ZLATARNA CEUE V CANKARJEVEM DOMU
Semenj zlatih želja
Nakit nas spremlja takorekoč že vso zgodovino. Pravijo, da je star že kar sedem tisoč let in vendar nam še ved-no vzbuja radovednost in navdaja s skominami. V teh dneh je Zlatarna Celje pripravila privlačno razstavo na-kHa v Cankaijevem domu, da bi tako pokazala, kaj zmore in nas morda zva-bila v njihov atelje na Mestnem trgu. Tam nam bodo namreč v kratkem lahko popravili poškodovan nakit ali nam po žejji in naročilu izdelali želeno verižico, zapestnico, broško.
V vitrinah Cankarjevega doma se blešči predvsem rumeno zlato, ki je spet prišlo v modo po nekajletnih pro-dorih belega in mešanega z bakrom in drugimi kovinami. Zlatarna Celje, ki je vodilna v Jugoslaviji in ena od uspešnih v svetu, je razstavila nekaj novih modelov (letos so jih zasnovali kar 900), nekaj uspešnih iz preteklih let in tako imenovan nakit prihodno-sti. Veliko je dragih in poldragih kam-nov. Letošnja zapoved so drobni di-amanti, potem cirkon, smaragd, safir, topaz, v modo pa so prišli spet biseri. Ti so spretno vgrajeni v nakit in vred-ni občudovanja. Kaj občudovanja, tu-di vzdihov, kajti cena je dostopna le malokaterim!
In vendar ostane kar 35 odstotkov
celjske proizvodnje v Sloveniji, kajti kljub padcu standarda, se je prodaja zlata v Sloveniji in na Hrvaškem v zadnjem času povečala. Kaže, da Iju-dje kupujejo zlato tudi zategadelj, ker se jim dinaijev ne splača varčevati. Na trgu je nič manj kot 2000 modelov, kakor je zatijevala direktorica tozda za nakit Anica Brglez, in tako izbire ne manjka. Enaki modeli gredo tudi na tuje, kjer so Zlatarne dokaj uspeš-ne, saj bodo letos prodale na tuje za okrog osem milijonov dolaijev.
Sicer pa v Celju letno predelajo okrog 2000 kilogramov zlata, večino-ma pridobljenega v jugoslovanskih rudnikih. Na tiskovni konferenci v Cankaijevem domu so veliko govorili o kvaliteti izdelkov, češ da je v njih veliko lastnega designa in znanja in da to ne pospešujejo. Tako se rojeva unikatni nakit, ki ima tudi takšno ceno.
Zanimivo je, da si obetajo precej večji izkupiček s prodajo zlatih izdel-kov v duty-free oziroma brezcannskih trgovinah, ki jih turistična podjetja na veliko gradijo po Jugoslaviji. Tam je nakit cenejši za del prometnega davka in carino in tako se marsikomu le' splača kupiti domače in ne tuje zlato.
A. A.