lVS! * > IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna Plenum Smučarske zveze Slovenije Leto IV, - Štev. 49, Ljubljana, 5. decembra 1948. FIZKULTURNI TEDNIK Žfivatina in zanimiva tekma Z. zvezne lige Ponziana: Dinamo t# Ljubljani se je končala z neodločnim rezultatom 0:0 Danes popoldne smo v Ljubljani na Stadionu Železničarja v Šiški gledali zanimivo prvenstveno tekmo I. zvezne lige med moštvi tržaške Ponziane in zagrebškega Dinama. Za to tekmo je med ljubitelji nogometne igre v Ljubljani vladalo veliko zanimanje, saj se je na igrišču kljub dokaj gosti megli hladnemu vremenu, zbralo blizu fOOO gledalcev, ki so po lepi in živahni igri vsaj enkrat nerazočarani odšli z igrišča. Teren je bil za igro težak, pomrznjen in spolzek, megla pa je otežkočala pregled nad igriščem in žogo. Prvih 10 minut prvega polčasa je bilo v premoči moštvo Dinama, medtem ko se je Ponziana šele tedaj otresla začetne nervoze in uredila svoje vrste. Po nekaterih nevarnih prodorih je slednjič kljub tehnično boljšemu Dinamu Ponziana prešla v rahlo premoč in je igra povečini potekala na polovici polja pred vrati Dinaina. Igralci Ponziane so se odlikovali po lepem dodajanju in Novo športno društvo v Ljubljani V petek 3. decembra je bil v dvorani kavarne Majcen za Bežigradom ustanovni občni zbor novega športnega društva. Ustanovno skupščino je o tvoril Marijan čamernik, ki je podal obširno poročilo o delu pripravljalnega splošno odbora in nakazal naloge, ki čakajo __ nnvn Umi 5ftrrv .QtrnI nofovo ‘r našimi športnimi množicami. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: --- . ____ igra končala neodločeno. Na __ _ . - ss «3?«*srr sje ssms. srr ESHSSHSE3 brih strelcev, ki bi znali številne, za gotovo na moč želijo še več'Inkih te- ve Jugoslavije lik socialističnega člo-gol ugodne prilike realizirati v svojo kem v Ljubljani, saj bi dvignile zani- ,X,ekay kfr 1)0 brez dvoma težka in ve-korist. Obojestranski nevarni napadi manje za pravo nogometno igro med spe%ek kSSkupn?m Saporom v ??grad-' so se vrstili drug za drugim, v njih pa našimi čnrvrtr,,-™,- ----.--- t>--»si- so se predvsem odlikovali hitri in dolgi prenosi žoge po igralcih Ponziane, ki so vse do konca prvega polčasa, ki se je končal neodločeno 0:0, nevarno ogrožali vrata Dinama. V začetku drugega polčasa je bil nekaj minut spet Dinamo v rahli premoči, nato pa se je igra prenesla na polje pred vrata Dinama in se Dina-movci kljub boljši tehniki in rutini niso mogli otresti hitrih in nevarnih napadov Ponziane. Igra je bila vseskozi izredno lepa in živahna, predvsem pa sta se v obeh moštvihn odlikovala vratarja, ki sta uspešno branila mnoge nevarne žoge in je v glavnem njuna zasluga, da se je ta borbena nji socialistične domovine. Po poročilu se je razvila razprava, ki je predvsem obravnavala vprašanje športnih igrišč in sodelovanja pri graditvi novih športnih objektov. Nato je podal referat o 2. kongresu FISAJ-a in njegovih sklepih tovariš Edi Serpan. Nakazal je glavne naloge novega društva in poudaril, da je 2. Ponziana: Segala, Valcareggi, Rieot- kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije skupno s sklepi 5. kongresa KPJ odprl jugoslovanski fizkulturi novo pot v socialistično bodočnost! Istočasno je pozdravil skupščino tudi v imenu Fizkulturne zveze Slovenije in želel novemu društvu pri ustvarjanju velikih in težkih nalog mnogo uspehov. Skupščina je soglasno sklenila, da bo ime novega športnega društva Partizan in društvene barve bela-rdeča. Uprava društva je bila soglasno izvoljena. Tako načelu j eta Partizanu podpredsednik MLO Gorjanc Jože kot predsednik in čamernilt Marjan kot sekretar. člani sekretariata društva so: Bohinc Leo, Čelan Branko, Dečman Anton, Ahčin Milka in Rigler Janez. Ob zaključku skupščine se je v imenu nove uprave društva zahvalil tov. Gorjanc, ki je obljubil, da bo nova uprava storila vse, da dvigne športno delavnost za Bežigradom. Dinamo: Arneri, Jurič, Horvat, Puk-šec, Jazbinšek, Pleše, Reiss, Cimer-mančič, VVoifl, Čajkovski, Benko. ti, Bertotti, Garlin, Tramarn, Polak, Preseili, Maluta, Mlakar, Tommasini. Tekmo je z nekaterimi napakami sodil Mrkobrad iz Beograda. Ob koncu bi bilo priporočati večjo discipliniranost gledalcev, ki so zaradi slabe vidljivosti v megli silili tesno na rob samega igrišča, ter s tem otežkočali potek tekme. 1 Priznanja najboljšim iizkulterni- j | kom ob Dnevu republike g Na akademiji Telovadne zveze Jugoslavije v proslavo Dneva re- 1 H publike v Beogradu so bili od komiteja za fizkulturo pri vladi FLRJ | in izvršnega odbora FISAJ-a pohvaljeni številni fizkulturnikj in 1 društva, ki imajo posebne zasluge za razvoj in napredek našega 1 športa. Iz dolgega seznama pohvaljenih fizkultumikov iz vse države B povzemamo le tiste, ki jih pozna naša širša športna javnost. 1 Za dostojno in uspešno zastopanje naše države in fizkulturnega 1 gibanja, za veliki tehnični nivo in uvežbanost sestave, za pežrtvo-1 valnost in visoko patriotično zavest je dobil najvišje priznanje ko. 1 lektiv udeležencev letošnjega vsesokolskega zleta v Pragi z glavnim B štabom, v katerem so bili med drugimi dr. Ivko Pustišek, A lado Juli rančič in Tomaž Šavnik. Poleg teh so posebno pohvaljeni za iste ■ zasluge dr. Viktor Murnik, Boris Gregorka, inž, Viktor Lindtner, Jeli lica Vazzas, Lojze Savom, Lojze Kovač, Leopold Šega, Matija Ma-gf ležič, Olga Keržan, Pavla Vrhovec. Milan Smerdu, Miha Vastič, Mira | Vakselj in Marijan Dobovšek. Za delo pri množičnem in vsestranskem razvoju fizkulture in I športa, za razvoj fizkulturne aktivnosti v podjetjih, na vasi in na S delovnih akcijah so dobili priznanja, med drugimi Enotnost iz Ljub-I Ijane za plavanje, ivaferpolo, odbojko, smučanje in sabljanje, strel-I ska družina državnih elektrarn Slovenije, Telovadno društvo Mirna 1 na Dolenjskem in Telovadno društvo Ljubljana I. Za požrtvovalnost pri izgradnji športnih objektov je bil pohvali Ijen inž. Stanko Bloudek. Za uspešno zastopanje v športu je dobila priznanje ženska atlet-I ska sekcija Kladivarja- v Celju. Za izredne uspehe pri razvoju atletike S sta pohvaljena Fedor Gradišnik in geometer Miro Čeme, za velike 1 uspehe pri razvoju plavanja Mitja Prešern, za uspehe pri razvoju 1 strelstva Pero Cestnik, za uspehe v hokeju na ledu Luče Žitnik. Za razvoj in uspešno reprezentiranje posameznih športnih panog I so pohvaljeni: atletinja Ivanka Knez. Milica Repovž. Majda Muraus; g plavalci fone Cerer. Ciril Pelhan in Ljubo Brandner; strelci Miji lovan Mihorko, Franc Planinc in Jože Tržan: kolesar Ljubo \ idali; b smučarji Janez Polda, Valentin Mulej, Matevž Lukane, Janko Cetina IJ in Jožica Krmelj; telovadca Konrad Grilc in Vida Gerbec ter planinca S Andrej More in Adolf Kremžar. , Imenovanim fizkulturnikom in vodstvom pohvaljenih društev | iskreno čestitamo in želimo, da bi njihovo delovanje ne ostalo osam. ■ ljeno. temveč da bi našlo mnogo posnemalcev. (Poročilo s slavnostne akademije TZJ bomo objavili prihodnjič.) lil.mn.......H.................milil.II........Hlinili...mmm GOSTOVANJE NOGOMETAŠEV DUNAJSKE AUSTRIE Partizan s Austria 4*3 V soboto, 4. t. m. je bila na stadionu Crvene zvezde v Beogradu odigrana nogometna tekma med vodilnim moštvom avstrijske lige Austrio z Dunaja in moštvom CDJA Partizana. Tekmi, ki se je odigravala v precejšnji megli in na blatnem terenu, je prisostvovalo okrog 12.000 gledalcev, sodil pa jo je Coiič. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Partizan: Soštarič-Ci-rič, Petrovič, Čajkovski, Jovanovič, Ja-3e pozdravil prisotne pred- kovetič Strnad, Radunovič (Mihajlo-iske zveze Slovenije tov. vič), Bobek, Atanackovič, Simonovski. Zborovanje ljubljanskih planincev Med najmočnejše množične organizacije spada Planinsko društvo Ljubljana, saj šteje 6037 vpisanih članov, članarino pa jih plačuje le 4-113. Občni zbor, ki se jo vršil v četrtek dne 2. t. m., jih je v primeri s temi številkami zbral le peščico. Upravni odbor jo podal pred članstvom obračun svojega dela v preteklem letu. Ko sednik Planinske Košir Fedor. so podali svoja poročila Austria: Hoisner—Hojcner (Nikolaj)- Moštvo zagrebškega Dinama Obe današnji tekmi sta precej spremenili vrh lestvice v L zvezni ligi. Zaradi neodločene igre s Ponziano, je Dinamo, ki je imel precej izgiedov tudi na prvo mesto v jesenskem delu prvenstva, končno zasedel le četrto, Hajduk pa se je z visoko zmago v Titogradu, s katero se je revanžiral Budučnosti za nedavni poraz v Splitu v tekmovanju za nogometni pokal FLRJ, povzpel s četrtega na drugo mesto in bo, v slučaju Partizanovega poraza 19. t. m. v tekmi proti Ponziani v Ljubljani, nepričakovno postal jesenski prvak. V II. zvezni ligi današnje tri tekme niso posebno spremenile lestvice, čeprav so se končale precej nepričakovano, le Sarajevo je nenadoma postalo prvak jesenskega dela, tako da se je Mornar, ki je bil doslej skoraj ves čas v vodstvu, zaradi današnjega poraza v Zagrebu moral zadovoljiti z drugim mestom. Posebno je presenetila ljubljanska Enotnost, ki je igrala neodločeno v Skopiju. Partizan Hajduk Crv. zvezda Dinamo Metalac Lokomotiva Naiša krila Ponziana Budučnost Sloga 8 9 9 9 9 8 7 8 7 1 8 1 6 5 5 5 3 3 1 1 2 4 2 3 13:6 22:11 16:9 18:12 22:16 16:17 5:9 4:15 9::21 5:14 12 12 12 12 9 7 5 5 4 4 Hajduk : Budučnost 5:2 Titograd, 5. dec. Hajduk, ki je zadnjih tekmah igral dokar slabo ko. V drugem polčasu sta si obe mo štvi zaman prizadevali, da bi odločil tekmo v svojo korist. Moštvo Vardar ja je bilo tehnično nekoliko boljše Enotnost pa je igrala mnogo bolj po. žrtvovalno in je bila bolj vzdržna. Pirvi gol je dosegel Vardar v 17. min. prve ga polčasa po Cezairu iz prostega strela. V 36. min, je Enotnost iz lepe kombinacije po Georgijevskem izenačila. Tekmi je prisostvovalo okrog 3000 gledalcev. Metalac : Mornar 2:1 predsednik tov. Štajdohar, tajnik tov. Marsel in gospodar dr. Zupan France-Uspešni so bili gospodarski, alpinistični in markacijski odsek, malo manj propagandni. Višek uspeha gospodarskega odseka je brez dvoma predstavljala otvoritev obnovljenega Doma na Komni, ki ga je žo do sedaj obiskalo nad 4400 planincev. Poleg tega oskrbuje društvo naše največje in najvažnejše planinske postojanke tako v Julijskih kakor tudi v Kamniških Alpah1. Za investicijska dela je bilo porabljenega letos 5,300.000 din in prav posebej se moramo zahvaliti ljudski oblasti in predsedstvu vlade LRS, ki sta s polnim razumevaniem omogočila izvršitev vseh predvidenih del. Obveze, ki jih je društvo prevzelo na lanskem zboru, so bile Izpolnjene ali celo prekoračene. Med drugim jo bilo letos prirejenih 13 množičnih izletov, ki postajajo čedalje bolj priljubljeni in obiskani, v propagandne in poučne svr-lio pa so bila organizirana 3 predavanja. Dva je imel dr. inž. Avčin France, enega pa dr. Ileršič o gorah v SSSR. Poleg širokega razmaha na gospodarskem polju je pokazalo društvo veliko delovnost tudi v svojem alpinskem odseku, ki spada med najaktivnejšo alpinske odseke. 39 članov in 31 pripravnikov tega odseka je opravilo v preteklem letu 236 četnih in 98 zimskih vzponov na naše vrhove, od tega 20 prvenstvenih. Z dvema tečajema in skupnim izletom so alpinisti prispevali k boljši strokovni usposobljenosti. Kot negativno stran pa hi mogli oceniti sodelovanje z množičnimi organizacijami, ki kažejo vse premalo razumevanja in interesa za planinsko organizacijo. Tako nekatere teh organizacij ni-J e 13 e, a. oec. uanes je '“'Vl/j so poslale niti svojih zastonnikov na oboj v vajah na orodju med te ■ občni zbor, po prvih kontaktih v začet- 1500 gledalcev. Sodil je Božina iz Osijeka. II. LIGA Sarajevo Mornar Podirinje Spartak Vardar Dinamo (P) Enotnost Metalac Proleter Dinamo (S) Telovadm dvoboj v Celju Celje, 5. dec. Danes je bil tukaj 9 4 5 0 10:6 13 9 5 2 2 23:9 12 9 4 3 2 12:12 11 9 3 4 2 18:10 10 9 3 4 2 16:14 10 9 3 2 4 14:17 8 9 3 2 4 7:13 8 9 3 1 5 9:15 7 9 3 1 5 10:14 7 9 1 2 6 7:18 4 Melhior II., Klaibel—Jokše, Ocvirk (Popelki), Beme—Melhior I., Komi-nek, Hubel, Stojaspal, Auretnik. Moštvi sta pokazali igro dveh različnih sistemov in sicer je Austria igrala malce spremenjen »dunajski« sistem kratkega dodajanja in tako da je večino napadov izvedla po svojih hitrih in nevarnih krilih. Moštvo Partizan pa je igral »dvojni V« sistem, katerega prednosti pa ni povsem izkoristil predvsem zaradi napadalnih igralcev, ki se niso znali realizirati številnih ugodnih prilik za gol. Partizan je bil prvih 15 minut igre v absolutni premoči in tako je Radunovič v 17. minuti zabil prvi gol. Gostje so kmalu potem po uspešni akciji izenačili, nato pa je Bobek z glavo lepo zabil drugi gol za Partizana. V drugem polčasu je bila igra v glavnem izenačena. V 15. minuti je Hubel izenačil, po dveh kotih pa je Simo- Bobek je dal lep gol z glavo novski lepo podal Strnadu, ki je s strelom v prazen gol rezultat povišal na 3:2 za Partizana. Pri tem, ko se je vratar Austrie Hojcner vrgel Simonovske-mu pod noge, se je lahko poškodoval in ga je zamenjal za nekaj minut rezervni vratar Nikolaj. Desnemu krilu Partizana Strnadu je uspelo, kljub sicer slabi igri zabiti še četrti gol za Partizana, tik pred koncem tekme pa je levo krilo Austrie Auretnik zmanjšal rezultat na 4:3 za Partizana. V moštvu gostov so bili najboljši Hojcner. Ocvirk, Melhior I. in Auretnik, v moštvu Partizana pa Atanackovič, Radunovič, Bobek in Simonovski. Austria s Crvena zvezda 4:2 v raja Trbovlje in TD Celje I. Skupno nastopilo 55 tekmovalcev, ki so tekmo-ali v obveznih tekmovalnih vajah za it-o 1948 in sicer v vajah II. in III. raz-ada. Rezultati so bili naslednji: Članice, vaje II. razreda: 1. Janeži« Gela (Trbovlje) 49.50 točke. 2. Ter-ek Mimi (Celje) 49 točk, 3. Keršič Mile-va (Celje) 48.40 točk. Ekipe: 1. Celje 188.10 točk — ekipa Trbovlja m nastopila kompletno. Mladinke, vaje III. razrfdaj, 1 ku leta pa so le-tj popolnoma prenehali. Izjema v tem pogledu je naša JA, ki ima tudi svojega stalnega zastopnika v odboru. Ko je predlagal nadzorni odbor raz-resnico in jo je prisotno članstvo sprejelo. so so izvršile volitve, pri katerih jo bil izvoljen ponovno zn predsednika lov, Štajdohar, v novi odbor pa tudi nekaj mlajših planincev. Povsem pravilno je dejal tov. predsednik v svojem Tnrhpn An»n f/villpl 48 2A točke, 2. Eslli govoru, da prevzem odborniškega mesta Boljga|cejfe)o48|1očke! 3. Hojnik Gre ni totnaj.aloga, temveč nalaga delo dal vseh pet golov, ki so mu žago- tatom 2:1 (2:0). Metalac je igral zelo tovili zmago. Duciučnnat je igrala pre. dobro in požrtvovalno, tako da re bi-cej^raztrgano prvem polčasu in se ja igra povsem izenačena. S tem poje šele v drugem eko-bko uredila. Z razom je padel Mornar na drugo me. veliko borbenostjo^ ji je uspelo dati sto prvenstvene tablice II. zvezne lige. T dragem polčasu se en gol, toda bilo Gole so dali: Šmit in Pazin za Metal-je že prepozno, dabi mogla rezultat ca ter Vorgucin za Mornarja. Tekmi bistveno popraviti. V moštvu Hajduka je prisostvovalo 2000 gledalcev. Sodil je Koruzovič iz Banja Luke. Podrinje : Sarajevo 0:0 Šabac, 5. dec. Današnja prvenstvena tekma II. zvezne lige med Podrinjem tn Sarajevom se je končala brez gola. Igra je bila dokaj ostra in včasih tudi surova. V moštvu Podrinja sta se posebno odlikovala Stefanovič II in Ju. risic v moštvu Sarajeva pa Brozovič in Alajbegovič. Tekmi je prisostvovalo 4000 gledajcev. Sodil je Kranjec iz Zagreba. S to tekmo je Sarajevo osvojilo prvenstvo II. zvezne lige v jesenskem delu prvenstva. Prisotno članstvo je med slučajnostmi sprejelo soglasno in z navdušenjem resolucijo, v kateri se izraža proti postavitvi velike meteorolške postajo na samem vrhu Triglava. Triglav je naša sveta gora, katerega vrh naj ostane ne-iznakažen, tak. kakršen predstavlja tudi simbol v grbu naše ljudske republike. ooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooocooooc Tekmovanje je poteklo v najlepšem redu. Najslabše so bile izvajane proste vaje. prav tako pa se je pokazala nesi-guruost prj doskokih z orodja. V vseh vrstah pa se je pokazala pomanjkljiva disciplina. Sodniški zbor je opravil svojo nalogo zadovoljivo. V 14 dneh bo povratno srečanje v Zagorju. Tekmovanju Beograd, 5. dec. Drugi nastop avstrijskega nogometnega prvaka je privabil na igrišče nad 20.000 gledalcev. Po včerajšnji zmagi Partizana nad Austrio se je splošno pričakovalo, da bo tudi Crvena zvezda zanesljivo premagala goste z Dunaja. Toda Austria je danes zaigrala zelo dobro in je zasluženo premagala zmagovalca jugoslovanskega cupa Crveno zvezdo z rezultatom 4:2 (1:2). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Au'*ria: Neutner, Pepelka, Kleibel, Melchior II., Offling, Joksch, Melchi-or I., Stroh, Hubert, Stojaspal, Auretnik; Crvena zvezda: Lovrič, Stankovič, Kašanin, Tadič, Djudjevič, Palfi, Dja-jič, Mitič, Tomaševič, Takač, Vuko-savljevič. Crvena zvezda že dolgo ni igrala tako slabo kakor danes. Zlasti v drugem polčasu je igrala skrajno neurejeno, zmedeno in nepovezano, kar je gostom precej olajšalo zmago. V prvem polčasu je Crvena zvezda vodila z rezultatom 2:1 in je bila njena igra v tem delu tekme še dokaj dobra, v dru-ngem delu pa je vidno popustila. V njenem moštvu ni bilo niti enega igralca, ki bi se bil le količkaj odlikoval z dobro igro, vsi po vrsti pa so delali napake, ki jih je nasprotnik uspešno izkoristil. Moštvo Austrie je pokazalo v današnji tekmi mnogo boljšo igro kakor včeraj proti Partizanu. Poleg tega, da so gostje spretno izkoriščali napake igralcev Crvene zvezde, so tudi boljše kombinirali in če-šče streljali. Enako kakor proti Partizanu je Austria tudi danes igrala po starem dunajskem sistemu kratkega podajanja in je s tako igro zasluženo zmagala. Gole so dali: Mitič in Tomaševič za Crveno zvezdo, Melchior I. in Stojaspal po dva za Austrijo. Tekmo je sodil zelo dobro Mika Popovič. Ljubljanski študenti se pripravljajo na zimske Igre fclaiiss Franjo Matošič so biile dobre vse vrste, zlasti pa sta 66 odlikovala Matošič in Vukas. Gole f° dali Matošič in Andrijaševič po 2 ter Vukas enega za Hajduka, Pajevič Pa tz enajstmetrovke in Spahič Državno študentsko prvenstvo ne ŠD Ljubljana. Naši najbolj znani, -------------- _ j - bo predstavljalo samo meduniverzi- kakor tovariš Lajovic treniteio skozi nJtLenti Telovadne ZTezc tetnč?ga tekmovanja, ampak bo v po- vse leto na koleščkih, ostali m so se 3 • moči tekmovalcev predstavljalo skoraj resno lotili treninga v oktobru. Umet- ROKOMET pravo državno prvenstvo. Slovensko nim drsalcem, je veliko pomoči nudila ENOTNOST : POLET 2:1 reprezeptanco, ki jo bodo verjetno drsalka Palme Silva, v pomoč z do- Maribor. 5. dec. Danes je bila tu pr- Podstavljali znani reprezentanti Raz- brimi sveti pa jim je bil vedno rad va javna tekma v rokometu. Maribor- borsek Ivo, Lajovic Marko, Hladnik tudi prof. dr. Aučin, Trening sestoji ska publika je upravičeno odšla s te- Damjan, Dernič Janko, Bizjak Ljubo v glavnem iz gimnastičnih vat in tre- rena s slabim vtisom, kajti igra oboli • (~,ppr»ip a o-/ n V \71 neto T-Tnmi 5 — V/-,iZxxi -i \t • 1 -i moštev je prej sličila rugbyju kot ro- ,,c,r.D!c j a . z,ak vlasta> Uanus nmga na koleščkih. V smislu novih kometu. Začela se je sicer falr, toda Mili m dr, bo imela razen v smučar- izkušenj in večje popularizacije umet- l. Celje ts6.20 točke. po ostrem startu Ljubljančanov je po- škili disciplinah težke borbe z za- nega drsanja bo uveden tečai na le- Slavko (C) S^tSiv-TV^rilk^Si. k^vd^ M in beograjskimi hokejaši du, čim bo zanj ugodno vreme Zelo so (T) 59, 3. Pograjc Ciril (c) 56.80. bolj oviral potek igre kot da bi jo ob- In drsalcl. Pa tudi v smučarskih tekih zazeljene pa so tudi tekme med po- Ekipe: L Celje 232, 2. Trbovlje jektivno vodil. Pri igralcih smo opa- m patrolnem teku niso izključena pre- sameznimi fakultetami in z ostalimi 226.50 točke , , T Žili, da so bili po večini vsi začetniki, senečenja. Tega se bodoči slovenski šolami. Žič Adolf (T) 58, 2 Ilovar Cirji (Č) 57-60, kovr^dni^zl Enotnost sta®bila uspešna reprezentanti dobro zavedajo in, vedo, Tudi hokejaši zelo resno mislijo na Lajtgeb in Obersnu, medtem ko je da je treba zadnje mesece izkoristi z zimske igre. V ta namen so že sesta- častm gol za Polet dal škof iz proste- resnim treningom. vili hokejsko moštvo ki redno tre- ga strela. Ce bomo »loteii rokomet v Najboljši tekmovalci alpske kombi- nira na suhem. Vodstvo treninga je Ekipe: člani, 3. Dobrajc Jože (C) 55.20. Ekipe: 1. Celje 222-70. 2. Trbovlje 221.10 točke. Mladinci, vaje III. razreda: 1 Slavko (C) 59-25, 2 L us Branko v bodoče igrati res rokometne tekme, nacije so v letošnjem poletju trenirali prevzel trener SD Ljubljane tovariš l. 3. Drobež Anion (T) 57.70, na. takšne, kot ie bila ta V treh efanah D od Prisankom. Pod Kačič Tule ti ce frn/II /In L, t„/li Trbovlje Spartak : Dinamo (S) 5:0 , —r„„.........- — r/-----v. Subotica,, 5. dec. V današnji prven- Luducnost. Tekmi je prisostvovalo s t veni tekmi je moštvo Spartaka za-oicolii 4000 gledalcev. Sodil je \ oja Jo- igralo proti Dinamu iz Skcplja izred no dobro in svojega nasprotnika vi sok o porazilo z rezultatom 5:0 (4:0)-Spartak je bil ves čas v premoči, tako da se je igra razvijala v glavnem pred vrati gostov. V moštvu Dinama !e ‘•f. najlx)lj.ši vratar Rastemo v, k, le rešil svoje moštvo še hujšega po. tara. Gole so dali: Gl o,črtk 2, Gemer. - m Sereš l. Tekmi je prisostvovalo t. Celje (T) 230-65, 2. ne pa takšne, kot je bila ta. treh etapah pod Prisankom. Pod Kačič Jule, ki se trudi." da bo tudi Kancler, vodstvom našega^znanega državnega hokejsko moštvo lahko 'pokazalo, da prvaka in najboljše plasiranega olim- je na igre pripravljeno. pijske^a tekmovalca Tinčka Muleja. Tega letnega treninga se je udeleže- vanovič ti-z Beograda. I L liga Enotnost : Vardar 1:1 Skoplje, 5 .dec. V današnji prven stveni *kmi med Vaidarjem in Enot nosijo je ljubljanska Enotnost p-rese. neitila in si zasluženo osvojila eno toč- TeršcV m - m, R pe : 227 točke. Gaslosanje plavalcev stags-efeške »Mladosti« Dunaj, 5. dec. V soboto so nasto- 139 hrbtno: 1. Swatol (A) 1:14.0, kMerimi^sto^se ^a ^roton^Iekmah 11 plavalci in vaterpolisti zagrebške 2. Stipetič (M) 1:16.0, 3. Tremi (A) 1:17.0. Kfllfrl1IP1. , 66 Da trening teKman Iladostj n n Dunaju proti tekmovalcem Kyine (M) 1:18.8. izkazala JviTlOp JUjubo 10 iffl* ivstrljskili klubov z Dunaja, iz inns- lfl0 m prsno: 1. Pavliček (A) 1:14.2, ček Marjan. Ta letni trening nada* MoStvo L.?,] 2* Augustin (A) 1:15.9, 3. Korpes (M) ! j ujejo naši smučarji ostalih desciplin ^^kiT^a^Vlc^eS^A?^ f. Barbieri (M, l:18-6. na prostem in v telovadnici pod vod- Club) z rezultatom .8 3 V predigri 3 X 100 m me s a n o. L Mladost 3.31 -..sm tov Špindlerja Janeza. Takoj v mladinci Mladosti pv-nuagali mladince Anstna 1 3.33,1. ... Austr a H 3-> vji. mesecih decembra im in do smu ‘V.vc z rezultatom 2 : 0. Danes so na ve 'pline 411» m . „ v , Pf. S™ V plavalnih tekmah so bili doseženi sto. 200 m prsno, K‘ m prosto, 4 zacP'i tienuatd smuk tla Snegu, naslednji rezultati: in waterpolo. umetni drsalci trenirajo v okviru / Janez Gaberšček: teelorita nalbelššlh slovenskih atletov' 1948 Tek na lGOm: 11.3 Rožman M. (E) Peiauer L. (K) 11.4 Dolenc T. (E) .Črepinšek L. (K) 11.5 Oberšek J. (E) Hohnjec B. (K) Zupančič I. (K) 11.7 Hrovalin M. (Zelezn. M.) 11.8 Novak J. (E) Pristovšek (K) Tek na 200 m: 23.2 Zupančič 1. (K) 23.4 Rožman M. (E) Dolenc T. (E) 23.6 Črepinšek L. (K) Petaucr I. (K) 23.6 Oberšek J. (E) Novak J. (E) Hohnjec B. (K) 24.1 Hrovatin M. IZel Mar.) J»r -l • 1 ,1 v VI Tek na 400 m: 50.9 Zupančič 1. (K) 51.2 Oberšek J. Enotnost 52.1 Novak J. (E) 52.2 Rožman M. (E) 52.4 Ferluga V. (K) 52.7 Hanc M. (K) 52.9 Kopitar M. (K) 53.5 Črepinšek L. (K) 54,1 Olivieri N. (E) 54.6 Dolenc T. (E) Tek na 800 m: 1:56.1 Hanc M. (K) 1:56.2 Oberšek J. (E) 1:58.5 Ferluga V. (K) 2:02.1 Novak J. (E) ' 2:03.1 Koptar M. (K) Šušteršič (Žel. Mar.) 2:03.2 Zupančič I. (K) 2:04.8 Kobek (Žel. Mar.) 2:06.0 Koman T. (E) Baumgartner (K) Tek na 1500 m: 4:01.4 Hanc M. (K) 4:09.4 Ferluga V. (K) 4:10.0 Oberšek J. (E) 4:11.0 Štajner V. (K) 4:15.8 Bardutzky R. (Žel. Lj.) 4:19.8 Šušteršič (Žel. Mar.) 4:20.0 Jovan I. (E) 4:23.4 Kocbek (Žel. Mar.) 4:23.7 Pernat (Žel. Mar.) 4:24.3 Glonar J. (E) Elzner (E) Tek na 5000 m: 15:46.2 Štajner V. (K) 15:50.0 Hanc M. (K) 16:36.3 Masten S. (Žel. Mar.) 16:41.2 Glonar J. (E) 16:48.0 Jovan 1. (E) 16:48.8 Pavčič M. (Miličnik) 17:08.0 Vlah F. (K) 17:15.4 Pernat (Žel. Mar.) 17:31.1 Krajnc R. (K) 17:34.2 Bručan (Kamnik) Tek na 10.000 m: 32:55.2 Štajner V. (K) 34:58.6 Krajnc R. (K) 35:49.2 Glonar J. (E) . 37:12.1 Vlah F. (K) 37.: 19.0 Kovačič J. (E) Tek na 110 m, zapreke: 16.8 Zupančič 1. (K) 17.0 Hohnjec B. (K) 17.1 Olivieri N. (E) Šubelj F. (E) 17.8 Špan J. (E) 18.0 Črepinšek L. (K) 18.9 Čerpes M. (Žel. Mar.) 19.2 Gunde (E) 19.5 Novak J. (E) 19.7 Lužnik (Miličnik) Tek na 400-m z zaprekami: 56.9 Ferluga V. (K) 58.3 Olivieri N. (E) 58.7 Kopitar M. (K) 59.0 Novak J. (E) 59.4 Zupančič 1. (K) 62.0 Črepinšek I. (K) 63.4 Žvokelj J. (E) 65.2 Debeljak C. (K) 65.8 Hohnjec B. (K) 66.2 Zagorc L. (K) Skok v višino: 1.80 Žgalin L. (E) 1.75 Zagorc L. (K) 1.72 Kolbe (Litija) 1.70 Čuček Z. JE) Lebiuger H. (E) Čerpes M. (Zel. Mar.) Mihelčič (Mengeš) 1.66 Tirkajio (U) I. 65 Petrič I. (E) Škrjanc B. (E) Špan J. (E) Jovanovič (E) Šubelj F. (E) Debeljak C. (K) Hohnjec B. (K) Skok v daljino: 6.59 Črepinšek L. (K) 6.58 Zagorc L. (K) 6.54 Špan J. (E) 6.47 Petauer L (K) 6.35 Rožman M. (E) 6.30 Horvat L. (Žel. Mar.) 6.20 Komavli R. (Gorica) 6.18 Žgalin L. (E) 6.17 Čop f. (E) 6.11 Zupančič I. (K) Troskok: 13.98 Zagorc L. (K) 12.89 Čerpes M. (Žel. Mar.) 12.85 Črepinšek L. (K) 12.53 Žgalin L. (E) 12.50 Hohnjec B. (K) 12.02 Čop J. (E) II. 91 Horvat L. (Žel. Mar.) H.80 Uršič D. (K) 11.62 Zoran I. (U) 11.55 Jovanovič (E) Skok s palico: 3.30 Špan J. (E) Pribošek F. (E) 3.00 Lah (Želez. Mar.) Eferl (Zel. Mar.) Glavač (K) 2.91 Vozelj J. (Litija) Tomažič M. (Litija) Kralj A. (L) 2.90 Stavbe I. (K) 2.80 Lužnik (Miličnik) 36.58 Zagorc L. (K) Met diska: 45.95 Miler J. (E) 39.21 Golc F. (K) 38.70 Peterka A. (K) 36.82 Kosec M. (E) - . ,, /; ■ ■ - ..................-V Fizku;turniki so dostojno proslavili Dan republike .1. Aliler 36.08 Bajc (Ajdovščina) 34.95 Stavbe I. (K) 34.89 Furman L. (E) 34.85 Vehar 1. (E) 34.53 Lužnik (Miličnik) Met kopja: 12.26 Kosec M. (E) 12.22 Miler J. (E) 12.18 Šebenik M. (Vipava) 12.02 Čermelj A. (Tolmin) 11.68 Jezernik L. (Žel. Mar.) 11.68 Furman L. (E) 11.0 Eferl (Žel. Mar.) 11.64 Golc F. (K) 11.59 Polutnik K. (K) 11.54 Špan J. (E) Kopje: 49.70 Povšner J. (U) 47.00 Miler J. (E) 46.C0 Miler B. (Zel. Lj.) 45.75 Špan J. (E) 44.65 Mlakar S. (K) 44.42 Rojc Z (K) 44.40 Černe M. (Žel. Lj.) 44.09 Gaberšek (Vipava) 43.59 Jančič J. (K) 42.60 Cerer T. (E) Met kladiva: 38.27 Kosec M. (E) 37.36 Miler J. (E) 29.50 Vehar L. (E) 29.08 Horvat V. (K) 28.33 Vidrih (Žel. Mar.) 28.30 Filipič (Žel. Mar.) 27.29 Peterka A. (K) 25.78 Golc F. (K) 25.20 Oberšek J. (E) Met bombe: 70.10 Miler J. (E) 67.25 Eferl V. (žel. Mar.) 63.16 Rojc Z. (K) 62.50 Kiavčnik (žel. Mar.) 62.08 Černe M. (Žel. Lj.) 60.96 Miler B. (Žel. Lj.) 59.10 Mozer I. (K) 58.95 Furman L. (E) 58.25 Črepinšek (P) Senčar V. (K) Pehal maršala Tita si je letos priborila Crvena zvezda V ponedeljek jo bilo s finalno tekmo v Beogradu zaključene letošnje tekmovanje za nogometni pokal FLRJ. To tekmovanje je bila najbolj množična športna prireditev, saj se ga je udeležilo okrog 1760 nogometnih moštev posameznih društev in aktivov iz vse države. Pokal, darilo maršala Tita, si je priborilo nogometno moštvo Crvene zvezde jz Beograda, ki je v finalni tekmi premagalo Partizana s 3 : 0. Tekmi je prisostvovalo okrog 30.000 gledalcev, ki so pozdravljali uspešne akcije obeh moštev. Beograjsko športno občnstvo že dolgo ni imelo prilike gledati tako razburljive tekme, kakršna je bila Crvena zvezda : Partizan. Kljub temu, da je bilo moštvo Partizana večino igre v premoči, se je posrečilo borbenejšim igralcem Crvene zvede po svojih odlično razpoloženih napadalcih zabiti tri gole in si tako priboriti nogo. metni pokal FLRj. V drugi tekmi, ki je odločala tretje in četrto mesto, pa sta se srečal; moštvi zagrebškega Dinama in Naših kril iz Zemuna. V tej tekmi se je pokazala velika premoč Dinama, ki je z lahkoto pre. magal borbeno moštvo Naših kril z rezultatom 6 : 2 (5 : 1). Po zaključni tekmi je na igrišču zastopnik maršala Tita gene. ralni polkovnik Peko Dapčevič predal pokal kapetanu Crvene zvezde Rajku Mitiču. V kratkem nagovoru je generalni polkovnik Pe. ko Dapčevič čestital igralcem Crvene zvezde na doseženem uspehu ter želel jugoslovanskim nogometašem še večjih uspehov v tekmovanju v domovini in v inozemstvu. Za darilo se mu je zahvalil Rajko Mitič, ki je v imenu nogometašev Crvene zvezde kakor tudi vseh ostalih jugoslovanskih nogometašev dejal, da bo imelo to darilo še večji vpliv na dvig in na nadaljnji razvoj ter dosego novih uspehov na športem polju. Motodirke V Ljjubliani Je bi.,a kakovostno na višini, slabi pa B sta bili obveščevalna in rediteljska služ- Jlnoz.ci športnih prireditev na čast ba, ki bi morala biti na sličnih dirkah Dneva republike po vsej državi, kakor zaradi o-zkih cest in zavojev popolne.i-tuidi po naši republiik je tudi L juriš k a ša. V posameznih kategorijah so bili do-telmika prispevala svoj delež. Motoristi seže ni naslednji rezultati: C/V 90 n rt X • £1 m bro rl/trtnl rine 1 inhl VI — I: .1 „ n-e .. , ». t so 29. novembra dopoldne v Ljubljani izvedli cestne motodirke, ki so privabilo velike množice gledalcev. Start je bil na Cankarjevi cesti pred Komunalnih! ministrstvom, nato pa je proga vo- lti oto rji do 250 ccm: 1. Mrak Jože 12:24.8 (povprečno hitrost 41 km na uro). 2. Pangerc Ludvik 13:36.2. 3. Breznik Alfonz (vsi Ljubljana) 13:58,2. Motorji do 350 ccm: 1. Gorjup Mirko (lila po Cankarjevi mimo Opere, nato (Ljubljana) 12:18.0 (povprečna hitrost po Knafljevi, Muzejski, Šubičevi in po 42 km na uro), 2. Jenko Anton (Kranj) B)eiweisovi na cdj pred Komunalnim 12:10.0, 3. Vrščaj Stane (Ljubljana) _ pred Komunalnim 12:10.0, ministrstvom. Dirkači vseli kategorij so 12:32.3 vozili po 10 krogov in je bila med njimi Motorji dokaj ostra borba. Ker niso mogli raz- (Ljubljana) 11:25.3 Vijati večjih hitrosti, so morali dirkači dneva 45 km na uro), predvsem pokazati, kako obvladajo svoj (Ljubljana) 11:43.1, 3. motor m tehniko dirkanja na ovinkih. (Kamnik) 12-11-2 Med sodelujočimi so z uspehom nastopili naSi znani dlrači. kakor Emil Trampuž, Leo Ponikvar. Gorjup, Štefe, Vr- hove, brata Mrak in drugi. Prireditev do 500 ccm: 1. Ponikvar Leo (najboljša hitrost 2. Štefe Matevž Trampuž Emil Motorji s prikolicami (leve): 1. lovič, so voza 6 Pakiž (Ljubljana) Dobri- ___________ 12:14.1 (povprečna hitrost 43 km). 2- Vrhovo Jože. sovozač Javornik 13:39.1. Kočevje je dobim smučarsko skakalnico V. Štajner Ob zaključku letu" sezone so se kočev ski športniki lotili priprav za bližajočo se smučarsko sezono. Znano je. da so v Ko. čevju zelo lepi smučnr.ki tereni, ki va-. .. bij« ljubitelje belega športa in ustvarjajo pogoje za uspešen razvoj smučanja. Ob 'ičiiSč# Stoj a jo pa tudi objektivne težave. Res je. da je se nekaj starejših smučarjev, ki imajo smučarsko opremo, vendar mladi naraščaj tega ne poseduje. Sicer je prejelo društvo »Bračič« nekaj opreme jn jo tudi razdelilo smučarjem venrar to še vedno ne krije niti delno vseh potreb. Težava bo tudi z nabavo smuči Sni je znano, da je mladina največji pristaš smučanja, sj pa tudi najtežje nabavi potrebno opremo. Vendar vse to ni za vrlo dela smuške sekcijo in kočevski smučarji so si zadali za nalogo, da si zgradijo skakalnico- Potem ko so se temeljito posvetovali so jo pod vodstvom načelnika smučarske sok. ci.ie Andloviča ubrali na piano in začeli izbirati teren za skakalnico. Odločili so se za kraj. kjer Je bila že pred vojno skakalnica, kipa je dovoljevala le skoke do 12 metrov. Na izbranem prostoru je izvršil tov. ing. Sorokin potrebne meritve jn narisa.] načrt terena Ko so vskladili načrt ing. Sorokina z okvirnim načrtom skakal nj.ee, k j g n Je izdal FISAJ so se od. ločili za 25 metrsko skakalnico. Takoj so začeli z delom, pri katerem so se posebno odlikovali tovariši Andlovič, Helmjh in Vesel. Zaktivizirali so tudi šolsko mladino in so delali izmenoma, dijaka državne gimnazije in živinorejske šole D it je naše! poziv na delo pravilen odziv priča to, da je prišlo na delo preko 60 učencev na dan Urditi je bilo treba za letišče in leseno konstrukcijo mostu, največ dela pa jo bilo na doskočišču, katere, ga so morali na gornjem delu preče! dvigniti. • • ‘ izteku p tost terena. Sedaj so vsa dela na skakalnici izvršena in kočevski smučarji nestrpno pričakujejo snega, ki jim bo nudil prilike, da se po. merijo med seboj na svoji norj 25 metrski skakalnici. Dve zmagi Ljubljančanov LJUBLJANA A : MARIBOR A 16 : 4 (3 : 3). K tekmi najboljših nogometašev Ljubljano in Maribora, ki je bila odigrana v ponedeljek na stadionu Enotnosti v Ljubljani, se je zbralo nad 3000 gledalcev. Po kratki uvodni svečanosti, ko sta si reprezentanci izmenjali pričela igra. 2o prvi prodori LjubUam go"" Ma^iimrčmm'1 ŠVinteriiMterjn'’ aVt°' igra. čanov so prinesli vodstvo belo-zelenltn. Oster strel Razbornika je obsedel v mreži. Mariborčani so se vztrajno vrgli v napad In po Plazniku Po odmoru so gostje močno popustili, kar Je prišlo do Izraza tudi v končnem izidu tekme. V 7 minuti je Kumar dosegel vodstvo za Ljubljano. Pet minut nato je Razbornik iz enajstmetrovke povišal na 5 : 3. Kmalu zatem sta bila uspešna Kumar in Kržan. V 211. minuti jo bil srečen trenutek za Mariborčane, ko jo Gajšek znižal razliko na 7 : 4. Ljubljančani so do konca tekme dosegli še tri gole. V 24. minuti je bil uspešen Kumr, v 36 Kržan. Težak in blaten teren je oviral Igro obeh nasprotnikov, ki pa sta kljub temu pokazala mnogo lepili kombinacij, tako iiraiJfr? rži« na terenu je bila v tem času. očitna in , 20. minuti so po Toplaku povišali razliko n* 3 : 1. Domačini so proti koncu polčasa izvedli več lepih napadov in tik pred odmorom je Kumar najprej znižal rezultat in ga polein tudi izenačil. iz Celja. Moštvi sta stavah: MARIBOR: Švajghofer, Wlnterha!tcr, Robinšek, Rafolt, Janžekovič, Križan, Gajšek, Toplak, Plaznik, Kučer, Mu-raus II. LJUBLJANA B : MARIBOR B 4:1 (2:1) V Mariboru sta se na stadionu Železničarja pomerili B reprezentanci Ljubljane in Maribora. Ljubljansko moštvo, ki jo bilo sestavljeno po večini iz mlajših igralcev Enotnosti, železničarja, Krima in Miličnika, je s požrtvovalno in borbeno igro zasluženo zmagalo. Razmeroma visokega poraza Mariborčanov je delno kriv njihov vratar. Moštvi sta nastopili v telile postavah: LJUBLJANA: Ukmar, Gabrijelčič, Rupar, Novak, Berginc, Matos, Gabrovšek, Dobnik, Rot. Sebastianutti, Podboršek. MARIBOR: Marguč, Kajšler, Štiftar, Fišinger, Žclezinger. Tendevskl. Petek, Muraus L, Hercmanski, Vitek, Babič. V začetku je imel iniciativo Maribor, ki je nekajkrat nevarno napadel vrata Ljubljančanov. Zaradi netočnega streljanja In odlično igre ljubljanskega vratarja so Mariborčani šele v 21. minuti po Hercmanskem dosegli gol. Nekaj minut pozneje je zopet oster strel Vitka Ukmar sijajno ubranil. Kmalu zatem so prevzeli besedo na Igrišču gostje ln diktirali Izredno hud tempo. Po lepi kombinaciji je Kot z ostrim strelom izenačil. Ljubljančani so nato še povečali tempo in v 37. minuli po Rotu prišli v vodstvo. Po odmoru je Igra na živahnosti popustila. Domačini so prvih 15 minut spet imeli terensko premoč, toda zaradi slabe povezave v napadu niso utegnili doseči uspeha. Poleg tega jo bila obramba Ljubljančanov na mestu, še posebno pa se je odlikoval vratar, ki je vedno uspešno posredoval. V drugi polovici drugega polčasa so Ljubljančani prevzeli iniciativo in izvedli več lepih napadov. Izmed katerih sta se dva končala z golom. V 32. minuti je Rot dal tretji! gol za Ljubljano, nakar so Mariborčani .še bolj popustili. Zaključni uspeh za ljubljansko reprezentanco je dosegel v 44. minuti Podboršek iz solo-akcije na prediožek Berginea- V Ljubljanskem moštvu so se odlikovali vratar Ukmar, Berginc in Rupar, izmed Mariborčanov pa Vitek. — Tekmo je objektivno sodil Orel, Gross »Zmaga ljudstva« v Ptuju V čast pete obletnice ustanovitve Jugoslavije je garnizija JA Iz Ptuja priredila 29. nov. cross »Zmaga ljudstva«. Računajoč na veliko udeležbo ptujskih fizkulturnikov, je bila dana obveznost za 589 tekmovalcev. Tik pred pričetkom je bilo na startu pripravljenih 389 fizkulturnikov JA, dočim je »Dravo« zastopalo le prav neznatno število, a gimnazijo je zastopal samo njen fizkulturni referent. Organizacija samega tekmovanja pa je bila zares dobra, za kar ima vso zaslugo vodnik D. Pelajič. Škoda je le, da je »Drava« zatajila in zaradi tega ni bila izpolnjena obveznost. Najprej je startalo 250 tekmovalcev na 1000 m dolgi progi. Prvi je na cilj dospel Plšek Albin (Drava), ki je še prejšnji dan sodeloval na Teku republike v Ljubljani. Takoj nato je startalo 48 tekmovalcev na 1500 m. Zopet je prispel prvi na cilj Pišek. ki pa je bil diskvali-fciran zaradi nepravilnega prečkanja proge in je zmaga zasluženo pripadla 1 sekundo za njim prispelemu borcu Ibra-imovieu. Najzanimivejši pa je vsekakor bil tek na 3000 m, kjer je med 24 tekmovalci zmagal, od številne publike pozdravljeni borec Barjaktarovič. Tehnični rezultati so naslednji: 1080 m: 1. Pišek A. 3:29.00, 2. Štehar 3:32.20. 3. Ilerceg 3:39.6 (vsi Drava), 4-zastavnik Krka 3:43.4. 1500 m: 1. Ibraimovič 5:39-0, 2. Marovlg (ml. vodnik) 5:45.2, 3. borec Jovanovič 6:16.0 (vsi JA). 3000 m: 1. Barjaktarovič 10:41.1, 2. Seči r Kurtež 10:53.7. 3. Zumbeli 11:07.0" (vsi borci JA). Množični šahovski brzoiurnir V Ptuju je bil šahovski brzoturnir, ki ga je organiziralo šahovsko društvo v prostorih oficirskega kluba 29. nov. S ■ to prireditvijo so se ptujski šahisti priključili k verigi proslav, kt so jih organizirali slovenski šahisti širom naše republike. Turnir je imel 33 udeležencev. Najlepše je bila zastopana gimnazija (s 13 igralci). JA je zastopalo 12 šahistov, a članov je bilo 8. Igralci so bil! razdeljeni v dve skupini. Po pet prvoplasi-raniii iz vsake, skupine je igralo v finalu. ki jo odločilo zmagovalca. Zmagal Je tokrat odlično razpoloženi Podkrajšek Janez, ki je kakor v polfinalu tudi v finalu premagal vse svoje nasprotnike. Presenetil je Požlep, ki si s 6 osvojeni-mu točkami deli 2 in 3 mesto s Podkrajškom Rudijem ml., nato sledita Rudolf U — I. T» i; - i. _ t I v . v , je Zoiienšnjn, k j je dosegel 4 točke, 9. testo sl delijo Toš, Šorli. Pešl s 3 nastopili v naslednjih po- rjSLJ^VedBen^iic?nekleRaazbSe°Čai- SŠSSMŽŽ Fajim, kuS: K'ržau,e HaeierRaZb°rnlk’ k°ukureBca ja ™a za ^vo mesto. F>„©P>EZB./A Pri kamniških smučarjih »Polet« je vestno poročal o delu naših smučarjev na novi mladinski skakalnic; v Kamniku — naj podamo še zaključno poročilo. V soboto 20. novembra je bilo zelo živahno na skakalnici in vodeči ing. tov Kumer nam je zagotovil, da bo skakal, niea gotova če vsi poprimemo za delo v nedeljo 21. novembra. Takoj je bil napravljen sklep: gozdni tek ki je bil določen za nedeljo, preložimo in pozovemo vse smučarje n„ resno delo u„ sKakallCu Nismo se motil; V nedeljo 21 novembra Je 17 krepkih smučarjev opravilo zaključno delo, čeprav Je bilo res težko in je teklo v znamenju tekmovanja. Volja je zrna gala In pred 12 uro je zletela zadnja prst čez m sl Statistika Je dober prija, telj dela: 322 ur so naši smučarji opravili v enem mesecu na tej skakalnici a med temi urami je bilo tudi premetavanje težke mokre ilovice. Načrte za skakalnico nam je napravil tov. ing Bloudek, kate rega sedaj pričakujemo na pregled te na prave Dela je vodil tov. jng Kumer, j ne Samo vodil, ampak tudi pridno krampa]. Ustvarili smo sedaj zdravo podlago za vzgojo naraščata skakalcev. Mladinska skakalnica dopušča skoke do 16 m. zraven ležeča večja Pa do 35 m Tudi naši slalomisti se že ieselijo vežbanja na mladinski skakalnici. Smučarska gimnastika Je pravo zbirališče našega sn:učarstva. Tov Norima Drago sc pa tudi potrudi, da je vežbanje koristno ju zanimivo. Najbolj napeto je tekmovanji- kot pri slalomi! — tek skozi vratca z merjenjem doseženega časa. Vež-banje je vsako sredo in soboto ob 18 uri In po vežbah je vpisovanje novih članov Na zadaj; vežbi je bila dvorana že skoraj premajhna, ker število ie naraslo že na 35 smučarjev. Smučarji! prijavite se v sekcijo in pridite k gimnastiki. ž- Stran 2 FI7KUITURNI TEDNIK Telovadna akademija v Domžalah Obletnico rojstva republike so tudi Domžale tokrat dostojno proslavile z dvema akademijama, od katerih eno so organizirali domači flzkulturnlkl. Telovadna akakdemlja je bila prva te vrsto po osvoboditvi v Domžalah. Večmesečni trud in ljubezen, ki sd jo sodelujoči vložili vanjo, je našla Izraza v do popolnosti izvedenih telovadnih točkah, od katerih so bile posebno efektne Chopinov Minutni valček in Po Jezeru v iz-vedbl članic. Beethovnova Turška koračnica, katero so izvajali člani, dalje vaJ6 članic na dvovlšlnski bradlji' in za zaključek Močnikove vaje za praški vse-sokolski zlet. Ta telovadna akademija |e bila revija vztrajnega dela Telovadnega društva In .ie pokazala visok nivo telovadbe v Domžalah Dosegla pa je tudi propagandni uspeh, saj so bili prisotni navdušeni nad lepoto izvedbe posameznih točk in načrtne telovadbe sploh Iver jo akademija tako dobro uspela jo ho društvo ponovilo v soboto 4 t. m ob 20- uri e Godbenem domu v Domžalah Vabljeni so posebno tisti, ki v no ileljo niso imeli priložnosti videti aka Jemlje in na okoliški fizkulturni aktiv ter ljubitelji telesne vzgoje Šahovsko žitsiSjesije v- Ptuju šah je v Ptuju postal že zelo popularna igra. Zlasti se je ukoreninil med mladino, predvsem med dija.štvoro tukajšnje gimnazije. Tako so dijaki organizirali svoj pr v en stvenl turnir, na katerem sodeluje 22 šahistov. Odigranih le bilo že 15 kol. Na čelu tablice se trenutno nahaja Toš Mirko s 14 točkami. Na turnirju sodeluje tudi prvak Ptuja šestošolee Podkrajšek Janez, ki je Imel nekoliko smole m je zaostal, s čimer si je znatno omajal šan so za osvojitev prvega mesta. Tako Ima največ Ugledov na prvo mesto Toš. v gimnaziji se prav tako vršijo redno prvenstveni brzoturnir ji. na katerih sodeluje veliko Število dijakov. V finalnih srečanjih za mesec november ie Igralo 10 šahistov, med katerimi je prepričevalno zmagal Podkrajšek Janez pred Tošom in Šorlijem. Na Iirznfurnlrju za pri rti sivo Ptuja za mesec november Je sodelovalo 16 igralcev. Zmaga! je Rudolf pri d Zormanom, tretja in četrto mesto si delila brata Janez in Rudi Podkrajšek. Priče! se je tudi kvalifikacijski turnir elanov, ki i.ma 18 udeležencev in že re- inltati v tretjem kolu kažejo, da se bo vršila budil borba za 1. mesto. Med tem -a je odigrala gimnazija dvobo) na sedlih deskah s I. državno gimnazijo v Mahom, ki se je končal z njeno zmago iremitni rezultat 2 in pol : l |n po| za Ptujčane, 3 partije so še namreč prekinjene, ioda v jasnih dobljenih pozicijah za ptujske igdalce Na prvi deski sta se pomerila znana mladinska igralca J. Podkrajšek (Ptuj) in Jeretln (Mrb.) Partija je prekinjena. Najmočnejša šahovska prireditev v Ptuju je vsekakor bil Sinučarsfvo na Dolenjskem . . Vesela skupina mladih smučarjev sedi za zimo v koči na Krvavcu vstopi mlad fant — Gorenjec Sede k omizju in vpraša skupino, od kod in kam. Vesel odgovor: z Dolenjske. — b ant začudeno pogleda, nato pa bušl v prešeren smeh: — z Dolenjske, nemogoče, saj no poznate ne smuči, no snega. Dolenjcem pa se je obraz zresnil, v srcih pa je bila vsem enaka misel . Uboga Dolenjska, tudi ti imaš lepa smučišča na Gorjancih, Blokah in v Kočevskih gozdovih, Pa te tako zapostavljajo. Poglejmo Dolenjsko, ali jo res smučarskega športa tako' nezmožna Stopimo nazaj v obdobja in se povprašajmo : kdo je sploh prvi izumil smuči. Odgovor se glasi : — Dolenjci na Blokah Torej zibelka smu-čarstva je na Dolenjskem. Da. grenka resnica pa je, da moramo ugotoviti. da kljub temu ni Dolenjska v smu-čarstvu na najvišji stopnji če preidemo na probleme, ki so zaustavili smučarstvo na Dolenjskem, vidimo, da. je predvsem kriva agitacija, ki se je vseskozi premalo izvajala za smučišča naše Dolenjske Kdor stopi na dolenjske »planine«, .lih bo vzljubil že zaradi razgleda, ki ga bo imel z vrha Gorjancev tja do Zagreba in po Beli Krajini Smučišča [ia lahko primerjamo z marsikaterimi gorenjskimi smučišči Velik zastoj smučarstva ria Dolenjskem pa jo povzročila tudi naša smučarska centrala Planica Tja hodijo miši smučarji v.a oddih, a tudi na dolenjskih smučiščih hi našel marsikateri Gorenjec prav tak oddih kot v Planici Dalje Kremžarjevim vrhom, ki je bila dne 4. julija t. 1. otvorjena in s tem dnem iz-ročenu »svojemu namenu. Po končanih poročilih je povzel besedo delegat PZS dr. Brilej, ki se je pohvalno izrazil o delovanju clru.štvenega odbora in podal napotke za čim uspešnejše delovanje tudi v bodoče. Pri volitvah je bil soglasno ln z odobravanjem Izvoljen z malimi izpreinom-baini stari odbor s predsednikom Grška kalni c e, ki omogoča 39 m skoke, še eno skakalnico za 40 metrske skoke, katero bodo zgradili' po načrtu inž Bloudek a So že tudi predpriprave za tekme v veleslalomu za prvenstvo Slovenije, na katerih bo predvidoma sodelovalo okrog 100 članov in članic raznih društev. Slovenjgraški planinci so zborovali Letošnj občni zbor Planinskega društva Slovenjgradee je ponovno nudil do- kaz marljivega In vztrajnega delovanji naših planincev. Iz poročil predsednika In ostalih dru štvenih funkcionarjev je bilo razvidno da si je odbor neumorno prizadeval iz-polniti prevzele obveznosti glede pridu bivanja novih članov, prirejanja množic nih izletov v planine in predavanj, mar klranja planinskih potov, predvsem pr glede obnove med drugo svetovno vojni požganih planinskih postojank koče poc Kopo In koče pod Kremžarjevim vrhom Kot največjl uspeh smotrenega dela s< more smatrati dograditev koče. Predsednik tov. Pogorelčnik Milo! se je zahvalil za izkazano zaupanje te: pozval članstvo k harmoničnemu in intenzivnemu delovanju zlasti še v leti 1919., ki je za društvo jubilejno leto Ustanovljeno leta 1919. kot Mislinjska podružnica SPD, praznuje prihodnje lete tridesetletncto svojega obstoja. Tega Jubileja bi pa ne moglo lepše proslaviti kot s tem, da ponovno obnovi kočo pod Kopo. Spominjam se tegale dogodka: Stopim iz vlaka na novomeški železniški postaji Za menoj izstopijo tudi štirje mladi fantje v popolni opremi planinca. šel sem za njimi in prisluškoval njihovemu pogovoru. Govorili so o Gorjancih Stopil sem do njih In jih povprašal, kam so namenjeni. Na. vaše Gorjance, — so mi odgovorili — Od kod pa ste? — Spogledali so se In čul sem skoro neverjeten odgovor: — Kranjčani smo. To me je nemalo začudilo. Gorenjci na Dolenjsko. Hkrati pa mi je srce veselo zaigralo, saj ni že ves svet pozabil na naše »planine.« čez dva dneva sem jih srečal v mestu, ko so se vračali. Veselih obrazov so mi prihiteli nasproti in mi začeli pripovedovati In zatrjevati, da od danes naprej vsako leto poselijo Gorjance. povabijo pa tudi svoje tovariše Za pozdrav pa so ml vzklikali : Na svidenje na gorjanskih smučiščih ^3,°9 prlde, 'e enkrat na Gorjance in Bloke, ne bo nikoli več podcenjeval Dolenjske, prihajal pa bo često na smuk na Gorjance. Zato: Pridite si ogledat! lepoto Dolenjske. lepoto dolenjskih smučišč ln vzljubili jih boste kot našo belo Gorenjsko M D V Livku se smučarji vestno pripravljajo Drlep je zadnji košček naše zemlje na skrajnem zapadu, tam kjer Matajur ponosno dviguje svoj vrli, a nasproti njemu se razprostira plečati Kuk. Med obema pa leži prijazna vasica Livek, ki je ze od nekdaj dajala gostoljubje števil-nim izletnikom in zimskim športnikom, ki so j' zaradi izredno lepih krajev m smučišč nadeli naziv zimski biser i oboi j n obeh go -a, odkoder se razpre-st/ra ^jasen razgled no vsej Beneški Sloveniji m Fuilamp v tov. Koren inija so dela!; j esc niški : danki, v )>r; trdii" non..'-.|vi r-i'»n j-,i ske proge ter zgradit poleg smučarske iupinist-j več tednov, da so udarniško ;n ;e na drugih vWt.iosI» naših »lim Uspešno delo Jeseniških alpinistov zotUdi'^rfliski JcseniCe lma*° za alpinista gotovih železne deie zavetišča Pr: -r fvrJt bTini F-: felu se Je izkazal posebno pomvoT zrase? £a^ lel?° ,r-TiciT °rga- m,ii l,a l^zabetoTtoahtomeDe pui; nizacua ki zdru/.ujo Jeseni.sk? alpiniste, mer je bilo treba v višino siko-ti 2000 r ttrsr36*v okviru rt ^ - t, 4 , * . 6T\ le iepse ter večje od vs<\ ReGJiie seje odseka se vsak teden. Poleg ostalih ter je svojemu graditelju in organizacijskih vrašanj imajo starejši odseku v zadovoljstvo im ponos. Dokončn cla-ui tudi vzgojna predavanja za mladino. 130 opremljeno in »tvorjeno pnihvri.T-ki se uči v samostojnosti. Gl a v na skrb Pomlad. vodstva odspka je vzgoja m lati ih kadro-v. Izkušenj člani odsek® so tudi tnštrul Starejši član j imajo s pripravniki številne to'rJ i na alpinističnih tečajih. Tako s •skupne turo. Tako je bila organizirana Se udeležili letnega tečaja ja v Vratih v 4. julija skupna tura pripravnikov na mariborskega tabora v Martuljku. Znan Km. 8 avgustu je bil izveden v manjšem alpinista tovarišu Uroš žumnčič in Kr-m obsegu plezalni vzpon preko Triglavske '?aT Dolftt se mudila dalj časa v Bo-n stene in 14. novembra je bila lura us ega Prenju. kjer sta seznanjala v odseka v Storžič iz Tržiča V dneh od 21. nike — .- ------- v cuien on zi. 'Z bratskih republik z gorami; p UO 24. oktobra je bil na Vršiču uspeli ^ani voditelji kadrov: Medja Maks. K-letni plezalni tečaj; poleg članov jeseni [vr Stan. čop Joža. More Andrej in Ki škega odseka• so bili povabljeni tudi pri- £'c Janez y>a so se udeležili zveznega pravnik; vseh ostalih gorejijskib odsekov cpja v Vratih. Poleg tega sta alpj:rU: deto!vkih’akcijmkl'udar ,I?SležU3rte fte^ih br” ^ n"? ^ v Mariu l j ko v j skupini železne rezerv ari e * rjr:lom 'n 1 h br-»zp!.T- za vodo udarniško je n opravilo zalogo da nabnVfplani rVto o‘ČU drv za zimo v koči v Martuljku in v »or- ke vS " 1 PZa s,0lCrl!!e :n skem zavetišču Za Atom. marktoalo fe UlTf o ap*n>, odg1c poli na Prisojnik. Mojstrovko -n deloma poletju nrlfč' z-m-Tdni Meno PDrie'" na Rizor. Polce tega ;e izvršilo šo večjo rodi: dve novi srn- -i v Tirnici - SterUo manjših delovnih akcij ■- zvezi z novo m oskrbo koč ,1.1 Vršiču jn gorU-ih zrudišč - --ni Sr,o,k-, nr---to« v Ma i-luljjkovi skupi n i Naivcc.m hclovn-i verni raz Polca -n c-vor v n ul- i ' i •.bveznoet Je pustomi-tcv gorskega zovet.išča Srebrnjaka, in nov,, sm-r južni «te sj. 4. Pod vodstvom znanega graditelja hi- Rušice poleg tega Ciril Praček: Iz naših telovadnih društev Med našimi alpskimi smučarji Z naglimi koraki se bliža zima, na naših toriščih v Martuljku In Triglavskem pogorju se je stara snežena odeja že pomladila. Skoro bodo oživela vsa znana smučišča. Vsi stari oboževalci belega športa bodo prišli s svojim orodjem na dan in tudi mnogo novih se bo pridružilo ostalim. Takrat se bo našim mladim smučarjem, ki žele postati nekoč izurjeni mojstri, nudila prilika, da obogate svoje znanje z opazovanjem starejših mojstrov. Ne pričakuj, kdaj te bo društvo povabilo v tečaj, kjer tudi ne pade izurjenost sama v telo, temveč vneto opazuj in poskušaj posnematil Na smučiščih naše lepe Slovenije boš vedno našel dovolj izgledov. In največ zaleže ono, kar dojameš v spomin z očmi, vse besede, vse napisano se ne da primerjati z opazovanjem. V naslednjem bpm predočil nekaj naših poznanih mojstrov alpskega smučanja, katere boš imel mnogokrat priliko opazovati in občudovati pri »delu«. Obenem bom predstavil tudi njihov športni obraz, saj bomo med zimo mnogo čuli o njih. Preden začnem z našimi mojstri, bi opisal v kratkem še par načinov krmarjenja, po katerih se ti mojstri razlikujejo. Kadar govorimo o francoskem načinu, tedaj imamo v mislih način, po katerem krmarijo slavni francoski tekmovalci Couttet, Blanc, Penz itd. Kristi-janija teh se odlikuje po svoji pravilnosti v izvedbi. Kristijanija sestoji iz dveh glavnih faz in začetne pomožne faze, to je izraba protisunka iz drsenja prejšnje kristijanije v (1. fazo) rezbremenilni sunek in 2. faza) vrtenje telesa. Francozi izvedejo pomožno fazo (izrabo protisunka) in razbremenilni sunek skoraj neopazno. Izvrši se (posebno pri Couttetu) z močnejšim pritiskom na spodnjo nogo — opornico, to je noga, ki je v trajanju prejšnje kristijanije spodaj. Nato se nagne telo samo malo naprej in že sledi odriv z obtežene spodnje noge v vrtenje. Telo se skoro nič ne dvigne pri tem. Roke delajo pri tem pravilno. V levo n. pr. ostane leva roka pri boku, desna pa opiše zamah naprej, s tem potegne telo v vrtenje. Francozi krmarijo v slalomski kristijaniji nizko, z izjemo Oreillerja, ki krmari podobno našemu Stefetu v visoki drži. Precej nasproten temu stilu je avstrijski stil, v katerem pa vsi avstrijski mojstri ne krmarijo, krmarijo bolj visoko in obračajo z napačno roko naprej v zavoj. Tp seveda zahteva obtežitev bolj na zadnje konce smuči in sš dobro obnese v mehkem snegu, slabše v trdem. So smučarji, ki jim po naravi leži ta novi avstrijski stil, v splošnem pa krmari v njem vsak začetnik, ki še ne ve, kaj je pravilno delo rok. Toda mojstri, ki krmarijo v tem stilu, so ravno v mehkem snegu ponovno dokazali, da se tudi »nepravilno« da tekmovati 1 Razlika je le v tem, da ne tako sigurno. Švicarji — toda zopet ne vsi — krmarijo s posebnim svojstvenim načinom dela z rokami. Med obračanjem imajo obe roki spredaj, kakor bi držali volan. Tudi na ta način gre. Toda njihov olimpijski zmagovalec Reusalter krmari v klasično pravilnem stilu, vsaj na olimpijadi je krmaril izredno pravilno in lepo. Omenil sem torej par načinov krmarjenja, sedaj pa si oglejmo naše mojstre in videli bomo razliko med njimi in kateremu izmed opisanih načinov so sorodni. Posnemanja vreden je elegantno sproščeni način pravilno vlečenih kristija-nij — posebno v mehkem snegu. ID L nbijana II. (Tabor) je med naibol š mi drnštvi v Sloveniji Pred par dnevi sem Imel zvečer neke Po kratkem »besednem spopadu« se je opravke na Taboru, zato sem šel mimo- Janezu morda le posrečilo prepričati ne-grede pogledat >• telovadnico. Prišel sem zaželeno gledalce »o brezpomembnostl LUKANC MATEVŽ je še mlajši predstavnik našega tekmovalnega alpskega smučanja od Tineta. Ima komaj 22 let. Je naša povojna pridobitev, izšel je iz kadra smučarjev JA, kjer je imel priliko za neomejen razvoj. Seveda se ima v osnovi zahvaliti svojemu znanju pred- ravno ob menjavi dveh oddelkov. Mladinke so' pravkar končavale s telovadbo, medtem ko so članice že prihajale v dvorano. Zavil sem v kot telovadnice in opazoval živahno vrvenje. Toda že je stopila v sredo telovadnice tovarišica načelnica. »Mirno!« Naenkrat vse utihne ln obstane na mestu. Še par kratkih povelj ln že so bile vse telovadke pravilno urejene. »Na desno! Dvored napred marš!« S par-minutnlm menjajočim korakanjem ln lahnim tekom v krogu okoli telovadnice jo 1)11 končan prvi del vadbene uro ln * Mt<‘!jtcn razporedila vse telovad- ke v velik krog. Pričel je drugi del ««;*(• vi.-j v nul kovanja in razgibavanja. Najprej razni predkloni, zakloni, odkloni, suki, kroženje Itd. za razgibanje trupa, nato pa najrazličnejše vaje za ojačanje in sprostitev mišičja rok in nog. tako da Jo bilo kmalu vsem pošteno vroče. Vmes je seveda ves čas skrbel neumorni pianist Heri za »dober takt ln vedre zvočno harmonije«. Ko so bile vse telovadke že dovolj razgibane, ji h je tovarišica načelnica razporedila v vrste, 'ki so druga za drugo odhajale k raznim orodje. Ena vrsta je šla k dvovišlnsk! bradlji, druga na kroge, tretja je preizkušala svoje sposobnosti in spretnotl v preskokih čez mizo, nekatere so imele akrobatiko, najboljša vrsta pa se j^ šla pripravljat za akademijo k dvovlšinski bradlji. Posebno živahno jo bilo pri preskokih kritičnega ocenjevanja* in strokovnjaki so dostojanstveno odšli v svoje prostore-Na dvovišinski bradlji so se najboljše telovadke pripravljale za društveno akademijo. Znana telovadca Oblak in Žigon sta pomagala z nasveti ln če je bilo treba posebnega poguma za tvegan seskok burljivih momentov, ki so vzbudili obvezno »navijanje«. DRUŠTVO IMA DANES ŽE 558 TELO-VADECIH. REDNE PREDNJAŠKE URE PA POSEGA 28 VADITELJEV IN VADITELJIC Drugi dan sem se namenil k sekretarju Fizkulturne srednje šole v Ljubljani, tov. Rastku Poljšaku, k j le društveni se- či orodja. Druge, Še začetnice, so bile ali slično, sta pristopila kot vodnika. Ne- kretar. Hotel sem namreč dobiti čim več nerodne in boleče. Na prlgovarlan.ie katere tovarišice so bile na tem orodju podatkov o društvu. Tov. Poljšaka sem vsem starejšemu bratu Slavkotu, ki mu čez mizo. Nekatere telovadke so bile že je bil učitelj v vsem početku. Po svojem precej izvežbane ter so spretno skakale načinu krmarjenja se precej razlikuje preko orodja. Druge, še začetnice, od Muleja. Ima pa tudi on svoje zna- bolj čilnosti. Posebno dober je v betonsko vodnice in tovarišic so se tudi najbolj žo precej domače in bodo z marljivo trdem snegu, ker teži odlično v obte- boječe ojunačile za težje preskoke. Se- vadbo lahko postale nekoč še Izvrstne žitev zunanje spodnje noge kristijanije. veda je bilo na načun nekaterih prav telovadko in tudi tekmovalke. Zavoj pričenja iz protisunka, iz lahnega nerodnih preskokov mnogo veselega in Ob zaljučku telovadne ure sta se po-polpluga, ki je zanj posebno značilen zdravega smeha, kar pa samo dviga ce- merili med seboj tlve vrsti, katera ima pred obračanjem. V obračanje odrine z lotno razpoloženje. spretnejše in urnejše zastopnice. Telo- zunanje noge polpluga in vrti nato pra- Medlem ,ie prišel v dvorano marljivi vadke so morale napraviti po kratkem vllno z gornjim trupom. Obračanje iz in skrbni društveni gospodar Janez ter teku na blazini preval naprej, nato teči polpluga prj njem povsem zakrije raz- pričel poditi z galerije in balkonov p .ar ~ bremenilni sunek, ki\ je komaj opazen, študentov fizkulturne šole na Taboru, Njegova taktika tekmovanja se opira ki so najbrž »iz prevelike strokovne vne- * i Prizor iz telovadbe članic na Taboru d« Kredi, se pod »jo splaziti »a drugo stran, telil do stene in nalo nazaj ter predati »štafeto« naslednji tovarišici. Igra našel ravno v njegovi sohi pri obilici dela. Po kratkem pogovoru sem mu zastavil nekaj vprašanj. »Koliko jo napredovalo društvo od svoje ustanovitve?« »Društvo je doseglo v kratki dobi 2 mesecev od ustanovitve že lep napredek. Danes jo doseglo vsega 559 telovadečlh in sicer 71 članov, 170 članic, 75 mladincev, 56 mladink, 102 pionirja ln 85 plo- predvsem na veliko fizično energijo. V me« prišli »kritično ocenjevat« telovadno je seveda vzbudila mnogo smeha, prišlo "!'v': u novo reč obisk °k a r'z a do vo* hitrem temno vzdrži imitežle in mil- uro (morda tndl telovadke — "" —■ ' .,= (.. i..a, __<;i. pravl,aa je povprečen o ms s. sarzauu-u hitrem tempu vzdrži najtežje in naj daljše proge. Posebno v slalomu odpove redkokdaj. Že v letu 1945. sl je osvojil op. ur.), pa jo mestoma tudi do napetih in raz- MULEJ TINE iz Begunj na Gorenj-flKem; rojen pri Sv. Ani nad Tržičem, zgornjo nogo — po švicarskem načinu. Toda že naslednji lilp nadaljuje vrtenje •-e-lsviss: z* ^„Ivel v gorah, to mu daje pečat silne 'Zdržljivosti in energijo sploh, ki jo potrebna sm učarju-tekmovalcu. Jo v najboljših tekmovalnih letih (24 let) in verjetno še n j dosegel vrhunca, ki navadno nas toni v 27—28 letu. Njegovi smučarski uspehi so bili izredni posebno v olimpijskem letu. Nadpovprečno dober plasma n v olimpijskem smuku — 10. mesto v specijalni konkurenci smuka in 23. mesto v splošni konkurenci smuka, to jo za njegov prvi start v inozemski konkurenci nad vse lep uspeh. V mednarodnem srečanju na Poljskem io zmagal v slalomu, osvojil državno prvenstvo v smuku in slalomu in odnesel vsa važnejša prva mesta v sezoni, že kot ju- vojih, kjer krmari na avstrijski način, si pa pomaga do sigurnega ravnovesja z globljim počepom. V splošnem bi označil njegov način sledeče: Poseduje izreden gravitacijski in ravnovesni čut in si pomaga s tema prirojenima čutoma zavestno in podzavestno v vseh primerih. Poleg tega ga odlikuje še izredna dinamičnost. Vse kar pod vzame na smučeh, pod vzame skrajno tvegano in v večinoma primerov mu uspe. Njega bo težko kateri tekmovalec posnemal. kajti težko se najde smučar s tako prirojenimi lastnostmi kakor jih ima Tine. Posebno v mehkem snegu se opazi mojstrski občutek za pravilni ritem gibanja. No obrača iz protisunka, s koleni in silo spodnjih delov nog odrine Ijiv. Nekateri oddelki imajo v sled številčne jakosti deljeno telovadbo, na primer: gluhonemi in pa bahiška šola, ki Ai iVMT TTT 1? ima redno telovadbo dvakrat tedensko. CLoAJN 1 111. BAZitED Imamo pa tudi več močnih skupin, ka- radi ja tere so vključene v redno društveno te- I. SIŽSTAVA. Znotraj bradlje iz ko- [ovadbo, n. pr.: internat učencev v go-leba v opori na 1 eh teh : s predkolebom spodarstvu. Imamo še oddelek starejših i m vittiii iciuuujcju v vzpora v sed raznožno pred rokama— članov, ki so tudi prav redni in marljivi razredu v obveznih vajah: 1. preprijem * . .. . ---*— Vaje na orodju za obče tekme v letu 1949 Mladinci in člani tekmujejo II. in I. na bradlji. 2. na drogu, 3. na krogih, 4. na konju z ročaji na Sir, f». v preskokih čez orodje, 6. v prostih vajah, 7. v skoku v višino, 8. v metu krogle, 9. v teku na 100 m. MLADINCI Ul. RAZRED Drog 1. Iz Visa z nadprijemom: z zibom zgiba — počasi vis — z zibom prevlek skrčno v vis zadaj — seskok. 2. Iz vlsa z nadprijemom: z zibom pred telo v skl ek ležno za rokama raznožno — sesed zanožno sonožno not — s predkolebom sklecno vzpora v sed prednožno snožno na 1. lestvino zunaj — presed prednožno snožno v sed prednožno snožno na d. lestvino zunaj — sesed prednožno snožno v 1. čez obe lestvini v na tleh. II. SESTAVA. Znotraj bradlje iz koleba v opori na leliteh : z zakolebom vzpora v skl ek — s predkolebom vzpora v sed raznožno pred rokama Dior je pokazal izredno znanje in več- 61111161 v vrtenje, zato se pri njemu no krat presenetil z zmago nad -seniorji. °l,az razbremenilnega sunka, stopala se dvignejo od tal. Na ta način je pr’ .......... ttfj.Š Zanimiv je njegov način krmarjenja, njemu kritični moment kristJanije ’ daljši Malejevega, zato jo Pri njem se prične vse gibanje kristja- kakor pri tekmovalcih z drugim nači- lažje. Kristi lani jo, kj njem se prične vse gibanje kristjani j e v kolenih. V tem je popolnoma svojstven tekmovalec na svetu. Pri njem tudi ni opaziti uporabljanja ali samo francoskega, ali samo avstrijskega načina. On uporablja oba načina popolnoma instinktivno kakor mu najbolje »leži« v posameznih primerih. Ima izredne sposobnosti duševnih refleksov in si pomaka v Časih lemogočih primerih na kakršen koli način do ravnovesja. Vrtenje pričenja a sunkom kolen, zato Ima prvi moment vrtenja navadno obteženo kakor pri tekmovalcih no m obračanja, izdaja pa s tem moj-za ravnovesje; čeprav strskl občutek drsi v potegnjenih kristjanijali tudi daljšo pot po notranji smučki zavoja, ga zelo redkokdaj spodnese. Kaj se lahko naučiš od njega? Pred vsem jo vredno poskušati od časa do časa s krmarjenjem na njegov dinamični — tvegani, skrajno hitri način. Dokazal je, da si lahko pomagaš mestoma na vse način, samo da prideš hitreje do cilja. državno prvenstvo v alpski kombinaciji, zmagal je v smuku ln slalomu. Od tedaj so drži stalno na listi najboljših. Uspešno je zastopal naše barvo v Švici, Roni uniji, Poljski, Italiji. Pred seboj ima še lepo bodočnost razvoja, ker ima tudi pri urjenju veliko voljo. Njegov način in taktika sta mnogo enostavnejša od tudi posnemanje .... »i jo prične iz lahnega polpluga. dovršuje vedno pravilno sonožno in v počepu. Loko opisuje zelo natančno, ravno v tem pridobi mnogo na času. Ima torej zelo umerjen in enostaven stil. Od njega lahko pridobiš z opazovanjem, kako »vzame« zavoj in s posnemanjem borbenega načina krmarjenja. Na tekmah krmari zelo borbeno iu riskirano. Pridobiš lahko tudi s posnemanjem pravilne drže kolen v zavoju in s posnemanjem poudarjene obtežitve zunanje noge. (Dalje.) prevlek skrčilo v vis strmoglavo zadaj preprijem pred telo in preval naprej — vis vznosno zadaj — vis zadaj — s spuščanjem z eno roko dvojni obrat okoli druge roke v vis spredaj z nadprijemom —- seskok. 3. Iz vlsa z nadprijemom: z zibom koleb — predkoleb — v drugem .zako-lebu preprijem soročno v d. —■ v tretjem zakolebu preprijem soročno vi. — — =^..,=..1 t v četrtem zakolebu preprijem soročno prej sklonjeno Letošnje olimpijske Igre v Londonu so po vsem svetu izredno razgibale vse panoge športnega udejstvovanja, tako tudi orodno telovadbo. Že same priprave j n napeto pričakovanje olimpijskih ■•Ker, združene z najrazličnejšimi prognozami, so dalo vsem športnikom ln telovadcem sveta živahen impulz. Višek s9. Predstavljale seveda borbe v »olim-Pbiski areni«, kjer so se najboljši šport-*Vjši in telovadci sveta borili za najele časti. , Po olimpijadi so bili med vsemi najbolj agilni Švicarji, ki imajo tudi Prihodnje leto najbolj obširen proštom. Kmalu po olimpijadi (19. septem-”.ra> so imeli v Helsinkih dvoboj s Fin-*1 Je veljal prav za prav kot ne-iieielna revanža za olimpijske Igre. '‘carji so nastopili a precej pomlajeno vrsto (5 olimpijcev, 3 neollmpijcl) v,prepričljivo premagali finsko olinv soštvo v končni oceni z Sprehod med orodnimi telovadci po svetu te, PI-j**kO musiVD V KUI1CJ11 atom 345,15:342,36. Švicarji so poleg tega magali tudi na vseh orodjih. razen v čez konja vzdolž. Med posamezniki jo n ostal prvak Švicar Josef v? ier> bil na olimpijadi 4. Za- Flneo '1e olimpijski zmagovalec tnHn i„ , !all,cn zasedel šele 9. mesto, kem tir rU?vko in stotink za prva-kako ostre so borbe gusta do novembra v Švici več medmestnih (Ziirich : Bern), medkantonskih in velikih propagandnih tekem. Za 28. novem 1)ra so imeli Švicarji tudi določen dvoboj med reprezentancama Berna in Stuttgarta v Stuttgartu, vendar doslej še ni poročil o izidih te tekme. Te dni so bile v Švici končane tudi prve izbirno tekme za državno prvenstvo. Za naslov državnega prvaka se letos bori !)(» telovadcev (od prijavljenih 140). Najstarejši udeleženec jv še vedno uspešni 43 letni Bacilmann Albert, nekdanji olimpijec, na.jmlajši pa komaj 17 letni Bilchler Oskar. Pomemben uspeh letošnjega prvenstva jo v tem, da ima 16 tekmovalcev manj kot 25 let. Do sedaj vodi Marcel Adatte, ki ni bil v rezui- olimpijski vrsti. Sploh so letošnji olimpijci v tekmah za državno prvenstvo zaenkrat bolj zadaj. Lehman \Valter in Stalil er Josef sta kot najuspešnejša Švicarja v Londonu »komaj« na 4. in 5. mestu. V decembru bodo druge Izbirne tekme, konec januarja polfinale, sredi februarja moštveni finale, 3. aprila pa V Luzernu finale posameznikov. orodnih panog in 4 atletskih, katerih se ____________ je udeležila vsa elita orodnih telovad- predkolebom opora" na leliteh ležno v d. — v predkolebu cel obrat v 1. levoročno v vis z dvoprljemom — v predkolebu cel obrat v d. desno roč no v via z dvoprljemom — predkoleb — v zakolebu seskok. Konj s prednjim ročajem na šir, višina 130 cm 1. Z oprijemom na ročaju : naskokoma* premah odnožno z d. s pol obratom v 1. v sed raznožno — presed prednožno z d. v sed snožno na 1. strani — presed zanožno snožno v sed prednožno snožno z d. strani — presed prednožno z 1. v sed raznožno — strig zanožno s celim obratom v d. v sed raznožno pred rokama — preprijem na vznosno konec hrbta lil sesed naprej (raznož- seskok. no). 2. = 1. toda v nasprotno stran. Bradlja. 1. Iz koleba v opori na 1 eh teh: sklonjeno v sed raznožno pred rokama — preprijem pred telo in sesed zanožno sonožno not — predkoleb — z zakolebom zanožka. III. SESTAVA. Znotraj bradlje iz koleba v opori na 1 eh teh: vzpora vzklopno v sed raznožno pred rokama — preprijem pred telo in preval na-zakoleb v opori na iehteh — s predkolebom vzpora v sed prednožno snožno na 1. lestvini zunaj —- sesed prednožno snožno not — zakol eb — s predkolebom prednožka. Drog I. SESTAVA. Iz viša z nadprijemom: z zibom zavesa v d. podkolenu zunaj rok — z zakolebom naupor v zavesi — preprijem z d. zunaj in nakazati vzporo jezdno — premah odnožno z 1. v vzporo zadaj — seskok naprej. II. SESTAVA. Iz vlsa z nadprijemom : z zibom zgiba — prevlek skrčno v vis strmoglavo zadaj — vis zadaj in počasi vis zadaj — cev. Zmagal je Zanetil pred Vadijem in Urbanijem. F r a n c o z 1 so imeli v novembru v Parizu veliko tekmo med 6 glavnimi provincami. Med poedincl so si prva trt mesta razdelili letošnji olimpijci Wcl-gand, Matliiot in Dot. Zelo delavni so orodni telovadci v N e m č 1 j i in sicer v vseh conah, posebno pa v nekdanjih centrih in žariščih orodno telovadbe. Letos so imeli celo vrsto medmestnih, medpokrajlnskm raznožno (pred lokama) in vzpora v sed raznožno pred rokama — preprijem naprej in sesed zanožno sonožno not — predkoleb — zakol e b — predkoleb — z zakolebom zanožka. 2. Na začetku bradlje: naskokoma vzpora in vsed raznožno pred rokama — preprijem pred telo in sesed zanožno sonožno not — s predkolebom vsed raznožno pred rokama — preprijem pred telo in preval naprej sklonjeno v sed raznožno pred rokama — sesed lil. SESTAVA. Iz viša z nadprijemom : z zibom koleb — v drugem predkolebu obrat v 1. levoročno v vis z dvoprljemom (d. nad p rijem) — s predkolebom obrat v d. desnoročno v vis z dvoprljemom (1. nad prijem) — predkoleb — zakoleb in preprijem z d. v nad p rijem — predkoleb — v visokem zakolebu seskok. Krogi 1. Iz koleba v visu: s predkolebom naupor v sklek — spad — v vis vznosno — z zakolebom zgiba — s predkolebom vis vznosno iri seskok. 2. Krogi dosežno v gugu : v tretjem predgugu s predkolebom naupor v sklek — v zagugu spad v vis vznosno in se celo pripravljajo za nastop. Vsi oddelki, bodisi da telovadijo skupno ali. posebej, pa so redni društveni člani.« »Kakšno načrte ima društvo v bodočnosti?« »Sedaj smo začeli s pripravami za dru-iuzuu štveno akademijo, ki bo med 1. ln 15. stoje februarjem. Akademija bo v okviru tekmovanja. ki ga je razpisala TZS. Društvo je razpisalo tudi denarne nagrade za sestavo vaj za vse oddelke in pričakujemo v tem pogledu precejšen odziv. Razen tega imamo že dalj časa redno dvakrat tedensko društveni prednjaški tečaj, ki ga obiskuje 28 vaditeljev in vaditeljic, deloma mladincev, deloma članov. v okviru liačelnlškcga zbora imamo smučarskega referenta, kj bo skrbel za dvig smučanja in za izvedbo smučarskih tekem. Zato jo že sedaj ura splošne telesno vzgoje prikrojena tako, da se posveča velik del posebnim vajam iz smučarske gimnatike. Prav tako že danes posvečamo pažnjo na razvoj atletike. V društvu imamo nekaj nadarjenih mladincev, zlasti skakačev, ki s slabim stilom brez težav preskočijo 1,65 ln še več. Te že sedaj nagovarjamo, da se bodo poleti vključili tudi v športna društva, kjer bodo dobili potreben specialni trening.« »Ali se pripravljate tudi za tekme v orodni telovad-b 1 ?« »Tudi na to že mislimo. Težkoča je sicer v pomanjkanju dobrih vaditeljev, toda tudi to oviro bomo premostili. Sedaj pomagata v tem pogledu naša znana tekmovalca Oblak in Žigon. Med mladinci imamo nekaj zelo nadarjenih za to panogo ln tudi med mladinkami Je precej dobrega materiala.« »Kako pa je s tekmovanjem za fizkul turni znak?« »Za sedaj zbiramo prijave za novem-berskl rok, priprave za tekmovanje pa •se • vršijo stalno pri rednih vadbenih urali. Imamo pa namen med rednimi urami izvesti vsa tekmovanja, ki so možna v telovadnici, n. pr. orodje, plezanje, in t udi medeonskih tekem. Med zmago- prednožno sonožno n o V —• zakoleb —— — v predgugu podmetno vis — z&gug StSČFJgZ** e= ZolV v(iiit„ , za t role ju ollimvii«^rIred,tve *° Imeli olimpijec Zanetil sre"ai,idi > manjših (110,10 t.), 3. Glin •1« bil dvoboj ni od kan,” L" provinco Franche—Co,ntč (Francijuf Zmagala jo reprezentanca Nelenb! t rezultatom 229,175 : 226,675 točk? v « remhru Jo lili v Italiji dvoboj repreven J?,"«® katoliških združenj Švice jta-Jž®;. Zmagali so tudi tokrat Švicarji 161,25 : 179,90. Razen tega Je bilo od valci še vedno opazimo stara Imena nek (lan J ib olimpijcev. — Stadel W«ly> Schwartzmaun, Steffens, GBggcl, Stangl, Frol, Kieftu Itd. tvorijo če vedno , elito nemških telovadcev. Od mlajših jo »a prvih mestih mnogo nadarjenih tekmovalcev, med katerimi prednjačita brala Theo ln Erich Wied, omembe vredni pa so še Dossler, Kretscliner, Franke, Sclinepf, Oteklini, Schmidt, Frenger, Strilliel. Rinke itd. l’o izjavah lil pisanju strokovnjakov In sodeč po tež*ni vaj zmagovalcev hi Nemci še vedno lahko sestavili vrsto, ki bi bila resen konkurent najboljšim reprezentancam, O Cehih in M a d ž a v 1 h po ollni- za nrvn —■ ■.««« »stre so »orne Precej agilni so bili po olimpijadi točilnimi t,,i„ '?c,d najboljšimi, enako- di Italijanski telovadci, liti- stotinka točke'adC*’ *^cr odloča vsaka oktobra so bile v Torinu veliko tekme •aBa, '"-s sso? ncdn.irodnm srečanj. Konc. Vadl (106,95 t.), 5. Armelloni (102,30 t.) Itd.) Poleg tega so Italijanski telovadci žo sedaj marljivo pripravljajo za svetovno prvenstvo, ki bo meseca Julija 1. 1950 v Baslu. Ker bodo po sklepu mednarodne telovadne zveze na tem prvenstvu poleg orodnih disciplin tudi 3 panoge iz atletike, so Italijani že lz-_ av- vedli pregledne tekme, obstoječe Iz 6 '»Iim.nn ..................................... ........Tii-irmrrir......rroi / tortno medicine švicarskih časopisov bodo' imeli Madžari v marcu 1949 tekmo s Švicarji, kar bo gotovo prvorazreden dogodek. Poleg tega je že definitivna tekma med Švico in Avstrijo, ki bo 16. januarja 1949 v St. Gallenu (Švica). Prihodnje leto bo tuill velik troboj Švica : Italija : Franclja, vendar kraj in datum te prireditve še ni določen. PREŠEREN IGOR predkolebom prednožka. 3. Iz koleba v opori na Iehteh: s predkolebom opora na Iehteh vznosno —■ vsed vzklopno prednožno snožno na 1. lestvino zunaj — sesed prednožno snožno v sed prednožno snožno na d. lestvino zunaj — pol obrata v 1. v vzporo ležno za rokama, čelno — vskok odnožno z d. na prednjo lestvino in seskok odbočno v d. (naprej). Krogi 1. Iz koleba v visu : s predkolebom zgiba —• zakoleb v zgibi — a predkolebom vis vznosno — zavesa v 1. podkolenu na 1. podlehti — vis vznosno — zavesa v d. podkolenu na d. podlehti — vis vznosno — zakoleb — s predkolebom prevrat nazaj snožno. 2. Iz guga na dosežnih krogih: v predgugu cel obrat v d. — v predgugu cel obrat vi. — v predgugu cel obrat vi. — v predgugu cel obrat v d. — v predgugu zgiba — zagug v zgibi — v predgugu vis vznosno — zagug v visu vznosno — v predgugu podmet. skok v višino, proste vaje itd-, tako da bodo tekmovalci kar nevede dosegli vse norme.« Tako dela in živi TD Ljubljana II. Iz lanskoletnega razsula in p rop a ,i se Je že dvignilo na lepo višino. Spe so oživele telovadnice, ki pa se še stalno polnijo z dotokom vedno novih člen Precej zasluge imajo pri tem mavlj vi društveni vaditelji ln funkcionarji, k se z vsemi silami posvečajo razvoju svojega društva. Med naJmarljvejSlml so: načelnica Boža Jugova, ki vodi mladinke in , . x ... članice, načelnik Smole Franjo vodi mla- Izvzpore spredaj na ročajih : pre- d>nce ln prednjaški tečaj. Šket člane ln predgugu seskok. Ko,nj z ročaji na Sir. mah odnožno z d. naprej in vzmah 1. (sonožno) — zrnati in premah odnožno z d. nazaj — premah odnožno 1. naprej in vzmah v d sonožno in premah odnožno 1. nazaj — premah odnožno d. naprej in vzmah v 1. sonožno — zmah in premah odnožno z d. nazaj — premah odnožno z 1. naprej in vzmah v d. sonožno — zmah in premah odnožno z 1. nazaj v seskok nazaj (ročajev ne spustiti) (n z odrivom premah skrčno naprej do stoje na tleh. 2. Iz stoje za konjem oprijem na ročajih : naskokoma premah odnožno z d. naprej — premah odnožno 1. naprej — premah odnožno z d. nazaj — premah odnožno z 1. nazaj v seskok nazaj in z naskokom premah odnožno z 1. naprej — premah odnožno z d. naprej — premah odnožno z 1. nazaj — premah odnožno z d. nazaj v seskok nazaj in z odrivom obročka. društveni sekretar Rastko Poljšak, kli je obenem vodnik starejših članov. Pionirko vodijo to V. Jean Marija. Leh panterjeva in Mira VaksIJeva. pionirje pa tov. Bužga Rudi ln S tem bal Janez s pomočjo gojencev' srednje fizkulturne šole. Kot vodniki vrst se odlikujejo tov. Oblak Ignac. Žigon Valentin, društveni predsednik Borko Franc itd. Tov. Bergant Janez vodi oddelek hnbiške šole, mnogi strokovnjaki pa pridno pomagajo prj društvenem prednjaškem tečaju, kakor n. pr.: Bergant, Erbežnik, Govekarjev a, ilr. Tavčar. Poljšak, Ulag«, dr. Šef Itd. Ko sem odhajal s Tabora, sem bil zadovoljen kot že dolgo ne. V telovadnem društvu Ljubljana II. smo dobil* spet novo močno postojanko naše flzkufturne organizacije, ki ho v svojih vrstah vzgajale sto ln sto novih flzkulturnkov, zdravih ln močnih graditeljev in braniteljev. P. I. Dr. Sef Alojzij D.banje — prvi pogoj za napredek v športu in telovadbi l-»8t?un smučke, bi bilo pri- v pnpravijnmeiu ucuuihii mum nka (Vh J)re^tudirana dn naučena teli- inerno ravno pri njem vzbuditi smisel smučar doseči sposobnost momentane pri smučarja se z lahkoto prilagodi hitremu čega čaja ali limonade, niti uživanje krajšem času menjanju ritma In napora v času vožnje, slzulkorja — preparatov grozdnega slad- ki so Diahnie mora biti takšno hi tolikšno, da kor ja. tu ne pomaga, ako tekmovalec ni smučarja nikoli ne more 1/nenadlli nova ogret in z globokim dihanjem ne črpa nepričakovana težava v terenu in vožnji« gorivo v svoje telo. Prvi princip jo ta. da smučar v zavojih, preskokih itd. ne zaustavlja dihanja ter no tlači zrak v pljuča. Kdor smuča 8 silo, ta tudi diha pri tem na silo. Toda to ul smučar, kajti bistvo smučanja je V sproščeno!i. v ritmičnem gibanju i*1 lahkotnem, toda polnem dihanju« /«e Pravilno dihanje pa pomaga tudi v sami tehniki smučanja bodisi pri slalomu, bodisi pri smuku. Vkljub raznoterostim proge mora biti smuk Izveden v gotovem ritmu. Ta ritem ima ravno pri alpskem smučanju bolj kot pri drugih športih, razen drsanja, gotov muzi- pripravljalnem trening,, mora alpak* ^len^po lare^Tako “da ae nam ne „11 "«“*■ dos"*! “»menune .»H- d« V«5«mo^ dovršeno vožnjo 7ii vl w,'s,Tv-'“vovl’ J,K,v'iu volji: vzdržnem fiziološka *po odprtem oknu. Trener in clehli.?.1 ^driavnilk naj pokažeta, kako se 0JS'° diha in kdaj je občutek pravi-z?nkrati to obvlada, tedaj je čas i v teku in .sicer v gozdnem Iznajdljivosti, popolno orientacijo in'do-liro razvite reilekse.^ /ato ni dovolj samo zdravje, temveč tudi primerno razvito telo. Naši alpski smučarji so domalega vsi atletsko razviti s širokim oprsjem ter temu primerno pljučno prostornino. O pleč J e vrat, hrbet ln lmki so obkroženi z močno razvitimi mišicami. So srednje Po- lnočno postave, čokati se hno razvite ter in tudi močnih rok. mišice stegen go-kolčnl zrakom. So izdatnejše so take vaje v gozdu s teki in hitro hoj med drevesi, plezanju po drevesih, preskoki itd. K<> alpski smučar obvlada in občuti polno globoko dihanje, tedaj je važno, da refleksno polno vdahne pred vsako spremembo v vožnji. Zato je potrebna P V* alpskih smučarjih več j« vitalna kapaciteta, široko ln globoko oprsje ter izvez-banost vseli dihalnih mišic. Seveda smuk ali slalom ne NIKA, MEHKOBA IN SPROŠČENOST, VIŠEK RAVNOVESJA, MOČI IN DRZNOSTI TER MOČNA VOLJA IN ŠPORTNA VZDRŽNOST SO KARAKTERISTIKA VRHUNSKEGA ALPSKEGA SMUČANJA. potrebno moč in sigurnost. Zato je tudi za skakalce nujna vadba v dihanju, mizni so v predtreningu vse one vaje, ki dvigajo sunkclonalne sposobnosti dihalnega aparata. Torej eross-eountry, tek čez zapreke, plezanje po drevesih Itd. Slednji naj se praktično poveže s skoki iz višine, kar poleg treniranja nog, skle- sk a 1 zrak v pljučih, temveč bo v teku skoka mirno najpreje izd'*hal, pri daljšem skoku še enkrat vdahnil in Izdihal do doskoka. Pri dobrih skakalcih, posebno pri Norvežanih, vidimo, da imajo usta odprta od mi skok a do doskoka. Zakaj? Ravno zaradi tega, ker izvajajo skok mehko in sproščeno, dihajo pa globoko in SklC— E D lit B|)l UNLCJIU, II I 11 «l,t (, (»H jJIDIIDIUF 11 po V lil predvsem hrbtenice in hrbtnih mirno, brez nepotrebnega napenjanja In mišic, daje že možnost vadbi v special- teku »UDI V H VZ.U11V1H stVUl- ----------... . tek Viii V8n* 8am Prilagodi najprej leni ter zato skočni, kolenski m mu 6e n!«)’ nnto Pa pihanje teku. Te. sklepi močni ln trdni. Podobno so grajeni Ijiv. ako tekmovalec ni pred startom dihanju vT priključi urjenje v tudi alpski smučarji os talili narodov vse do vol jn o ogret Pri ogrevanju pa je P°" skoiuii tekli« vodgovarja smučar- te zelo razvite mišice pa vsi e d mehkobe gl a vit no globoko dihanje, da se ob pr-; odrivom hi«'« v0^:' koraki s forsiranim in sproščenosti niso toliko izrazite, tem- sotnostl kisika tudi v zadnji mišici ži v rokah Ani.° P’ratov stopal, z ute- več prehajajo "na v drugo skoro nevidno, ustvarjanje potrebne energije in nujna kakor je to slučaj sicer pri plavalcih sprostitev lahko pri tekmi takoj prične« in ^vaterpolistih. Tak treniran alpski smu- Ako bodo tekmovalci v alpskem smuča . ^ ...». v.čar je atlet, toda atlet v pravem pome- ejšUi ^ vzjmnih in au modernega gledanja na telesno popiti-" * nega človeka: Sposobna pljuča z veliko prostornino, zdravo in močno srce, krepko telo in okončine, pri vsem tem pa prevladuje, kakor rečeno, občutek mehkobe in sproščenosti. Elegantnost U* bar monija vsega .telesa dvigujeta vse to i n Zi v rokah Hi- * I)TSt<)v stopal, z ute-palioama. Dihnn-n6nf> z imporviziranima kom preko naWl£vii ^remenjujemo s te-ves, po doUgih »T!1 //-aprek, okoli dre-krajših strmih , Vžimnlh ln pospetiena linja v ,Zel° <1,llbra je Pred samo tekmo e x:rr Ir.,,e,i -.'•‘"‘'■“'-'••kSa a ko tek osveži] k,'.vili'^ 1-!l'IM'Vt -i 'n ne.iboljše poln zdravja In moči ^ ln od- nih“i" ^ *................. • i ' i-iCK30 -i spi*o- ko tak smučar drvi po strmini ter reže 0'|> B}"- ^voje v belo podlago, iz g led ji kot junak ‘ I 1 ‘ . 1 1 (' 1 lil no l >n UP I >. (• 1II >» «1 ...... f .. I.. . * J liju polagali na to ogrevanje in globoko dihanje pred sl a rtom več nažnje, tedaj bodo tudi usnehi večji. Veliko manj ho padcev v začetku in v sredini proge, večja Im storilnost In i/držljivost. čas uliMijenosli nastopa kasneje in sama utrnjenot bo laže premagana. Posebno važno je to pri slalomu, ko tekmovalce v drugič imvadno dolgo čaka na startu in, po svoj* krivdi ali nepoučenost* Skoki so smučarska Športna panoga, ki je vezana na točno odrejen in zgrajen teren t. j. smučarsko skakalnico. Ska-bo iz ved- kalčeva prirojena in pridobljena sposoli-1".“ nost pa Je podlaga čim lepšega in daljšega s laika. Prirojena sposobnost ali naravni talent skakalca je pogoj za vrlin nskl uspeh v tej športni panogi. To se vidi v fizičnih in moralnih lastnostih skakalca. Precej visoko, prožno ln vitko telo s krepkima nogama in močno razvitim oprsjem so karakteristični telesni znakj vseli vrhunskih skakalcev, predvsem Norvežanov. Mlačen in zaspan tempara-ment ut ustreza duševnim lastnostim, potrebnim skakalcem, kajti močna volja, posebnost naj višje koncentracije, odločnost in drznost so pogosteje odlike živahnejših alf — kakor pravimo — tem-paramentnejšlli ljudi. To seveda ne mo-lemo oceniti samo po zunanjih znakih, nem dihanju pri smuških skokih. Trening skakalcev na snegu naj ne začenja na skakalnici. Vožnja po krajših strminah z vso pripravo za zalet je prva vaja, ki ho fiziološko pripravila začetnike, pa tudi že rutiniranega skakalca za daljni trening na sami skakalnici. retin, Dobro je odvisno od te-treitiran dihalni aparat »lra.nl trenerja, zmrzuje, ves prepoten večkrat., so. posebno med Športniki, nalil m, prejšnjih padcih tudi premočen, v>dezm> mirni ljudje, sposobni najltitrej-pred startom. Nobena pijača, bodisi vro- šib reakcij i« največjih dejanj v uaj- Na vrhu strmine ogreje, to se pravi, globokim dihanjem prezrači pljuča. Ako takoj »starta«, je potrebno le. da si umiri dihanje in sl s polnih vdtiiom pomaga prj koncentraciji. Po strmini navkreber ho seveda hodil in nosil skakalne smučke, kar pomaga skakalcu za ogrevanje. Pri krajšem naletu je dihanje enako onemu pri atletskem skoku v daljino. Torej po polnem vdihu sledi počasno in temeljito Izdiha vanje. Pri vzravnavl in izteku (na skakalnici bo to na mostu) p« hiter in globok vdih ob popolno m a sproščenem potegu rok naprej. Temu nr-veimi elementarnemu treningu skakalca uh snegu sledi daljni na »skakalnici« iz snega, pri katerem se vežba odskok Iti doskok v telemark ter seveda pravilno krčenja dihalnih mišic vratu in Ucs. Razen tega zračni tok, ki ga zajema tak skakalec v odprta usta posredno prenaša dražljaje na organ za ravnovesje. Ko skakalec doskoči, tedal tudi konča izd ih a vanje in pri vzravnavl v telemarku zopet globoko vdalire. To mu pripomore k boljšemu obdržanju ravnovesja. Na skakalnici je st\ar seveda Ista, . . . . , Toda kdor sl potrebnega znanja in ob- d» iPm ' rutka 7-, dihanje ne bn pridobil nosto- pom a pri treningu elementov skakanja, ta tega tud: na skakalnici ne ho dojel In znal, kakor se tudi same tehnike skakanja ne bo naučil kar na skakalnici-V izteku In po končanem skoku se skakalec najboljše umiri z globokim dihanjem. Posebno važno Je globoko dihanje oo nesigurnem skoku ati padcu, ker najbolj pomirjevalno deluje na živčni sistem In ves organizem. ^tran 3 Nogometna prvenstva D^ohsae zanimivosti Na novo urejenem In povečanem »Zim-nera stadionu v Pragi so bilo prve tekme češkoslovaške lige v hockeyu na ledu: Sparta : Zbrojevka židenice 4 :2, 9K Bratislava : I. OLTK 4 :2, LTC : Sparta 7 : 3, I ČLTK : ATK 6 : 3. ■ Sami so si zabili dva gola Borba dvajsetih najboljših nogometnih moštev za osvojitev »Cupa ZSSR« je b;ia težka in zanimiva. Že v desetini {lnala .so društva 2. skupine pripravile mnogo neprijetnih minut moštvom 1. skupine, katerih mojstrstvo je splošno znauo. Dva dni je trajala trudapolna borba -------- . ---- -------med Dlnamovci iz Kazana in Lenjngraj- co 9 : !(!), Kladno : Pov. Bistrica 8 : 1(1), skim Zenitom, šele v ponovljeni igri je Zilina : Teplice 2 : 1, Bohemians : Trnava uspelo Zenitu zlomiti odpor svojega na- K , 9. ZnrarH Tire- n:________ .... - BUD AR : KLADIVAB 3:0 (1:0) Trbovlje. 6. dec. Danes je bila tu odigrana nogometna tekma med domačim Rudarjem in celjskim Kladivarjem Tekma so je končala z visoko zmago Rudarja 3 :Q (1:0). Obe moštvi sta nastopili v spremenjeni postavi, ki pa se ni izkazala. Igra ni bila itaka, kot bi jo smeli upravičeno pričakovati od moštev prve slovtenske lige. Rudar je bil v trajni premoči, vendar pa je njegov napad popolnoma odpovedal. Imel je mnogo prilik, ki pa so ostale neizkoriščene. V moštvu Kladivarja je bil dober Dobrajc, ki je bil pa v 35. minuti Rezultati šahovskih prireditev na čast Hn@va republike zaradi ugovarjanja sodniku izključen, svečano otvorjen dvoboj Univerza : V domačem moštvu sta bila najboljša Srednjim , šolam. Zanimanje za ta dvo- Praga, Zadnde, 13. kolo jesenskega dela: Jednota : Sparta 3 : 10), Bratislava : ATK 1 : 20). Viktoria Plzen : jmsnsssjgsv-ftfp sss&ssrati&fcšft* st* 'ssamssrtR •, •* % essafito as rsa s*vx -To.r1n.fvfQ i.M r, .11 „ - nični rezultati: Borotra (P) : M. Del Bello (M) 13 : 15. 6 : 1, 7 : 5, Dubuo (P) : Medici (M) 6 : 3, 7 : 5, Cucelli, M. Del Bello : Borotra, Dubuo 7 5, 6 : 1, M. Del Bello ; Dubuo 6 : 2. 6 : 4, Cucelli (I) : Borotra 6 : 2. 3 : 6, 12 : 10, Borotra, Dubuo : Cucelli, Medici G : 4, 10 : 8. Kolesarska dirka »Tour de France« bo prehodnjo leto od 30. junija do 25. julija. V Varšavi je telovadna reprezentanca Madžarske premagala Poljsko s 342.70 : 324-30 točke. Med posamezniki je zmagal Madžar Bataki s 58.60 točke. Nikolaj šumilkin je postavil nov sovjetski motoristični rekord na 1 km z mir- Jednota 13 itd. čala zmago fizična, tehnična in taktična sposobnost moštva Šele v podaljšku igre in z razliko enega samega gola so zmagali Dinamov-ei, Kijeva nad svojimi erevanskimi soimenjaki. Armenski nogometaši nastopajo že drugo leto v tekmovanju za nogometni cup ZSSR. Moštvo napreduje v . - _ _______ . ____________ znanju igranja. Največ simpatij gledal- SzAO 5 : 0, Salgotarian : Goidberger 3 :2, cev je bil deležen zaradi sproščenega MTK : Kistext 10 : 2(1). SFasas : Szeged igranja levi branilec everanskega Dina- ' " " — - a r,------, ma Gaviikjan, \xj^r®1-*0.28- novembra ie bil .ob 9. uri ničani z rezultatom 8 in pol : 4 in pol. V Idriji je bil dvokrožni dvoboj med slčliS'Bi5FSviv‘ verjo je premagalo srednješolce na 50 partije proti Pečovnik S ’ Dno-tinn TT deskah z rezultatom 28 in pol : 21 in Kuliar Ivan, Koren F, a remiliral ie 3 & S\1,',«5sr as stir, Ei1,1? Btif11“l ^ » rfnrfHf sr* junaž «sa* e kloniti tehnično boljšim mladincem Ru-dai-ja, ki so prevladovali zlasti v drugem polčasu-, ko so dosegli kar tri gole. Verbič Miha. Budimpešte — 12. kolo: Vasas ETO 2 : 2, Kispest : Sombately) 1 : 0, Cseipel Soroksar 2 : 0, Tatabanya : MATEOSz 1, Ujpest : Ferenczvaros ni ■ igrana. 3 : nil startom (na motorju »Kometa Gon- ker is Ferenczvaros zaradi incidenta ščik«) v času 27.9 (128.890 km-h) in tako Prejšnjo nedeljo na tekmi z Vasasom kaz-izboljšal stari rekord Zakrevskega več novan s prepovedjo nastopa mesce dni in kot za 6 km. Reprezentanca Avstrije tenisu je na gostovanju v___ la proti angleški reprezentanci Tri zmage za Avstrijo je dosegel Ecki, ki te premagal Leecha, Simmonsa in OroTv-nsa. doči-m je četrto točko dosegla Pritzijeva z zmago nad Franksovo. Nato je reprezentanca Avstrije nastopila še v Hastingsu, kjer je izgubila proti Južni Angliji z 2 : 6. V I' avizu je kongres Mednarodne zveze za dviganje uteži sprejel predlog švedske, da smo na Olimpjiadj in svetovnih prvenstvih v posamezni kategoriji za posamezno državo nastopati samo en atlet. Svetovno prvenstvo bo prihodnjo leto v Buenos Airesu. Nogometni prvak Švedske Norrkopi.ng je v nadaljevanju svojo turneje nastopil v Ifisbchi proti FO Lisboa in izgubil ne-pričakovano visoko z 2 : 8 (0 : 5). V Belfastu se je boksarsko srečanje med reprezentancama Nizozemske in severne Irske končale neodločeno 8 : 8. Švicarsko hockevsko moštvo Grasshop-pers je v Milanu izgubilo proti HC Milano s 5 : 8. V Bordeauxu je Anglija premagala Francijo v rugbyju z 12 : 5 (2 : 6). Na zasedanja 1AAF, Mednarodne atletske zveže. . v Londonu so bili priznani tako bo izgubil vse preostale 4 tekme 3 : 0 ter po dve točki. Lestvica: Fe- rmz" 1*» TT g-- 4. C1 — A ALŠub? renoz-var^: MTK 17,° « 4=:bŽ: KiSTeSt 14 iM' Ujpest, SzAC 16. Milan — Vodilni Lucohese je danes izgubil proti Sampdoriji z 0 : 5 in tako moral prepustiti vodstvo prvaku Torinu, ki je premagal Modeno z 1 : 0. Ostali rezultati: Ftorentina : Atalanta 2 : 0, Milan : Padua 4 : 1, Palermo : Roma 2 : 1. Triestina : Genoa 0 : 0, Inter : Bologna 2 : 2. Juventus : Livorno 2 : 2, Pro Patria : Lazio 5 : 2, Novara : Bari 3 : 1. Lestvica: Torino 20, Lucohese 19, Inter 18, Milan 17, Genoa, Sampdoria, Ffo-rentina 16 itd. NAMIZNOTENIŠKI KUP KRANJA Kranj. 5. dec. V preteklem tednu je • S to zmago _ ___ „ bilo namiznoteniško tekmovanje za cup prehodni pokal, darilo Komiteja Kranja še bolj živahno, kajti razen ~i»j- tv srečanj iz 6. kola so bile odigrane tudi zaostale tekme iz 5. kola. Rezultati so bili naslednji: ŠFA : Tiskanina II 5 :2. Iskra : ekonomski tehnikum o :0, Inteks II : Tiskanina II C :2, Tekstilna I : ekonomski tehnikum 5 :2, Gimnazija I : gimnazija II 5 :3, Inteks I : Inteks II 5 :0, ŠFA : Tiskanina II 5:2, Inteks I : Iskra 5 :2. Najvažejše srečanje med Inteks II : niranemu sindikalnemu Iskra se je končalo a presenetljivo visoko zmago Inteksa. Najzanimivejša igra je bila med Perovičem (Iskra) in Modrijanom (Iskra I), katero je Modrijan s taktično zelo dobro igro odločil v svojo korist. Zanimivo je bilo tudi srečanje med prvim in drugim moštvom gimnazije. V drugem moštvu je po dolgem času spet nastopil Janez Ahačič, ki je pokazal zelo dobro Igro. Moštvo ŠFA je z dvema zmagama precej popravilo svoj položaj na lestvici. Saša Gramatčikov. • ____., družnio tekstilne stroke premagali že- „ . darilo KomUefo za fiz® }“““f*6,?h kulturo pri predsedstvu vlade LR Slove- A j?u' ^1.1k1^r,p?^ h- 10 deskah ulje za leto 1948/49. S tem je dana po- 1» bil rezultat neodločen o : 5. buda tudi s strani naše oblasti, da se T v Muzfki Soboti je mojstrski kandidat bodo v bodoče vsako leto vršili ti dvo- Milan igral simultanko proti 32 boji med univerzo in srednjimi šolami. 5® V'°. 6 111 P°1 urah 25 pnr- V Celju je mojster Puc Stojan 28. no- “J dobil, 5 remiziral in 2 partiji izgubil, vembra igral simultanko proti 41 igral- . ' . Skorji Loki je inž. Sikošek Boris cem. Po treh urah in 20 minut je inoj- l£rnl _ simultanko proti 20 igralcem. 17 s ter 31 partij dobil, 10 partij pa je remi- Partij je dobil, 2 je remiziral proti ziral. To jo izredno lep uspeh našega Bogataj Ivanu. mladega mojstra. Isti dan so igrali v V Železnikih je drugokategornik Hren Celju šahrsti iz Hrastnika proti kombi- Lado odigral 3 simultanke s skupno pro-? • ,Mrfnflmn moštvu Celja ti 31 igralcem. Eno partijo je remiziral dvoboj na 13 deskah. Zmagali so Hrast- ostale partije jo dobil. L. 6. Inž. Milan Vidmar — brzopotezni prvak L jj sabljama Dobro so Igrali Kujbiševci z Dinamov-cl lz Leningrada. Izgubili so po težki SD DRAVA : NAFTA 3:1 (1:1) Ptuj, 5. dec. Danes je tukaj gostovalo prvo moštvo SD Nafte iz Dolnje Lendave, ki je Igralo prijateljsko nogometno tekmo s prvakom mariborske- borbi. Zato pa Stallngrajci niso poka- okrožja, tukajšnjo SD Dravo. Tek-zali resnega odpora nogometašem Avto- ma' jo je ovirala gosta megla, se je ~ - pričela z obojestranskimi ostrimi na- Izgublli so tekmo z šestnajstini finala Pariz — I. kolo II. dela prvenstva: Marseille : Colmar 1 : 1, St. Etienne : Reims 3 : 2, Nancy : Strassbourgk 3 : 3, Lille : Sete 6 : 1, Rennes : Metz 4 : 3, . - A „-- zavoda tm. Stalina, najtežjim porazom 1:3. Senzacija osmine finala je bila zmaga liarkovske Lokomotive nad moskovskimi Krili sovjetov. S svojo igro so Lokomotive! pokazali, da obnavljajo slavne tradicije harkovskega nogometa. Zmaga padi. V 12. minuti so Ptujčani po Repiču prišli v vodstvo, a v 17. minuti je Vidjak izenačil. Nato je bila do konca polčasa Nafta v premoči, ki pa se zaradi odlične obrambe Drave ni mogla Izraziti v golih. Tudi v začetku drugega polčasa so tiirjev prvakov, razen dveh od vseh šol v okraju, bilo boj za okrajno pionirsko prvenstvo. Zmagal jo prvak gimnazije Štajher. Ob združitvi več okrajev v nov polj-30. novembra se je v šahovkein domu čanski okraj je bil tov. Vidic premeščen odigral brzopotezni prvenstveni turnir v Slovensko Primorje, zapustil pa je za mesec november mesta Ljubljane, pionirjem bivšega smučarskega okraja Prvo mesto jo osvojil inž. Vidmar Milan šahovnice in ljubezen do šaha. Ves s 13 točkami od 15 možnih. Drugi do okraj se ga hvaležno spominja in upa, tretji sta bila Germek Milan in Longer da bo na neobdelanem, toda plodnem no-Milan z 11, četrti Omladič z 10 in pol, vem polju svojega udejstvovanja s prav peti do šesti p-of. Gabrovšek Ludvik in tako ljubeznijo zasejal črno-belo seme Šiška Jože z II), sedmi inž. Sikošek z 8 ln žel še lepšo uspehe, in pol, osmi do deveti Kumelj in Krivec V novem šolskem letu so na gimna-s 7, 10. Brglez Franc s 8 in pol, 11. Be- J'1*, ki je bila medtem premeščena v nedičič s 5 ln pol, 12. do-14. Cihic, Sivec, Šmarje pri Jelšah, že začeli v vseh šed-Šlamberger s 4 in pol. 15. Gabrovšek m’h, oddelkih z razrednimi turnirji, ka-Zdravko s 3 n pol in 18. Verk s 3 toč- ter Imajo okrog S6 udeležencev, med nji-kami. ml veliko število pionirk. Tud v steklar- Trije prvo plasirani so dobili nagrade, skl solj je že v teku pet turnirjev s 70 Zadnja dva izpadeta iz A kategorije, udeležene:. Igra se tudi po osnovnih šo-ker nista dosegla 30”/« in bosta morala "®“, zlasti so aktivni pod vodstvom šol- naslednji novi svetovni rekordi: moški — Toulouse : Sochaux 3 : 0, Montpellier 400 m: Herbert Mo Kemley 45.9, 2000 m: j, E°ubaix 4 : 1. ^StaJdie Red Star i^Nice Gaston Beitff 5:07.0, 30.000 u "VI .V) uvvvv m, 1U1AAD n Hietanen 1:40:46.4, 5 milj hoja: Harald Bucung Churcher 35:43.4, disk: Adolf o Consolini KMlnes 55.33 m. kladivo: Imre Nemeth 59.02; ženske — 100 m: Fanny Blankers-Koen 11.5, 80 m ovire: Fanny Blankers-Koen U.O, 4 X 110 y: Nizozemska 47.4, kopje: Herma Bauma 48.21. Mikko 2 : .2- Raclng : Cannes 3 : 0. Lestvica: 25, Lille, 23 Itd. Marseille 24, Reims, Harkovčanov nad moštvom 1. skupine bili gostje v premoči. V 19. minuti dru-priča o dvigu kakovosti moštev 2. skupine. Igra teh moštev se izboljšuje iz leta v leto. kar je dokaz dviga kako- London — 20. kolo: Arsenal : Manchester C. 1 : 1, Birmingham : Aston Villa 3 : 0, Blaekpool : Stoke C. 2 : 1, Bolton IV. : Preston NE 5 : 3. Derby County : Charlton Ati. 5 : 1, Huddersfield : Portsmouth 0 : 0. Liverpool : Burnley 1 : 1, Manchester U. : Neweastle 1 : 1, Shefield U. ; Mlddlesbrouhg 1 : 0, Sun-derland : Chelsea 3 : 0, Wolwerhampton W. : Everton 1 : 0. Lestvica: Derby County 30, Portsmouth, Newcastle 27, Arsenal, Manchester U. 24 itd. AčugSiia a Šwica (3$0) London, 5. dec. V četrtek je bila na igrišču Arsenala v Londonu pred 48.000 gledalci nogometna tekma med reprezentancama Anglije in Švice, ki se je končala z visoko zmago domačinov s 6 : 0 3:0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Švica: Corodi, Gyger, Bocguet, Lanz, Eggiinan, Lusenti, Biehel, Amado, Tami-ni, Rader, Fatton; vostl sovjetskega nogometa. V igri moštva VVS z Metalurgom je letalcem uspelo doseči zmagonosni gol šele v 8 minuti pred koncem igre. Čeljabincl so pogumno nastopili proti enemu od najmočnejših moštev — moskovskemu Spartaku. Igra je bila zelo napeta. V primerjavi z lanskim letom je moštvo zelo napredovalo, vsekakor pa ni moglo biti kos izvrstnemu Spartaku, ki je odbil vse napade in zmagal s 3:6. Leningrajski Dinamovci. ki so-igrali s kijevskim soimenjakom, so zabili najprej svojemu nasprotniku en gol, nato pa so »uspeli« zabiti v svoja vrata še dva gola in tako izgubili tekmo. V nogometu je res vse mogoče. fjVJOlJD V . V -L V . -Lizin u LA Ui U” gegci polčasa so Ptujčani po nenadnem prodoru Širca II. prišli spet v vodstvo. Tedaj so gostje napeli vse sile, da bi izenačili, toda zaradi neodločnosti napada, v katerem je igral dobro le Vidjak, jim to ni uspelo. Pet minut pred koncem tekme pa je Selinšek postavil končni rezultat 3 :1 za Ptuj. Pred 3000 gledalci je sodil Frangeš iz Maribora. Zmaga nad slovenskim ligašem Nafto predstavlja velik uspeh za Dravo, ki bo s izpopolnitvijo svojega tehničnega znanja postala dobro nogometno moštvo. Domanjko. NEODLOČEN REZULTAT NA ŠEMPE-TERSKEM IGRIŠČU. F. D. Gorica : F. D. Volga, Solkan 4 :4. Preteklo nedeljo sta se srečati v prija-Šempetru pri Gorici ---------------- igrati v B kategoriji. Za mesec december se bo igralo prvenstvo Ljubljane po sledečem redu: 7. decembra bo igrala C kategorija, 14, decembra bo Igrala D kategorija in 21. decembra A kategorija. Vsi navedeni brzoturnirji bodo Igrani v šaliovskelm domu vsakokrat ob pol 20. uri. Mladinski šah v Rogaški SSalisii Z ozirom na lep uspeli, ki ga je doseglo moštvo Rogaške Slatine na brzo-peteznem šahovskem moštvenem turnir- skega upravitelja tov. Soteska, na šoli v Rogatcu. Med vsemi tenij šolami pa ni prave povezavo ln organizacije, kar čaka na mladinske šahovske odbore, kate-rm formiranje se pripravlja. L. š. Služheme vesti Prvenstvo Ljubljane v sobnem streljanju Z ozirom na razpis tekmovanja v sobnem streljanju za prvenstvo Ljubljane javlja mestu, strelski odbor, da bo tekmovanje v dneh 8.. 9., 10. in 11. t. m. teljski tekmi moštvo F. D. s tor. c a Volge ku Gorica ter borbena enaj1- »Bratstva. ju celjskega okrožja, v katerem moštvu dvorani DO Z-a" n a^Miklošičovi "‘ces ti ^šak jo sodelovalo precej mladincev, podaja- dan od 16 dalje d!nskPcga°eša0ha0V; &V SlfuT n Sttretlja, 50 * malokalibrsko puško po Mladinski šah v Rogaški Slatini dol- Lakor^tudi stojkah?*® nP^°Z?n'i' Dr,u.žine gujo svoje rojstvo staremu šahovskemu ge nu0 nri v po<3r,llz“i.ce’ 80 organizatorju prof. Grašarju. ki je bU tkiu£članov ^ko sestavijo mešane po osvoboditvi nameščen kot profesor uinnti-wi " ^ člamo (mladincev ,n na novoustanovljeni nižji gimnaziji v „ 5? . . Rogaški Slafinl. Potem ko so šahovske Moštva iz Ljubljane morajo končati sekcije »Edinstva« iz Rogaške Slatine in streljanje do 11. t. m., v nedeljo 12. t. m. ic, uuiuumu. emu- *z Bogatca, z njegovo po- Pa streljajo samo povabljene ekipe iz iz Solkana Takoj v začet- m0^j° prebrodile svojo mladostne težave druS,h mest. V ekipi doseženi uspeh se ku so pokazati domačini 'nekaj 'lepih pro- ln P°kaza!e napredek v širino in globi- smatra tudi za oceno posameznika. Xaj- dorov, ki pa niso uspeti, šele pri kazen- no’ neumorno organizatorjevo oko 0olJblm exipam bodo razdeljene nagrade, Bkem strelu je prišlo do avtogola, ko je ?b .priliki simultante mojstra Puca 5. prav ja«0 najboljšim poedincem, branilec Gorice sam poslal žogo v mrežo junlJa 1947 0Pazlln veliko zanimanje za , Druzme ti sindikalne podružnice, ki Gorica je kmalu nato izenačila in uo le- to iK,rp e@@> v mm smučeh Ko govorimo o splošnih načelih te- ra:",c^ začetnik, tedaj se ne bu mogel kaškesa treninga, ie treba naglasiti več povzpeti do rezultatov mednarodne še eno dognanje: v športu ni nič po- vrednosti. Nekoč sem spraševal pla-darjenega! To velja kakor za ska- »iške skakalce, vsakega posebej, s ka- so podlegli s tesnim rezultatom 7:9. Pojavil se je nov zaveznik šaha, tov. Vidle Franc, šolski nadzornik okraja Šmarja pri Jelšah, ki jo dobro ocenil vzgojno vrednost šaha in vzpodbujen z začetnimi uspehi v Rogaški Slatini, je sklenil uvesti šah na vse poverjene mu šolo v okraju. Naša ljudska oblast mu jo pri tem delu pomagala, tako da je lahko poslal sabo v sleherno šole. In čeprav v krajih revščine in zaostalosti kozjanskega predela, ki mu je bila sta- ,mena sm ra Jugoslavija mačeha, vseh 20 let svo- l ot tale™ jega obstoja, n,so niti najstarejši ljudje videli to čudne igre, bila pa je mladostna radovednost ln vedrost močnei-sa" Švicarji so zato tako dobri krmarji as? 4:« sa iss w ve§elj‘e do športa. Če znaš negovati * a 7 nL =. ,zdravje, če imaš res veselje do tekov smučarsko_ vadJ4« ,;t j,p’) , .J '’ 'na smučeh, tedaj delaj, delaj letos, spuščanja ze s četrtim jetom. Beraue. prihodnje leto in po dolgoročnem na- se \ vprašanjem otroška s j< Črtu vse do obdobja, ko boš v naj- Pps^hej bavi in priporoča, naj se otro boljšem razcvetu sli. To obdobje pride c*° 42. leta na smučeh igrajo, po-v tekaški disciplini razmeroma pozno m Pa naJ začnejo z vadilo tenniKe. — s 26 ali šele s 30 letom! - kar ”ovsli}} zanesljivo drži eno: da si pomeni dovoli časa za vse mlade športnik najlaže dobi tipične lastnosti smučarje. Ne pozabi: velika dela ra- tekmovalca specialista, če začne s pravilno vadbo že v otroških letih, to je v letih rasti in telesnega formiranja-Ko smo v preteklem letu postavljali vadbeni smoter za pripravljalni trening smučarjev olimpijcev, smo for. mulirali zahteve glede zmogljivosti ste jo počasi! KAKŠNE LASTNOSTI SI MORA PRIVZGOJITI TEKAČ? Predpostavljati moramo, da je začel kandidat za teke na smučeh že v __________ otroških letih s Smučanjem, Če ie za- tekačev takole: čel trenirati tek na smučeh kot od- )>obvladati morajo lf(hko(no hoj0t lalikoten tek po ravnem, navzdol in Stran 4 v breg. Pri tem morajo stremeti po vztrajnosti, pa tudi po hitrosti. Pogoj za vztrajnost je sproščeno mišičje, na-^tiiineiinn ,ii, ■— vajeno na tisočkratno ponavljanje kotno plezanje po vrvi. Moč, sposob. na za trenutne uspehe, bi utegnila tekačem celo škodovati, saj je potrebno povsem drugačno mišičje, da zmoreš lažjo vajo več tisočkrat ponoviti. O težaku, ki je med najzmogljivejšimi v dviganju ročk, je na primer znano, da so mu smučarske palice že po petih kilometrih teka pretežke. Kakšno je torej mišičje smučarjev tekačev? Njih mišičje je meiilco, sproščeno, dolgo, nemasivno. Mišični tonus je po-vsem normalen in omogoča najboljšo ■itmično menjavo med naponom in prostitvijo. Tekači na smučeh so navadno po-obni atletskim tekačem na srednje '•i dolge proge. Med njimi naletimo :a velike, srednje in majhne postave, enclar z zelo skladno in lepo razvito nuskulaturii na nogah, rokah in no i iipu. Rejenega ali sicer težaško raznega tekača si ne moremo predstav-jati, saj pomeni odvečna maščoba ali icpraviino razvito mišičje balast, ki -! ovira. Zavedati pa se moramo, da je mišičje podrejenega pomena, kajti prava moč tekačev je konec koncev Tek s smučarskimi palicami, preskok |e °.?visna 041 ”0!™njih P,re- čez nizko ograjo bavria morajo biti v najboljšem sta. nju, srce« trenirano in navajeno dol-lažjih gibov. Potrebna je povsem smo- Rajnih naporov. pUnčazdrava in trna tehnika, odločilnega pomena je Pro™aJvprsn' kos razmeroma obilen pričakoval uspehov bo zanesljivo raz- po je počasen. Še huie je pri ženskah ^ ^-koiaaJ za vso življenjsko sezono. In ker sam ne zim dovolj dolgoročno misliti, je moč notranjih organov.« in gibek. , . , j- i hs povedanega je razumljivo, da Iz povedanega sledi, _ da pri tekačih grc prj tekačih za posebne fizične lastne gre za navadno mi-sicno moč, s ka. nosti, torej tudi za posebne vadbene tero se na primer odlikujejo simin- metode in za poseben izbor vaj. Naj terji, orodni telovadci ali metalci atlet- se dotaknemo še tako imenovane moškega orodja. Tudi glede rok pri te- ralne kondicije, moralnih lastnosti-kačih ne gre za tisto moč, ki omo- Zlasti je potrebno, da je tekač vztra-goča dviganj:; železnih ročk ali lah- jen. Ce bo že v prvi sezoni treninga sodelovanje pametnega trenerja nujno potrebno. Naslednja lastnost, ki jo prištevamo k pogojem za uspeh, je zdrava borbenost. Tekač mora biti neizprosen proti samemu sebi, proti lastnini slabostim, kajti zgodilo se bo. da bo tekmovanje zelo naporno, da ga bo mikalo h kapitulaciji, in takrat bo treba »brata osla« nemilo krotiti. Tudi brez in teli-gence ne gre, saj se mora temeljito spoznati na sneg in maže. obvladati mora uporabo različnih tehnik na terenu, da r,e govorim kaj več o potrebi taktike. POTREBA HOJE IN TEKA Na kratko smo se dotaknili fizičnih in moralnih lastnosti, ki si jih mora sleherni tekač v teku let privzgojiti. V naslednjem bo govora o sredstvih in metodah, odgovorili bomo na vprašanje: kako te lastnosti doseči? V naprednih metodah treninga velja načelo da so naravne vaje, vzete iz življenja, uspehu najbližje. Teku na smučeh je najpodobnejši tek čez drn in strn Toda napačno bi bilo. če t; z^eli takoj s takimi teki. Moderni človek je, namreč že tako fizično za. ostal ali izprijen, da se mora najprej uriti v pravilni športni hoji. in šele potem ko to obvlada, sme preiti k vadbi lahkotnega teka. Celo pri športnikih opažamo, da po cestah stopicajo, namesto da bi hodili; da obračajo stopala na ven, se držijo sključeno, tem- i'adi visokih peta. Zato posvečamo kakor v atletiki, tako tudi v smučanju vadbi športne hoje posebno pozornost. Kakšen je športni korak? Najprej se je treba navaditi na precej vzpo-'edno postavljanje stopal. Pri tem moramo izrecno upoštevati, da sestaji noga iz treh delov ali treh vzvodov: iz stegna, goleni in stopala. Stopalo je torej tretji vzvod, ki ga moramo tudi izkoriščati. Zato moramo postav. I jati stopalo točno v smeri hoje in te-?a- kar je važno zlasti za tek na smučeh. Nalje je potrebno, da se navadimo s stopalom odrivati se. S tem znatno podaljšamo korak in pospešujemo splošno cibčnost. Napačno je učiti: »Delajte z boki, mahajte z rokami!« Zakaj naj bi sodelovali z rokami? Zato, da po zakonu protigibanja izravnavamo motnje, ki bi utegnile nastati v ravnovesju in naponu telesa zaradi dolgega koraka. Prvo je torej dolg korak, le-ta je primaren, roke pa imajo funkcijo spremljave. Ce je korak dovolj dolg, tedaj bomo nehote sodelovali i z boki i z rokami in rameni, pogoj za to pa je izkoriščanje stopala kot tretjega vzvoda. Pc-sebej je treba omeniti še tehni. -