IZDAJA
POGODBENA
SKUPNOST
ČASOPISA
»DOMAČE
NOVICE«
LENART
oniace
Štev. 23
leto iv.
Lenart, 10. decembra 1964
Urejuje uredniški odbor: Franjo Muršec, predsednik — člani: Breda Štuhec, Jože šuman, Franc Šuman in Franček Stefanec — Odgovorni urednik Franček Stefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9. — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor številka 604-11-608-103. — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje.
NAGRADILI H01)0 KOOPERANTE
ČETRTO REDNO ZASEDANJE AGROKOMBINATA KZ LENART
PERIODIČNI OBRAČUN V AGROKOMBINATU KZ LENART ZA TRETJE TROMESECJE JE PRIKAZAL 69 MILIJONOV OSTANKA ČISTEGA DOHODKA — OSEBNE DOHODKE NEPOSREDNIM PROIZVAJALCEM SO POVEČALI DO 30%, MEDTEM KO VIŠJIH OSEBNIH DOHODKOV NISO POVEČALI — NAGRADILI BODO TUDI KOOPERANTE — SPREJELI SO PREDLOG NOVIH OBRAČUNSKIH POSTAVK ZA USLUŽBENCE IN STROKOVNO OSEBJE — PRED SEJO ZADRUŽNEGA SVETA SO SI OGLEDALI FARMO ZA PITANJE MLADEGA GOVEDA V ŠETAROVI IN GOSTIŠČE »ČRNI LES«, TO PA STA DVA OD NAJVEČJIH USPEHOV AGROKOMBINATA V LETOŠNJEM LETU.
Vzdušje na četrtem rednem zasedanju Agrokombinata KZ Lenart je bilo ugodno. Obravnavali in sprejeli so periodični obračun za tretje tromesečje, iz katerega je razvidno uspešno gospodarjenje v preteklih devetih mesecih letošnjega leta. Periodični obračun je prikazal 69 milijonov čistega dohodka.
V istem obdobju lanskega leta so dosegli 982 milijonov celotnega dohodka, letos pa za isto obdobje eno milijardo 30-1 milijone din, porast za 32%. Poslovni stroški so bili isto obdobje lani eno milijardo 31 milijonov din, letos pa eno milijardo 222 milijonov din. Za isto obdobje lani je bilo čistega dohodka 95 milijonov din, letos pa 196 milijonov ali porast za 105 %. V istem obdobju lani je bilo za 36 milijonov nepokritih osebnih dohodkov, letos pa je 69 milijonov ostanka čistega dohodka. Glavni vzroki za tak finančni pokazatelj so v delnem prenosu dohodka iz preteklega leta (letos vnovčena lanskoletna realizacija), boljša organizacija dela in prehod na plačevanje po učinku, ki je zbudil pri zaposlenih interes za večjo produktivnost.
Na seji so ugotovili, da je boljše ob raznih, za kmetijstvo najbolj važnih obdobjih, zaposliti sezonsko delovno silo, ker se z večjim številom redno zaposlenih bremeni osebne dohodke. Navzoči so uvideli, da je gospodarska organizacija dosegla vidne uspehe, kljub temu pa je potrebno odpraviti razne pomanjkljivosti, kot je lomljenje strojev. Teh pojavov je bilo precej v Cerkvenjaku, vendar so jih v zadnjem času odpravili.
Pri investicijah za izgradnjo hlevov v Šetarovi, mora dati Agrokombinat 12 milijonov lastne udeležbe. ZS je sklenil, da se ta sredstva vzamejo iz amortizacijskega sklada. Manjkajoči del sredstev pa iz sklada za osnovna sredstva.
Obravnavali so tudi plan kmetijskih investicij za prihodnje leto in predvideli nabavo večje količine strojne opreme. V zvezi z
LETNO BODO DALI NA TRG MILIJON KG SPITANIH GOVED
Člani zadružnega sveta so sprejeli predlog novih obračunskih postavk na osnovi uspešnega gospodarjenja. V letošnjih devetih mesecih so dvignili OD neposrednim proizvajalcem do 30%, medtem ko so OD, ki so bili nad
27. novembra so v Šetarovi ot-vorili farmo za pitanje mladega goveda. Nova farma ima kapaciteto 900 glav pitancev. Kljub neugodnemu vremenu v zadnjih tednih je Gozdnemu gospodar-
stvu Maribor, obrat za gradnje, uspelo skoraj v roku končati izgradnjo. Z izgradnjo se je pričelo 13. maja letos in bi se predvidoma moralo končati do začetka novembra. Za izgradnjo je bila vložena 130-milijonska investicija.
Farma sestoji iz treh hlevov s kapaciteto po 300 pitancev. En hlevar bo skrbel za 300 glav. V vsakem hlevu je po 20 boksov (ograjenih prostorov), v katerih je po 15 pitancev. Trenutno sta polna dva hleva, tretjega pa polnijo v sklopu odkupa. Hleve bodo čistili le nekajkrat letno. Takrat bodo razmontirali »bokse« in s strojno opremo očistili prostor. Na farmi bodo gojili pitance od 80 do 250 kg teže.
izgradnjo tovarne sadnih koncentratov v Lenartu je bilo pojasnjeno, da bo skupnost finančno podprla izgradnjo tovarne, če bi Agrokombinat prevzel opremo od »Belsada« iz Bele Krajine. Omenjena tovarna ima sodobno opremo, vendar je prenehala poslovati, ker nima v biližini potrebnih surovin. Ce pa bi npr. surovine vozili v Belo Krajino iz našega predela, bi zaradi prevoza prišlo na kg sadja 5 din stroškov. Za preselitev opreme in izgradnjo objekta v Lenartu je potrebno napraviti izračun, ki ga bo izdelalo »Jedinstvo« iz Zagreba. V republiškem planu razvoja gospodarstva je izgradnja omenjene tovarne zapopadena, vendar, da se vključi v ponovno obratovanje do sedaj neizkoriščena oprema »Belsada«. Cisterne, ki so že v Lenartu, bodo pri izgradnji objekta uporabili.
Na fotografiji: Del tekočega traku v Klemosu (več o tem podjetju berite na 8. strani). Foto: Brumen
Krmljenje telet se vrši po fazah s krmilnimi mešanicami, ki vsebujejo vse potrebne hranilne sestavine, potrebne za mladi organizem. Krmilna mešanica vsebuje mleko v prahu, sladkor, krmilni kvas, rudninske snovi, vitamine, antibiotike itd. Prav tako pa vsebuje manjše količine žitaric. V začetku, ka prihajajo teleta od dogonskih mest, dobivajo
(Nadaljevanje na 2. strani)
50.000 din ostali isti, kljub podražitvi nekaterih artiklov po sklepu ZIS. Novi osebni dohodki uslužbencev in strokovnega osebja bodo odvisni od izobrazbe in prakse. Povišanje osebnih dohodkov je usklajeno s sorodnimi de-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na fotografiji: ALUMINIJASTO KONSTRUKCIJO ZA ZAŠČITNO STENO KOMANDNE PLOŠČE V TOVARNI UMETNIH BRUSOV V MARIBORU SO IZDELALI V »KLE-MOSU«
OB DNEVU REPUBLIKE
OTVORITEV FARME ZA PITANJE MLADEGA GOVEDA
HLEVI ZA 900 GLAV PITANCEV-EN HLEVAR OSKRBUJE 300 GLAV — HLEVI SO MODERNO UREJENI IN EKONOMIČNI — KLJUB NEUGODNEMU VREMENU JE GOZDNEMU GOSPODARSTVU MARIBOR, OBRAT ZA GRADNJE, USPELO V ROKU KONČATI IZGRADNJO — INVESTIRANIH JE BILO 130 MILIJONOV DIN — OTVORITVE SO SE UDELEŽILI VIDNI PREDSTAVNIKI OBČINE IN ŠIRŠE DRUŽBENE SKUPNOSTI
DO	M	M
| in nv svetit		
KMETOM V HRIBOVSKIH PREDELIH NABAVITI ROČNE ŠKROPILNICE
Kitajska partijska delegacija je kmalu po vrnitvi iz Moskve ponovno začela preko tiska napadati Sovjetsko zvezo. Prej so metali krivdo samo na Hruščova, sedaj pa blatijo tudi novo vodstvo.
V	Niški Banji so slovesno dali v promet mednarodno cesto 1. reda Niš—jugoslovansko-bolgarska meja. Gradnjo te ceste sta skupaj fi-nasirali SFRJ in LR Bolgarija na osnovi pogodbe, sklenjene leta 1962.
VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije je pričel z delom 7. decembra v dvorani doma sindikatov v Beogradu.
V	nedavni letalski nesreči na letališču v Rimu je izgubilo življenje 50 ljudi, 20 pa je bilo huje ranjenih.
Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je obiskal v Parizu Irancoskega ministra za zunanje zadeve Couve de Murvilla in je imel z njim razgovore, ki zanimajo obe državi.
V	Kongu so še vedno hudi boji. Center borb je trenutno Stanley-vili. Čombe in njegovi pomočniki se trudijo, da bi uničili upornike, zato pa še vedno najemajo tuje plačance. Te dni so v kongu napravili mnogo grozodejstev nad ujetimi uporniki, ki se borijo za svobodo in neodvisnost.
V	New Yorku se je začelo 10. zasedanje Generalne skupščine. Za predsednika letošnjega zasedanja so izvolili stalnega predstavnika Gane v OZN Alexa Ouaisona. To je prvič v zgodovini, da je za predsednika zasedanja bil izvoljen predstavnik afriškega ljudstva. Zasedanje se je začelo v nekoliko zapletenih okoliščinah, spričo težavnega finančnega položaja, v katerem se je znašla OZN.
Nekdanji britanski premier Churchill je praznoval 90-letnico življenja. Ob tej priliki mu je čestital predsednik SFRJ Tito in mnogi drugi državniki iz vsega sveta. V Ameriki pa so v čast velikemu državniku razglasili 30. november za dan Winstona Churchilla.
V	Mehiki je prevzel dolžnost novi predsednik Diaz Ordaz. Na inavguraciji je bila tudi jugoslovanska delegacija.
Sekretar CK ZKS Miha Marinko je v imenu predsdenika republike izročil uredništvu »Dela red zasluge za narod z zlato zvezdo. To priznanje je Delo dobilo za prizadevanje pri širjenju slovenskega tiska.
Francoski predsednik de Gaull je sprejel na razgovor Moiza Čom-beja. Francoska javnost to potezo zelo različno ocenjuje.
Jadranska magistrata je pred 29. novembrom podaljšala svoj asfalt-ni trak prek Črne gore od Kolašina do Bijelega polja. To je pomembno za turizem in nadaljnji razvoj gospodarstva v Črni gori.
V	Trstu so odprli novi Kulturni dom za Slovence. Tu bo dobilo streho Slovensko gledališče v Trstu in številne druge slovenske kulturne ustanove in organizacije. Minilo je 44 let, odkar so fašisti v svojem uničevalnem pohodu proti slovenskim delavskim organizacijam zažgali tudi osrednji slovenski kulturni dom v Trstu.
Predsednik OS Lenart je nedavno sklical posvetovanje o smernicah razvoja kmetijstva v občini. Poleg predstavnikov kmetijskih gospodarskih organizacij so se posvetovanja udeležili predstavniki družbeno političnega življenja v občini.
Na seji so obravnavali sedanje stanje kmetijstva v občini in dali nekaj smernic za njegov nadaljnji razvoj. Predlagali so, da naj bi kmetijske zadruge nabavile ročne škropilnice, ki bi jih potem dale v uporabljanje kmetom v hribovitih predelih, kjer ni interesno območje. Za škropilnice bi kmetje plačevali samo amortizacijo in popravila. S tem se skuša zagotoviti, da se bo škropljenje izvajalo v večji meri.
Glavni poudarek so na seji dali dvigu proizvodnje. Kmetijske zadruge naj povečajo lastno proizvodnjo, proizvodnjo preko koope-
NAGRADILI BODO KOOPERANTE
(Nadaljevanje s 1. strani) lovnimi organizacijami, kljub temu pa je precej nižje, upoštevajoč razvitost območja. OD višjim uslužbencem so povečani za 10 do 14%. Ker je osebni dohodek sedaj odvisen od izobrazbe, se bodo prizadeti trudili, da bodo dosegli višjo kvalifikacijo in s tem višji dohodek.
Na seji zadružnega sveta so sprejeli sklep, da se nagradi kooperante na osnovi pogodbenega sodelovanja za tržno proizvodnjo. V ta namen so imenovali tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo: Franc Sužnik, Oroslav Fras in vet. Ivo Rapoc.
V Agrokombinatu KZ Lenart so proizvajalci nagrajeni po vloženem delu. Člani zadružnega sveta so izrazili mnenje, da bi morali nuditi finančno pomoč tistim delavcem, ki so starejši in se ne morejo primerjati z mlajšo delovno silo. Sprejet je bil sklep, da se prihodnje leto v gospodarski organizaciji ustanovi sklad iz katerega se bo črpalo sredstva kot dodatek tistim, ki iz upravičenih vzrokov ne morejo več dosegati potrebnega učinka.
racije in zagotovijo potreben reprodukcijski material, od katerega je odvisno povečanje proizvodnje.
Kooperacija v travniški proizvodnji naj se v bodoče razvija v tem smislu, da se kmetu dodeli travnik pod pogojem, da zadrugi spita določeno število glav živine.
Na sestanku so tudi poudarili, da bo potrebno dosledno izvajati agro-minimum in ga uvesti v prakso. Dogovorili so se tudi, da mora biti do 10. t. m. sklicana prva seja upravnega odbora za preživninsko varstvo kmetov, da se bo analiziralo delo na tem področju.
ČLOVEKOVA KULTURA
Često ne prisojamo pomembnosti onim človekovim duševnim dogajanjem, ki ga mimo vsakdanjih skrbi, dela m trpljenja usmerjajo nazaj k življenjskemu smislu, ga odvračajo od vsakodnevne rav-nodušnosti ter mu dajejo impulz za živahnejše in efektiv-neiše odnose med ljudmi v naši stvarnosti.
Merim na tisto duhovno dobrino, ki jo poznamo pod imenom: »Človekova kultura«. Glede te si zavestno ne delamo posebnih skrbi, če navadno ne najdemo svojega dostojnega mesta za obravnavo kot ga na primer mnogo pogosteje najde vprašanje cest ali vprašanja iz gospodarstva. Vprašanje človekove duhovne rasti je enako važno!
Vsesplošen družbeni razvoj je s svojimi dosežki že omogočil današnjemu človeku dokaj visok življenjski nivo. Toda, čimbolj se sodoben človek opremlja z modernimi telekomunikacijskimi sredstvi, čimbolj si prizadeva, da bi si svoje življenje kar se da naj-mehkeje postlal, tembolj se odpirajo škarje v mačehovskem odnosu med lagodnim življenjem posameznika in njegovo osebno in občečlo-veško kulturo. Čedalje bolj vneto pristopamo v vrste onih, ki si klešejo svoj rek: »Kaj me briga osebna kultura, za to nimam časa, bolj važen je denar!«
Pa poglejmo: ali ni tisto medčloveško ravnanje, ki skriva v sebi tople odnose človeka do človeka in ki je praviloma lahko odraz le notranje olikanega in omikanega človeka nekaj najlepšega, kar človek v socialistični družbi lahko pričakuje? To pa ni samo lepo ampak tudi družbeno koristno. Sele takrat, ko bo družbeno javnost prevelo prepričanje, da je človek človeku nujen, da je medsebojno zbliževanje ljudi potrebno in ko bo v družbi vladalo sode-
lovanje in ne zavist, se bodo začele zapirati škarje negativnih odnosov v naši javnosti, slepo ekonomsko-komercialna gesla pa bo izpodrinilo resnično zadovoljstvo in sožitje med ljudmi.
To je bilo nekaj na splošno! Kako pa skrbimo za duhovno oblikovanje človeka v naši občini?
Na seminarju predsednikov in tajnikov občinskih svetov Zveze kulturno prosvetnih organizacij, ki je bil 21. in 22. novembra letos na Pohorju, smo ugotovili nekatera presenetljiva dejstva. Eno izmed številnih: sij kulturne dejavnosti v mariborskem okraju temni. Čedalje manj je pevskih zborov, vedno slabše je z dramsko dejavnostjo, klubi ■— kolikor jih pač je — ostajajo brez življenja, knjižnice niso več knjižnice itd. Smo ena od osmih občin (vseh je petnajst), ki v okraju trenutno nimamo niti enega pevskega zbora (razen šolskih), nobenega instrumentalnega ansambla idr. Splošne ugotovitve so dalje bile, da se postavlja pojem kulture v občini preveč na »prostovoljno bazo«, ne da bi jo obravnavali kot družbeno potrebno, temu analogno pa je skoraj povsod nepravilna delitev sredstev za kulturo. Kulturna dejavnost v občini mora uiti okvirom spontanosti, postati mora sad zavestnega dela, ki bo tangiralo našega slehernega občana. Na polju te dejavnosti ne sme biti ljubosumnosti med organizacijami, društvi in sekcijami. Kultura je le ena, zato lahko samo sodelujemo!
Upamo lahko, da ni več daljna bodočnost, ko se bo moralo spričo naglega gospodarskega razvoja predhodno rešiti vprašanje kulture našega človeka in bo prav ta postala ovirni kamen nadaljnjemu razvoju.
Branko Muršec
Otvoritev farme za pitanje mladega goveda
Pavaee>
Cesta Gradišče—Porčič—Lenart
(Nadaljevanje s 1. strani) manjše količine AD vitamina, manjše količine antibiotikov, po enem mesecu pa se začne po kla-dati tudi dobro seno. Pri teži okoli 150 kg, se pitance začne hraniti s kvalitetno koruzno si-lažo.
Za potrebe farme so uredili lokalni vodovod in v kooperaciji z Elektro Maribor transformator.
Zgrajena sta tudi dva senika in dva silosa. Krme je dovolj za potrebno kapaciteto.
Farmo je odprl predsednik OS Edo Zorko. V upravljanje pa jo je prevzel Franc Žemljic, vodja strojnega parka pri delovni enoti Agrokombinata v Lenartu. Direktor Agrokombinata KZ Lenart Ivo Verboten je v svojem govoru med drugim dejal, da bodo v bodoče dajali na trg letno milijon kg žive teže mladih pita-nih govedi. Nato se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri izgradnji objekta.
POJASNILA 0 NOVIH DAVKIH
Janez Kostanjevec: 1
OBČINSKA SKUPŠČINA LAHKO PREDPIŠE NIŽJO STOPNJO DAVKA
V zveznem oziroma republiškem zakonu o prispevkih in davkih (v nadaljnjem besedilu »zakon o prispevkih in davkih«), ki velja od 1. 1. 1965 je določeno, da se stopnje prispevkov in davkov predpisujejo praviloma za več let v naprej skladno s smernicami družbenih planov družbeno političnih skupnosti, višina prispevkov oziroma davkov pa se določa na podlagi predpisov o osnovah in stopnjah, ki so veljali na dan 1. januarja tistega leta, za katero se ugotavlja obveznost za prispevek oziroma davek. Predpisi o davčnih osnovah m osnovah za prispevke ter o stopnjah prispevkov oziroma davkov bodo lahko imeli učinek za nazaj samo, če bodo za zavezance ugodnejši od poprej izdanih predpisov.
Po dosedaj veljavnih predpisih, so za dohodke pristojni organi občin obveščali zavezance na dohodek od kmetijstva tako, da so izpostavili v krajevnih pisarnah od-merne davčne knjige na javni vpogled. Novi zakon pa to prakso odpravlja in določa, da mora pristojni občinski upravni organ pismeno sporočiti zavezancu osnovo, stopnjo in višino prispevka oziroma davka. Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti je lastnik ali uživalec zemljišča, ki je vpisan v katastrskih knjigah po stanju na dan 1. decembra pred letom, za katero se odmerja prispevek; spremembe
glede zavezanca za prispevek od kmetijstva, ki nastanejo med Je-tom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so pred tem časom pravilno priglašene. Novi zakon povzema v zadnjih letih uvedeno prakso o obdavčevanju na katastrski dohodek od kmetijske dejavnosti po »proizvodnih okoliših«, in določa, da občinska skupščina lahko predpiše za posamezne proizvodne okoliše nižje stopnje prispevka od kmetijstva, kot pa znaša enotna stopnja, predpisana za vso občino. Pri razporeditvi območja občine na proizvodne okoliše, občinska skupščina upošteva naslednje kriterije: I. okoliš zajema povsem ravninske predele z možnostjo strojne obdelave, dobre prometne zveze, tržni pogoji pa prav dobri; II. okoliš zajema valovita območja, še primerna za strojno obdelavo, z nekoliko slabšimi prometnimi zvezami in tržnimi pogoji kot v prvem okolišu, vendar še dobrimi; III. okoliš zajema kraje oziroma katastrske občine, ki so že bolj oddaljene od tržišča, kjer so prometne zveze neugodne in se zemljišče pretežno obdeluje z vprego ali ročno; IV. okoliš pa zajema višinske kraje oziroma katastrske občine, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji izredno slabi (planine ipd.).
Po navedenih kriterijih, postavljenih od republiških organov, je bilo celotno območje občine Lenart leta 1963 in 1964 opredeljeno pretežni del v II., manjši del pa v III. proizvodni okoliš. Katere katastrske občine bodo v bodoče uvršče-
ne v II. oziroma III. proizvodni okoliš, bo odločila občinksa skupščina. Zakon tudi določa, da kmetje, ki imajo kmetijska zemljišča v IV. proizvodnem okolišu (gorski, planinski kraji) ne bodo plačevali prispevka od kmetijstva, ampak jim bo dohodek v celoti puščen zaradi pospeševanja kmetijske proizvodnje, občinske skupščine pa pooblašča, da lahko zaradi pospeševanja živinoreje predpišejo posebne olajšave pri plačevanju prispevka od kmetijstva tudi v III. proizvodnem okolišu.
Na začetku našega članka smo omenili, da novi zakon o prispevkih in davkih prenaša vrsto odločitev glede predpisovanja prispevkov oziroma davkov na občinske skupščine in soodločanje občanov. Vse omenjene odločitve sprejema občinska skupščina na sejah v obliki odlokov, ki naj bodo pred tem obravnavani na zborih občanov, da so le-ti o njih seznanjeni in da dajo svoje pripombe in predloge ter na ta način soodločajo o svojih pravicah in obveznostih v davčnem sistemu. Oglejmo si pobliže katere zadeve bo v bodoče obravnavala občinska skupščina v davčni politiki na svojem območju.
NA NOVO IZRAČUNAN
KATASTRSKI DOHODEK
Kakor že omenjeno, bo osnova za odmero prispevka od kmetijstva katastrski dohodek. Le-ta se v tem času ponovno na novo izračunava, saj je bil dosedanji izračun leta i956 po takratnih povprečnih ce-
nah kmetijskih proizvodov in hektarskem donosu. Novi -katastrski dohodek od kmetijstva, ki bo uporabljen za leto 1965 in dalje, bo seveda sorazmerno z porastom cen kmetijskih proizvodov in ha donosa višji za ca. 2,5-krat, temu primerno pa bodo morale biti nižje stopnje prispevka od kmetijstva tako, da zavezanci ne bodo obremenjeni z bistveno povišanimi dajatvami na dohodek od kmetijstva. Na katastrski dohodek od kmetijstva bo zveza predpisala svojo stopnjo prispevka, republika in občina pa samo na katastrski dohodek od kmetijskih površin, ne pa tudi na katastrski dohodek od gozdov, ker se bo prispevek na katastrski dohodek od gozdov za republiko in občino obračunaval ob poseku lesa. Občinska skupščina bo določila osnovo po kvadratnem metru posekanega lesa, od katere bodo lastniki gozdov plačali prispevek.
Nadalje bo občinska skupščina določila, katera zemljišča bodo začasno oproščena prispevkov, če so na njih zasajeni novi vinogradi ali novi sadovnjaki in za na novo po-gozdena zemljišča ter določila pogoje za oprostitev in čas trajanja oprostitve.
Občinska skupščina bo določila pogoje in obseg olajšav, če je bil donos na posamezni parceli ali na več parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec prispevka ni mogel preprečiti. (Nadaljevanje v prihodnji številki)
Praznično razpoloženi
Kmečki prebivalci se malo poslužujejo zdravstvenih uslug
DELOVNE ORGANIZACIJE IN VSI OBČANI BI MORALI POMAGATI PRI RAZVOJU ZDRAVSTVENE SLUŽBE, KI JE PRI NAS ŠE SLABO RAZVITA, VENDAR PA ZELO POTREBNA.
Zavrhčani
Na 18. skupni seji obeh zborov skupščine občine Lenart so ugotovili, da je delo preventivne službe v zadnjih letih močno napredovalo na področju zdravstva. Tako je umrljivost novorojenčkov v zadnjih letih padla. Padlo je tudi število rahitičnih otrok. Premalo pa še matere nosijo svoje otroke na redne zdravniške preglede. Na preglede pa pride tudi malo nosečnic. Nekateri tudi ne kažejo interesa za cepljenje otrok proti črnim kozam, kar pa je nujnost. Zaradi slabe vode je pri nas v porastu para-tifus in griža. Zaradi alkohola pa naši občani bolujejo tudi za vnetjem dihal in prebavil ter dobe razne telesne poškodbe. V občini je 73 % prebivalcev deležnih zdravstvenega varstva, vendar se kmetje v manjšem številu poslužujejo zdravstvenih uslug. Dr. Gabršček je na zasedanju OS Lenart dejal, da je vzrok za premajhen interes za zdravniške preglede kmetov v tem, ker morajo oni plačevati precejšnje zneske za tovrstne usluge.
Lani je bilo pri nas doma 40 % porodov, 60 % pa v bolnici. Kmečki zavarovanci morajo tudi plačevati prevoz z rešilnim avtomobilom. in se zato teh uslug premalo poslužujejo.
V naši občini je samo 1300 socialnih zavarovancev, ki dajejo precej nizek prispevek v primerjavi z zavarovanci v ostalih občinah. Tako je nastal celo problem brezplačnega cepljenja proti gripi v naši občini. V naši občini pride na enega zdravnika okoli 6000, namesto 2000 oseb. Na enega zobozdravnika pa pride 13.000 ljudi, moralo bi pa priti samo 3000.
Drago Mejovšek je pripomnil, da bi morali v bodoče polagati več skrbi pregledom šoloobveznih otrok. Otrokom, ki imajo telesne okvare bi morali pomagati z gimnastiko. Vsi so se strinjali s tem, da je potrebno začeti zdraviti v osnovi, ker so kasneje mnogo večji stroški zdravljenja.
Vsako leto se pošilja otroke v Punat (na okrevanje k morju), tja pa odhajajo otroci iz dobro situira-nih družin, otroci, ki jih zajame socialno zavarovanje, kmečki otroci pa ostajajo doma.
Terezija Perko je pripomnila, da bo potrebno razmisliti o tem, da bi izučili laične kadre za cepljenje bolnikov. Ta služba je namreč nujno potrebna, vendar je nerazvita.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Okoli 200 članov SZDL se je v Zavrhu zbralo v soboto, 21. novembra na letni konferenci svoje organizacije. Vaščani so bili praznično razpoloženi. V tem kraju je največ članov SZDL napram drugim naseljem v občini.
Na konferenci so napravili pregled dela v letošnjem letu ter sklenili, da bodo čimprej popravili razgledni stolp, ki ga je pokvarila strela. Material za popravilo stolpa je že pripravljen. Dela se niso mogli lotiti prej, ker so bili tesarji zaradi slabega vremena zaposleni z drugim delom po kmetijah. Ker sedanji odbor društva ni najbolj aktiven, ga bodo skušali kadrovsko okrepiti. Potem pa bo moralo Turistično društvo Zavrh pristopiti k preurejanju še neurejenih prostorov v Maystrovem domu.
Člani SZDL so sklenili, da bodo prostovoljno prispevali les za drogove in sami skopali jame, da bodo v Zavrh dobili telefonsko zvezo. PTT podjetje iz Maribora je obljubilo, da bo za Zavrh zasiguralo žice m ostale telefonske pripomočke. Omenjena zveza je nujno potrebna v slučajih nesreče in v turistične namene.
Člani SZDL so uvideli, da so ceste v naseljih okoli Zavrha slabo vzdrževane ter da so za to premalo storili. Predlagali so, da bi stanje cest izboljšali s prostovoljnim delom.
Na konferenco je prišlo tudi več nečlanov socialistične zveze. Nje so na konferenci sprejeli v članstvo. Po plodni konferenci je bila zabava.
Na konferenci sta bila prisotna predsednik Obč. odb. SZDL Lenart Franjo Muršec in republiška poslanka Jelka Firbas.
Na fotografiji: Stolp v Zavrhu je poškodovala strela in ga bodo te dni popravili. Foto Brumen.
PRISPEVKI ZA MARIJO BELA
V zadnji številki smo pisali, da je za Marijo Bela zbranih 6.708 din. Po tistem pa smo prejeli prispevke še od: Danice Cvar iz Lenarta 1000 din, od Janeza Švajncerja iz Maribora (republiški poslanec in pisatelj) 5000 din in od Jane Muršec iz Lenarta 500 din.
Za Marijo Bela so še prispevali: Ana Lang iz Ceršaka 500 din in Marija Kreps prav tako iz Ceršaka 500 din. Skupna vsota pa je sedaj 14.208 din.
Prispevke še nadalje nakazujte na naš tekoči račun št.: 604-11-608-103, Domače novice Lenart (prispevek za Marijo Bela).
DOSEŽENI USPEHI IN NAČRTI ZA BODOČE
NAROČNIKI POZOR!
Prosimo vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da to takoj store. Naročnino poravnajte preko sprejetih položnic ali na naš tekoči račun št. 604-11-608-103. Ime »Domače novice« Lenart. S poravnavo naročnine nam boste omogočili nemoteno poslovanje.
Ce še niste poravnali naročnine in tega kmalu ne boste storili, vas bomo morali črtati .'z evidence naročnikov, kar pa ne bi radi storili.
Uprava
PREČITA JTE!
Na območju obfine Lenart je zaposlenih in upokojencev 1.763, svojcev teh aktivnih zavarovancev in upokojencev je 1.527. Tako ie vseh zavarovanih oseb po KZ ŠZ 3.290 ali 19,1 %.
Kmetijskih proizvajalcev in njihovih svojcev je v občini 9.140 ali 53,1 %. K zavarovancem po KZ SZ je potrebno prišteti še ca. 1.000 do 1.200 delavcev in uslužbencev, ki so zaposleni izven območja občine.
Kmečki prebivalci se malo poslužujejo zdravstvenih uslug
(Nadaljevanje s 3. strani)
Zdravstveno stanje pri nas je na nivoju ekonomske baze. Kljub težavam pa so zdravstveni delavci veliko napravili, je dejala Jelka Firbas. Pri reševanju zdravstvenih in socialnih probelmov, bi lahko veliko več napravile komisije za družbene službe pri krajevnih skupnostih.
Odbornik Viktor Kranar je vprašal, zakaj ni v Selcih urejena postaja za prvo pomoč. Odgovorili so mu, da je Okr. odb. RK Maribor obljubil opremo za dve postaji, dobili pa so samo eno opremo, ki je šla v Benedikt, ker je tam bila bolj potrebna zaradi prometne ceste.
Odborniki so sklenili, da je potrebno napraviti analizo, koliko bi bilo potrebnih sredstev za širše zavarovanje kmečkega prebivalstva. Pri razvoju zdravstvene službe pa bodo morale pomagati tudi deiovne organizacije in vsi občani.
V Cerkvenjaku so imeli 22. novembra letno konlerenco Socialistične zveze. Na njej so razpravljali o komunalnih potrebah kraja. Potrebovali bi novo šolo, garažo za avtobus, avtobusno postajališče in razne drage komunalne objekte. Ugotovili so tudi, da je bilo letos v Cerkvenjaku veliko napravljenega. Preuredili so zadružni dom in v njem uredili sodobne trgovske lokale, odkrili spomenik žrtvam fašizma ter izdali cerkvenjaški zbornik. V slabem stanju so vaške ceste. Člani SZDL so na konferenci izrazili mnenje, da bi pri popravilu
cest moral sodelovati tudi Agro-koipbinat KZ Lenart, ki v veliki meri ceste koristi in na nje nanaša zemljo.
V Cerkvenjaku je večkrat pomanjkanje kvalitetnega mesa. Tja ga včasih pripeljejo celo v osebnem avtomobilu. Ta pa vsekakor za tak prevoz ni namenjen. Cerk-venjačani so zato zahtevali izboljšanje na tem področju preskrbe z živili.
Konference se je udeležil republiški poslanec Janez Švajncer in predsednik OS Edo Zorko.
PIONIRJI NAM PIŠEJO
OBISK PRI PREDSEDNIKI ZMS
Ne morem opisati sreče, ki sem jo doživela, ko me je pionirski štab odreda naše šole izbral, da zastopam pionirje na sprejemu pri predsedniku CK Zveze mladine Slovenije Tonetu Florjančiču, ki ga je ob dnevu pionirjev, 29. septembra priredil za najboljše pionirje iz posameznih občin. Letos je v občini Lenart bil izbran pionirski odred na osnovni šoli Cerkvenjak. To mu je bila nagrada za uspešno delo v lanskem šolskem letu, obenem pa je bila nagrada tudi društvu prijateljev mladine, od-nosno pionirskemu starešinskemu svetu.
S stiskom roke sta nas pozdravila predsednik CI< ZMS Tone Florjančič in predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije Stane Repar. Govorila sta nam o pomembnosti Pionirskega dneva, o preteklosti pionirske organizacije in tudi o tem, kakšne naloge imajo pionirji danes v svoji organizaciji. To pa je najvažnejše, da se morajo vzgajati v dobre in sposobne državljane. Naročila sta nam, da pozdravimo vse pionirje, ki so ostali doma in jim želela, naj gredo veseli v življenje.
V Ljubljani smo si ogledali kulturne prireditve ter zanimivosti in veseli odpotovali domov polni vtisov.
Vanda Pravdič 6. b. osn. šole Cerkvenjak
krožki na lenarški šoli
Lutkovni krožek na lenarški šoli pripravlja igrico Tinček in Tonček. Vsi upamo, da bo igrica uspela in
bomo z njo počastili 29. november. Na naši šoli imamo še: recitatorski, glasbeni, šahovski in pravljični krožek.
Branja Zakeljšek osemletka Lenart
ZBIRKA CERKVENJAŠKEGA MUZEJA PONOVNO RAZSTAVLJENA
V Cerkvenjaku so uredili tamkajšnjo zbirko muzeja v prostorih zadružnega doma. Nekaj časa zbirka ni imela svojega prostora vsled preureditve zadružnega doma.
Predvidevajo, da bo še lepši prostor dobil muzej, ko bodo sedanjo poročno sobo v Cerkvenjaku uredili. Predvideva se namreč centralna poročna soba za potrebe celotne občine v Lenartu.
Požrtvovalni gasilec
Janez je po napornem delu zlezel v posteljo. Nekaj časa je ležal, nato pa je zaslišal iz Gradišča tuliti gasilsko sireno. Kot požrtvovalni gasilec se je takoj s kolesom odpeljal v več kilometrov oddaljeno Gradišče, da bi izvedel, kje gori.
Prisopihal je v naselje in opazil, da ni nikjer zbranih gasilcev. V Gradišču so vsi spali. Končno pa je izvedel, da ta večer sirena sploh ni tulila. Vrnil se je domov v posteljo. K sreči se mu to noč ni več sanjalo o tuleči sireni. (Zgodbica je resnične).
Avtomobil je letel po zraku
EN POTNIK TE2KO IN DVA LA2JE RANJENA — AVTOMOBIL JE ZMEČKALO
26. novembra se je okoli 3. ure zjutraj dogodila huda prometna nesreča v Pesniškem dvoru pri hiši št. 1, na cesti Maribor—Lenart. Voznik Zastava 750 Alojz Lončarič in sopotnika Anica ter Franc Vrčko (vsi iz Lenarta) so se z veliko brzino peljali proti Mariboru. Pred tem so se precej časa zadržali v gostišču Črni les in je bil šofer vinjen. Kakih 20 metrov pred mostom, kii je v bližini omenjene hiše, je voznik zapeljal povsem na levo stran in začel od tam drseti po strmem nasipu. Kakih deset
metrov pred levim nabrežjem potoka so sledi izginile. Iz tega je možno sklepati, da je avtomobil to razdaljo preletel po zraku (okoli 11 metrov) in se je zaletel v nasprotni desni breg, nato se je zvil na desni bok in obležal v vodi. Struga je bila tam 5 metrov globoka.
Lončarič, katerega so najtežje izvlekli iz popolnoma razbitega avtomobila, ima zlomljeno desno stegno in sedem reber ter odrgnine po obrazu in verjetno počeno lobanjo. Franc Vrčko ima zlomljeno roko v zapestju in nekaj odrgnin, njegova žena pa rano na kolenu.
Vozilo je popolnoma uničeno ter je na njem več stotisoč din škode.
Vsem občanom želi srečno novo leto 1965
kolektiv
ZDRAVSTVENEGA DOMA
Lenart

Srečno in uspeha polno novo leto 1965 vam želi
Gostinsko podjetje
..cLl&tel Ol ucliSt
Maribor
in se priporoča s svojimi obrati!
A
FRANC ROŠKARIC — čevljar Ptujska cesta 21, Lenart
čestita občanom ob novem letu in se še nadalje priporoča
Srečno novo leto želijo:
FRANC ZARNEC — mizar, Jurovska cesta, Lenart
ERNEST POLANEC — pečar iz Lenarta
JANUZ JANUZI — slaščičar iz Lenarta
ANTON PUŽ — čevljar iz Lenarta
Mnogo delovnih uspehov v letu 1965 želi vsem bralcem Domačih novic
»Komunalni zavod Lenart«
Odjemalcem nudi: betonske cevi, vodovodni material in razne usluge!
»-is, -->>,. sr
----Si, J
• . *>." > - , -i <■/ > t/
PRETESNI ŠOLSKI PROSTORI
31,060 zaupno
SPRIČEVALA
Lansko zim.o se je v Gradišču vršil tečaj prve pomoči, ki ga je organizirala tamkajšnja osnovna organizacija RK. Tečaj je obiskovalo 17 slušateljev. Obljubljena so bila spričevala, ki jih še do danes noben slušatelj ni dobil.
MLADINA
SE JE SESTALA
Na pobudo KO SZDL Voličina so 25. novembra v kraju ponovno formirali aktiv ZMS. Izvolili so novo vodstvo in sprejeli program dela. Do sedaj mladina v tem kraju že nekaj časa ni imela vodstva. Za predsednika aktiva je bil izvoljen Jože Peklar.
Sklenili so, da bodo poživeli športno in klubsko dejavnost. Za omenjeno so potrebna finančna sredstva, ki jih aktiv nima. Zato mu bodo priskočile na pomoč ostale organizacije v kraju.
NOVA
STANOVANJA
Koncem novembra bodo v za-i družnem domu Benedikt vseljiva tri družinska stanovanja. S tem bo 1 končno začela ta stavba služiti ; svojemu namenu.
Nove garaže
Obrtno gradbeno podjetje Le-i nart je te dni dogradilo temelje ; za osem montažnih garaž, ki bo-< do stale na Radgonski cesti. Ga-i raže bodo montirali za potrebe I Zdravstvenega doma Lenart, de-1 lavci »Monterja« iz Dravograda,
S SKUPŠČINA OBČINE LENART
Oddelek za gospodarstvo in finance
S Številka: 4/12 465-205/64-7 I Datum: 3/12-1964
Dražbeni oklic
Skupščina občine Lenart bo dne 1 16. decembra 1964 na javni dražbi nna kraju samem prodala stano-v vanjsko hišo in gospodarsko po-s slopje, ležeče v k. o. Cerkvenjak — SStanetinci, pripisano pri vložni št. 4 47, ki sestoji iz:
pare. št. 71/2 stavbišče v izmeri 0 01.19 arov;
pare. št. 443/1 pašnik v izmeri
0	02.37 arov;
pare. št 443/2 vinograd v izmeri 3! 39.99 arov;
pare. št. 445 njiva v izmeri
1	15.14 arov
Osnovno šolo v Cerkvenjaku obiskuje 423 učencev. Staro šolsko poslopje ima samo šest učilnic in morajo imeti tehnični pouk v drugem poslopju. Veliko se je že govorilo o izgradnji nove šole v tem
V Gradišču je mladina poživela klubsko dejavnost. Trenutno še nimajo televizorja, imajo pa nekaj šahov ter sobo za igranje tenisa, vendar je ta soba premajhna. Pripravljajo se na družabne večere,
renrnfs
Posredujemo vam del članka pod naslovom: »Več mladega, sposobnega kadra v družbeno-politične aktive«. (Tednik št. 46):
Nesmiselno je človeku naložiti večje breme od njegovih zmožnosti in nepomembno je stremeti za tem, da funkcije nalagamo vedno istim posameznikom, ostale občane pa puščamo ob strani. Mnogo je sposobnih, naprednih in predanih, predvsem mlajših občanov, ki bodo voljni sprejeti to ali ono družbeno politično funkcijo. Kot velja
POPRAVILO GRADI \A TRATAH
Zavod za duševno defektne Hrastovec je pričel z obnavljanjem opornih zidov pri gradu Trate, kjer ima zavod svojo podružnico. Popravilo opornikov bo stalo preko 10 milijonov din. Dela izvaja Obrtno gradbeno podjetje Lenart.
ČITAJTE
,J)amace name"
za skupno vrednost 849.019 dinarjev.
Pričetek dražbe bo ob 9. uri.
Navedena stanovanjska hiša, delno podkletena, z vgrajeno stiskalnico za sadje — prešo — in gospodarsko poslopje, pokrito z zarezniki, ne bo prodano pod izklicno ceno. Zgradba ima električno napeljavo. Vsak, ki se hoče udeležiti dražbe, mora položiti kavcijo v višini 10 "(1 od izklicne cene ali 84.901 din.
Kavcija kupca se vračuna v kupnino. V kolikor pa kupec, ki je ponudil najvišjo ceno, po dražbi ne sklene v roku 8 dni kupne pogodbe s skupščino občine Lenart, zapade kavcija v korist proračuna skupščine občine Lenart.
Ponudbe se dajo pismeno ali ustno na zapisnik.
Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Franjo Muršec
kraju, vendar bo za realizacijo teh predlogov potrebno širše družbeno sodelovanje. Stropniki v sedanji šoli so dotrajali in bo potrebno resno misliti na novo šolsko poslopje.
na katerih bodo imeli krajše zabavne programe. V zimski sezoni bo potrebno v tem kraju povečati tudi število izposojevalcev knjig v tamkajšnji knjižnici, ki je dobro založena.
v vseh panogah gospodarstva, v družbenih službah in drugod, tako velja tudi v družbeno-političnih organizacijah načelo rotacije in se je te možnosti treba predvsem po krajevnih množičnih organizacijah smeleje posluževati in stremeti za tem, da bi funkcije hitreje prehajale od občana na občana, saj bo s tem mnogo več občanov aktivno sodelovalo v družbeno-političnem delu in tudi razgibanost terena bo mnogo večja. V današnjem samoupravnem mehanizmu se stremi za tem, da sleherni občan aktivno sodeluje v celotnem gospodarskem odločanju v občini in da aktivno dela v družbeno-političnih organizacijah ali društvih.
Pisma bralcev
MARIJA JURAC iz Mislinje, Tolsti vrh 54, nam je poslala pismo, v katerem med drugim piše: »Vaš list z zanimanjem prebiram in sem vesela vsake številke. List ne prebiram sama, ampak ga tudi poso-jujem. Vse številke Novic shranjujem in bom na koncu leta iz njih napravila knjigo. Pri izdajanju lista vam želim mnogo sreče, ob novem letu 1965 pa vse dobro!
Marija, zahvaljujemo se vam za spodbudne besede. Veseli nas, da Novice spravljate, saj je v njih precej materiala, ki ostane vedno zanimiv. Pozdrave in čestitke vam vračamo! Uredništvo.
Vojak LOJZE HABJANlC iz
V. P. 3065/18 Sombor, nam je poslal obširno pismo. V njem se spominja na delo mladinske organizacije v Zavrhu, pozdravlja vse domače in prijatelje. Obširno tudi piše o JLA in o njeni povezavi z ljudstvom.
Dragi Lojze, Tvojega pisma smo bili veseli, vendar ga v celoti nismo mogii objaviti. Želimo Ti, da bi se lepo počutil v vojaški suknji in da bi Te pri tem kratkočasile Domače novice! Uredništvo.
Teren drsi
Vse odkar je speljana nova trasa Severne magistrale od Lenarta proti Benediktu ima Cestno podjetje Maribor težave zaradi drsečega terena v bližini gostišča Elbl. Te dni omenjeno podjetje ponovno utrjuje teren. Delo je težavno, ker skozi zemeljske plasti prodira voda.
Iz naše preteklosti
V naših krajih so se obdržali razni stari običaji še do današnjih dni. Ob času porok ne dovolijo ženinu, da bi prišel v hišo ali videl nevesto, predno ne odgovori na nekaj vprašanj. Naš posnetek pa prikazuje, kako so iz hiše poslali namesto neveste staro žensko (maskirano osebo), katera dolži ženina, da je oče njenih otrok in da mora zato dati starki odškodnino. Prava nevesta se prej ne pokaže, dokler ni ženica zadovoljna s prispevki, ki jih dajo tudi ostali svatje. Ko je starka zadovoljna, se umakne in iz hiše pridejo belo oblečena dekleta, nato pa prava nevesta.
Fotograf Mirko Brumen je posnetek napravil na gostiji pri Kurovih v Kunovi pri Negovi.
SKRB ZA DRUŽABNOST
Jože Šuman
OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA
OSNOVNA NAČELA PRI REZI IN VZGOJI SADNEGA DREVJA
Namen obrezovanja in vzgajanje sadnega drevja
Sadno drevje obrezujemo z namenom, da nam redno in obilno rodi, da mu damo obliko, ki je najbolj prikladna za uporabo sodobne agrotehnike. Za primer vzemimo neobrezano sadno drevje.
Vsa sila rasti je v zgornjem delu krone, spodnji del sčasoma popolnoma preneha z rastjo. Začne prej roditi. Pozneje raste drevo v širino, s čemer se stopnjuje tudi rodnost, rast pa slabi. Zaradi tega se drevo izčrpa in v prihodnjem letu ne rodi. Drevo si S tem zopet opomore in prihodnje leto zopet obilno rodi, nastopa izrazita izmenična rodnost, kar je tipičen pojav v naših slabo oskrbovanih kmečkih sadovnjakih. Drevo živi sicer dolgo časa, daje pa (neredne in nekvalitetne pridelke. Drevo je visoko z gosto krono, kar spet onemogoča učinkovito zaščito, otežkoča obiranje. To vse pa zvišuje stroške proizvodnje.
Prav tako ne dosežemo pravega namena s premočnim obrezovanjem, ker pride drevo pozno v rodnost, pa tudi pridekli so manjši. Ker je krona gosta, je v notranjosti asimilacija slaba. Gosta krona je zatočišče škodljivcev in idealen kraj za bolezni. Zato nobena od teh skrajnosti ne pride v poštev za proizvodnjo.
Drevo moramo obrezovati po fizioloških načelih, ker bomo le tako vzgojili in obdržali drevo v taki
obliki, ki bo ustrezala mehanizaciji, lažjemu obiranju, zaščiti pred boleznimi in škodljivci. Krona bo zračna in sončna, kar bo pripomoglo k boljši kakovosti sadja. Na splošno moramo poznati biologijo drevesa. S pravilno rezjo drevo vzgajamo in vzdržujemo razmerje med rastjo in rodnostjo. To nam zagotovi redne in kvalitetne pridelke. Vedeti moramo, da vsaka rez slabi drevo in mu na ta način skrajšuje življenjsko dobo, vendar naj nas to ne moti, kajti pravilno obrezano drevo preide v kratkem času v polno rodnost, da več sadja, kakor drevo vzgojeno po starem načinu, pa čeravno bi živelo dalj časa. Iz tega je razvidno, da postajajo starejše drevesne oblike neprimerne in nerentabilne. Nismo več zainteresirani za lepo vzgojna obliko in dolgo življenjsko dobo ampak nam je glavni cilj pri rezi vzgojiti drevesno obliko, kj hitro zarodi in obilno rodi, da se čimprej amortizira.
Fiziološke osnove rezi
Z rezjo vzdržujemo razmerje med rastjo in rodnostjo. Pri rezi moramo upoštevati rast in rodnost, ne smemo iti v skrajnost, da bi pospeševali samo rast ali pa samo rodnost. Za rodnost je potrebna velika listna površina, ki se tvori samo na dolgih mladikah. Pozneje se drevo zaradi stalne rodnosti izčrpa, oslabi v rasti, rodnost pa preneha zaradi pomanjkanja listne površi-
REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL OD 15. 00 31. DECEMBRA
SKUPŠČINA OBČINE LENART
Odsek za notranje zadeve
OBVESTILO Skupščina občine Lenart, Odsek za notranje zadeve, obvešča lastnike motornih in priklopnih vozil, da po 13. členu pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list FLRJ, štev. 22/61) mora lastnik oz. upravitelj motornega vozila ali priklopnika zahtevati podaljšanje registracije vozila za naslednje leto pred potekom leta, za katero velja prometno dovoljenje. To mora storiti v roku, ki ga določi organ, ki je pristojen za registracijo vozil.
Registracija motornih in priklopnih vozil se bo vršila za območje občine Lenart, na odseku za notranje zadeve pri Skupščini občine Lenart, soba štev. 14/1 od 7. do 13. ure v času od 15. do vključno 31. decembra 1964 po naslednjem vrstnem redu:
od črke A do vključno črke C dne 15. 12. 1964;
od črke C do vključno črke E dne 16. 12. 1964;
od črke F do vključno črke H dne 17. 12. 1964;
od črke I do vključno črke K dne 18. 12. 1964;
od črke L do vključno črke M dne 21. 12. 1964;
od črke N do vključno črke P dne 22. 12. 1964;
od črke R do vključno črke Š dne 23. 12. 1964;
od črke T do vključno črke U dne 25. 12. 1964;
od črke V do vključno črke 2 dne 28. 12. 1964.
V navedeni razpored so mišljene vse gospodarske organizacije, ustanove in zavodi z začetno črko imena podjetja.
Prošnji, za podaljšanje registracije, ki jo vložite v dveh izvodih, je treba priložiti za osebna, tovorna in priklopna vozila državni kolek za 700 din, za motorna kolesa pa kolek za 400 din, poleg takse je treba priložiti še kartonček s potrjeno veljavnostjo tehničnega pregleda in potrdilo o zavarovanju vozila za vse gospodarske organizacije.
Prošnja mora biti izpolnjena s pisalnim strojem, tiskovine se dobijo pri vratarju občine v času podaljševanja registracije, in sicer dnevno od 7. do 14. ure.
Opozarjamo tiste lastnike motornih vozil, ki za leto 1965 ne nameravajo registrirati vozil, da v decembru vozilo odj avijo.
Odlok o višini pristojbin, ki jih je treba plačati za cestna motorna vozila, je objavljen v Uradnem listu SFRJ, štev. 42/63.
Iz pisarne odseka za notranje zadeve Skupščine občine Lenart
Rast je odvisna od aktivnosti korenin in prehrane. Pogoj za rast so mineralne snovi in dušik, za rodnost pa ogljikovi hidrati, ki so produkt asimilacije in so potrebni za tvorbo cvetnih brstov ter razvoj plodov. Rast in rodnost sta odvisna od razmerja med dušikom in ogljikovimi hidrati (N:C). N je dušik, ki ponazarja rast, C predstavlja ogljikove hidrate, oziroma rodnost. Veliki pomen za rast in rodnost imajo tudi hormoni, ki služijo kot dražilno sredstvo za ustvarjanje nove rasti in rodnosti.
V	mladosti drevo bujno raste, vsi asimilati (ogljikovi hidrati) se porabijo za rast, dušik prevladuje nad ogljikovimi hidrati (N:C). Napačno je, če drevo v mladosti preveč režemo, ker zmanjšujemo listno površino, slabimo asimilacijo, dušik pa vedno bolj prevladuje. S tem povzročimo pomanjkanje ogljikovih hidratov, kar ima za posledico, da drevo pozneje zarodi.
V	dobi rodnosti nastane uravno-vešenost med dušikom in ogljikovimi hidrati. V tej dobi se drevo rado izčrpa, zato ga začnemo rezati močneje, povečamo obroke dušika, da pospešimo rast in tako obdržimo razmerje med N ; C. Prevladovanje ogljikovih hidratov nas lahko privede do izmenične rodnosti, kar moramo preprečiti z rezjo in gnojenjem. To razmerje lahko ustvarimo tudi z upogibanjem mladic v vodoravno lego. S tem preprečimo odtok ogljikovih hidratov iz mladic, ki zaradi tega zarodijo.
Razmerje med dušikom in ogljikovimi hidrati se pomakne v korist ogljikovih hidratov, kar ima za posledico hitrejši začetek rodnosti. To je tudi naš cilj pri rezi mladega sadnega drevja, da čim bolj skrajšamo dobo nerodnosti in podaljšamo dobo rodnosti.
(Dalje prihodnjič)
Dip. vet. Ivo Rapoc
Pomisli - ugani
V 21. številki smo vam predstavili: predsednika zveze književnikov Jugoslavije Meso Selimoviča. Posnetek je bil napravljen 20. oktobra v le-narškem klubu. Zreb je tokrat izbral Reziko Živko iz Bokavc 80 pri Murski Soboti. Knjižno nagrado ji bomo poslali po pošti.
Pripomniti še moramo, da tokrat uganka res ni bila težka ter smo dobili vse pravilne odgovore.
Danes je vaša naloga, da uganete ali je napravljen posnetek v Skopju, Zagrebu ali v Lenartu.
Odgovore pošljite do 20. decembra v naše uredništvo.
KORUZA NAJBOLJE USPEVA
POGODBENO SODELOVANJE V RASTLINSKI PROIZVODNJI
Pogodbenemu sodelovanju za pšsnico se je v zadnjih letih dal neutemeljeno visok poudarek; ni mogoče zanikati, da v naših območjih pšenica ne bi uspevala, vendar je jasno, da bi ob smotrni rajonizaciji posameznih poljedelskih kultur, pšenica izgubila vodilno mesto. Sorazmerno zelo težko izvedljiva pravočasna jesenska setev, tvegano prezimovanje ter spomladanska prekomerna vlaga, onemogočata realno pričakovanje pridelka iznad 30 mtc, kar pa je na meji rentabilnosti in postavlja vprašanje o smotrnosti večjega vlaganja.
Drugo je seveda vprašanje agro-minimuma, katerega ne gre mešati s pogodbenim sodelovanjem. Brez dvoma morajo biti naša prizadevanja usmerjena v uporabo ustreznih sort, umetnih gnojil in skratka na uporabo modernejše agrotehnike, saj nam le ti ukrepi zagotavljajo večji pridelek in s tem predpostavko, da je večje število ljudi, kateri se oskrbujejo z žitaricami iz »lastnih virov«, vendar je jasno, da se pšenica ne pojavlja kot tržni višek
ali pa je to v tako mali meri, da ni omembe vredno. Dosedanje izkušnje tako kažejo. Zaradi tega naj bi proizvodnja pšenice ostala po površini v dosedanji velikosti, vso skrb pa bi se moralo posvetiti uporabi sodobne agrotehnike vsaj v okviru predpisanega agrominimu-ma.
Osnovni poudareh celotnega pogodbenega sodelovanja v rastlinski proizvodnji bi moral biti v proizvodnji krmnih rastlin, počenši od proizvodnje krme, detelje, lucerne, predvsem pa koruze.
Koruza je v Slovenskih goricah poljedelska kultura številka ena. Proizvodni rezultati, kateri so bili doseženi na površinah »Agrokom-binata« KZ Lenart v zadnjih treh letih, so dovolj prepričljivi, da potrjujejo to trditev. Ob uporabi ustreznih sort semena, potrebnih količin hlevskega gnoja in umetnih gnojil, predvsem ob pravočasno izvedenem redčenju in kultivi> ranju ter dognojevanju je hektarski donos okrog 7000 do 8000 kg suhega zrnja garantiran.
(Nadaljevanje na 7. strani}
KORUZA
{Nadaljevanje s 6. strani)
Če izračunamo vrednost suhega zrnja ter vrednost slame, katera predstavlja za kmeta, pod pogojem, da je pravočasno spravljena, dragocen izvor voluminozne krme, potem vidimo, da je dejansko koruza kultura, katera v pogledu rentabilnosti presega vse ostale kulture. Nad vse pomembno je to, da je koruza dragocen izvor koncentrirane hrane za govedo in
NAJBOLJE
prašiče ter v določeni meri za kokoši. Pogodbenemu sodelovanju v proizvodnji koruze je potrebno posvetiti v prihodnje največjo pozornost. To ne bo tako težko, saj so rezultati na vseh obratih Agrokom-binata KZ Lenart najboljši dokaz visokega pridelka.
Nič manj pomembno ni pridelovanje travno deteljnih mešanic ter samih detelj in lucerne. Ob pravočasnem spravilu in ob uporabi koruze je odveč vsako krmljenje z
USPEVA
nabavljenimi koncentrati, kateri postajajo ob sedanjih pogojih nedostopni in spričo tega nerentabilni.
Realizacija za travniško poljedelsko proizvodnjo mora biti izključno v živinorejski proizvodnji. V ostalih poljedelskih kulturah je sodelovanje mnogo manj pomembno, seveda ga ne gre v nobenem primeru zanemarjati, vendar morajo biti vsa naša prizadevanja usmerjena na prej navedene kulture.
FILMSKI
LENART
13. decembra »VOLARE« italij. črno beli film 20. decembra
»DESANT NA DRVAR« jugosl. črno beli film
VOLIČINA
»RIMSKA SUŽNJA« italij. zgod. film 20. decembra
»CAS BREZ USMILJENJA« angl. psih. drama
I®* keeji i* letu 1000
Piše: Franc Šuman
(33)
Ko je v letu 1629 Adam Urba-nič (tedanji župnik pri Lenartu) uvedel rojstno knjigo, najdemo dne 4. junija istega leta in potem še večkrat do leta 1650 vpisanega kot botra ludimagistra ali ludirektora (tako so imenovali takratne učitelje), to je bil neki Ivan Kyren-Kiiren. Iz tega lahko domnevamo, da je verjetno že takrat obstojala šola v Lenartu. Ludimagistri so bili takrat ugledni in spoštovani možje. Radi so jih vabili na gostije in druge ljudske prireditve.
Prva šolska zgradba v Lenartu je bila enonadstropna (lesena). V njej je bila učilnica in stanovanje za ludimagistra (učitelja) in za kurata ali filijalista, ta je bil kot drugi kaplan, ki je vodil lenarško podružnico pri tedanjem Sv. Juriju v Slov. Gor. On je pomagal pri učenju ludima-gistru. Ta zgradba je stala na vzhodni strani farovža (še v cerkvenem obzidju). Ta šola je bila vsled starosti že tako trhla, da se je ob nevihti in viharju dne 4. julija 1804 porušila. Nato so zgradili novo šolo na južni strani cerkve, ki je bila tudi za cerkvenim obzidjem in je stala med cerkvijo in sedanjo šolo. Ta stavba je bila pritlična. Leta 1818 je omenjeno poslopje uničil po-
žar. Tega dne so pogorele še štiri hiše. Dne 12. junija je pogorelo še šest in 19. junija ena hiša. V enem primeru so ugotovili, da je ogenj v svoji hiši podtaknila neka slaboumna ženska (Toma-žičeva). Za ostale požare so dol-žili nekega pruskega dezerterja (vojnega ubežnika). Dejanja mu niso mogli dokazati, vendar so ga iz Lenarta izgnali. S tem pa je podtikanje ognjev prenehalo.
Ti požari so Lenarčane tako zastrašili, da so postavili stalno stražo 30 mož, ki je do decembra čuvala vse hiše pred ognjem v trgu Lenart.
Leta 1818 se je pod nadzorstvom takratnega trškega sodnika in šolskega nadzornika Karla Ivana Schrambecka na zapadni strani znižalo štiri klaftre visok cerkveni ter turški zid, do sedanje višine. Na vzhodni strani pa je bil do tal porušen. Tik za porušenim zidom na južni strani vzporedno s cekvijo so v tem letu postavili zgradbo, ki je imela v pritličju dve večji sobici za učilnice ter stanovanje za učitelja. V prvem nadstropju so bile tri večje sobe in stanovanja za drugega učitelja. V tem letu je postala šola dvorazredna. Za izgradnjo te nove šole so prispevali: a) Dominij, b) Patronus, c)
vsi všolani kraji. Dominij grajska in trška oblast sta prispevala za ves stavbeni material. Patronus in ustanovitelj je bil admontski samostan, je prispeval vse potrebno pohištvo in ostalo šolsko opremo ter poravnal stroške za vsa mizarska, steklarska, pečar-ska in ključavničarska dela. Všolani kraji pa so se obvezali izvršiti vse vožnje in vsa ročna dela. Drugi stroški, čiščenje šole, dimnikov, greznic ter plačilo zavarovalnine proti požaru in nabavo drv za šolo so bili razdeljeni enako na vse tri partnerje. Zanesljivo lahko ugotovimo, kateri kraji so prišli v upoštev za obiskovanje te šole.
V	letu 1840 zasledimo prvikrat vse všolane kraje in od tega leta naprej število šoloobveznih, šo-loobisku jočih in šoloponavljajo-čih šolskih otrok obojega spola. Omenjenega leta so bili všolani v lenarško šolo sledeči kraji: Lenart, Lormanje, Šetarova, Por-čič s Porčkim vrhom, Spod. Žer-javce z Žerjavskim vrhom, Za-markova z Zamarškim vrhom in del Jurovskega dola.
V	letih 1811 do 1818 je pri Lenartu obiskovalo šolo po 78 otrok obojega spola. V letu 1840 pa že 140 obveznih in 37 ponavljajočih obo jega spola. V letu 1850 je bilo
226, v letu 1860 240, v letu 1870 je obiskovalo šolo 238 od 291 obveznih otrok obojega spola. V letu 1874 je bilo 338 otrok obojega spola. V letu 1879/80 je bilo 342 šoloobveznih otrok obojega spola.
V	letu 1890 je bilo 368 šoloobveznih otrok, razen teh je še obiskovalo 10 otrok iz sosednjih šolskih okolišev. V tem letu so prvič od obstoja šole obiskovali šolo vsi šoloobvezni otroci.
V	letu 1895 je bila šola že šti-rirazredna. Postala je pretesna in so jo v zgodnji pomladi porušili ter pričeli z izgradnjo nove šole. Izgradnjo šole je prevzelo stavbeno podjetje Michel iz Gradca za 45.000 kron. Šola je bila dograjena do meseca septembra 1897. Med tem časom se je vršil šolska pouk v privatnih hišah. Prvi razred je bil na Jurovski cesti v hiši upokojenega nadučitelja Janeza Reicha. Drugi in tretji razred sta bila v dvoriščni zgradbi sedanje pekarne na Ptujski cesti. Četrti razred je bil v hiši dr. Juga, sedaj S. L. P. zapadno od lekarne na Radgonski cesti.
Nova šola je za takratni čas odgovarjala vsem potrebam in arhitektonskim okusom ter je bila takrat ena od največjih šol v Slovenskih goricah.
(se nadaljuje)
Ti« in riše: F. Prijatelj
Oče je še vedno hodil na dnino, mati pa je doma gospodinjila. Zvečer je oče od kmeta prinašal pločevinaste ploščice, ki jih je dobival za vsaki dan dnine. Na ploščicah je bil vtisnjen kmetov znak. S pomočjo njih je bilo mogoče pri kmetu dobiti pridelke ali pa je ta prišel orat. Tovrstno plačilo je bilo v naših krajih dolgo časa v navadi.
Vaščanom je šlo vedno bolje. Privadili so se dela v zadrugi, Kranjc pa je ostal pri starem. Kurjavo si je prislužil s podiranjem drevja. Za plačilo mu je lastnik gozda pustil panj. Veliko je bilo dela predno je bil panj spravljen iz zemlje. Korenine so bile močno zasidrane. Očetu so pri tem delu pomagali tudi otroci.
Nekoč so podirali veliko smreko. Krajnc je z vso močjo sekal v sočno deblo. Naenkrat pa se je sekira snela iz ročaja in se zasadila Matiji v palec na nogi. Palec je bil skoraj na pol odsekan. Dolgo je minilo predno je rana zacelila. Matija je prihajala negovat bolničarka Zora.
Panji so bili veliki in težki. Kranjcu je poteklo mnogo znoja, predno jih je doma raz-klal in iz njih napravil polena. To je delal ponavadi pozimi, ko pri hiši ni bilo drugega dela. Za premaganje trdovratnih grč je uporabljal železne ali lesene zagozde. Kljub mrazu je bilo Kranjcu vroče.
»KLEMOS« DANES IN JUTRI
V ZAČETKU PRIHODNJEGA LETA BODO ODPRLI NOVI OBRAT V VOLIČINI
Letos je bilo v Obrtnem podjetju »Klemos« zaposlenih povprečno 80 delavcev in uslužbencev. Predvidevajo, da bo prihodnje leto zaradi povečanja proizvodnih kapacitet, povprečno zaposlenih 90 delavcev.
»Klemos« je mlado podjetje, vendar pa je v svojem delu doseglo že precejšen napredek. Kolektiv se bori doseči iz dneva v dan več. Sedaj obdelujejo gradbeni aluminij, izvršujejo gradbeno ključavničarstvo, strelovodna in ostala kleparska dela, imajo galanterijo, gal-vano, s prihodnjim letom pa bodo pričeli z izdelavo fleksibilnih (gibljivih) cevi v Voličini.
Tehnične procese proizvodnje je kolektiv za stare dejavnosti v celoti obvladal. Predvidevajo, da bodo v prihodnjem letu nekatere panoge izločili iz proizvodnje. Držali se bodo plana. Predvidevajo, da bodo prodajo proizvodov zasigura-li vse leto vnaprej. 60 odstotkov proizvodnje se bo sestajalo iz klju-
hodka in 73 % za osebne prejemke. Poudarjajo, da so pri njih osebni dohodki izključno odvisni od večje produktivnosti in boljše organizacije dela.
Včasih so v podjetju primeri, da so osebni dohodki izpod 25.000 din. To je v primeru, ko se na delovnem mestu ne vloži stoodstotni efekt. V kolektivu so pojavi, da pride do neopravičenih izostankov od dela, predčasni odhodi z dela ipd. Vse to pa vpliva na višino osebnega dohodka. Po normi je za vsa delovna mesta zagotovljeno povprečje 26.000 din. V letu 1965 naj bi ne bilo v Klemosu osebnega dohodka izpod 30.000 din, tako pravijo vodilni v podjetju. Mi pa menimo, da si bo celoten kolektiv prizadeval, da bo to realizirano, saj bo v korist slehernemu delavcu, ker bo višji njegov življenjski standard. Pri dvigu efekta proizvodnje pa bo potrebno povečati skrb za štednjo z materiali. Drugo
resirano, da je ta obrat v bližini Maribora. Obrat v Voličini bo zaposlil tudi nekaj delovne sile in s tem se bo dvignil narodni dohodek tamkajšnjih prebivalcev.
Kolektiv bo imel s tem tudi mož-
tudi vedno več za obratna sredstva.
Ves kvalificirani kader, ki je zaposlen v Klemosu, je izučen pri privatnih obrtnikih in ni navajen na strožji kriterij, ki je potreben pri
V Klemosovi galvani
PRIHODNJE LETO BODO V KLEMOSU ZAPOSLILI VEČ DELOVNE SILE — LETOS BODO DOSEGLI 210 MILIJONOV DIN BRUTO PROIZVODA, PRIHODNJE LETO PA 330 MILIJONOV — V VOLIČINI BODO IZDELOVALI GIBLJIVE CEVI IN PRIČAKUJEJO, DA BODO V TEM OBRATU DRUGO LETO DOSEGLI 102 MILIJONA LETNE REALIZACIJE — PRIHODNJE LETO NE SMEJO BITI OSEBNI PREJEMKI IZPOD 30.000 DIN, TO PA JE ODVISNO OD VEČJE STORILNOSTI IN DELOVNE DISCIPLINE!
čavničarske galanterije in iz fleksibilnih cevi, ta proizvodnja bo prodana v začetku leta. Ostalih 40 odstotkov proizvodnje sestoji iz gradbenega aluminija in ključavničarstva. Njihova realizacija pa je odvisna od investicijskih sredstev.
Letos bo Klemos dosegel 210 milijonov bruto proizvoda. Po planu za prihodnje leto se bo ta dvignil na 330 milijonov din. Letos so za sklade predvideli 25 odstotkov ali 10 milijonov din, za plače pa 75 odstotkov ali 61 milijonov din.
Za drugo leto predvidevajo za sklade 27 odstotkov od bruto do-
leto bodo skušali čimmanj odstopati od plana.
V začetku prihodnjega leta bo v starem kulturnem domu v Voličini pričel obratovati novi Klemo-sov obrat. Tukaj bodo izdelovali gibljive cevi. Pričakujejo, da bo v tem obratu 102 milijona letne realizacije. Tehnično opremljenost bodo kupili od mariborske livarne. Livarna se je pričela ukvarjati predvsem z barvastimi kovinami in je proizvodnjo gibljivih cevi opustila. Samo podjetje pa za svoje proizvode potrebuje veliko količino gibljivih cevi in je zato zainte-
nost, da bo prešel iz polfinalnih na finalne izdelke. Prostor v Voličini je primeren, ker za začetek zahteva manjše investicije. Opremo bodo obročno odplačevali pod ugod-
izdelavi artiklov za širše tržišče. Še vedno se meša drobno obrtniška mentalileta z industrijsko. Tudi problem polproletarcev je vredno omeniti. Delavci se po delu v
nimi pogoji. Kolektiv želi preiti na kolektivu bavijo še z obdelova-
n
klemos"
želi občanom v letu 1965 novih delovnih zmag! Kolektiv obrtnega podjetja »K L E M O S« Lenart
Izdelava aluminijaste opreme
NATEČAJ
Obrtno podjetje Klemos se bo razvilo v industrijsko podjetje in zato potrebuje novo ime. Bralci imajo možnost sodelovati pri izbiri imena tako, da si izmislijo primerno ime in ga dostavijo do 20. decembra na naslov: »Klemos« Lenart. Pri sestavi imena morate upoštevati Klemosovo proizvodnjo: obdelava aluminija za gradbeništvo in opremo lokalov ter izdelava fleksibilnih (gibljivih) cevi. Novo ime naj bo sestavljeno iz delov besed, ki ponazarjajo glavno proizvodnjo (npr. »FLEKSAL«), Najboljši predlog bo nagrajen s 5000 din.
industrijsko proizvodnjo. Kljub temu pa bo še ostala skupina, ki bo dajala obrtne usluge. Sčasoma pa bo potrebno gledati na to, da bo manjše usluge izvrševal nekdo drugi.
Kolektiv planira nenehen porast proizvodnje, ta pa je odvisen tudi od tega, če bo možno dobiti potrebne surovine, za kar nima jamstva. Drugo leto bo podjetje dalo
moda — moda — moda — moda
njem zemlje, kar pa peša njihovo fizično kondicijo.
Kolektiv ima trenutno samo štiri družinska stanovanja in prihodnje leto ne nameravajo več graditi. Sedaj ni na razpolago sredstev in tudi kreditov ni moč dobiti.
V Klemosu se zavedajo, da je delavcem potrebno nuditi izobrazbo. Pri delavski univerzi so zato prijavili nekaj tovarišev za osnov-: nošolsko izobraževanje za odrasle..
moda
moda — moda — moda —
I	Za jesen in zimo
=	Oblačimo tiste kroje oblek, ki nam pristojajo. Ni vse naj-
=	modernejše za nas, kar je za nekoga drugega. Mogoče smo mi
=	močnejše postave ipd. Torej oblačimo se postavi primerno.
=	Letošnja jesenska in zimska moda priporoča dekletom, da
=	nosijo krznene pasove na spodnjem robu plašča in na robu
=	rokavov.
H	Na svoj račun so ponovno prišli ovratniki iz lisičjega krzna
=	v naravni barvi. Lisico si zavijemo okoli vratu tako, da nam
|	bo toplo tudi v nos, če nas v njega zebe.
|	Preko letošnje zime deklet ne bo zeblo v noge. Moderne
=	so volnene nogavice iz grobe volne s čipkastimi vzorci.
=	. Dekleta preko zime ne bodo žalostna zaradi bolečin od
=	kurjih očes. Nosile bodo udobne, široke nizke čevlje z zaokro-
=	ženo konico, visokim jezičkom in srednje visoko široko peto.
...................................................mu ■ ................■■■mi........muhi..............................