasluga, da je od že itak majhne vasice ostalo celih vsaj nekaj hiš, rešili pa so posestnikom tudi vso živino in razne predmete. Ogenj je baje nastal zaradi isker iz lokomotive iz industrij- ____jske železnice, ki vozi med Pra- .-Jan delo v naši tiskarni počiva- Us,užbenci gasolinsk;h postajgerskim in M^dvedci. Gospo- Prizor v nekem vladnem uradu v državi Iowa, ko so se farmarjem izročili čeki za odškodnino, ker bodo v smislu vladne odredbe redili manj prašičev, da se s tem zviša cena živalim. NAZNANILO NAROČNIKOM p T A \I J/ k I/ 7 d SlAVKA V Zaradi zapovedanega praz- | r.ika Vnebohoda .-Go vedowga, j ki ga obhajamo v četrtek, bo ta CLEVELANDU raj cele štiri tedne ni padlo dai kapljice dežja in poleg tega za !ta čas nenavadna vročina jem- stvo navdušeno za novo pnja sa.10 poslaniki raznih držav in teljsko zyezo z Italijani> ki jo Prosijo, naj se jih ne prišteje tied tiste, ki jih ta zakon prizadene. Oglasila se je sovjetska Rusija in celo Francija. Tekom par dni se pričakuje, ^a bo poslal predsednik Roose-Velt kongresu posebno spomenico, v kateri bo obrazložil stališče vlade z ozirom na vojne dolgove. Kakor se napoveduje, ho priporočal, naj se z državami ravna po njih zasluženju. V Prvo vrsto bo kot dober vzgled ^'Ugim postavil Finsko, ki je doslej edina država, katera je svoje obveznosti plačala v je napadalec na potu. , . ' Kako malo je avstrijsko ljudje zemlji se tisto malo vlage, kar ji je ostalo. Nekatere dni je dosegla temperatura 90 do je sklenil Dollfus, se razvidi,N>0 stopinj. Farmarji obupuje-iz naslednjega dogodka: Odde-^0 nad uspehom letošnjega pn-lek italijanskih fašistov se je;delka- Suša Pa se občutl tudl v na motornih kolesih vračal z o- mn°£ih di>u^ih kra^ih UmJe' biska na Ogerskem skozi Av- lo, vsled česar ne bo izšla petkova številka našega lista. KRIŽEM SVETA zahtevajo pravice. ogrožen vid. Vsi ponesrečenci so opečeni po rokah in nogah, po obrazu a deloma tudi po prsih. Čeprav so poškodbe dveh ali treh precej težke, vendar za enkrat ni nevarnosti za njih življenje. — Zgorelo je mnogo živine, najbolj je bil pa .prizadet France Pleteršek, ki so mu zgorele tri krave, štiri telice, 8 velikih in 9 malih svinj, a enega konja bo moral zaradi težkih opeklin ubiti. Posestniku Martinu Napadu pa je zgorelo 12 svinj, večini prizadetih po-gorelcev pa tudi mnogo perutnine, ki je vsa preplašena begala po pogoriščih naravnost v plamene. — Danes nudi Spod. Pleterje turobno sliko razdejanja. Prebivalci so strahovito obupani, saj so ostali čez noč brez krova in domov, pa tudi brez živil, ker so zgoreli vsi pridelki. Nesreča je tem večja, ker so zavarovani samo za malenkostne zneske, škoda pa je ogromna in bo gotovo znašala darsko poslopje posestnika Si-, mona Sagadina je bilo namreč1'Preko mihlon dmar'iev strijo v Italijo. Avstrijci pa so pred njimi na gosto posuli cesto z žebljički, da so s popravljanjem pnevmatik prišli fašisti z 12urno zamudo v Gradec. Baje so si morali skozi nekatera mesta celo z orožjem delati pot. PROSLAVA 25-LETNICE DELA kakor tudi Kanade. -o- JAPONCI OBČUDUJEJO HITLERJA Cleveland, O. — V celem tu-lkrito R slamo in bliskoma -ie bl' kajšnjem mestu se ne dobi ga-!la streha v Pla™nih> zafadi solina od ponedeljka opolnoči:vetra Re je Pa ogeT1J razsinl tu* naprej. Uslužbenci gasolinskih ldi na P°slopje sosede Marije — Berlin, Nemčija. — Pri-'postaj so namreč stopili v stav-1,Medvedove in Helene Furlano-hodnjo nedeljo, 13. maja, se bo ko in ob napovedani uri so se,ve' katerima je požar uničil iz Oberammergau oddajala Pa- zaprle vse postaje. Dolge vrste''gospodarsko m deloma tudi avtomobilov so pred izbruhom' stanovanjsko poslopje. Nasled stavke stale pred postajami, da si še zadnji čas dobe potrebno zalogo gasolina. Stavkarji so se izrazili, da ne bodo odnehali, dokler ne dosežejo pravic. -o-- sijonska igra po radio v severno Ameriko, in sicer od 6. do 6 :30 zvečer po srednjeevropskem času (od 12. do 12:30 popoldne po chicaškem poletnem času). — Celovec, Avstrija. — V Portschach ob Vrbskem jezeru je bivši španski kralj Alfonz vzel v najem neko vilo in pričakuje se, da bo tamkaj prebil Berlin, Nemčija. — Japon- na letovišču tekom poletnih me- MESTO POSTALO "MOKRO" Chicago, 111.—V tukajšnjem nja žrtev divjega elementa je postal posestnik Miha Uluk, ki mu je zgorelo gospodarsko in stanovanjsko poslopje, a hudo sta prizadeta tudi posestnik F. Kmetec in Neža Žunkovičeva. -o- Druga katastrofa v Pleterjih Okrog 8. ure zvečer je vzbu- ski admiral Matusita je v ponedeljek obiskal Berlin na svoji poti v London in na slavnostnem banketu, ki mu je bil prirejen, je admiral izrekel sledeče: "Mi Japonci zasledujemo razvoj dogodkov v Nemčiji z Delni meri. Za njo bo predsed- Chicago, 111. — Urednikom velikim zanimr.njem in vese-*|ik najbrž priporočal, naj se ji in izdajateljem tujejezičnega ljem. Tudi na Japonskem ima-dolg zniža. Za druge države, časopisja v Chicagi bo ta četr- jmo gibanje, ki je podobno na-utegnejo še v naprej "poza- tek> jo. maja zvečer, prirejen zijskemu. Po duhu smo Nemčiji iti" na svoje obveznosti, bo pa'^^ v Sherman hotelu, in si- ,zelo blizu. Siguren sem, da bi Rvetoval, naj se v polni meri u-!cer v čast jGhn R. Palandechu jradi obiskali Nemčijo ne samo Porabi novi Johnsonov zakon. ob njegovi 251etnici, odkar se japonski častniki, marveč tudi udejstvuje na polju časnikar-'ostalo ljudstvo." Kakor se iz krogov kongres-^ikov čuje, se tudi ne bo več tl>Pelo, da bi države plačale sa-j*10 mali "spomin" namesto ce-°£a obroka, kakor so zadnjič J karji. ®toHle Anglija, Italija in druge. I -o- delno plačilo obroka jih POD PRETVEZO PRIŠEL DO stva in oglaševanja. Mr. Pa-landech je dobro znana osebnost med tujejezičnimi časni- J« bo izvzelo iz določb Johnovega zakona. Eden sena- je udaril posebno po An-•|i; ta država se baha pred svetom, da so njene fi-Jailce boljše in bolj trdne, ka-jih ima katerakoli druga rzava in da v svojem proraču-j ^ izkazuje celo prebitek. Ali ne bilo nesmiselno in prava ^emedija, ako bi se Amerika ^adovoljiia, če bi ji ta država D ačala samo mali del namesto Pele svote? ANGLEŠKI SLAVOSPEV ROOSEVELTU London, Anglija. — Knjiga predsednika Roosevelta, "On Our Way", je našla izredno u-'goden odmev v Angliji in časo-K Mrs. J. pisje je o njej polno hvale. — PLENA Chicago, 111. — Leingruber, upraviteljici stano- Tako piše neki list: "Ne mo-vanjske hiše na 1800 Juneway rete odložiti te knjige brez res-Terr., je prišel v ponedeljek ničnega občudovanja do velike-neki moški, ki se je izrazil, da ga voditelja, ki si je postavil želi najeti stanovanje. Ko pa iskren cilj, da doseže stvari, za mu je ženska dovolila vstop, je katere se je vredno truditi." potegnil revolver in jo prisilil, Neki drugi pisatelj pravi, da je da mu je pokazala, kje ima bilo prvo leto predsednikovega skrit svoj denar. Njegov plen 'vladanja "najbolj učinkovit je znašal $500. Predno je po- 'vzgled demokratičnega vod-begnil, je žensko zvezal in ji'stva, kar jih je še svet videl v zamašil usta. 'letih po vojni." secev, julija in avgusta. — London, Anglija. — V nižji zbornici je neki poslanec stranke laboritov osti-o kritizi ral, da se iz Anglije prodaja orožje v druge države. Omenil je, da pride v Anglijo neki japonski princ, da si ogleda tu kajšnje orožje in ga nato naroči za svojo državo. -o-- DEČEK SE ZADUŠIL V LEDENICI Indianapolis, ind. — Šestletni Edw. Miles se je igral z do--mačo mačko in se ji je pri tej igri .skrival v razne kote v hiši. Končno si je izbral za skrivališče tudi prazen refrigerator. Da bi ne pokvaril notranjščine, si je sezul čevlje, zlezel vanj in zaloputnil vrata za seboj. Čez nekaj časa pride v kuhinjo predmestju Lake Forest je po! 73 letih "suše" zdaj zopet do- dilo pozornost posestnika Fran voljeno prodajanja pijače, — ca Pleterška čudno prasketa-Mestni svet je sprejel določbo1 nje in ko je stopil iz hiše, je o-za ta promet in je odredil, da pazil, da je njegovo gospodar-se sme prodajati pivo in žganje sko poslopje v plamenih. Hud samo v steklenicah in ne za u- veter je bril in zato so bile po-živanje v lokalu. Lokali pa, ki sledice strašne: ogenj se je z smejo točiti pivo na kozarce, bliskovito naglico širil od pone smejo prodajati težjih pijač, 'slopja na poslopje na obeh Smrtna kosa V uršulinskem samostanu v Ljubljani je umrla M. Marija Hudovernik, iz znane muzikalič-ne Hudovernikove rodbine iz Radovljice na Gorenjskem, stara 76 let. — V Litiji je umrl Ivan Novak, železniški upokojenec. — V Novem mestu je umrla Cirila Schweiger. --o- Potres so čutili Dne 18. aprila okoli 10 straneh razmeroma NAGRADA, KDOR UJAME j roke ceste in kmalu je bila vsa DILLINGERJA 'vas v plamenih. Požarna kata- Springfield, 111. — Governer strofa je prizadela posestnike Homer je v ponedeljek stavil Franca Pleterška, Jurija Juri-nasvet, naj bi država Illinois ča, Antona Klanjška, Martina razpisala nagrade $1000 tiste- Napada, Jožeta Klanjška, Jo-mu, ki bi pripomogel k areta- žeta Juriča, Jožeta Dolenca, ciji proslulega bandita Dil- Iiozo Planinškovo, Janeza Dre-lingerja. Istočasno je brzojav-1 venska, Martina Medveda, Mano nasvetoval tudi governerjem tijo Matevževiča, Marijo Pin-sosednjih držav, naj razpišejo terjevo in Janeza Napada, podobno nagrado. j Strašno prizedeti posestniki -o--so si komaj rešili golo življenje, DOLGOLETNA BORBA ZA vse drugo jim je bilo uničeno PROSTOST ! Zaradi naglice, s katero se je mati, ki je spala v sosednji so- San Francisco, Cal. — Th. J.'ogenj širil, ni bilo mogoče mis-bi, in ko vidi pred refrigera-'Mooney je v ponedeljek ponov- liti na reševanje živine, a kljub no vložil na federalnem sodi-!temu so ljudje tvegali lastno ure zvečer so čutili v Trbovljah precej močan potresni sunek. Sprva so mislili, da je nastala kaka eksplozija v rovih, pa se je kmalu izkazalo, da je bil potres. K sreči hi potres napravil nikake škode, le ljudstvo je bilo precej prestrašeno. — Potres so čutili tudi v bližnjih vaseh. -o- Cigan obstrelil dninarja V Vnanjarjih je neki cigan obstrelil 32-letnega dninarja Ni-precej si-^ Colarič katerega so morali i q Kila xraa « . pripeljati v ljubljansko bolnico. Baje je cigan streljal na Co-lariča, ker ga je ta nekoč naznanil radi kraje. —o- torjem otrokove čevlje, odpre vrata. Našla je dečka mrtvega, zadušenega. Roke in noge si je do krvi ranil, ko je tolkel po vratih, a speča mati, ki poleg tega slabo sliši, ga ni cula. -o-- Katoliški Slovenci oglašajte tvoje prireditve v "Amerika«- Izhaja vsak dan razuo nadel], pon*-talikov in dnevov po prarnikik. Izda i« in tlaka! iDSNOST PUBLISHING CO. Naclov uredništva In nprava! i»49 W. Cermak Rdi., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: _$5.00 .. 2.50 _ 1.50 *.% celo leto------ Ka pol leta---- jjta četrt leta______ Za Chicago, Kanado in Evropo: Ca celo leto -$6.00 Za pol leta----3.00 U četrt leta---1.75 Onim materam pa, ki že spe spanje pravičnih, da se spomnimo v vroči molitvi. Molimo za nje ob spominu, kako vroče The firtt and the Oldest Slovene in ljubeznivo so one molile za nas, ko so živele za nas. Na ta Newspaper in Ameriem. Catablithod 1IM. Issued daily, »xcopt Sunday. Mom-Jay and tla« day aftar holiday«. način bomo vsaj malce pokazali svojo hvaležnost svojim teram. Slava našim materam! ma- Fnblisbed by: EDINOST PUBLISHING CO- Addres« ol publication offic«; 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone. CaNAL 5544 Subacriptioa: For one year--- For half a year-- $5.00 2.50 1.50 For three month« Chicago. Canada and Europe: For one year--------$6.00 For half a year - 3.00 For three month«____1.75 VSEM MAMICAM V SPOMIN Iva in njena duša sveti raj uži- K maternemu dnevu Pueblo, Colo. Mati — sladka in mila beseda. Ime mati je najslajše, naj-Dopisi važnega pomena ra hitro objavo morajo^milejše, je naše veselje. Mati biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred je bila naša opora in pomoč, ko dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu'smo bili majhni. In ko smo zaje ča« do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-jg^li govoriti, je bila naša prva pi«a se ne ozira. - Rokopisov uredništvo ne vrača. beseda «mati". Ko smo začeli ------- hodij-j — k(]o nam je pomagal? Entered as second class matter November 10, Mati. Ko smo bili bollli, kdo je 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under thej^j nas> za mvs trpel, se za Act of March 3, 1879. |nag žrtvoval? Mati_ Ko „mo shodili, je za nas skrbela in nas varovala. Vedno smo bili veseli in brez skrbi, ker smo imeli močno r^ko, ki nas je varovala — mater, Dasi1 je noč in dan trdo delala, je bila- vendar vedra in vesela do svojega otro ka. Krščansko je živela in kr ščansko je zredila svoje otroke, sedaj pa gleda na nas z nebes. Njeno materinsko oko je še vedno odprto in nas gleda, ker nas ljubi. — Kedaj bomo povrnili njen trud in njeno trpljenje. Neizmerna je ljubezen materina dip svojih otrok. Ona prosi Boga, da bi mogla svoje otroke najlepše vzgojiti, ne straši se truda in težav, ne dela. In kako veselo je njeno srce, ko zasliši prvo besedo iz ust svojega otroka, besedo "mati". Mati, sladka, zlata in tolažiji-va beseda. Najlepši mesec v letu je me-posvečen nebeški V nedeljo, dne 13. maja, bomo obhajali v Združenih drža~< vah Materni dan. Je to nekak praznik, ki glasno kliče svetu: Svet, ki drviš kakor nekak parni stroj s svojo brzino naprej, ki se pehaš za dobro in slabo na svetu, ki obhajaš spomin vsem različnim stvarem na svetu — zakaj bi se ne ustavil za' moment in bi posvetil za par momentov svoje misli onemu dragemu bitju, ki nas je rodilo, ki nam je dalo življenje, ki je nas odgo-jilo — onemu bitju, ki nosi sladko ime — Mati! Mati! Kako milo ime je to vsakomur. Bodi kateregakoli stanu, bodi kar hočeš, ob spominu na mater postaneš otrok. Saj ti beseda mati pove, da si njen otrok. Poglej priprostega otroka, poglej na odrastlega fanta, poglej že na ustaljenega moža, na učenjaka ali priprostega moža, ob srečanju z materjo so vsi samo njeni — otroci. Saj ob nobenem bitju ne začuti srce tiste neke nevidne miline, ki vsakega človeka nevidno poboža, kakor bas ob srečanju z materjo. V krvi je to in Stvarnik sam jc položil te nevidne vezi v mater in njene otroke. Mati je velika junakinja v svoji družini. Zlasti mi Slovenci imamo v svojih materah velike junakinje. Koliko so prestale slovenske matere v stari domovini. Kakor daleč sega va. Starcer. piti, nisem mogla napraviti kri-j da smo le vredne malo te moža na vašem umirajočem čelu. lodije, da se nam bolj srce zve-Stirinajst let je že tega, kar seli. Saj vidite, da vedno skrbi-ste nas zapustili, a ga ni dneva, mo za dom in družine. Naj bo da bi se vas ne spominjala. — Prelepa naša rojstna hiša, ka Krasni maj je vzdignil iz ve-likomestnega šuma in prahu Chicage v božjo naravo tri naše rojake, da so se pripeljali k ta dan naš in pa božji. Naj se;nam v Detroit na kratek oddih. ta dan pa drugi nekoliko bolj'Nepričakovano so vstopili 2. ko revna si bila, kako revno si i potrudijo, da bomo me imele j maja popoldne Rev. J. Smoley, živela v njej ti draga zlata ma-j enkrat "good time". Rev. A. Urankar in Mr. Shon- mica, večkrat sama gladna,j Zvečer istega dne imamo tu-;ta. Prav iz srca smo se jih raz- Johana ZA VSAKEGA NEKAJ Cleveland, O. Bravo Milwaukee!. Tako se naredi. Kar veselilo me je citati, kako veselo ste proslavili zmago Amer. Slovenca. To je katoliška zavednost. Ampak pri nas je pa ni. Kaj je temu vzrok? O tem naj razmišljajo inteligenti, ki se premalo zanimajo za to, kar je najbolj važno za slovenske izseljence —to je katoliški list. Malo odgovora sem dolžna tudi Mrs. Meglen, ker me je zadnjič uščipnila, češ, da so tukaj tri fare. Ne tri, Mrs. Meglen, ampak oelo štiri fare so tukaj, štiri pristno slovenske fare, toda za skupni nastop za katoliški tisk ne pokažejo take živahnosti, kakor bi jo človek pričakoval. Hvalijo sicer, da so dobri katoličani, ko pa pride samo da niso gladu pomrli tvo- di veselico v korist naše fare, ji dvanajsteri otroci. Koliko-5 Vse ste lepo vabljene in pripe-krat ni bilo kaj dati v lonec, ni ljite tudi svoje može in tudi bilo kruha, ničesar ni bilo. Ko-J druge prijatelje, da nas bo več ljkokrat me ob spominu na to in da bomo imele tudi vdove polijejo solze. —- Deset let sem kaj zabave, ker smo vedno gabila stara, ko sem šla služit ce- me in nas je precejšnje število., lo uro daleč, in kako težko sem' Prelepi majnik je tukaj, ves pričakovala nedelje in celi te-' cveteč in duhteč. Ne smemo j d en sem shranjevala malico, da pozabiti naše nebeške matere j sem jo v nedeljo nesla tebi, Marije, Majniške Kraljice, da moja draga, ljubljena mamica, bi jo. ta mesec ne častili in pro- veselili. Ogledali so si zanimivosti Detroita in drugi dan so se že povrnili domov. Še bolj nepričakovano nas je posetil GOletnik Mr. A. Grdina 5. maja popoldne. Na njegovi Surprize party je bilo zbranih petsto rojakov, 36 govornikov mu je čestitalo in došlo je 12 brzojavov, pa je stoloravnatelj mogel prebrati samo imena pošiljateljev. Med brzojavi je bil O kako si bila vesela, ko sem sili pomoči, zlasti me matere, tudi eden, naznanjajoč pogreb prinesla suhega kruhka. Brž da nam ona pomaga v naših njegovega bratranca v Detroi-ste ga namočila v vodo in ga družinah. — Pozdrav vsem ma-!tu, A. Tišlerja, ki je bil tovariš potrebna zavžila. ga se spominjam, spominjam se pa tudi vaših lepih naukov, katere ste nam dajali. — Daleč si Vranja peč, preljuba rojstna vas, kjer je grob drage j I moje matere. Ne morem vam, | ,draga mati, nasaditi cvetlic na1 ,vaš grob, ne morem nanj rositi svojih solza. Spominjati se vas j pa hočem na materin dan in prositi, da se zopet enkrat združimo pri Bog !. Jennie Jarc. --O—-- ■ . Vsega te- teram po slovenskih naselbinah, zlasti pa tukaj v Pueblo. Josephine Meglen in odbor. NOVICE IZ DETROITA Detroit, Mich. ■Kaj je našemu rednemu dopisniku, da se že tako dolgo nič ne oglasi? Saj je bil poprej tako marljiv. Ali mu je zadnji čas nenavadna vročina — kak dan je bilo nad 90 stopinj — posušila vse črnilo, ali je pa radi dela tako utrujen, da se mu ne da pisati. Bom pa jaz stalni naročnik A. S. zapisal par besed. Za nas Slovence v Detroit« pri poroki A. Grdine. Šele zadnji trenotek ga je prebral in takoj pohitel v Detroit na pogreb. Tako smo mogli tudi mi v Detroitu osebno čestitati mladeni-škemu jubilantu 601etniku in velezaslužnemu buditelju krščanske misli med rojaki v A-meriki, ki ga naj nam ohrani Bog še mnogo, mnogo let. N. spomin v našo slovensko zgodovino, tako daleč vidimo te junakinje našega naroda. V časih turških vpadov v našo domovino j sec majnik, jih vidimo, ne le kot matere, ampak tudi kot junakinje, borite-. materi Mariji. Sveta cerkev ho-Ijice ob strani svojih mož, ki so branile s svojo veliko ljubez- če, da se meseca majnika sponi j o svoje domove pred, roparji Turki. In še nekaj, kar dela' min j am o naše nebeške jnatere našo slovensko mater tako-lepo in milo, je njena velika neoma- Marije. — Najlepši dan mese- dar, mož pa bognasvar. Po hia-jpek cvetlic j a na zvestoba Bogu in nebeški Materi Mariji. O, kje bi bil I ca majnika pa je Materin dan, Čah pa tudi ne morete soditi o-morda že slovenski narod z ozirom na versko stališče, da ni j ki nas sili, da se še posebej! sebe. Veliko je mož, ki so jim imel tako trdno Bogu vdanih mater! Slovenska mati je vsta-j spomnimo naših mater, naj bo-1 bile celo kiklje v napoto. Saj jala in še vstaja ob svitu. Njeno prvo dejanje je molit.ey za do že te žive ali mrtve. Če so j žene dandanes bolj napreduje-svojo družino. Prva ob jutranjem svitu ali še preje kliče blago-'umrle, sedaj gledajo na nas in!jo kakor možje. Besede pesni-slova za svoje otroke, za njen dom in za vse, s katerimi živi. J pri Bogu prosijo sreče za svo-jkove se čedalje bolj uresnieu-Prva prime za delo in dela ves dan — za; koga? Zase? Samo je otroke. Če so pa žive, pa zo-j jejo, ki pravji: Kmalu bomo do- NA POTI OKREVANJA Marahfield, Wis. V dolžnost si štejem, da se čas, da bi pokazali, se pa po-!^vno zahvalim, in sicer v prvi bo zelo važna nedelja 13. maj-tuhnejo. — Mrs. Meglen, žele-!vrsti Bogu in Materi božji, da nika. Slovesno bomo obhajali la bi, da pridete pogledat en- t5em daneB še Pri življenju. — Materni dan s jutra j in zvečer, krat to našo "zanimivo" metro-,Srečno 8em Postala težko ope- Marijina družba ima velik pro-polo. Tu v naši metropoli nima- raci/i° in sedaj mi počasi gre na gram za nje. Turi društvo Ime-roo tako hudobnih kavk, da bi bol.i«e. _ Hvala Bogu. —- Hvala na Jezusovega bo nastopilo kavsnile po prstih, če jo p.abo- jpa tudi vaem Mojim pri j ate- polnoštevilno zjutraj v cerkvi žaš, ampak bo le prav ljubez-1 }iera> ki 80 me v bwlnid obiska- in takoj nato v dvorani. Vsi nivo postrani pogledala. J^ za čfusa m°ie bolezni. Prav člani se dobro zavedajo, kaj so Tudi Tonetu s hriba moram |leP° se zahvalim vsem iz dolžni svojim materam, odgovoriti. — Ti salamenski:Marshfielda in Willarda, ker Tone, kako ga biješ. Ti in tvoj 00 Prišli tak° daleč- }Nai vam sosed Jure pravita, da je mož ^0 plačnik. Prav lepa stvom Oltarnega društva prire-jko prežene temne misli, ki ved-božji dar. Jaz pa pravim, rav-!hvala mojemu Minu« ki mi dil v čavt materam tridejankc ] no polnijo glavo in srce neka-no narobe, t da je žena božji j Milwaukee poslal tako lep so:--('«NaS-i domaČi tujci", po angle- terim, ki smo tako srečni, dtTS1" RAZNO IZ BARBERTONA Barberton, O. Ko sem bila še prav mala, kot sem nekje videla zapisane sledeče vrstice: Kdor govorit' kaj ne ve, vreme toži al' pa hval', — Ker ravno sedaj tudi meni ne pride kaj drugega na misel, začnem pa tudi z vremenom. Po dolgi in hudi zimi je naposled vendar nastopila zaželje-na pomlad. Do konca aprila je bilo razen par toplih dni, vedno prav mraz. No, sedaj pa se bo vendar enkrat moral umakniti pred toplimi solnčnimi žar- ki, ki se nam tako prijazno Zvečer ob sedmih bo pa dra- j smehljajo izpod sinjega neba. matični klub pod pokrovitelj- Zlato solnce nam vsaj nckoli- tako lep šo- Hvala vsem. Mary Selesnik. _o- pet molijo k Bogu za srečo svojih otrok. Da bi le mi nikoli te- živeli, da bo kuhal mož in pral. ško "Our American Generation". To je izvirna igra nalašč [za Slovence v jo je Mr. A. Ko bal, profesor na Columbia univerzi v New Yor-|ku. Igrali so z velikim uspe-Pueblo, Colo. :hom v New Yorku, prihodnjo Drage mi članice društva j nedeljo pride na vrsto v Detroi-Kršč. žena in mater:—Prav u-itu. Že je bila določena za dru- ČLANICAM DR. KRŠČ. ŽENA IN MATER ZA MATERNI DAN za druge, za svoje otroke, da bi bilo njim dobro; to,je ves na gen, 1« jo goni njena nevidna sila. In zvečer zadnja! lega k po-'jih otrok. Da bi le mi nikoli te-j Predel, pel bo pri zibeli, žene ljudno ste vabljene, da se v ne-'go nedeljo aprila, pa se je ena čitku, ko že vse spi, materina roka dela križ čez čela, ustnice ga ne pozabili, da bi se jih tudi'svoje se bo bal. — Žena v zbo- eleljo, na materin dan, 13. ma-'prvih igralk močno ponesrečila prsa svojih otrok ter zopet kliče blagoslova z neba za svoje mi vselej spominjali. Blagor're bo hodila, kjer volitve se ja, vse udeležite skupnega sv. /la na busu. Sreča v nesreči je otroke. To je slovenska mati! Taka mati, Če katera zasluži mu, kdor ima svojo mater šejvrše. Bo državni zbor volila, in obhajila. Prošene ste tudi, da je usoda izbrala ravno nas, da moramo gledati življenje ved-Ameriki. Spisal no le od senčnih strani. Ko si ne bi tu pa tam kar mimogrede privoščili nekoliko razvedrila in zabave, bi bilo res kar za umreti od dolgega časa. Pa v naši naselbini tega ni potreba, ker se vedno toliko lahko udejstvujemo pri vsakovrstnih prireditvah. V nedeljo 29. aprila smo imele Bunco živo. Ta naj nikar ne pozabi ji [državni zbor? zene. Po- se ob 7. uri zjutraj zberete v častitati za njen dan. Kako'je zdrav vsem čitateljem tega li- dvorani, odkoder skupno odko- zelo poškodovanih, ki so bili ž prazno pri hiši, kjer ni matere,'sta. M. P. iflae — Mati! In Slovenci smo imeli in še imamo take matere. Moderni svet ima tudi svoje vn'te matere — izpačene matere. O, tudi teh je veliko. Pojdite v velemesta. Našli jih bote, pobarvane, kakor kaki egiptovski kipi, psičke na verižici j kako prazno je v srcih takih | vodijo, v eni roki cigareto, in gredo, same ne veclo, kako bi se otrok, ki se svojih mater ne i spakovale. To je podoba nekaterih žena, ki jih pogosto vidite I spomnijo. — Ko bi jaz ptičicaj n i ulicah velemest. In komu ta podoba ugaja? Nam Sloven-j bila, bi poletela čez široko j com že ne! Dajte nam pravo slovensko mater, kakor smo jo, morje, čez hribe in doline tja'ves lep in slovesen. O prelepo nas bo tem večje število aku-jvaa bo vnela za ljubljeni ma-jSDZ. Bo zopet lep in zabaven preje opisali, njeno veliko ljubezen do otrok, njeno prfprostojha grob, pod katerim spi zlata in ljubeznivo ime mati, kako pa j. — Kakor sem slišala, nam.terni jezik, da ga ne boste pre-j večer. Uprizorjena bo šaljiva rnilebe, in pred' to se bomo odkrili, ker to je naša slovenska' Mamica. Ko v cerkev stopim,' srečen je ta, kateri še lahko bodo zapeli člani dr. Najsv. zirali, ampak spoštovali in lju- igra "Teta na konju", po igri mati, ki jo poznamo kot res pravo krščansko mater. Tej čast J me srce zaboli, ker mamice več pokliče to zjato ime. Jaz pa le Imen£ in nam tudi postregli, —'bili. bo ples. Vstopnina bo 35c, po in priznanje! _ Ta nam je dala vse, kar je1 imela. Ta daruje za :hi. Lani je še bila, letos že v(lahko zdihnem, o preljuba ma- Vidite, pa nam bo vendar en-j Petdnevni izlet iz Detroita v nas svoje življenje in vse! j hladnem grobu, pod zeleno mica, zakaj ste nas prerano za- krat lepo. Le vse pridite, da bo- Washington je imelo 110 višje- Zato je prav in na mestu, da se vsaj. enkrat na leto sporni-pravico .počiva. — Ko v hišo I pustila. Nesrečna bolezen vas mo vsaj enkrat na leto vse sku-! šolskih mladenk, med njimi tu- MATERIN DAN Pueblo, Colo. Prišel je zopet materin dan, bila, da ni nihče izgubil živi je- party članice SŽZ. Udeležba je nja, čeravno jih je bilo devet bila bolj mala. Hvala vsem, ki ste kaj darovale in vsem, ki rakamo v cerkev. Je bolj lepo, njo v busu. Torej 13. majnika'ste se udeležile, posebno tistim, če gremo vse skupaj. Vsaka zvečer ob sedmih in ne ob treh i ki niste članice, a ste se vseeno naj tudi prinese s seboj znake, popoldne, pridite vsi rojaki v j prijazno odzvale vabilu. V so-Po sv. maši gremo vse skupaj cerkveno dvorano sv. Janeza j boto 12. maja bo obhajalo 10-k zajutreku, pa prav vse, da.Vianeja k tej zanimivi igri, ki .letnico društvo Majnik št. 28 njamo svojih mater. Izkažimo jim v nedeljo vsaj malce pri-1 stopim, me srce zaboli, ker tam je strgala iz našega objema, vsi pa j. — Pa še nekaj bi prosila, Idi dve Slovenki, A. Potočnik in znanja in hvaležnosti, ki jim gre, in katerega več kot v polni, mamice več ni. Lani je še bila,; so bili takrat pri vas, le jaz ne- da bi tisti, ki zna, šel malo po-j C. Majerle. Povrnile so meri zaslužijo. se o. ■letos pa na pokopališču poči- srečna vas nisem mogla pokro- klenkat za naše matere. Meh-'maja. igri, t. j. samo za ples 25c. Začetek bo ob pol 8. zvečer v dvorani dr. Domovina. Prijazno se vabi vse Slovence iz Barberto-na in okolice, da posetite to (Dalje na 3. str.) TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (65) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RI-CE BURROUGHS Jason Gridlky je fytal dUi ueki pceianec omenil, da se predsednikovi svetovalci zbi-V®ak° noč v neki "rdeči hiši" in da je torej ta hiša in ne a hiša "'--J" '»j Slika kaže to zname- nj, . 18a pravi sedež vlade Zed. držav. h,t<> hišo. zadnjo nedeljo vršila sijajna proslava 40 letnice naše najstarejše in prve slovenske podporne organizacije v Ameriki Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Bil je to lep dan, ki bo ostal chicaškim Slovencem v naj prijetnejšem sp orni n u. Dopoldne se je vršila slavnost v cerkvi in sicer s slovesno peto sv. mašo, katere se je udeležilo društvo sv. Alojzija št. 47, KSKJ. in lepo število zavednih članov in članic KSKJ. spadajočih h drugim društvom te Jednote. Slavnost v cerkvi se je vršila na zelo lep slovesen način primerno takemu slavnostnemu dnevu. Popoldanski program se je pa vršil popoldne v šolski dvorani sv. Štefana 111 sicer se je začel točno ob tri četrt na tri popoldne.' Program je otvoril z lepimi zbranimi besedami vrlo aktivni predsednik društva sv. Alojzija g. Fr. Kozjek, ki je pozdravil zbrano množico občinstva ter pojasnil namen te proslave. Čestital je ustanovnikom društva in Jednote in občinstvo je živahno pritrjevalo njegovim jedrnatim besedam. Nato je izročil sto-loravnateljstvo g. Ludviku Skali, ki je vodil nadaljni program. Najprvo je zaigrala par komadov mladinska godba, za temi je deklamirala društvu in Jednoti v pozdrav gdč. B. Faj-far, za njo pa je bil predstavljen občinstvu domači veleč. g. župnik Aleksander Urankar, ki je v lepih poetično naudahnjenih besedah čestital društvu in Jednoti za slavno preteklost, v kateri sta si oba, društvo in na vseh raznih poljih. Občinstvo mu je živahno pritrjevalo. Za govorom veleč. g. župnika je nastopilo cerkveno pevsko društvo "Adrija" ki je zapelo par zelo lepih slovenskih pesmi. tako mučila, je hipoma planila druga kača v bližino, zgrabila je vrabca za peruti in ga ga potisnila v žrelo prve kače. Potem je spet odšla v svoj kot, kakor da se ni nič zgodilo in ne da bi zahtevala del plena zase. To je za kačo, ki ji pripisujejo samo slepe nagone in sebičnost, vsekakor zelo značilno dejanje. Kaže, da Po kratkem odmoru pa so na-|so celo nižji vretenčarji poleg nagonskih sposobni tudi preteh- za lepe prizore na čast našim materam. Na programu bodo dve lepi igri: "Botra Negra" in "Materina ljubezen dela čudeže," deklamacija, petje in godba. — Prijazno vabimo vse matere, sploh vse župljane. — Se-sterski pozdrav vsem članicam SŽZ. Mary Eržen, tajnica. stopili igralci kluba "Ilirija" z lepo zabavno igro "Mutast muzi-kant", katero so vsi prav izborilo izvajali v veliko zabavo in veselje vseh prisotnih. Po igri je zopet nastopil pevski zbor "A-drija" in nato je popoldanski program jenjal. Po temu programu pa se je začela v dvorani prosta splošna domača zabava. Iz dvorane so izginili stoli in mladina se je začela sukati. Starejši pa so posedli okrog miz in ŽRTEV "rDA orrvr tanih dejanj in tako zvane značaj nosti. -o- RIBE PROTI KUŽNIM BOLEZNIM Okolica Rovinja v Istri je bila prej nevarna zaradi malarije, sedaj pa poročajo da je ta bole-lezen tam že skoraj popolnoma izginila. Ta uspeh pripisujejo ameriški ribi gambuziji, ki so 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W Šestletna June Robles, hči bogatega živinorejca, ki je bila ugrabljena v Tucson, Ariz., ko se je vračala domov iz šole. Od ugrabitve je poteklo že par tednov, a deklica se še ni vrnila. V vsako hišo - Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1S00 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce koda j, potom naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, "kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS t Straii 3 rAMERIKANSKI SLOVENEC m (1 o trte k, "in, -maja 103"? ZAMETENE STOPINJE Spisal HENRY BORDEAUX Neki mimoidoči zdravnik, profesor Maurici iz Turina, je odložil svoj odhod v Aosto, da jo je pregledal. Toda po njegovi preiskavi je le malo upanja. Slaba žila in mrzlica, ki jo trese neprestano, dokazujeta, da je popolnoma izčrpana in da je le čudežno preživela močni padec ter tisti tridnevni smrtni boj na pečini v mrazu, lakoti in duševnem strahu. Vendar ni noben ud zlomljen in tudi nima notranjih poškodb. Rane se poznajo le na desni strani obraza, na ramenih in desnem kolku; ti deli so pri padcu največ trpeli. Neka podrobnost pa je zelo genij i va: obleka, zamrzla v snegu, ki je padal v noči od torka na sredo, je bila na notranji strani zalita s krvjo; prilepila se je na telo in zrezati so jo morali z nje krpo za krpo. Med tem časom se je nov sprevod vrnil na Velan, da prepelje še truplo mrtveca v dolino. Snoči so ga odložili v gostilni na Prozu. Najbrže ga bodo danes prepeljali v Martigny. S k r i v n o's t. Obe nesrečni žrtvi sta imeli pri sebi razne listine, iz katerih so jih spoznali. Toda, čeprav so takoj dognali, kdo sta, je vendar njuna zgodba nekam skrivnostna. Mrtvec se piše Andrej Norans, 26, rue Cortambert, iz Pariza; ona pa je gospa Romenay, naslova pa niso našli pri njej. Kakor so pravili, so ponesrečenčevo družino že obvestili. Vse potrebno jim je povedala rešena ženska v jasnih trenutkih tekom včerajšnjega dne. Samomor ? Ta skrivnost je bila celo vzrok, da se je porodila domneva, ki jo priobčujemo samo kot vestni poročevalci. Nočemo ji pa pripisovati kake važnosti, ker tudi sami ne verjamemo vanjo. Po tej čudni domnevi sta oba hribolazca hotela iti prostovoljno v smrt na goro Velan. Posestnik koče na Amontu, kjer sta prebila zadnji večer, je opazil, da sta zelo zamišljena, da sta dolgo molčala in se le sem pat j a razgovarja-la v kratkih stavkih. Na njegovo opazko, da je nevarno, če gresta kar sama v gore, sta brezskrbno zamahnila z roko, kot bi hotela reči: "Kaj naju briga nevarnost in smrt!" In nasilno sta odslovila pastirčka, ki jima je v ponedeljek zjutraj kazal pot in se jima ponudil, da ju spremlja tudi brezplačno. Na vse to prav lahko odgovorimo, da so vse te priče zelo dvomljive in bi se bila nesrečneža lahko vrgla na italijansko stran, če .bi si bila hotela res končati življenje; tam bi se bila prav gotovo pobila do smrti. Saj je že itak težko, ko moramo priznati, da njuno razmerje ni bilo pravilno, in ni treba, da je obenem dolžimo še zločina nad lastnim življenjem. Zadnje vesti. Pravkar smo telefonirali v gostišče na Velikem Sv. Bernardu. Ko tiskamo te vrstice, gospa Romenay še živi. Toda profesor Maurici nima nobenega upanja in le težko bo preživela noč. Nič več ni govorila in zdaj je že v zadnjih zdihljajih. Ce bodo gospoda Noransa v nedeljo v Martignyu pokopali cerkveno — misel o samomoru je pač treba odločno zavreči — bo prebivalstvo gotovo pokazalo svoje sočustvovanje s tujo družino, ki jo je zadela takšna nesreča. Med čitanjem obširnega poročila je Julka večkrat zmotila Marka Romenaya: "Med in slaščice sem jedla," je povedala. "Gospod, pripravljeni smo," je obvestila gospa Acher. Hotelir, ki je služboval že v boljših hišah, je službeno naznanil, da je voz za gospoda že pripravljen. Mark je nemo odpravil drugega za drugim. COLUMBIA PLOSCE 25000-F- .75c Prevela KRISTA HAFNER Ob zadnjem stavku v časopisu je vstal in skoraj boječe vprašal natakarja, ko je plačeval: "Smem li obdržati časopis?" "Kar obdržite ga, gospod, kar obdržite ga zastonj. En groš stane, mi pa ga dobivamo zastonj. Nesreča na Velanu Vas zanima? Kako žalostno, kajne? Tujci niso dosti previdni v gorah, gospod! In to je za nas slabo." Mark se je kratko izognil temu klepetanju, ki ga je žalilo, in je dal gospe Acherjevi in Jul-ki znamenje, naj sedeta. Voz je bila kočija s streho, a stara in slaba, da bi je v dežju ne mogli zapreti. "Saj ne bo deževalo," je zatrjeval hotelir. Odpeljali so se in za mostom so prišli v ozko, gozdnato sotesko, po kateri reka Dransa v ozki strugi šumno vali svojo umazano vodo. Senca jo je še polnila in zdelo se je, da solnce sploh nikoli ne posije vanjo. Dnevni žarki božajo le vrhove in pobočja gora ter se razlije jo po Rhon-ski dolini, ki je v primeri s to zelo široka. Kako neki naj bi prodrli v to razpoko? In vendar se potniki ozirajo za njimi, jih kličejo v srcu in vabijo, da bi se ogreli ob njih, zakaj mrzlo je tod. Julka, ki so jo z rutami pokrili preko ramen in kolen, jih je domače klicala: "Solnce, solnčece, ledene roke imam. Glej, dvigam jih k tebi, ali ne prideš? Vse si tam gori in tu spodaj te ni nič." In ko je oče, ki je navadno ljubil njeno liriko, molčal, je ljubko nadaljevala: "Kaj razmišljaš, papa?" Zdelo se je, da se vrača iz velike dalje in odgovoril je dobrohotno, vendar brezbrižno, kakor ljudje, ki jih loči velika starost od okolice: "Nič. Samo gledam." "Kam se peljemo?" "Na Veliki Sv. Bernard. Zelo daleč je. Hudournik preveč buči in gluši naše besede." In znova je obmolknil; otrok ga ni več motil ; čutil je, da želi oče molčati in molk je prevzel tudi njega. Poštena in vestna povest švicarskega časnika, polna koristnih naukov in poučnih razmi-šljevanj, je pretresla Marka s tistim trepetom, ki nas prevzame ob spoznanju življenjske resničnosti. Iz natančnejšega pripovedovanja je spoznal kretnje in gibe obeh žrtev, obeh junakov: nestalni značaj Noransov, ki je bil ves vesel v Bourg-Saint Pierreu in molčeč v koči na Amontu; zraven pa globoki čut materinstva v Terezi, ki je za svojim ljubimcem v blodnjah klicala Julko. Toda, kot se vedno zgodi, da nas v dolgi pripovesti posebno dirne en sam majhen dogodek, sta tudi njemu dve sliki, dva stavka brodila po glavi ves čas, odkar so zapustili Martigny; mučila sta ga ko grozen prizor, od katerega ne moremo odtegniti oči. Prvi prizor je bil tale:.Dve človeški postavi, prva je ležala na tleh, druga pa je klečala in proseče dvigala roki. .. Drugi, še bolj grozovit, je opisoval kos njene bede: Obleka je zamrzla v snegu, je bila oblita s krvjo in se je oprijemala telesa. Morali so jo strgati z nje kos za kosom... Jeza in maščevalnost sta se ga bili znova polastili, ko je bral v čenčavem časopisu svoje ime, ki ga ji je bil dal in je bilo zdaj izročeno javnosti v posmeh; vendar pa je čutil, da je bila tfi žena, ki je ranjena in uničena umirala od lakote, mraza in zapuščenosti na samotni skali poleg mrliča, ki ga je ljubila, vendar njegova žena. In to telo, ki so ga v mukah razgalili, je bilo cvetoči de! njegovega lastnega telesa. Kako se mu ne bi smilila? O, kako žalostna je bila ta soteska! (Dalje prih.) Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! 25001-F- 25002-F- DOVOLJENJA ZA POVRATEK 25019-F- 25020-F- 75c 75c ..........75c 75c Prireditve pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če ni povoljne UDELEŽBE ^ V__M Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet.................... ■Na ofceti Juhu polka, harmonika ..........................................75c ■Juhu valček Domžalska polka, harmonika................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda .......................75c Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75c ■Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet ..............................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio ................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester .................... 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ............... 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................ 2f>046-F—Liubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet .. 25047-F—En starček je živel Sijaj nolnčice, moški kvartet ...................................75c 25049-F'—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet............................75c 25051—-Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet .........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet ..................75c 25055—Vigred se povrme Oj dober dan, moški kvartet.......................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c Slovenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ..........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare ................„,...75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ...................r.........75c 28065—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, inštrumentalni trio ....................75e 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c 25069—Stari šotiš Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester ............................................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ................................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran............75c ■Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c ■Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir.....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75e 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75« 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajoriš ( Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c 25081—Nemški valček Čemiška polka, godba ..............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25057- 25059- 25073- 25074- 25075- Da je udeležba povoljna je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte v listu 'Amerikanski Slovenec* 25083- Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni unenek. Pri naročilih manj Kakor 6 plošč, računamo od vsake plošče po 6c za poštnino. A ko naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-r» voost DI Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS Sedaj ko začenja sezona izletov v stari kraj in se mnogo a-meriških državljanov in tukaj naseljenih inozemcev pripravlja na pot, je umestno razlagati sedanja pravila glede takozvanih dovoljenj za povratek (permits to re-enter). Povratni permit ni neobhodno potreben za povratek v Združene države, niti nima moči ameriškega potnega lista, do katerega le ameriški državljani so vpra-vičeni. Permit je enostavno legalen dokument, ki vsebuje osebni popis inozemca in njegovo sliko, in služi za njegovo identifikacijo in da pokaže, da se dotič-nik vrača iz začasnega izleta v inozemstvo. Permit je vtoliko umesten, vkolikor prihrani ino-zemcu potrebo, da bi zaprosil a-meriškega konzula za izvenkvot-no priseljeniško vizo za povratek v to deželo. Brez permita mora' inozemec dobiti priseljeniško vizo in mora dokazati, da je bil zakonito pripuščen v Združene države in da je prišel v stari kaj le na začasen obisk. Dostikrat je to težko dokazati kar na kratko roko. Zato se vsakomur odsvetuje, da bi odšel v stari kraj brez permita. Mnogi ino-zemci se ne spominjajo, kdaj so prišli v Ameriko. Če torej ne bi mogli dokazati konzulu, da so bili zakonito pripuščeni, on bi moral jim odreči priseljeniško vizo. Zato permit je potreben, in, ako kdo ne more dobiti permita, ker se ne more najti,kdaj je bil pripuščen, naj poprej vre-di to stvar, kajti v starem kraju to bi bilo nemogoče. To je razlog, zakaj le malo inozemcev se upa iti v inozemstvo brez permita. Dosedaj je Washington izdal približno en milijon permi-tov. Prošnjo za permit treba napraviti na predpisani tiskovini (form 631), katero se more dobiti od vsakega priseljeniškega ali naturalizacijskega urada. Inozemec mora podati informacije glede svojega prihoda v A-meriko, kakor tudi odgovarjati na druga vprašanja navedena v tiskovini. Prošnjo je treba vložiti osebno (ne po pošti) pri kakem priseljeniškem ali naturalizacij skem uradu. Le oni, ki so prišli v Ameriko po 1. juliju 1924 s priseljeniško vizo, izdano od konzula, kakor tudi oni, ki so legalizirali svoje bivanje, oziroma oni, ki so že dobili kak permit po 1. januarju 1932, smejo poslati svojo prošnjo po pošti direktno na naslov "Commissioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C." Prošnji treba priložiti money order za $3, kakor tudi dve fotografiji, ki ju prosilec mora podpisati na sprednji strani. Ako oblasti odrekajo permit, je razlog večinoma ta, da priseljeniški in naturalizacij ski uradniki ne morejo najti zapiska o zakonitem prihodu prosilca. Ako je inozemec prišel pred dnem 29. junija 1906 in je od prihoda vedno bival v tej deželi, dobi permit, tudi če se more spominjati, kdaj in s kakim par-nikom je prišel. Mora pa doprinesti dokumentarne dokaze, da je bil v tej deželi vsaj od 29. junija 1906 naprej. Taki dokazi so na primer bančne knjižice, šolska spričevala, rojstna spričevala otrok ali zaprisežena izjava dveh prič (ameriških državljanov). Ali kdo je prišel kasneje (po 29. juniju 1906), ne dobi permita, ako se ne more dokazati, da je prišel zakonito v to deželo. Ako je kdo prišel pred dnem 3. junija 1921, naj vloži prošnjo za registracijo, na kar dobi permit. Pristojbina za to legalizacijo bivanja je bila sedaj znižana na $10. Inozemci, ki so bili pripuščeni v Združene države kot dijaki, nimajo pravice do permita, ker niso bili pripuščeni za stalno bivanje. Niti ne morejo dobiti permita oni inozemci, ki so bili pripuščeni za začasen obisk v tej deželi. Ker ni bilo nikakih kvotnih omejitev pred 3. junijom 1906 se vsi inozemci, ki so bili pripuščeni pred tem datumom, smatrajo kot da so bili pripuščeni za stalno bivanje. Ako so ti inozemci ob svojem prihodu plačali gla-varino (head tax) in so bili pregledani od priseljeniške oblasti, tedaj morejo dobiti permit. Isto velja za nekatere inozemce, ki so prišli med 3. junijom 1921 in 30. junijom 1924. Pod tedaj veljavnim zakonom so bili vsi gledališki igralci, umetniki, predavatelji, pevci, bolničarke, duhovniki, učenjaki, kakor tudi slu-žinčad v službi Amerikancev, izvzeti od kvote. Mnogi pa izmed teh so ob prihodu izjavili, da prihajajo začasno, in je bilo tako zapisano. Ti inozemci, kakor tudi njihove žene in otroci pod 21. letom, se smatrajo kot da so bili pripuščeni za stalno bivanje. Ako dokažejo, da so ob prihodu spadali v kako izmed zgoraj navedenih vrst poklicev, se zapisek prihoda popravi, tako da izgleda, da so bili pripuščeni za stalno bivanje, in morejo dobiti permit. -o- PO GREHU KAZEN Francoski vojak Chindler, ki je prišel leta 1916 v nemško u-jetništvo, je zapeljal ubogo dekle, ki je delalo pri istem kmetu. Čeprav ji je obljuboval zakon, je pozabil na njo in otroka, ko se je po koncu vojne vrnil v domovino. Kmalu se je poročil in prevzel posestvo v bližini Nancyja. A letos ga je le našlo ravnateljstvo draždanske sirotišnice, kamor je bila izročila nezakonska mati v vzgojo otroka. Chindler je od kraja poskušal zatajiti otroka, ki ga ni nikoli videl. A sodišče prve stopnje mu je naložilo mesečno plačilo v znesku 180 frankov, dokler ne bo postal njegov sin 16 let star. Chindler se je pritožil na vzklic-no sodišče. Njegov odvetnik je poskušal vstvariti protinemško razpoloženje a tem, da je govoril o trpljenju nekdanjih vojnih u-jetnikov. A vzklicno sodišče je kljub temu upoštevalo samo o-trokove pravice. Priznalo je, da mora biti kaznovan na nemškem ozemlju izvršen prestopek po nemški postavi. Zato je naložilo obtožencu preživnino, počenši z letom 1928, kadar je bil dospel deček v zavetišče, čeprav je vložila sirotišnica svojo tožbo šele letos. Na ta način je moral Chindler plačati takoj 13 tisoč frankov. Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, III. NOVI PROSTI AVTORJI Med avtorji, ki so postali prosti s 1. januarjem 1934, je poleg drugih tudi Rudolf Falb, eden prvih znanstvenih raziskovalcev vremena. Zaradi njegovih spisov se je prelilo dosti črnila in tiskarske barve. Nadalje je postal prost pisatelj Ernest Krause-Sterne, avtor mnogih prirodoslovnih del, ki je odprl pot darvinizmu. Nadalje je postal prost sloviti pisatelj "Rimske zgodovine" Teodor Mommsen. Dela imenovanih pisateljev se smejo brez nadaljnjega prevajati v tuje jezike. --o- • ŠIRITE AMER. SLOVENCA