Gorenjska ^*Banka linnku ,t posluhom UGODNA POSOJILA za jesenske nakupe VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE [E-mail:varnost@vamost-kranj.si DEŽURNI CENTER |http://www.varnost-kranj.si (064)380 50 1 1 AVTOHIŠA VRTAČ Krmni {TORH Delavska 4, Stražišče pri Kranju /VucM Emaikavtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si Šk Š* M / f I O r)4/l http://www.avtohisavrtac.si VQ*i/jlQa\J£%J Leto Lil - ISSN 0352 - 6666 - št. 82 - CENA 200 SIT (10 HRK) Kranj, petek, 15. oktobra 1999 Zamenjava v vrhu Policijske uprave Kranj? Andrej Podvršič odstavil Jako Demšarja Kar se je že nekaj časa le potihem govorilo, je v sredo postalo res; generalni direktor slovenske policije Andrej Podvršič je notranjemu ministru Borutu Šukljetu predlagal zamenjavo direktorja kranjske policijske uprave Jake Demšarja. Novi kandidat Jože IVIencin, poveljnik letalske policijske enote na Brniku? Novico je Andrej Podvršič potrdil po sredinem sestanku z direktorji policijskih uprav v Tacnu, na katerem so govorili o reorganizaciji v slovenski policiji. Na sestanku kranjskega direktorja Jake Demšarja ni bilo, kar na sklicatelja ne meče ravno najlepše luči. STRAN 39 Veličastno praznovanje 100. obletnice Vižmarskega tabora 5. oktobra leta 1969 Prof. Rado Jan: Ponosen sem bil in utrujen do smrti Na novo imenovani ravnatelj Gimnazije v Šentvidu prof. Rado Jan, rojen in sedaj znova prebivajoč v Žireh, dotlej ravnatelj škofjeloške Gimnazije, je bil eden od pobudnikov za organizacijo veličastne obeležitve 100. obletnice Vižmarskega tabora. Kranj, pločevinasto mesto V mestu nove parkirne hiše,v soseskah garaže in parkirišča STRAN 15, 16, 17 Zgodila se je pred tridesetimi leti, 5. oktobra leta 1969, prav tam, kot je bil tabor 17. maja 1869: na travniku kmeta Janeza Severja iz Vižmarij. Zbralo seje 30.000 ljudi. Takratno praznovanje 100. obletnice Vižmarskega tabora je bilo letos, ko se je sicer veliko govorilo o taborih, taborskem gibanju in obeležitvi 130. obletnice najodmevnejšega Vižmarskega tabora, neupravičeno porinjeno na mejo pozabe. STRAN 25, 26 Na Vogel letos še s staro nihalno žičnico Čakanje na obljubljeno posojilo upočasnilo gradnjo Za Žičnice bi bilo bolje, če bi po zapletu s finan- — - ciranjem novo nihalno žičnico lahko gradili -------^ naprej in jo zavrteli sredi zime, vendar se s tem ■■.,.....,........—-< niso strinjali turistični in gostinski delavci, ki so ^ dosegli, da bodo žičničarji do zime po -----------.............£ temeljitem pregledu ponovno usposobili staro. ~---------£ vG)oor Trgovina Pink-Pomt PLANIN^" i* • čevlji Scarpa, Hi-tec in plezalke Boreal, Triop • nahrbtniki, šotori, spalne vreče Vango, Tatonka • jakne, anoraki, flisi, hlače vrhunske kvalitete znamk Berghaus, Regatta, Karrimor, MM •vrvi, pasovi Roca, vponke DMM, Snap, Faders • Gamaše, vodniki, grifi, čelade, cepini, nogavice,... STRAN 6 BHHHHHHHHHHHH VELUX- STREŠNA OKNA Za brezplačno brošuro in cenik pokličite: 061-716-800 Strešna okna VELUX lahko kupite v trgovinah z gradbenim materialom. ESKIMOM- S2 RAD POSLOVNI VAL i o MHz Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure 9770352666025 -_-__- PO SLOVENIJI ureja: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Objavljeno letošnje poročilo evropske komisije Slovenija dohiteva zamujeno Vse kaže, da je lanski ukor slovenskim pripravam na vključevanje v Evropsko unijo zalegel. Osnovna ocena letošnjega poročila evropske komisije o pripravah držav kandidatk za vključitev v Evropsko unijo za Slovenijo je, da je uspela naša država pospešiti te priprave s ključno zakonodajo o notranjem trgu. Sem prištevajo predpise o standardizaciji in certifikatih, prostem pretoku kapitala, bančništvu, varstvu podatkov, pravnem urejanju družb ter uvedbo evropsko primerljivega davka na dodano vrednost. Napredek nam priznajo tudi na področjih urejevanja javnih naročil, varstva intelektualne lastnine, zavarovalništva in državne pomoči, pravnega reda na področju veterine, pravosodja, notranjih zadev, regionalnem razvoju ter varstvu okolja, zaposlovanju in socialnih zadevah, posebno pomembna pa je tudi ocena, da bo Slovenija s tri odstotno gospodarsko rastjo med tremi najuspešnejšimi kandidatkami. Poleg pohval pa so tudi očitki: premalo je bilo storjenega pri reformi javne uprave in pravosodja, prepočasi se uveljavlja zakonodaja s področja varstva konkurence, zaposlovanja, socialnih zadev, kmetijstva in carinske službe, več nadzora bo potrebnega pri javnih naročilih ter področju energetike in telekomunikacij. Slovenija mora začeti lastninjenje bank in zavarovalnic, zaključiti lastninjenje in prestrukturiranje železarstva in reformirati javne finance in pokojninski sistem. Med srednjeročnimi cilji, ki jih mora Slovenija bolj upoštevati, sta dva politična pogoja, po katerih mora naša država pospešiti vračanje premoženja razlaščencem in nadaljevati urejanje mejnih vprašanj s sosednjo Hrvaško. Ocenjujejo, da je proces denacionalizacije pri nas prepočasen in diskriminatoren, celo v nasprotju s pogajalskimi izhodišči. Zelo nam zamerijo, da nismo izpolnili obljube o zapiranju brezcarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih, oz. izenačili cen s cenami v drugih trgovinah po državi. Ocenjujejo da sta od vseh 13 kandidatk Ciper in Malta žc pripravljena na tržno gospodarstvo, zelo uspešno da se prilagajata Poljska in Madžarska, nato pa jim sledimo mi in Estonija. Slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčarje ocenil, da poročilo potrjuje ugotovitev, daje bilo leto 1999 najuspešnejše pri slovenskem pripravljanju na EU, razume pa tudi kritike, zlasti pri pravosodju in denacionalizaciji, ki da se jih ne da rešiti čez noč. Sporen je sicer lahko tudi način posredovanja nekaterih naših podatkov, v splošnem pa smo po ministrovem mnenju dosegli celo več, kot smo pričakovali. Poudarjanje in večja pozornost širitvi v sami uniji pa nas zelo približuje naši odločitvi o priključitvi. • Š. Ž. Mestni odbor Socialdemokratske stranke Kranj VLJUDNO VABI na REDNO LETNO KONFERENCO, ki bo v ponedeljek, 18. 10. 1999, ob 18. uri v Banketni dvorani v hotelu CREINA, Koroška cesta 5 v Kranju. Gost konference bo predsednik narodnega foruma, g. Andrej Meglic. Predsednik MO SDS Kranj, Matjaž Janša. JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261 ODKUP HLODOVINE SMREKE! UGODNE CENE IN PLAČILNI ROKU Odkupujemo hlodovino smreke na kamionski cesti. Organiziramo prevoz hlodovine ter opravljamo lastni prevzem. Vse dodatne informacije so Vam na voljo na tel. št. 064/613 370 ali 041/771 281 g. Stane Zadel. CARPEDIEM, d.o.o. Sejem je kraj za dobro kupčijo Želite v vašem domu ali pisarni uživati v-okusu prave italijanske "espresso" kave? Potem morate spoznati naš aparat in kavo FURIA, ter si zagotoviti možnost čudovitega darila! Vam morda ostaja hrana, pa ne veste, kako bi jo shranili? Imamo rešitev za Vas. FRESH S AVER aparat za vakuumsko shranjevanje hrane, ki je primeren za dom in gostinstvo. Ali morda iščete službo? Tudi za Vas imamo rešitev. Potrebujemo komercialne zastopnike za delo na sejmih in na terenu. Stimulativen osebni dohodek. Če si želite brezplačno predstavitev ali dogovor za službo, nas obiščite na sejmu NARAVA - ZDRAVJE v Ljubljani od 19. do 24. oktobra ali nas preprosto pokličite po tel. 065/201-123 ali 040/627-954. CARPEDIEM, d.o.o. V enem tednu usklajeni državni proračun Proračun prinaša tudi povečanje trošarin Največje povečanje sredstev bo za malo gospodarstvo in turizem ter kmetijsko reformo. Pri upokojencih se bojijo, da dolgov pokojninske blagajne ne bo mogoče izterjati. Brdo pri Kranju - Po praktično ceiotedenski seji slovenske vlade, na kateri so usklajevali državni proračun za prihodnje leto, so v torek pozno zvečer končno dosegli večinsko soglasje in ga bodo lahko poslali v državni zbor. Kljub temu da bo prvič presegal mejo tisoč milijard tolarjev, pa so se potrudili ostati v okvirih načrtovanih rasti družbenega proizvoda in inflacije, oz. za razliko najti tudi dodatne vire. Državni proračun Republike mičnin, 5 milijard prometnega Slovenije za leto 2000 bo obsegal 1059,9 milijarde tolarjev, ki jih bodo zagotovili v višini 1020,8 milijarde iz prihodkov, za 39,1 milijarde oz. nekaj manj kot odstotek bruto družbenega proizvoda pa se bo država zadolžila. Tako višino sredstev opravičuje 3,75-odstotna gospodarska rast, preostalo razliko do 10-odstotne rasti pa bo po ocenah prispevala rast cen. Največ denarja namerava država zbrati z davki in sicer 959,3 milijarde, od tega 216,5 milijarde tolarjev iz davkov na dohodek, 170,3 milijarde iz dohodnine, iz prispevkov za socialno varnost 6,3 milijarde, 56,6 milijarde iz davkov na plače, 5 milijard iz davkov na promet nepre- davka, 431,4 milijarde iz davka na dodano vrednost, 147 milijard trošarin in 37,9 milijarde tolarjev iz carin. S prodajo nepremičnin država pričakuje 2,8 milijarde, dobili pa naj bi tudi 9,4 milijarde donacij. Ker vse našteto še ne bo zadostovalo - po izračunih manjka še 20,8 milijarde tolarjev prihodkov, bodo povečali trošarine na motorne bencine, na najbolj prodajane cigarete in uvedli trošarine na luksuzne izdelke: nakit, krzno, kozmetiko in jahte. Pričakujejo tudi višje dividende iz podjetij v državni lasti, po hitrem postopku pa naj bi z zakoni in drugimi predpisi povečali tudi upravne takse in izboljšali pobiranje davkov. Minister za finance Mitja Gaspari je v obrazložitvi proračuna posebej poudaril, da je proračun za prihodnje leto prvič sestavljen po treh sistemskih sklopih. Za delovanje uprave in administracije je namenjenih 170,3 milijarde tolarjev, za javne storitve (šolstvo, zdravstvo, znanost,...), socialno mrežo, občinam in za pokojninsko blagajno je predvidenih 587,3 milijarde, za programe ministrstev 225,9 ter za obresti in rezerve 76,5 milijarde tolarjev. Omejitve, ki so oteževale usklajevanje proračuna so iz leta v leto večje, saj gre blizu 40 odstotkov proračuna, za plače, naraščajo pa tudi socialna izplačila oz. prenosi. Za nove otroške dodatke bo potrebno odšteti 10 milijard tolarjev in okoli devet milijard za žrtve vojnega nasilja. Ustrezno mesto naj bi v proračunu po ministrovem mnenju dobila kmetijska reforma (za 40 odstotkov več kot lani), področje malega gospodarstva in turizma p8 celo 54 odstotkov več. Od povprečnih povečanj sredstev med 5 in 10 odstotki glede na lansko leto odstopa še ministrstvo za obrambo (13 odstotkov) in služba za evropske zadeve (33 odstotkov) kar vse je davek pri-bliževanja Nato in EU. Ob koncu usklajevanja so proti takemu predlogu državnega proračuna za leto 2000 glasovali minister za kulturo Jožef Školč, minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, minister za znanost Lojze Marinček in minister brez resorja iz DeSUS-a Janko Kušar. Prav zadnji dan so namreč za 10 milijard tolarjev zmanjšali prispevek proračuna v pokojninsko blagajno Z obrazložitvijo, da bodo za toliko izterjali od starih dolžnikov. Ker v to pri DeSUS-u ne verjamejo, bodo proti takemu proračunu glasovali tudi v državnem zboru. • Š. Ž. Nadaljevanje zasedanja državnega zbora Kazen za zasvojence ali le za prodajalce drog Opozicija trdi, da bi bilo milo kaznovanje zasvojencev v bistvu legalizacija drog. Ljubljana, 14. oktobra - Od torka se nadaljuje zasedanje državnega zbora na 16. redni seji, na kateri so se ukvarjali z zakonom o lastninjenju spomenikov, zakonom o proizvodnji in posedovanju drog, včeraj pa na izredni seji obravnavali spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenije. Ponovna obravnava zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov mora državni zbor obravnavati poonovno zato, ker je dosedanji zakon v celoti razveljavilo Ustavno sodišče. To je namreč menilo, da se ne sme prepustiti izvršni oblasti, da brez meril in po svoji presoji odloča o podržavljenju spomenikov. Bistveno so tudi skrčeni seznami spomenikov, saj so šla nekatera podjetja v stečaj, izločeni so bili tisti, ki so že imeli lastnika, po novem pa so ločeni tudi spomeniki, ki preidejo v državni in tisti, ki preidejo v lokalno last. Poslanec Vincencij Demšar se je zavzel za izločitev Blejskega otoka in Betnave, ki sta bila vpisana na ime Rimskokatoliškega župnijstva Bled oz. je vlada podala izjavo volje po vrnitvi Betnave v naravi Mariborski škofiji. Predlog poslanca Demšarja, naj državno zbor, dokler se vlada ne opredeli do vloženih pripomb, obravnavo zakona prekine, je bil kljub opozorilu po pravni praznini, sprejet. Precej burna in mestoma žaljiva pa je bila tudi polemika o predlogu zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, kjer so poslanci opo- zicije ostro napadli predlog vladnih strank, da naj bi storica - zasvojenca, ki poseduje majhno količino droge (le za lastno uporabo) kaznovali mileje. Trdili so, da je to v bistvu legalizacija drog, zagovorniki pa potrebo, daje potrebno z zasvojenci, ki so se pripravljeni vključiti v program zdravljenja postopati bolj človeško. Tak, nekoliko dopolnjeni predlog poslanske skupine LDS je nato dobil tudi večino glasov. Tretja burna razprava pa se je razvila ob predlogu zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik, ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje 2 in spodbujanju prestrukturiranja gospodarstva zasavske regije. Poslanci SDS so zahtevali rezultate revizije stroškov, ki naj bi dosegli kar» 82,7 milijarde, pristojni državni sekretar pa jih je obljubil šele za drugo obraynavo zakona. • Š. Ž. Priprave na prvo sinodalno zasedanje Za Cerkev prihodnosti Od 4. do 6. novembra bo v zavodu sv. Stanislava prvo zasedanje sinode ali plenarnega cerkvenega zbora. Ljubljana, 14. oktobra - Na tajništvu Sinode Cerkve na Slovenskem je tajnik sinode dr. Ivan Štuhec predstavil delovno gradivo za prvo sinodalno zasedanje, ki bo v začetku novembra v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Prvo sinodalno srečanje, ki naj bi se ga udeležilo 313 članov, bo potekalo pod geslom Izberi življenje od 4. do 6. novembra, drugo zaključno pa v drugi polovici prihodnjega leta. Med delegati, škofi, duhovniki ter predstavniki katoliških združenj in gibanj, bo skoraj četrtina žensk, kot gostje pa se bodo zbora udeležili vatikanski nuncij, predstavniki grško katoliške, evangeličanske, pravoslavne cerkve, trije predstavniki iz zamejstva, predstavnik Slovencev po svetu, pravico glasovanja pa bodo imeli tudi predstavniki italijanske, madžarske, hrvaške in romske skupnosti. Ob začetku tedna so vsi vabljeni - zasedanje bo potekalo za zaprtimi vrati, že dobili delovno gradivo, ki je četrta sinodalna publikacija, z njim pa pripravljalci želijo spodbuditi razprave "o podobi Cerkve v prihodnosti". Besedilo analizira kulturno-duhovne, družbene, politične, gospodarske in pastoralne spremembe, s katerimi se srečuje krščanstvo in Cerkev na prelomu stoletja in tisočletja, govora pa je tudi o denacionalizaciji, tranziciji in zgodovini ter vlogi cerkve v vzgoji in izobraževanju, umetnosti, karitativnih dejavnostih, razmerjih med Cerkvijo in državo. Besedilo je nastalo kot povzetek tem, stališč in predlogov, ki so jih dobili iz zapisnikov dekanijskih sinodalnih dne-vov, na katerih je sodelovalo 15 odstotkov obiskovalcev maše. Povzeta so ključna odprta vprašanja za razpravo. Pri pripravi gradiva so upoštevali tudi spoznanja javnomnenjskih raziskav (domačih in tujih), mnenja strokovnjakov, v večini profesorjev na teološki fakulteti. • Š. Z. Združenje žrtev okupatorjev 1941 do 1945 Kranj Vabi na II. DELOVNO INFORMATIVNO KONFERENCO, ki bo v soboto, 16. 10. 1999, ob 10. uri in 30 minut v sejni dvorani štev. 15 Mestne občine Kranj. Za konferenco je predlagan naslednji dnevni red: izvolitev organov konference; poročilo o delu Izvršnega odbora o angažiranju in doseženem s pregledom finančnega poslovanja; razprava o poročilu in potrditev dela Izvršnega odbora; potrditev sprememb Statuta in delovnih aktov; izvolitev dodatnih članov v organe združenja; sprejem okvirnega programa dela ter dajanje pobud in predlogov. Ker so zadeve pomembne, pričakuje predsednik Tone Kristan polnoštevil-no udeležbo, tisti, ki se konference ne morejo udeležiti, pa naj pošljejo svojega zastopnika. Obrambni atašeji tudi na Gorenjskem Bohinjska Bela, 14. oktobra - Med 13. in 15. oktobrom 1999 poteka jesensko srečanje obrambnih atašejev, ki so akreditirani v Republiki Sloveniji. Drugi dan obiska si je 21 vojaških atašejev ogledalo Vadbeni center na Pokljuki. Dopoldan so prispeli v vojašnico na Bohinjski Beli, kjer jih je sprejel poveljnik drugega operativnega poveljstva, kapitan bojne ladje Ljubo Kranjc. Organiziranost in delo 32. gorske brigade je visokim gostom predstavil podpolkovnik Mihael Rauter. Sledil je ogled vojašnice, med katerim so obiskovalcem pokazali del alpinističnega in taktičnega usposabljanja vojakov nabornikov. Spoznali so tudi vojaško oborožitev in opremo Slovenske vojske. Po kosilu v vojašnici so se vojaški atašeji preizkusili v streljanju z zračno puško, nakar so se vrnili na Pokljuko. Srečanje vsako leto prireja ministrstvo za obrambo RS. Namenjeno je seznanjanju obrambnih atašejev z nalogami oziroma delom v tem ministrstvu. Zato sta goste sprejela 13. oktobra tudi državni sekretar Bogdan Koprivnikar in načelnik generalštaba SV generalpodpolkovnik Iztok Podbregar. • S. Saje ©©MiMjr^ra glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politićnoinformativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem j Direktor: Marko Valjavec1 Odgovonu irednira: l.eopoldma Bogataj Novinarji in uredniki: Helen' Jelovčan. Igor Kavčič, Jože Košnjek, I.ea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrt-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi lektoriranje: Marjeta Vozi* 1 fotografija: Tina Doki i Priprava a tisk: Media An, Kranj / Tisk: DE1.0 • T('R, Tisk časopisov iin revij, d.d„ Ljubljana' Uredništvo, naročnine, oglasno tr/enje: Zoisova I. Kranj, telefon: 064/223-111, teleta: 064/222-9171 tonil: info@g-8ns.si /Mali oglasi: telefon: 064/22.M44 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure' Časopis i/haja ob torkih in petkih. Naročnina trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20 X popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega oboi bja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa. / CENA IZVODA: 200 SIT (10 HRK /a prodajo na Hrvaškem). AKTUALNO Pripravljena je prometna študija Škofje Loke Skofja Loka nujno potrebuje dve obvoznici Prometna študija, ki čaka na obravnavo na občinskem svetu, ponuja rešitve o tem, kako bi se tisočletno mesto izognilo prometnemu infarktu. Sedanje stanje potrjuje, da se to utegne zgoditi še prej, kot je napovedano, za uresničevanje predlaganih rešitev pa ni nobenih oprijemljivih zagotovil. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Skofja Loka, 14. oktobra - Po več letih obljub in napovedi je končno izdelana prometna študija za ureditveno območje Škofje Loke, ki sicer ne prinaša kakšnih presenetljivih novosti, pač pa daje bolj strokovno utemeljene argumente predlogom prometnih rešitev, ki s° že nekaj časa omenjane. Čeprav vsakdanje prometne zagate kar kličejo po ukrepanju, preseneča lahkotnost in še velika nedorečenost, predvsem pa očitna kar precejšnja oddaljenost konkretnega reševanja teh problemov. Narobe svet Prav zanimivo je, da na vPrašanje. kdaj je bila nazadnje •zdelana študija prometnih tokov in prometnih rešitev za Skofjo Loko, pri najbolj odgovornih na občini ni mogoče dobiti konkretnega odgovora: niti ne na oddelku za okolje in Prostor, niti ne pri županu. Slišali smo lahko le sum, da je bilo to prvič in zadnjič celovito •zdelano v Ureditvenem načrtu Škofje Loke iz leta 1966 (avtorja inž. Staneta Kovica), po tem Pa so bile izdelane le parcialne študije. To zlasti velja za študije, ki jih je zahtevala priprava obvoznice v Poljansko dolino, ki po svojem pristopu, tako so Prepričani na občini, danes velja za vzor in metodološki pripomoček vsem podobnim študijam. Če vemo, da se kljub temu v rekonstrukcijo cest v Skofji Loki kar nekaj vlaga, bi lahko logično zaključili, da gre za "narobe svet", ko se mora prometna študija prilagajati že izvedenim ukrepom, ali tistim, ki so še v teku. Zagotovo pa se ne smemo čuditi, da rekonstrukcija npr. borih 500 metrov glavne vpadnice v mesto -.Kidričeve ceste traja že več kot *no leto. Kljub šestletnim pripravam jc očitno spotikanje ob Posameznih problemih, skle- jšala obremenitev vpadnice za svoje plane. Izdelovalec študije je občino sproti seznanjal z rezultati strokovnih obdelav in skupaj so nato snovali v študiji predlagane prometne rešitve. Kot izhodišče ("nično stanje") je bilo vzeto stanje v letu 1998 in na podlagi projekcij porasta prometa so bile nato iskane možne rešitve srednjeročno - za obdobje petih let do leta 2003, ter dolgoročne rešitve za obdobje 20 let - do leta 2018. Dve obvoznici Če na kratko povzamemo osnovne ugotovitve škofjeloške prometne študije, je najprej potrebno omeniti sicer že znano dejstvo, da je škofjeloška vpadnica že danes, torej tudi že po rekonstrukciji, ki še ni zaključena, na robu zmogljivosti: že lani je dosegel promet 24 tisoč vozil na dan in s tem je praktično dosežena zgornja meja za dvopasovno cesto. Že v bližnjem letu 2003 bi bila ta meja z 25.600 vozili presežena, kar bi pomenilo občutne zastoje, v letu 2018 pa bi dnevno 35.780 vozil na dan pomenilo popolno blokado. Zato se predlagajo naslednji ukrepi: do leta 2003 je nujna izgradnja vzhodne obvoznice, torej obvoznice v Poljansko dolino, ki bi zman- Panje zelo vprašljivih kompro niisov in povzročanje dodatnih Zagat. Že pogled na kolesarske steze in pločnike, ki se kar nekajkrat končujejo povsem na slepo, to potrjuje. Rešitve je predlagala občina Kot nam je povedala višja svetovalka na oddelku za okolje in Prostor Andreja Baškovec, je študija nastala v tesnem sodelovanju tega oddelka z izdelovalcem Trafcons, d.o.o., saj je oddelek pripravil projektno nalogo in določil izhodiščne Podatke ter metodologijo. Slednje jc bilo nujno tudi verificirati na ministrstvu /a promet •n zveze, ker študija posega in ureja tudi mrežo regionalnih cest, te pa so v pristojnosti države. Na tak način lahko izsledki študije služijo tudi kot argument npr. za utemeljevanje Potrebnosti severne obvoznice, ki jo mora država uvrstiti v slabo petino, na odseku vpadnice mimo avtobusne postaje pa bi lahko zmanjšali število vozil skoraj za polovico, če bi za vzporedno cesto skozi Škofjo Loko v tem obdobju usposobili Partizansko cesto. Kot edina dolgoročna rešitev škofjeloškega prometnega vozla pa se do leta 2018 kaže izgradnja severne obvoznice Škofje Loke, ki naj bi prevzela tretjino prometa proti Podlubniku in naprej v Selško dolino. Partizanska cesta kot začasna razbremenitev Ker je potek obvoznice v Poljansko dolino že dalj časa znan in tudi že večkrat objavljen, se omejimo na novosti, kot sta preureditev Partizanske ceste ter izgradnja severne obvoznice. Po idejni zasnovi, ki ga vsebuje študija, naj bi bila Partizanska cesta razširjena tako, da bi imela poleg dveh pasov tudi obojestranski ploč- nik, predvidena križišča pa tudi pasove za zavijanje. Kot nam je povedal župan občine Skofja Loka Igor Draksler, naj bi na to mislili že sedaj, saj naj bi priključek Partizanske ceste pri Pctrolu že letos še dodatno razširili in izgradili vsaj enostranski pločnik, že prihodnje leto, če bodo finančne možnosti to dopuščale, pa se lotili širitve ceste in izgradnje pločnika vse od vojašnice. Svojevrstno presenečenje je predlog o izgradnji "nove Šolske ulice", ki naj bi se začela tik ob sedanji poslovni hiši (banki), šla med staro banko (knjižnico) in sodiščem, "čez" sedanjo tržnico in avstro-ogrsko pokopališče iz I. svetovne vojne do Partizanske ceste. Župan pri tem opozarja, da to ni nova povezovalna cesta, pač pa izključno napajalna cesta do velike garažne hiše, ki je načrtovana severno od hotela. Ta garažna hiša z 800 parkirnimi mesti se v študiji namreč ponuja kot edina rešitev za mirujoči promet, tako za staro mestno jedro, kot vsa bližnja naselja ob njem vse do Kamnitnika. Poleg širše preureditve križišča pod trgovino v Groharjevem naselju, pa bo najtrši oreh tega predloga priključek Partizanske ceste na cesto v Selško dolino ob Podnu čez Dolenčev vrt, saj bo potrebno premagati kar precejšnjo višinsko razliko. Ponovno jc torej oživet projekt fcOrAto SL«^C' JEMA Pat- iz konca sedemdesetih let, ko se je že ob izgradnji dijaškega doma, srednješolskega centra in športne dvorane na Podnu načrtovalo ob vstopu na Poden križišče s priključkom Partizanske ceste. Severna obvoznica bližje mestu Ideja o severni obvoznici mesta sicer ni nova, saj jo je mogoče videti že v ureditvenem načrtu iz leta 1966. Nov pa je vsekakor njen potek, saj naj bi se glede na dosedanje načrte in celo rezervirani koridor bistveno približala mestu. Če je bila prvotno načrtovana od Grenca in blizu Papirnice, jo sedanji predlog iz prometne študije postavlja neposredno na obronke Kamnitnika. Tekla naj bi namreč mimo Pahovca, blizu spomenika talcem, čez Peščeni hrib na "tromejo" med Staro Loko, Virlogom in Binkljem, do drugega uvoza v Podlubnik, kjer se priključi na cesto v Selško dolino. Predvideni sta dve napajalni oz. povezovalni cesti: iz Kidričeve ceste preko vzhodnega dela Kamnitnika in približno po sedanji trasi ceste od Groharjevega naselja, preko Gorajt do Sv. Duha. Zanimivo: kljub temu da vsakdan kaže na to, da ljudje, odkar je asfaltirana, množično uporabljajo omenjeno cesto proti Sv. Duhu, načrtovalcem ni prišlo na misel, da bi lahko ta cesta, seveda razširjena, za promet proti Kranju pomembno razbremenila promet skozi mesto. Enosmerne ceste že burijo duhove Posebne pozornosti pa bo zagotovo deležen tudi predlog za nov enosmerni prometni režim na nekaterih cestah v širši okolici škofjeloškega Zdravstvenega doma in stanovanjskega naselja Pod Plevno, torej med Kidričevo cesto in Soro. Predlagano je, da naj bi bil v smeri proti zahodu enosmerni promet na odseku Stare ceste mimo Zdravstvenega doma (od uvoza za ZD do križišča s Koširjevo cesto), v celoti (tudi po razcepu) naj bi bila proti vzhodu enosmerna Koširjeva cesta, od izvoza iz naselja Pod Plevno pa do križišča pri Plevni (do trgovine Merkur) naj bi bila enosmerna Suška cesta, za dovoz v naselje Pod Plevno pa naj bi bila na odseku do uvoza v naselje proti vzhodu (torej navzdol) enosmerna tudi Ljubljanska cesta. Čeprav na zadnji seji občinskega sveta prometna študija ni prišla na vrsto, je bilo prav na te predloge že slišati pri vprašanjih svetnikov največ pripomb. Župan odgovarja: "Odločitev je lahko samo o tem, ali bodo lastniki zemljišč odstopili svoje vrtove za širitev teh cest, ali pa bodo enosmerne. Pomisliti je potrebno na pešce, kolesarje, zlasti pa na otroke na poti v šolo. To je tudi reševanje starega greha, ko veliko stanovanjsko naselje Pod Plevno ni bilo tudi prometno rešeno." Golob na strehi Kot smo že omenili, v avgustu dokončana prometna študija zaradi prekinitve seje ni prišla na vrsto na prvi popočitniški seji občinskega sveta. Župan pričakuje precej burno debato in vrsto, tudi nekonstruktivnih pripomb, kot je to po njegovem mnenju že stara loška navada. Čeprav je praktično na vsaki seji opozorjeni na nujni problem ureditve mestnega prometa, župan priznava, da prometna študija tega ne vsebuje in da jo bodo morali specialisti za to vprašanje v tem pogledu še posebej obdelati. Odbor za okolje in prostor občinskega sveta se je s študijo strinjal, opozarja le, da se je potrebno s predlaganim režimom enosmernih cest uskladiti s krajevnimi skupnostmi in prizadetimi prebivalci. Še najpomembnejši se županu zdi zaključek, da Skofja Loka nujno potrebuje tudi severno obvoznico, ki naj* bi na tej osnovi dobila tudi potrditev na ministrstvu in se začela tudi podrobneje načrtovati. Skoraj kot fraza zveni trditev, da je cestna študija živ dokument, ki se lahko neprestano dopolnjuje in da je največ vreden matematični model za preverjanje predlogov, ki je bil ob tem izdelan. Ne samo tridesetletne priprave na gradnjo Poljanske obvoznice, tudi medli odgovori na druga vprašanja, pa nam vzbujajo občutek, da je vse skupaj "golob na zelo oddaljeni strehi". Že samo srednjeročne rešitve do leta 2003 ob koncu leta 1999 postajajo kar precej kratkoročne. • Š. Žargi AMZS Od torka do danes so imeli delavci AMZS po Gorenjskem 22 intervencij. Kot so nam povedali v njihovi kranjski bazi. so opravili 16 vlek zaletenih vozil, 6-krat pa so pomagali ob manjših okvarah na krajih, kjer je do njih prišlo. GASILCI kranjski gasilci so odpravljali težave začetka kurilne sezone, ko marsikje vse še ne delujo tako, kot bi moralo. Tako je cev puščala v kranjskem župnišču, na Tavčarjevi 36. Gasilci so vodo izčrpali. Prav tako je zaradi okvare na cevi centralne kurjave prišlo v Čirčah 34, tudi tu so kranjski gasilci odpravili posledice s črpanjem. Pomagali so po prometni nesreči, ki seje pripetila pri Delavskem mostu na Laborah. Razrezali so zmečkano pločevino, da so iz nje rešili udeleženca prometne nesreče. Pohiteli so tudi na Drulovko, odkoder so jih poklicali na pomoč, ker je otrok padel v Sa\o, vendar se je k sreči ujel za vejo. Do njihovega prihoda ga je iz vode rešila že neka druga požrtovalna oseba. Sanirali so posledice okvare motorja v tovornjaku, ko je /acelo i/tekati olje. Enkrat je tudi gorelo in sicer na depo-niji odpadkov v Tenetišah. Požar so kranjski gasilci pogasili, pogorelo pa je 100 kvadratnih metrov odpadkov. Poklicali so jih tudi iz Stražišča, češ da gori v tamkajšnjem vrtcu. Gasilci so nato ugotovili, da je le kuharica pozabila izklopiti plinsko fritezo in je tO resnično izgledalo, kot da gori. Tako so kranjski gasilci le zaprli plin. 2-krat pa so pohiteli tudi v kranjski Globus, kjer se je sprožil požarni alarm, vendar se je v obeh primerih izkazalo, da požara ni bilo. Jeseniški gasilci so ponovno spremljali vozila, ki so skozi karavanški predor vozila nevarne snovi, ob magistralni cesti Jesenice - Potoki so pogasili goreč zapuščen osebni avtomobil golf. Občan jih je obvestil, da se v Kaltu močno kadi. Ob prihodu so ugotovili, daje delavec požigal stare električne kable, vendar je z delom že zaključil. Nevarnosti za požar ni bilo. Vršili so tudi požarno stražo na hokejski tekmi v Podmežaklji. NOVOROJENČKI Od torka do danes smo Gorenjci dobili 20 novih Gorenjčkov. V Kranju se je rodilo 16 otrok, od tega tokrat več deklic kot dečkov. Izmed 12 deklici sta se eni mamici rodili tudi dvojčici. Ena izmed njiju je imela izmed tokratnih novorojenčkov tudi najnižjo rojstno težo, čeprav je bila za dvojčico precejšnja. Tehtala jc namreč 2.550 gramov. Izmed 4 dečkov je najtežji korenjak tehtal 4.600 gramov. Na Jesenicah so se rodili 4 novorojenčki, od tega 2 deklici in 2 dečka. Najtežji deček je tehtal 4.200 gramov, najlažji pa je bil tokrat tudi deček, tehtal jc 3.130 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli od torka do danes 279 urgentnih primerov. Na internem oddelku je bilo ljudi, ki so nujno potrebovali zdravnipko pomoč, 44. na kirurgiji 213, na pediatriji pa 22 otrok. IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Seja blejskega občinskega sveta Kovor, 15. oktobra - Učenci in učitelji podružnične šole Kovor so v soboto pripravili dan odprtih vrat in razstavo na temo Gozd - lovstvo - gobe. Razstavo, pri kateri so veliko pomagali tudi krajani, so odprli ob 16. uri in je bila na ogled tudi v nedeljo, za šolske skupine pa tudi še v ponedeljek dopoldne. V štirih učilnicah so postaviti na ogled vse tisto, s Čimer so se ukvarjali mesec dni in brez pomoči staršev in krajanov ter lovske družine Dobrča ne hi zmogli vsega. Gre za velik projekt, ki ga načrtujejo tudi drugo leto. Potekale so tudi delavnice, kjer so otroci ustvarjali izdelke iz lesa in drugega materiala, ki so ga našli v gozdu, na ogled pa je bila še ekološka soba. Ob otvoritvi so pripravili krajši kulturni program, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi. Po končanem programu so pripravili še pogostitev, oh tej priložnosti pa so skupaj zasadili drevo, v spomin na letošnje prve razrede. • Besedilo, foto: P. B. Radovljica soustanoviteljica fundacije Radovljica - Vlada je julija letos sklenila ustanoviti fundacijo za razvoj turizma, vendar le pod pogojem, će bo k njej pristopilo tudi trideset občin z devetih zaokroženih turističnih območij, med njimi Radovljica, Bled, Bohinj in Kranjska Gora. Radovljiški občinski svet je na nedavni seji podprl predlog, da je občina tudi ena od ustanoviteljic fundacije, hkrati pa je pooblastil župana, da usklajuje vsa nadaljnja vprašanja. Fundacija bo 48 odstotkov koncesijske dajatve od iger na srečo namenila za razvoj in promocijo turizma na območjih, ki niso zajeta v zaokrožena turistična območja, enak delež pa tudi občinam z zaokroženih območij za urejanje krajev in turistične infrastrukture. Občina Radovljica naj bi po podatkih za lani dobila iz fundacije približno 12 milijonov tolarjev na leto. • CZ. Izvolili krajevno vodstvo Zgornji Otok - Vasici Spodnji in Zgornji Otok sta nekdaj spadali v krajevno skupnost Mošnje, vendar so se krajani zaradi premajhne zastopanosti in vpliva odločili, da se bodo organizirali v svojo krajevno skupnost. Po uspešnem referendumu o izločitvi iz KS Mošnje in o ustanovitvi nove krajevne skupnosti Otok so v nedeljo prvič volili krajevno vodstvo. Od desetih kandidatov za člane sveta KS so bili izvoljeni Gregor Vavpotič, Bojan Jenko, Mira Pristavec, Andrej Kapus, Marko Globočnik, Zdravko Pristavec in Pavel Rihtaršič. Volitve so bile tudi v krajevni skupnosti Mošnje, kjer so za nadomestna člana (namesto prejšnjih z Otoka) izvolili Cirila Zupana in Leona Palčiča. V krajevni skupnosti Otok je bila udeležba na volitvah 73-odStotna, v Mošnjah pa le 37-odstotna. • CZ. Raziskali dobro polovico kaznivih dejanj Radovljica - Na območju Policijske postaje Radovljica oz. občin Bled, Bohinj in Radovljica so po lanskem skoraj 80-odstotnem povečanju obsega kriminalitete v letošnjem prvem polletju obravnavali 211 tovrstnih kaznivih dejanj oz. trideset manj kot v enakem lanskem obdobju. Največ jih je bilo na Bledu, v Lescah in v Radovljici. Prevladovale so tatvine in velike tatvine, šest ovadb pa so podali tudi zaradi mamil. Raziskali so 114 kaznivih dejanj ali 54 odstotkov vseh (lani 42 odstotkov), pri tem pa jim delo otežuje to, da so storilci tudi iz drugih gorenjskih krajev ali celo iz Ljubljane. Policiste zaskrbljuje brezbrižnost občanov, ki pogosto ne zaklepajo vozil, stanovanj in hiš, puščajo različne vredne predmete ali dokumente na ogled, ključe vrat pa kar na "domačem mestu". • CZ. Čistilna naprava na Prihodih Jesenice, 14. oktobra - Jeseniška občina je namenila denar za izgradnjo čistilne naprave v naselju Prihodi nad Jesenicami, kjer se naložba že končuje. Kanalizacija Prihodi, kjer je 17 stanovanjskih hiš, predstavlja ločen sistem odvajanja odpadnih in padavinskih voda v dolžini nekaj več kot 500 metrov. Odpadne vode se steka.jp v biološko čistilno napravo za 100 prebivalcev. Zgrajen je odtok v bližnji potok, padavinske vode pa se po ločenem sistemu odtekajo neposredno v potok. Naložba je bila nujno potrebna zaradi ekološkega in geološkega pomena. Individualne greznice so že ogrožale vodne vire in povzročale drsenje tal. • D.S. Druga nagrada na Gorenjsko Ljubljana, 15. oktobra - V založbi Rokus, ki je ustanoviteljica sklada Inovativni učitelj leta, so že četrtič razpisali natečaj za inovativne učitelje. Med 76 učitelji in učiteljicami, ki so prijavili 42 nalog, predlogov in inovacij, je strokovna komisija izbrala tri. Prvo nagrado sta prejeli Zdenka Golub in Metka Gumilar iz Podlehnika za prijavljeno delo o šoli v naravi. Drugonagrajeni pa so Gorenjci. Nataša Dmitrovič, Olga Rezar, Valerija Robnik, Mihaela Serajnik in Meta Mauser z osnovne šole Antona Janše v Radovljici so pripravile projekt z naslovom Potujmo, rešujmo, tekmujmo, ki je namenjen učencem in učiteljem osnovnih šol s prilagojenim programom. Tretjo nagrado pa sta dobili Aleksandra Naumovski in Martina Giuliatii za klavirsko čitanko za najmlajše. • D.Z.Ž. Prijavili Ribno in Bled, pozabili na Gorje Ko so v občini na razpis ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij prijavili naložbi v šolo Ribno in vrtec Bled, so po zatrjevanju župana nenamerno pozabili na osnovno šolo Gorje. "Napako" so popravili v sredo, ko so sklenili, da na razpis prijavijo tudi gorjansko naložbo. Bled - Ko je občinski svet pregledoval neuresničene sklepe z dosedanjih sej, je kot informacijo sprejel poročilo sveta za programsko pripravo investicij na področju izobraževanja, pri tem pa je še zadolžil svet, da na objavljeni razpis ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje projektov prijavi tudi načrtovano naložbo v osnovno šolo Gorje. Občina je na razpis že prijavila podružnično šolo Ribno in Vrtec Bled, naložbo v gorjansko šolo pa je po besedah župana mag. Borisa Maleja pozabila prijaviti, vendar to nenamerno, brez kakršnihkoli posebnih razlogov. Svet bo o prednostnih naložbah v šolstvu skupaj z ostalimi investicijami v občini razpravljal na novembrski seji, že na sredini seji pa je bilo slišati, da bo ob 10-odstotnem sofinanciranju države to za občino zelo velik zalogaj. Občinski svet je sprejel poročilo o obnovi mrliških vežic in gradnji novega poslovilnega objekta na Bledu in se hkrati strinjal, da v rebalansu letošnjega proračuna zagotovi še 7,9 milijona tolarjev. Naložba jih je stala 67,5 milijona tolarjev, od tega so 30 milijonov plačali lani, ostalo pa letos. Župan mag. Boris Malej je dejal, da bi gradnjo morali končati sredi lanskega decembra, pa je bila za tehnični prevzem pripravljena šele 15. junija letos. Ker se nekaj podobnega dogaja tudi pri gradnji kanalizacije v Gorjah, je že napovedal nekate- re kadrovske spremembe. Skupina svetnikov ZLSD dokazuje, da je bil odlok o začasni prepovedi izvajanja odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za središče Bleda sprejet nezakonito. Občinski svet je namreč na marčevski seji sprejel polletni moratorij na odlok (z možnostjo podaljšanja) in hkrati pooblastil župana za pripravo moratorija, župan pa je na podlagi teh sklepov pripravil odlok in ga objavil v uradnem listu. Skupina svetnikov ZLSD meni, da si je župan s tem vzel pravico sprejemanja odloka, kar pa je po zakonu v pristojnosti občinskega sveta. Na seji je bilo že slišati predlog, da naj bi svet po hitrem postopku sprejel sporni odlok, vendar so se potem odločili, da bo "primer" prej pregledala statutarno pravna komisija. Koje občinski svet obravnaval predlog odloka o priglasitvi pomožnih objektov v občini, so med razpravo ugotovili, da svetniki sploh nimajo pravega besedila odloka. V takšnih okoliščinah so sklenili, da naj se strokovne službe opredelijo do pripomb (predvsem o velikosti garaž, ki jih bo možno graditi brez lokacijskega dovoljenja) in ponovno pripravijo predlog odloka. Svet se je strinjal z nakupom zemljišča za čistilno napravo na Bledu, dal pa je tudi soglasje h kandidaturi Bleda za šeste evropske zimske olimpijske dneve mladih leta 2003. • C. Zaplotnik Stanovanjski zadrugi Gorenjske gradnja v Britofu še stoji Če občina ne da soglasja, bo škoda velika Vzrok inšpekcijske ustavitve del ni zdrs zemlje, kot so trdili v nogometnem klubu Britof, pač pa gradnja po spremenjenem lokacijskem dovoljenju, ki še nima uradnega pečata. Britof, 15. oktobra - Gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta ob cesti nad nogometnim igriščem v Britofu je prvotni investitor dobil februarja letos. V kleti si je zamislil fitnes in savno, v pritličju lokale, v mansardi pa pet stanovanj. Potem je zasebnik vse skupaj prodal Stanovanjski zadrugi Gorenjske Kranj, ki je objekt spremenila v stanovanjskega, namenjenega mladim družinam. Zadruga je za »radnjo pridobila tudi denar republiškega stanovanjskega sklada. SGP Tržič, ki je gradnjo prevzel, je poleti zgradil klet, vkopano v zemljo, nato pa se je ustavilo. V nogometnem klubu Britof so trdili, da zaradi gradnje grozi zdrs zemlje nad igriščem oziroma klubskimi prostori. Gradnjo so si 10. avgusta ogledali občinski možje in župan Mohor Bogataj je od zadruge zahteval strokovno geološko mnenje o stabilnosti brezine. Ker mnenja v danem roku očitno ni bilo, je od inšpekcij terjal ustavitev gradnje. "Istega dne, ko je urbanistična inšpektorica ustavila gradnjo, smo nehali delati," pravi predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske Franci Teran. "Inšpekcijska odločba se ne nanaša na zdrs zemlje, ki ga ni, pač pa na gradnjo v nasprotju z veljavnim lokacijskim dovoljenjem. Zadruga je na upravni enoti v Kranju sicer zaprosila za spremembo dovoljenja, vendar občina k spremenjenemu objektu še ni dala soglasja. Stanovanjski objekt v Britofu z 21 stanovanji, ki naj bi bil letošnjo jesen pod streho, vseljiv pa prihodnjo leto, predstavlja v mestni občini edino gradnjo novih stanovanj za mlade družine, in to brez pomoči občine. Zato smo nad reakcijo občine toliko bolj razočarani. V krajevni skupnosti jih naša gradnja ne moti, razen peščice krajanov, ki sploh niso sosedje, sporazumeli smo se tudi z denaciona-lizacijskimi upravičenci za vrnitev zemljišča, ki ga zdaj uporablja nogometni klub." Ali mestna občina res nalašč ovira gradnjo? "To ni res," odgovarja župan Mohor Bogataj. "Od zadruge smo zahtevali geološko poročilo, dobili smo ga šele ta teden in ga bodo preučile pristoj- ne občinske službe. Občina gradnjo stanovanj podpira, vendar pa se bodo tudi v zadrugi morali navaditi reda. Verjetno so pozabili povedati, da želijo graditi za eno etažo višji objekt." Tega Franci Teran ne skriva. Prav na to "spremembo se, kot rečeno, nanaša tudi inšpekcijska odločba o ustavitvi gradnje. Zadruga je 24. avgusta zaprosila za soglasje za spremembo lokacijske dokumentacije, po kateri naj bi objekt meril 8-krat 38,9 metra ter imel v pritličju, prvem nadstropju in mansardi skupaj 21 stanovanj, od garsonjer do dvoinpolsobnih. Kdaj se bo gradnja nadaljevala in kakšna bo, je zdaj odvisno predvsem od mestne občine. Če soglasja ne bo dala, bo škoda velika, pravi Franci Teran. Vse skupaj malce diši po izsiljcva" nju, zato bo nujno, da obe strani ponovno sedeta k pogovoru in razčistita morebitne dileme. • H. Jelovčan Zvesti krvodajalci bodo dobili priznanja Kranj, 15. oktobra - Prihodnji petek, 22. oktobra, bo v dvorani mestne občine Kranj Ob 18. uri svečanost, ki jo pripravlja Območno združenje Rdečega križa Kranj. Na srečanju bodo podelili zlate, srebrne in bronaste znake ter diplome Rdečega križa Slovenije, posebnih priznanj pa bodo deležni tudi krvodajalci, ki so več kot 30-krat darovali kri. 30-kratnih krvodajalcev jc 31, 17 jc takšnih, ki so 35-krat darovali kri, 10 je 40-kratnih krvodajalcev, prav toliko jih je 45-krat darovalo kri, 50-kratna darovalca sta dva, Zdravko Mohorič in Štefan Cmrečnjak, 60-kral je darovala kri Antonija Mikelj, 70 krat Martin Dacar in kar stokrat Vinko Mcserko. Velika naložba - obnova gledališča Gledališko stavbo temeljito obnavljajo Jeseniška občina je zelo zainteresirana, da se gledališka sezona v dvorani amaterskega gledališča začne že novembra. Jesenice, 14. oktobra - Tudi jeseniška občina bo prispevala izdatna sredstva k obnovi gledališke stavbe na Jesenicah. Boljše prostorske pogoje bo dobila tudi knjižnica in druge dejavnosti, ki so v gledališki stavbi. Eno največjih naložb v družbene objekte v jeseniški občini predstavlja obnova stavbe jeseniškega gledališča, ki naj bi ga obnovili v šestih fazah do leta 2004. Tako naj bi pridobili 2532 kvadratnih metrov obnovljenih in 915 kvadratnih metrov na novo zgrajenih prostorov, kar znaša skupaj 3447 kvadratnih metrov. Viri financiranja po fazah izgradnje so planirani v razmerju 60 odstotkov, ki predstavlja proračun občine Jesenice in 40 odstotkov republiški proračun - Ministrstvo za kulturo. Leta 1996 so na Jesenicah pridobili gradbeno dovoljenje za prvo fazo gradnje ter investicijo začeli z najnujnejšimi elek- tro - instalacijskimi deli. Leto. kasneje so nakupili nekaj najbolj potrebne opreme, a so se zaradi pomanjkanja sredstev dela začela šele leta 1998. Adaptacija naj bi posegla v obnovo strehe in ostrešja, sanacijo žlebov, obrob in sne-golovov. Na podstrešju naj bi bili sanirani in zamenjani poškodovani elementi. Predvidena so bila tudi rušenja nekaterih predelnih sten in izvedba novih prostorov, ki naj bi služili za razširitev občinske knjižnice Jesenice. V nadstropju je predvidena izvedba novih stopnic s podesti in hodnikom in nove sanitarije. V okviru adaptacije štabne gledališča naj bi tudi pihalni orkester dobil poseben vhod za svoje prosto- re, popravila naj bi se fasada ter opravila ostala dela, ki naj bi se določila glede na dejanski poseg v sanacijo stavbe, ki bi se v času gradnje pokazal kot nujna. A ob potresu je prišlo tudi do porušitve stropa. Zato so morali najprej sanirati potresno škodo. Novembra je začela na Jesenicah z delom tudi državna tehnična pisarna za potresno škodo. Strokovnjaki so na osnovi ogledov objektov gledališki stavbi dodelili status potresno poškodovanega objekta. Zaradi sprememb plana obnove, predvsem zaradi zrušitve stroška kot posledice potresa v letu 1988 seje vrstni red obnove v celoti spremenil, s tem pa tudi finančna konstrukcija. Minimalna potrebna sredstva za ponovno odprtje dvorane - gledališče naj bi začelo z delom v svojih prostorih letos novembra - naj bi bila 211 milijonov tolarjev. V teh sredstvih še ni predvideno zaključevanje del izven dvorane in odra. Po predlogu dodatnega financiranja naj bi Ministrstvo za kulturo prispevalo okoli 84 milijonov tolarjev ali 40 odstotkov naložbe, že odobrena sredstva so 34 milijonov, letos naj bi Ministrstvo za kulturo namenilo še 50 milijonov tolarjev, občina pa naj bi podprla investicijo s 53 milijoni tolarjev. Razliko v višini 103 milijone tolarjev bi torej morali pokriti z državnimi sredstvi, delno bi lahko razliko pokrili z odlogom plačila, del sredstev pa prerazporedili z morebitnim rebelansom proračuna, del sredstev pa namenili iz ostanka po zaključnem računu 1998. • D. Sedej S seje občinskega sveta Šenčur GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Cene komunalnih storitev bodo se enkrat višje V občini Šenčur so sprejeli predlog Komunale Kranj za povišanje cen komunalnih storitev, razpravljali o dveh osnutkih odlokov, nato pa se dolgo zadržali pri ponovni pobudi vaške skupnosti Hrastje za izločitev iz občine. Šenčur, 15. oktobra - Slednjo je v občinskem svetu sprožil svetnik Robert Arh (Lista 2a Hrastje), češ da vaščani zahtevajo takojšen začetek postopka, da bi spet ne zamudili roka, ko bo treba zadevo predložiti državnemu zboru. Zahteval je razpis referenduma, v katerem naj se vaščani Hrastij odločijo za odcepotev od Šenčurja in pripojitev k niestni občini Kranj. Podžupan Miro Koželj, ki je po pooblastilu župana vodil tokratno sejo, se je skliceval na dejstvo, da trenutno razpis referenduma ni mogoč, ker je zakon o referendumu v postopku spreminjanja, župna Franc Kern pa je svetnika Arha spomnil na spomladansko sejo občinskega sveta, na kateri so že sprejeli sklep o Hrastjah. Temeljil je na priporočilu vladne službe za lokalno samoupravo, ki vse odločitve o območjih občin odlaga na zadnje leto pred volitvami. Tudi večina svetnikov se je strinjala, da začetek mandata ni čas za takšne spremembe in da s prehitevanjem nič ne pridobijo. Strinjali pa so se tudi, da si vaščani zaslužijo korektno informacijo o možnostih, ki jih imajo. Hrastje so svetnike zaposlile dobršen del seje pod točko razno, ki je bila tokrat med vsemi najobsežnejša. Dotlej pa so razmeroma hitro opravili s povišanjem cen komunalnih storitev. Direktor javnega podjetja Komunala Kranj Florjan Bulovec je povedal, da so njihove cene kar trikrat nižje od povprečnih cen v državi. Medtem ko cena odvajanja odpadnih in padavinskih voda v Kranju na gospodinjstvo znaša 9,20 tolarja, na gospodarstvo pa 13.39 tolarja na kubični meter, je denimo v Ljubljani 44.04 (oziroma 90,82 tolarja za gospodarstvo), ponekod v Sloveniji pa so še dosti višje. Za čiščenje odpadnih voda pa gospodinjtsva v Kranju plačajo 11,59 tolarja na kubični meter in za gospodarstvo 19,93. Zaradi nizkih cen komunala komaj pokriva stroške, naložbe pa si težko privošči. Za slednje ji je na voljo vsaj denar od takse za obremnjevanje voda. V Šenčurju imata kanalizacijo le Mačkovo in sajevčevo naselje, s katero pa so*imneli zaradi tehničnih pomanjkljivosti veliko težav. Sedaj sojo speljali v čistilno napravo, kar je stvari izboljšalo, vendar ne dovolj. Šele ko bodo izločene padavinske vode, v Šenčur- ju in Srednji vasi ne bo več zaudarjalo. V prihodnjih letih pa bo kanalizacija (primarni razvod bodo v prihodnje speljali tudi po drugih delih občine) speljana v centralno čistilno napravo v Kranju, kjer sta tehnologija in kader za najboljše čiščenje odpadnih voda, je o občinskih načrtih navrgel župan Franc Kern. Svetniki so ob vseh argumentih brez ugovorov sprejeli stoodstotno povišanje cen. Še vedno so zneski zmerni, saj bo cena kubičnega metra na gospodinjstvo poslej za kanalizacijo znašala 18,73 in za gospodarstvo 27.26 tolarja, za čiščenje pa 19,51 tolarjev na gospodinjstvo in 33,55 tolarjev na gospodarstvo. Odloka o nadomestilu za uporabo stvab-nega zemljišča in o določitvi pomožnih objektov v občini Šenčur so svetniki sprejeli kot osnutka, pripomb pa ni manjkalo. Zlasti pri slednjem so ocenili, da bi morala imeti občina več pristojnosti pri odločitvah o prostorskih zadevah, nedavni obiski ministra za okolje in prostor Pavleta Gantarja, ki je govoril o spremembah zakonodaje o gospodarjenju s prostorom, pa jim je o tem zbudil nekaj upanja. • D.Z.Žlebir Okrogla miza o vseživljenjskem učenju Učimo se lahko tudi izven šole Tudi letos bo v Škofji Loki ob tednu vseživljenjskega učenja veliko prilik za to, da ljudje spoznajo nove možnosti za pridobivanje znanja. Skofja Loka, 14. oktobra - Tudi letos so na oddelku za družbene dejavnosti Občine Skofja Loka pripravili ob začetku vseslovenske akcije tedna vseživljenjskega učenja okroglo mizo na kateri so predstavili možnosti za pridobivanje znanja tudi mimo pouka na samih šolah. Letos v akciji, ki bo potekala od 18. do 24. oktobra sodeluje devet zavodov in drugih organizacij. Že kar nekajletna tradicija pridobivati znanje, tudi razne postaja v Škofji Loki, da se ta kraj občinsko organizirano vključuje v vseslovensko akcijo "Teden vseživljenjskega učenja", ki ga že tretje leto zapored organizira Andragoški center Slovenije. Kot je povedala njegova predstavnica, je odziv vsako leto večji, saj so leta 1996 začeli le s petdesetimi organizacijami, lani jih je bilo 250, letos pa je prijavljenih 310. V koledar prireditev, ki bo izšel v teh dneh, so vključene praktično vse priložnosti, kjer je mogoče kulturne, športne in družabne prireditve, v Škofji Loki pa se vključuje v akcijo letos devet zavodov in organizacij. To so Knjižnica Ivana Tavčarja, ki bo predstavila program Cobiss in uporabo interneta. Izobraževalni center Freising, ki bo svoje delavnice in tečaje predstavljal v torek in sredo na Mestnem trgu; Center slepih in slabovidnih, ki bo v četrtek odprl za obiskovalce vrata šole, doma in delavnic s posebnimi prikazi ter razstavami dela svojih učencev in varovancev; vključena je tudi Kmetijsko svetovalna služba, ki opravlja pomembno delo strokovnega izobraževanja in dodatnih usposabljanj; Ljudska univerza, ki ponuja predstavitev središča za samostojno učenje in brezplačno testiranje za vključitev v tečaje tujih jezikov ter svetovanje za visokošolski študij; informacije o možnostih izobraževanja odraslih bo mogoče dobiti na Srednji lesarski šoli in Srednji kovinarski in cestnoprometni šoli; teden odprtih vrat pripravlja tudi prof. Meta Konstantin Kumer z informacijami o programih učenja tujih jezikov od "male šole do mature"; vključena pa je tudi skupina Projekt človek znana po terapevtski skupnosti za abstinente drog, pri kateri pote- kajo tudi različne vrste izobraževanja za strokovno delo in laično dejavnost s področja odvajanja odvisnosti od drog. Da pa prizadevanja škofjeloških zavodov, organizacij in posameznikov ob tako aktivnem vključevanju niso ostala neopažena, pa potrjuje vest o tem, da bodo v ponedeljek na otvoritvi te vseslovenske akcije podelili tudi priznanja in med dobitniki so tudi iz Škofje Loke: Projektna skupina za peko kruha in peciva, ki se na področju štirih občin na Škofjeloškem ukvarja s svetovanjem pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, in Milena Miklavčič iz Žirov, za avtorstvo številnih pravljic, oddaj na Radiu Sora ter prispevkov Usode v Gorenjskem glasu. • Š. Ž. Kupili zemljišče za cesto in postajo Šenčur, 15. oktobra - Občinski svet v Šenčurju je na zadnji seji potrdil nakup treh zemljišč v občini. Ob rekonstrukciji Pipanove ceste je morala občina odkupiti in porušiti staro Čebaškovo hišo, kar je občino veljalo 3 milijone tolarjev, nadaljnja dva pa je odštela za protihrupno ograjo, ureditev gnojišča, prestavitev strojnih naprav za izgnojevanje, ureditev primarnih vodov elektrike in vodovoda ter rušenje objekta. Zemljišče so odkupili na osnovi cenitve, ki zemljo ob cesti ceni na 3.000 tolarjev za kvadratni meter. Tolkšna je bila tudi cena za odkup zemljišča za avtobusno postajališče na Lužah. Tudi tu so porušili staro hiš nasproti gasilskega doma, kjer gradijo avtobusno postajališče, za zemljo in vse spremljajoče stroške pa so odšteli skupaj 490 tisoč tolarjev. Nekaj manjša pa jc bila cena za kvadratni meter zemljišča, na katerem so nedavno tega dokončali gradnjo razbremenilnika s ponikovalnim poljem za potok Olševnica. Gre za okoli 8500 kvadratnih metrov med Srednjo vasjo in Lužami. Župan Frranc Kern je dejal, da so primerno zemljišče iskali dve desetletji, sedaj pa jim je potok slednjič uspelo ukrotiti. • D.Ž. Semaforji naj bi delali že danes Skofja Loka - Kar veliko Škofjeločanov se sprašuje, kdaj bodo na navem križišču pri črpalki Petrol začeli delovati semaforji, ki so že nekaj tednov na to pripravljeni. O tem je bilo na občinskem svetu postavljeno celo vprašnje in trditev, da je sedaj križišče brez semaforjev celo bolj nevarno. Župan je odgovoril: ko bo posebna komisija iz Ljubljane opravila predpisani interni prevzem. Izvedeli smo, da bo to predvidoma danes. • Š. Ž. Kranj, 15. oktobra - Kranjska gimnazija sodi med bolje računalniško opremljene slovenske šole. Trenutno imajo na šoli 52 osebnih računalnikov, šest projektorjev in najnovejšo pridobitev vizualizator, s katerimi imajo opremljene dve računalniški učilnici, v šestih učilnicah pa je pouk multimedijsko podprt, z internetom so povezani knjižnica, zbornica, počasi pa prihaja tudi v učiteljske kabinete. Za dobro opremljenost se imajo predvsem zahvaliti projektu Računalniškega opismenjevanja (Ro), s katerim je pred šestimi leti začelo Ministrstvo za šolstvo za šport, in sponzorjem, je na torkovi predstavitvi uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju na šoli povedal ravnatelj Franci Rozman. V okviru projekta Ro se je kar 82 odstotkov učiteljev kranjske gimnazije seznunilo z uporabo informacijske tehnologije, ki sedaj pri poučevanju uporabljajo že kar 44 različnih didaktičnih programov. Vse to dviguje kakovost izobraževalnega procesa, tako na strani podajanja (učiteljev) kot tudi na strani sprejemanja znanja (učencev), kar je pravzaprav tudi^ smisel projekta Ro in uvajanja računalnikov v slovenske šole. • S. Š., foto: T. D. ZRCALCE, ZRCALCE "Mi delamo po zakonu" Ker zame delodajalec ni več imel ustreznega dela, mije zadnji septembrski dan prenehalo redno delovno razmerje. Naslednji dan, prvega v tem mesecu, sem bila dogovorjena za razgovor pri možnem novem delodajalcu; nisem bila edina, zato seje vse skupaj potegnilo tja do poldneva. Žal mi niso mogli ponuditi zaposlitve, zato mi je ostala le ena možnost: uveljaviti pravico do denarnega nadomestila pri Republiškem zavodu za zaposlovanje. Na sedež enote v Kranju sem prišla v petek nekaj minut čez poldan; izvedela sem le to, da so uradne ure ob petkih do dvanajstih in naj se oglasim v ponedeljek po osmi uri, ker se pač šele ob osmih začnejo uradne ure za stranke. Navodila državnih organov je treba upoštevati; v ponedeljek sem se oglasila pri strokovni delavki RZZ, ki se je poglobila v moje papirje. "Ja, gospa, nič ne bo. Nimate dvanajstih mesecev po novem zakonu, ki velja od prvega oktobra," me je poučila uslužbenka, ki očitno še ni bila v takšni situaciji kot jaz na drugi strani njene lepe mize. To sem povedala delodajalcu, ki me je samo debelo gledal. Nato smo s skupnimi močmi ugotovili, da me je udaril 10. člen, ki v 69. številki lanskega Uradnega lista spreminja prejšnji 18. člen: "Pravico do denarnega nadomestila ....uveljavi zavarovanec, katerega delovno razmerje pred prenehanjem .... je trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih." Zdaj sem pa 'tam, kjer ni muh', kot za podobne brezizhodne situacije pravi moja znanka: pri bivšem delodajalcu nisem delala polno leto, kot zavarovanka se glede uveljavitve pravioce do denarnega nadomestila lahko obrišem pod nosom, pri novem delodajalcu ni bilo nič. Sem pa hkrati zelo vesela: pravna država vrhunsko deluje. Strogo po zakonu. Resda samo v času uradnih ur, ob petkih torej le do poldneva. Titdi to je verjetno po kakšnem zakonu ... Kranj, 15. oktobra - Dekan fakultete za organizacijske vede v Kranju prof. dr. Jože FlorjanČič in predsednik uprave družbe Jelovica mag. Zvezdan Žlebnik sta ta teden podpisala pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Ne gre le za dogovor o finančni pomoči za razvoj fakultete, je dejal dekan te ustanove, temveč tudi za strokovno sodelovanje. Fakulteta želi svojim študentom na visokošolskem programu zagotoviti redno prakso v gospodarstvu in Jelovica jim je v tem pogledu stopila korak nasproti. Mag. Zvezdan 'Žlebnik pa je o motivih njihove družbe za sodelovanje s fakulteto dejal, da čutijo pomanjkanje kadrov s tovrstno usposobljenostjo, zato bi radi v prihodnjih petih letih dvignili raven strokovne usposobljenosti svojih zaposlenih. Sedaj zaposlujejo 8 odstotkov ljudi z višjo in visoko izobrazbo, njihov cilj pa je 13 odstotkov. V zameno za izobraževanje kadrov in strokovne izkušnje strokovnjakov s fakultete pa Jelovica lahko ponudi "poligon " za pedagoški in strokovni kader fakultete, ki v pedagoški proces lahko vključijo tudi izkušnje vsakdanjega strokovnega življenja. - • D.Ž.,foto: Tina Doki Na Primskovem praznujejo Kranj - V krajevni skupnosti Primskovo so tudi ob letošnjem krajevnem prazniku pripravili bogat program prireditev. Tako bodo danes ob petih popoldne ob prisotnosti kranjskega župana Mohorja Bogataja in nastopu domače folklorne- skupine Ozara slovesno izročili prometu dolgo pričakovan pločnik na Likozarjevi ulici, obnovljeno Tomažičevo ulico, asfaltirano cesto med Kovaeičevo in Zadružno ulico ter del krajevne poti mimo kapelice v Gorenjah. V času slovesnosti bo promet po LikOzarjevi ulici oviran. Zvečer oh pol sedmih bodo v mali dvorani doma krajanov na Primskovem odprli razstavo likovnih del ljubiteljskega slikarja domačina Rajka Bogataja, ki najraje upodablja krajino, naselja in cvetje, zadnje čase pa rešuje pred pozabo primskovške vedute, ki so se zaradi rušenja starih stavb precej spremenile. Tudi Zato bo srečanje s slikarjem posebej zanimivo. Njegova dela bodo na ogled do prihodnjega četrtka. • H. J, Še ena slovesnost kranjskih planincev Kranj, 15. oktobra - Člani Planinskega društva Kranj letos proslavljajo 100-letnico kranjskega planinstva. Spomladi so na osrednjem srečanju v Kranju razvili nov društveni prapor. Julija so se spomnili 40-letnice odprtja doma na Kališču. Ob koncu poletja so se povzpeli na vrh Storžiča, kjer .so postavili nov križ. V nedeljo, 17. oktobra 1999, ob 12. uri bo na Storžiču še ena slovesnost. Na gori bodo namreč odkrili smerno panoramsko tablo, ki bo obiskovalcem ponudila vse informacije o razgledu z vrha. Tam bodo odprli tudi jubilejno vpisno knjigo. Po slovesnosti na Storžiču bodo popoldan pripravili planinsko srečanje v domu na Kališču. • S. Saje Strojni dom ostaja občinska sramota Šenčur, 15. oktobra - Strojni dom sredi Šenčurja, kije bil prej v lasti Kmetijske zadruge Cerklje, ta pa ga je prodaja občini Šenčur, še vedno ostaja občinska sramota. Res so njegovo nele-po pročelje zakrili s postavitvijo "jumbo" panoja za reklame, toda s tem so probleme le pometli pod preprogo. Sosedje se pritožujejo, da imajo zaradi dotrajanega objekta tudi oni škodo na svojih stavbah. Svetniki občine Šenčur so na zadnji seji sprejeli županovo pobudo, da bi letos na stavbi zamenjali vsaj ostrešje in zgradili betonsko ploščo, prihodnje leto pa poskrbeli tudi za siceršnjo adaptacijo te občinske sramote. Za ta namen je v proračunu predvideno tudi nekaj denarja. • D.Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN Jubilantke iz doma upokojencev Frančiška Draksler 98 let, Frančiška Furlan 97, Uršula Špehar 96, Hedvika Medvešček pa 91 let. Voščila tudi iz društva upokojencev. Kranj, 15. oktobra - V kranjskem domu upokojencev imajo lepo navado, da enkrat na mesec praznujejo rojstne dneve stanovalcev. 23. septembra so s kulturnim programom in torto počastili štiri svoja dekleta, mi pa smo se na voščilu v torek pridružili Justi Rakar in Ludviku Gorjancu i/, društva upokojencev Kranj. Vse štiri jubilantke smo obiskali v njihovih sobah. 98-letna Frančiška Draksler iz Mavčič je povedala, da je v domu dve leti in lepo skrbijo zanjo. Z veseljem nam je pokazala fotografije svojih najbližnjih po bratovi strani, ki jo obiskujejo. Sama se ni nikoli možila. Mama je umrla, ko ji je bilo šestnajst let in morala je poprijeti za gospodinjstvo. Čeprav svojih otrok nima, pa je rada varovala druge. Zadovoljna, kolikor je pač lahko pri svojih letih in zdravju, je bila videti tudi leto mlajša Frančiška Furlan iz Čirč. Njeno bivanje v domu gre že v enajsto leto. 96-letna Uršula Špehar iz Kranja seje našega obiska vidno razveselila, nam zaupala, da zaradi bolezni večino časa prebije v postelji, najmlajša, čila 91-letnica Hedvika Medvešček iz Kranja, ki ima sobico v domu dve leti, pa je povedala, da gre zelo rada v mesto, po trgovinah, da poje v domskem zborii in da si želi obiskati ljubljanski muzej. Ko smo odhajali od nje, je pohitela na domski vrt, kjer so se stanovalci na kostanjevem pikniku sladkali s pečenim kostanjem in kuhanim vinom. • H. J. Kranjčan na čelu Državnega izpitnega centra Darko Zupane iz Kranja, profesor fizike in pomočnik ravnatelja na Gimnaziji Kranj, je ta teden postal vršilec dolžnosti direktorja Državnega izpitnega centra. Tako je na ponedeljkovi seji odločil svet Državnega izpitnega centra. Zupane bo novo funkcijo opravljal do zaključka razpisnega postopka oziroma imenovanja direktorja Državnega izpitnega centra. Kot je znano, je zadnji direktor izpitnega centra dr. Sergij Gabršček konec septembra šolskemu ministru dr. Pavletu Zgagi ponudil svoj odstop zaradi napake pri računalniškem vnosu podatkov, zaradi katere so 47 maturantom priznali manj točk pri ustnem izpitu iz španščine, kot so jih v resnici dosegli. Napako so popravili šele po opozorilu Natali Žlajpah, profesorice španščine na ljubljanski gimnaziji Poljane. Minister je odst-op sprejel. • S. Š. Na VogeHetos še s staro nihalno žičnico Na podlagi točke 7.3. Statuta družbe AGROMEHANIKA, proizvodnja in trgovina, Kranj, d.d., Hrastje 52 a, uprava in nadzorni svet družbe sklicujeta 2. sejo skupščine AGROMEHANIKE, d.d. ki bo v petek, 19. novembra 1999, ob 15. uri na sedežu družbe v Hrastju 52a z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti 2. Izvolitev delovnih teles skupščine Predlog sklepa: izvoli se predsednik skupščine in preštevalca glasov 3. Obravnava in sprejem letnih poročil o poslovanju družbe za 1997 in 1998 Predlog sklepa: sprejmeta se revidirani letni poročili družbe Agromehanika, d.d., za poslovni leti 1997 in 1998 s pozitivnim mnenjem nadzornega sveta družbe in pooblaščenega revizorja 4. Razporeditev dobička iz leta 1997 in 1998 Predlog sklepa: dobiček iz leta 1997, ki brez revalorizacije znaša 84.730.829,81 SIT in dobiček iz leta 1998, ki brez revalorizacije znaša 6.073.026,96 SIT ostaneta nerazporejena. 5. Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic družbe. Predlog sklepa: osnovni kapital družbe se od dosedanjega zneska 138.888.000,00 SIT zmanjša na znesek 110.696.000,00 SIT. Zmanjšanje osnovnega kapitala se izvede z umikom 28.192 lastnih delnic z nominalno vrednostjo 1000,00 SIT v breme dobička družbe po bilanci stanja družbe na dan 31. 12. 1998. Zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala v nominalnem znesku 28.192.000,00 SIT se v rezerve družbe odvede znesek 28.192.000,00 SIT. Delnice in pravice iz lastnih delnic, ki so predmet umika se razveljavijo. 6. Razširitev dejavnosti Predlog sklepa: razširi se dejavnost družbe v besedilu, kot ga predlaga uprava družbe 7. Imenovanje revizorja Predlog sklepa: za revizorja družbe za leto 1998 in 1999 se imenuje Deloite & Touche, d.d., Ljubljana Udeležba na skupščini Skupščine se lahko udeležijo delničarji oziroma njihovi pooblaščenci, če najkasneje tri dni pred zasedanjem skupščine pisno prijavijo upravi družbe svojo udeležbo na skupščini. Pooblaščenci morajo predložiti pisno pooblastilo, ki mora vsebovati poleg zakonskih določil še splošne podatke (ime, priimek, naslov, EMŠO, firmo in sedež) pooblastitelja in pooblaščenca ter podpis pooblastitelja. Vsaka delnica daje delničarju en glas. Gradivo za sejo je na vpogled v pisarni pravne službe na sedežu družbe Hrastje 52 a, vsak delovni dan od dneva te objave do 16. 11. 1999 med 8. in 9. uro. Prostor za zasedanje skupščine bo odprt 30 minut pred začetkom zasedanja. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje 20. 11. 1999 ob 10. uri v istem prostoru. V tem primeru bo skupščina sklepčna, ne glede na višino zastopanega kapitala. Agromehanika, d.d. uprava Vljudno vabljeni. nadzorni svet Čakanje na obljubljeno posojilo upočasnilo gradnjo Za Žičnice bi bilo bolje, če bi po zapletu s financiranjem novo nihalno žičnico lahko gradili naprej in jo zavrteli sredi zime, vendar se s tem niso strinjali turistični in gostinski delavci, ki so dosegli, da bodo žičničarji do zime po temeljitem pregledu ponovno usposobili staro. Ukane - Na Voglu, kjer so dolge vrste pred dostavno nihalno žičnico že odvračale turiste od preživljanja zimskega dopusta v Bohinju, so lani začeli s pripravljalnimi deli za izgradnjo sodobnejše in zmogljivejše nihalke, letos so z deli nadaljevali in predvidevali, da bodo naložbo končali do novega leta. To se ne bo zgodilo... "Ker od tujega investitorja nismo prejeli dogovorjenega posojila v znesku deset milijonov mark, obljubljeno pa nam je bilo že julija, se je gradnja upočasnila, s tem pa se je zmanjšala verjetnost, da bi novo žičnico lahko usposobili že do novega leta," je dejal Lovro Sodja, direktor Žičnic Vogel. "V takšnih okoliščinah so gostinski in turistični delavci Bohinja pritisnili na župana, da je sklical sestanek, na katerem smo se dogovorili, kaj naj bi naredili. Čeprav bi bilo za Žičnice bolje, da bi delali naprej, smo pristali na to, da za letošnjo smučarsko sezono poskušamo ponovno usposobiti staro nihalko." * Kako se je zaplet odražal na gradbišču? "Glavni izvajalec Vegrad iz Celja je, potem ko je porabil predplačilo, odstopil od posla, dela pa je prevzelo Gradbeno podjetje Bohinj. Gradbena dela so 60-odstotno končana. Narejeni so temelji za stebre, gradimo spodnjo in zgornjo postajo, delamo sidra za nosilne vrvi..." * Je tudi proizvajalec opreme Poma iz Grenobla ustavil dobavo? "Poma nam je sproti pošiljala, kar smo potrebovali za vgradnjo, res pa je, da zato, ker ji še nismo Lovro Sodja vsega plačali, tudi malo kasni z dobavo. Ker se zima približuje, imajo pri dobavi prednost tisti, ki so poravnali že vse obveznosti. Ta teden naj bi nam že začeli dobavljati stebre. Ker bodo stali na istih mestih kot stari, jih ne bomo mogli montirati, ampak jih bomo morali vskla-diščiti do spomladi, ko bomo lahko nadaljevali z delom." * Kdaj bi kljub zapletom in zamudi lahko dokončali novo nihalno žičnico, če ne bi bilo treba ponovno usposabljati stare? "Za dokončanje bi potrebovali tri do štiri mesece časa, kar pomeni, da bi jo sredi sezone že lahko zavrteli. To bi bila za žičničarje vsekakor boljša rešitev." Vlaganja pogojujejo z večinskim lastništvom * Staro že usposabljate? "Zdaj še ne. Inšpektor za promet in zveze si jo je že ogledal in določil, kaj vse bo pred obratovanjem treba pregledati. Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij naj bi s pregledom začel še ta teden. Pričakujemo, da bo poleg večjega remonta treba opraviti še nekatera dodatna dela. Remonta spomladi ni bilo, ker smo računali, da jo bomo do postavitve nove uporabljali le za prevoz delavcev in materiala. Koliko nas bo ponovni zagon stal, za zdaj še ne moremo oceniti. Ekipa petnajstih delavcev bo delala od treh tednov do enega meseca, kupiti bo treba tudi nekaj materiala." * Kdo bo kril te stroške? "Na sestanku, na katerem smo sprejeli odločitev za usposobitev stare nihalne žičnice, so vsi obljubili pomoč. Upam, da bodo obljubo tudi izpolnili." * Ali ne bi bilo za turistično gospodarstvo Bohinja (pa tudi Bleda) bržkone bolje, če bi Žičnicam Vogel priskočili na pomoč prej, ko so bili še izgledi, da bi do zime dokončali novo nihalko? "Vsekakor! Za postavitev manjše žičnice bi lahko dobili Priložnost za nov začetek brezposelnih Kranj, 15. oktobra - Oktobra je stekel Program 5000. Gre za projekt Ministrstva za šolstvo in šport ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, preko katerega želijo omogočiti brezposelnim osebam, ki zaradi neprimerne izobrazbe ne uspejo najti zaposlitve, da si z novo izobrazbo povečajo možnost zaposlitve. Program 5000 je namreč program izobraževanja brezposelnih oseb za šolsko leto 1999/00 za pridobitev osnovne, splošne, poklicne, strokovne in univerzitetne izobrazbe, ki si na tako čimbolj skrajšajo pot do nove zaposlitve. V program se v prvi vrsti lahko vključijo tisti brezposelni, ki bodo na ta način pridobili svojo prvo izobrazbo, in tisti, ki poklicno oziroma strokovno izobrazbo že imajo, a se želijo prekvalificirati, so pa na Zavodu za zaposlovanje prijav-1-jeni že več kot šest mesecev. Vsi Program 5000 so predstavili (z leve proti desni) Milojka Komae Benedičie z Zavoda za zaposlovanje, Darinka Rakovec (EDC) in Brane Lotrie (B&B). zainteresirani naj se o možnosti vključitve v program pozanimajo pri svojem svetovalcu zaposlitve ali pri organizatorju izobraževanja na območni enoti Zavoda za zaposlovanje. Na Gorenjskem bodo izobraževalni programi za brezposelne potekali pri enajstih izvajalcih, med njimi tudi v EDC, Zasebni gradbeni šoli iz Zgornje Besnice in B&B, Strokovni šoli za izobraževanje in usposabljanje v cestnem prometu iz Kranja. V prvi se bodo lahko udeleženci izobraževali v programih gradbinec in zidar, v drugi pa v izobraževalnem programu voznik. • S. Š., foto: T. D. n ...... program ■■■ i E ■ za šolsko leto 1999/2000 PRILOŽNOST ZA NOV ZAČETEK MINISTRSTVO ZADELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADFVE MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE 5j OBMOČNA ENO TA KRANJ *n ZASEBNA OPADBEMA ŠOLA EclUtaci jski cent« TEL: "X! 60 40 PRIJAVLJENI NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJI? VAS VISIU POKLIC VOZNIKA ALI ZIDARJA? Ogaslte se pri organizatorki izobraŽevanja, gospe Milojki Komaj - BenedlCiC na Zavodu za zaposlovanje, obmoCna enota Kranj ali v Šolah B&B Kranj, tel 22-55-22, ga SaSaPlaznik in v EDC. tel.. 40-60-40 ga. Darinka Rakovec posojila in jamstva, precej težje pa je, ko gre za dostavno žičnico oz. objekt, ki je vreden 12 milijonov mark ali dvakrat več kot celotno podjetje. Občina ne more dati jamstva, ves Bohinj, morda še v povezavi z Bledom, pa bi to verjetno zmogel." * Program turističnega razvoja Bohinja posebej poudarja kapitalsko odpiranje Bohinja navzven. Ali za vlaganje na Voglu ni interesa? "Zanimanje je, vendar vsi pogojujejo vlaganje s pridobitvijo večinskega lastništva - in to na podlagi ocenjene vrednosti iz 1993. leta. To je nesprejemljivo, v zadnjih šestih letih smo vsako leto kar precej investirali, tako da je Vogel zdaj bistveno več vreden kot na začetku lastninjenja. Naredili" smo dvose-dežnico Križ, uvedli sistem "skidata", nabavili nove stroje, uredili vodovod, zamenjali vlečne vrvi..." * Zaplet zanesljivo ne bo povsem brez posledic za Vogel. Kakšen odziv pričakujete med smučarji? "Obisk bo zanesljivo manjši. Na to bodo delno vplivale omejitve zmogljivosti stare nihalke, deloma pa tudi bližina urejenih avstrijskih smučarskih centrov in izboljšana ponudba na nekaterih drugih domačih smučiščih (Cerkno, Krvavec)." * Bo tudi stara nihalka varna? "O tem ni nobenega dvoma, prej tudi ne bomo dobili dovoljenja za obratovanje." • C. Zaplotnik Posveti o devetletni osnovni šoli Smlednik, 15. oktobra - Ministrstvo za šolstvo in šport, zavod za šolstvo in urad za šolstvo so pripravili posvete o devetletni osnovni šoli za tiste šole, ki so letos začele s programom poskusnega uvajanja devet-letke in za one, ki bodo z devetlctko začele prihodnje leto. Posvet za ljubljanske in gorenjske šole je bil ta teden v Vzgojnem zavodu Smledniku. Šolam, ki že izvajajo program devetlet-ke, so predstavili izhodišča evalvacije kurikularne prenove in načrte dejavnosti zavoda za šolstvo v tem šolskem letu, Predstavniki šol, izbranih za devetlctko v prihodnjem šolskem letu, pa so poslušali o vsebinskih in organizacijskih novostih, ki jih čakajo v de-vetlctki. Varstvo naravne dediščine Kranj, 14. oktobra - Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju je v Modri dvorani gradi Kieselstein v Kranju predstavil zanimivi in poučni brošuri Nakclska Sava in zloženki Blejski Vintgar. Na predstavitvi sta avtorja publikacij Iztok Geister in Majda Brezovič predstavila dvoje pomembnih naravnih vrednot Gorenjske, v nadaljevanju pa so se pogovarjali o njunem varstvu. • D.S. Škofjeloški Tehnik se poslovno povezuje z manjšimi gradbenimi podjetji Tehnik uspel na Pharovem razpisu Škofjeloški Tehnik je kot edino gorenjsko gradbeno podjetje izpolnilo stroga merila bruseljske birokracije in že gradi poslovno podporni center na Jesenicah. Skofja Loka, okt. - V okviru Pharovega programa čezmejnega sodelovanja na Jesenicah že gradi poslovno podporni center. Gradbena dela je uspelo pridobiti škofjeloško gradbeno podjetje Tehnik, ki je edino izpolnjevalo stroga evropska Merila. Najpomembnejše oziroma izločilni kriterij je bila zadolženost podjetja in izbor je že sam po sebi dokaz, da je Tehnik zdravo podjetje. Pravzaprav le dodatni, saj Tehnik še nikoli (v zadnjih petindvajsetih letih) ni imel blokiranega žiro računa, plače niso nikoli kasnile, tudi z boni niso nadomeščali denarja. To jim je uspelo kljub splošni krizi gradbeništva, ki je pred leti temeljito oklestila ali celo potopila precej slovenskih gradbenih podjetij. Pogovarjali smo se z direktorjem JOŽEFOM KUM ROM, ki škofjeloški Tehnik vodi po letu 1995. V gradbeništvu ima skoraj trideset let izkušenj, v Tehnik je prišel iz kranjskega Gradbinca. "Uspeli ste na Pharovem razpisu, kar je lep dosežek?" ( "Res je, na Jesenicah že gradimo poslovno podporni center. Gradnjo smo pridobili z javnim razpisom v okviru programa Phare, ocenili smo, da Tehnik izpolnjuje merila in smo konkurirali. Tudi za obnovo mejnega prehoda na Ljubelju, vendar je bilo tam izbrano štajersko gradbeno podjetje." "Evropska merila so stroga?" "Osnovni kriterij je zadolženost podjetja, količnik ne sme biti višji od 0,65, saj mora biti firma stabilna, to je odločilni pogoj, ki ga je v sedanjih razmerah težko izpolnjevati." "Tehnik ga je izpolnil kot edino gorenjsko gradbeno podjetje?" "Res smo ga edini. Sicer pa prvi razpis ni uspel, takrat se še nismo prijavili, ko smo videli drugega, smo ocenili, da ima Tehnik stvarne možnosti, da posel pridobi in smo se prijavili." "Pripraviti je treba precej dokumentacije in to v angleščini, kar marsikomu povzroča preglavice?" "Celotne dokumentacije jc bilo za cel lascikel, v angleščini seveda, z vsemi sestavnimi deli, kot je bančna garancija in podobno, zato je bila angleščina novost tudi za druge, ne samo za nas. Vse je bilo treba pripraviti na malce drugačen način, v obliki, ki jo je zahtevala razpisna dokumentacija. Tehnično operativno to sicer ni bilo ne vem kako zahtevno, res pa je Potrebno obvladati tuj jezik ter seveda izpolnjevati osnovne pogoje, da se sploh prijaviš." "Se boste na Pharove razpise še prijavili?" "S tem bomo nadaljevali, intenzivno se bomo vključevali v Pharov program." "So to dobri posli?" "Seveda, sicer se zanje ne bi odločili. Vsak posel je dober, če znaš svoje reference pravilno ovrednotiti in skozi ponudbeno ceno tudi uveljaviti." "Kdaj bo jeseniški poslovno podporni center zgrajen, koliko je vreden?" "V enem letu, maja prihodnje leto imamo rok. Posel znaša 160 milijonov tolarjev." "V Črnučah v Ljubljani gradite stanovanja, ki ste jih reklamirali pred uvedbo davka na dodano vrednost?" "Vsekakor je bila to priložnost za kupce, kdor je stanovanje kupil pred uvedbo davka na dodano vrednost, seje temu tveganju izognil oziroma ga je preložil na Prodajalca. V Črnučah smo z gradnjo 130 stanovanj začeli februarja letos in praktično smo bili prisiljeni v takšno reklamo, saj smo jih začeli prodajati tik pred uvedbo davka na dodano vrednost. Odziv kupcev je bil dober, gradnja poteka v skladu z načrtom in stanovanja bodo vseljiva marca prihodnje leto." Direktor škofjeloškega Tehnika Jože Kumer. "Kaj je davek na dodano vrednost prinesel v gradbeništvu, prve ocene so zdaj že možne?" "Za fizične osebe so gradbene storitve dražje za 10 do 12 odstotkov. Če je naročnik davčni zavezanec, je drugače, saj je davek na dodano vrednost lahko odbitna postavka." "So zanje gradbene storitve cenejše kot prej?" "To je odvisno od bilance vhodnega in izhodnega davka na dodano vrednost. V bistvu jc davek na dodano vrednost prinesel prednost gradbenim podjetjem pred tistimi zasebniki, ki niso davčni zavezanci in zato za naročnike niso tako zanimivi, saj je v njihovo ceno materiala vključen tudi davek na dodano vrednost." "Kako se ta prednost odraža v praksi?" "V povezovanju s posameznimi podjetji, kar je samo pozitivno, zdaj res vidimo priložnosti za sodelovanje." "Se je že začelo?" "Že, v smislu povezovanja in specializacije. Gre namreč tudi za problem finančne nediscipline, zato mali podjetniki želijo sodelovati s Tehnikom. Nekaj smo jih letos že vključili. Mislim, daje za gradbeništvo povezovanje koristno, prišli smo do tega, da ne razmišljamo o novem zaposlovanju, temveč o tem, kaj bo kdo delal in kako bomo nastopali na trgu." "So bili to prevzemi?" "Ne, to je poslovno sodelovanje." "Menda ste prevzeli gradbeno podjetje Radovljica?" "Ne, podpisali smo samo pogodbo o sodelovanju, podpisana je bila 17. septembra, stvar je še sveža. Skušamo pomagati pri reševanju problemov, šele ko bomo imeli bolj trdne podatke o finančnem stanju, bomo ocenili, kako se bodo stvari razvijale naprej." "Govori se, da bo Tehnika prevzel SCT?" "Govori se marsikaj. Mislim, da ni dobro, če bi gradbeniki tako prišli do trga, so to zgrešene naložbe. Boljša je pot povezovanja, ki ni povezana z lastništvom, vendar je lahko prav tako trdna ali pa še bolj. Pridobitev lastništva namreč še ne zagotavlja, da bodo stvari potekale normalno, če so poslovni nameni odkriti, potem lastništvo ni nujno, srečamo se lahko tudi drugače. Mislim, da so za prevzemi težnje po monopolu, če bo šlo tako naprej, to ne bo najbolj zdravo za slovensko gradbeništvo. Velika gradbena podjetja bi morala del svojega prometa ustvariti na tujem trgu in nas tja plasirati in povezovati, kar se v Zahodni Evropi že dogaja. S prevzemi na domačem trgu ne bodo povečali kvalitete svojega dela, zato so za kupovanjem trga povsem drugačni interesi. Slovenski cestni program bo namreč leta 2004 končan in gradbeništvo se bo čez pet let znašlo v povsem drugačnih razmerah. Če bo prisotno samo na domačem trgu, bo to zanesljivo zgrešeno, trije veliki bi vsekakor morali biti prisotni tudi na tujih trgih." "Prevzem kranjskega Gradbinca je torej tipičen?" "Da, to je tipično kupovanje trga." "Primorje Ajdovščina s tem prihaja na Gorenjsko?" "Vprašanje je, če je to smiselno. V gradbeništvu namreč obstaja regijska in občinska organiziranost, gradbena podjetja morajo biti solidna najprej v svojem okolju, velikost morajo prilagoditi določenemu območju, brez tega ni kvalitetnega gradbeništva. Če bodo stvari s centrale usmerjali monopoli, to ne bo dobro." "Tudi v čisto operativnem smislu?" "Seveda, gradbene storitve je težko prodajati brez lokalnega in regijskega pokrivanja kupcev." "Katere občine pokriva Tehnik?" "Škofjeloško seveda in ob dolini, sežemo v Tržič, Radovljico, pa seveda v Kranj in Medvode ter v Ljubljano. Na svojem območju želimo seveda pridobiti vse gradnje, od najmanjših do večjih. Svojo prisotnost širimo na širše območje Gorenjske, tja, kjer zahtevajo določeno kakovost in reference. S stanovanjsko gradnjo se želimo še naprej uveljavljati v Ljubljani, saj je prestolnica v tem pogledu zelo zanimiva." "Škofjeloški župan je izšel iz vašega podjetja, verjetno dobro sodelujete?" "Moram reči, da dobro. Sicer pa imamo korektne odnose z vsemi občinami." "Kaj nameravate graditi v Škofji Loki?" "Stanovanja, ne vemo še kje, morda na Kamnitniku, morda na Dolenčevem vrtu, lokacijo še iščemo. Stanovanja bi morala biti kmalu na razpolago, že prihodnje leto ali leta 2001, saj jih mladi iščejo. Če v Škofji Loki ne bomo poskrbeli za stanovanja, bodo odšli drugam. Pri gradnji stanovanj na Kamnitniku smo slišali očitke, da jih kupujejo Ljubljančani. Pa ni bilo tako, 90 odstotkov je domačinov, iz Škofje Loke in obeh dolin. Tudi sedaj sprašujejo domačini, v tem trenutku bi lahko prodali deset do petnajst stanovanj, če bi jih imeli. Zato se s škofjeloškim županom že dogovarjamo glede gradnje novih stanovanj." "Imate dela dovolj?" "Letos smo promet v primerjavi z lanskim letom krepko povečali, ker seje spremenila sestava del. Prešli smo na večje objekte, ki so tehnološko zahtevnejši, trenutno je poleg stanovanjske gradnje v Črnučah to objekt Arvaj v Kranju. Pri tehnološko zahtevnejših objektih je namreč sestava del drugačna, zagotavlja polno zaposlenost naših obratov. V Tehniku ima gradbena operativa približno polovični delež, nanjo so navezani betonarna, strojni in prometni obrat, železokrivska in tesarska delavnica. Če so obrati slabo izkoriščeni, se zmanjšuje uspešnost podjetja, po drugi strani pa je tehnološki izziv, da smo v koraku z razvojem tehnologije, da imamo sposoben kader, ki lahko prevzame tudi zahtevnejše gradnje." • Marija Volčjak Kranjska Planika prodala obrat v Lukovici Planika obrat prodala Toku V Planikinem obratu v Lukovici je bilo zaposlenih 80 ljudi, novi lastnik ne bo zaposlil vseh. Kranj, okt. - Sanacijski program kranjske Planike vsebuje tudi programsko prenovo in umne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, zato so prodali obrat v Lukovici. Kupilo ga je domžalsko podjetje Toko Line, ki namerava v Lukovici zaokrožiti svojo proizvodnjo in tja preseliti tudi sedež podjetja. Zato je razumljivo, da razburjene delavce miri tudi župan Lukovice. V obratu Planike je delalo osemdeset ljudi, pri novem lastniku naj bi jih delo dobilo le trideset. Prodaja obrata v Lukovici spada med ukrepe programske prenove in kar najboljše izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, uprava se je odločala med različnimi možnostmi in se odločila za rešitev, ki je najbolj ugodna za vse, so v skupnem sporočilu za javnost zapisali predsednik uprave Planike Kranj Milan Bajželj, direktorica Toko Line Nevenka Jakič in župan Lukovice Anastazij Živko Burja. Planika je tako obrat v Lukovici prodala podjetju Toko Line iz Domžal, ki širi svojo dejavnost in potrebuje novo lokacijo. Planikin obrat v Lukovici ji ustreza tako po velikosti kot lokaciji, saj namerava tam zaokrožiti svojo dejavnost in v občino Lukovica preseliti tudi sedež podjetja. Takšna rešitev je ugodna tudi za delavce, saj jc Planika kupca našla v usnjarsko predelovalni dejavnosti. Zaradi sorodne proizvodnje vsaj nekateri ne bodo izgubili dela. V Toko Line računajo, da bo po preselitvi v Lukovici delo imelo približno 150 ljudi. Redno delo naj bi predvidoma steklo prihodnje leto. Že zdaj pa računajo, da bodo zaposlili trideset ljudi, ki so delali v obratu Planike. • M.V. Ministra na obisku v Goodvear EPE Kranj Kranju se obeta nov razvojni center Kranj, okt. - V sredo, 13. oktobra, je v družbi za izdelavo gumenih tehničnih izdelkov Goodvear v Kranju potekal pogovor s predstavniki naše države in koncema Goodvear o ustanovitvi razvojnega centra za razvoj novih tehnologij in testiranje gumenih tehničnih izdelkov za evropski trg. Družba Goddvear Lngineered Produkts Kranj, ki je v 75-odstotni lasti koncema Goodvear in 25-odstotni lasti Save, je najmanjša savska družba, vendar največja po načrtih. Kranju sc namreč obeta nov razvojni center za razvoj novih tehnologij in testiranje gumenih tehničnih izdelkov za zahtevna evropska tržišča. Goodvearove tovarne pnevmatike ima evropski tehnični center v Luxemburgu, v Kranju pa naj bi nastal evropski tehnični center za vzmeti in jermene. Razvojni center bo seveda velik izziv za mlade slovenske strokovnjake, zato v Goodvearu pričakujejo, da ga bo sofinancirala slovenska vlada. Pogovora sta se udeležila minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček z državnim sekretarjem dr. Cenetom Bavcem, ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin z državno sekretarko Renato Vitez, z ministrstva za ekonomske odnose in razvoj sta prišla državni sekretar dr. Edo Pirkmajer in direktor urada za gospodarsko promocijo in tuje investicije Matej Kovač. Koncem Goodvear sta zastopala predsednik skupine gumenih tehničnih in kemičnih izdelkov Dennis Dick, direktor razvoja Tim Toope in direktor evropske regije Tony Roberts. Pogovor na tako visoki ravni je vsekakor dober znak, da bo Kranj dobil nov razvojni center. • M.V. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si OBJAVA DRAŽBE Odvetnik Anton PREGELJ iz Ljubljane, Cigaletova 7 na podlagi poblas-tila družbe BIROREKLAM po., Ljubljana, Miklošičeva 14/11 objavlja JAVNO DRAŽBO poslovnih prostorov Predmet prodaje so poslovni prostori, ki so del večjega prostora - stanovanja v celotni izmeri 157 m2. Nahajajo se v drugem nadstropju poslovno stanovanjske hiše z naslovom Miklošičeva 14, Ljubljana. Poslovno stanovanjska hiša, v kateri se poslovni prostori nahajajo, je vpisana v Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani pri vi. št. 615, k.o. Tabor, stoji pa na pare. št. 2064 iste k.o... Prodajalec je pri poslovnih prostorih, ki so predmet prodaje, vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik oziroma kot imetnik pravice.uporabe predmetnih poslovnih prostorov. « Skupna površina poslovnih prostorov, ki so predmet prodaje, znaša 116,05 m2. Prodaja se po načelu videno - kupljeno. Cenilno mnenje s posnetkom oziroma skico poslovnih prostorov, ki se prodajajo, glede na celoto, je na voljo na vpogled na sedežu pisarne odvetnika Antona PREGLJA, Cigaletova 7, Ljubljana, vsak dan do dneva dražbe od 10. do 12. ure, predmet prodaje pa si morebitni kupec lahko ogleda po predhodno potrjenem terminu na kraju samem vsak dan do dneva dražbe med 12. in 13. uro. Podrobnejša dražbena pravila, vpogled v cenilno mnenje in druge informacije so na voljo na sedežu odvetnika Antona PREGLJA, Cigaletova 7, Ljubljana. Izklicna cena prodajanih poslovnih prostorov je 190.090,00 DEM Kupnina je plačljiva v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju BS na dan posameznega plačila. Na prodajanih poslovnih prostorih obstoji predkupna pravica v korist družbe PACO, d.o.o., Ljubljana. Predkupni upravičenec lahko uveljavlja predkupno pravico v primeru, da se dražbe udeleži kot dražitelj. Na dražbo bodo lahko pristopili le tisti, ki bodo najkasneje dva dni pred dražbo nakazali 10 % izklicne cene na žiro račun pooblaščenca prodajalca, odvetnika Antona PREGLJA pri Abanki, d.d., Ljubljana, račun št.: 50100-620-112 05 807001-1430387534 z oznako "za dražbo". Dražba bo potekala na sedežu družbe BIROREKLAM, po., Ljubljana, Miklošičeva 14/11 dne 2. 11. 1999. BIROREKLAM, p.o., Ljubljana, zanj odvetnik Anton PREGELJ MEŠETAR Janez Rozman iz Ateljeja Rozman iz Smokuča prejel zlato priznanje za inovacijo - rekonstrukcijo Gutenbergove stiskalnice Tiskarske mojstrovine mojstra Janeza "Ko ti gre najbolje, začni razmišljati o čem novem. Ko ti gre slabo, je namreč že prepozno," razlaga svoj podjetniški nauk Janez Rozman, ki se v zadnjem času vse bolj posveča preteklosti in starinam. Smokuč - Janez Rozman, lastnik družinskega podjetja Atelje Rozman iz Smokuča pri Žirovnici, je k vrsti priznanj in nagrad, ki jih je prejel v zadnjih letih, pred kratkim dodal še eno. Na nedavnem 32. obrtnem sejmu v Celju je namreč prejel zlato priznanje za inovacijo - rekonstrukcijo Gutenbergove stiskalnice. Stiskalnica je nastala v okviru projekta Manufaktura Mojster Janez, ki seje porodil iz Rozmanove dolgoletne ljubezni do preteklosti in do starin. Kot pravi ta podjetnik in inovator, s stiskalnico - ta trenutno stoji pred vhodom v delavnico v Smokuču - želi v današnji svet sodobne tehnologije in računalnikov obuditi utrip starih časov. Osnovna dejavnost Ateljeja Rozmana so navdušili stari Rozman je sitotisk, tiskajo vse vrste vizitk, voščilnic, nalepk, plaket, drobne galanterije... V podjetju poleg lastnika Janeza delajo še njegova žena in oba sinova, imajo pa tudi nekaj zunanjih sodelavcev. Kot pravi Janez Rozman, je v zadnjem času vajeti v podjetju vse bolj začel prepuščati sinovoma, 25-letnemu Anžetu in 23-letncmu Roku. Tako se je sam lahko bolj začel posvečati svoji stari ljubezni do starin in preteklosti. In iz te ljubezni se je porodil projekt Manufaktura Mojster Janez, v okviru katerega je tudi nastala inovacija - rekonstrukcija Gutenbergove stiskalnice. zapisi in fotografije tiskarskega stroja, ki ga je pred šeststo leti izumil Gutenberg in je pomenil velikansko inovacijo, saj je prinesel docela nov tehnični postopek. Rozman je prišel na idejo, da bi izdelal rekonstrukcijo stroja, ki deluje kot stiskalnica. Po obsežnem raziskovanju gradiva in starih slik je s pomočjo okoliških mojstrov izdelal leseno konstrukcijo, na kateri jc mogoče ročno odtiskovati različne odtise. Kot razlaga Rozman, se odtisi odtiskujejo s pomočjo klišejev, ki so lahko izrezljani iz lesa ali pa so kovinski - gravirani ali jedkani. Uspel je najti Janez Rozman z zlatim priznanjem ob nagrajeni rekonstrukciji Gutenbergove stiskalnice kar nekaj takšnih klišejev pri raznih starinarjih in na bolšjem sejmu, tako ima klišeje s podobo Otočca, pogleda na Triglav, starih mest... Kot pravi Rozman, so tako izdelani odtisi vrhunske kakovosti in zelo avtentični. Najlepši in najbolj izraziti so na ročno izdelanem papirju. "Na ta način se lahko odtisnejo razni rokopisi, izvirniki, listine... karseda avtentično kot faksimile originala," razlaga Rozman. Tako je denimo natisnil faksimile Prešernove Zdravljicc, kar bo posebej aktualno prihodnje leto, ob 200-let-nici Prešernovega rojstva, izdelek pa je izvrstna ideja tudi za novoletno voščilnico. Sicer pa je na stiskalnici mogoče izdelati različne prospekte, vabila za kulturna srečanja, prireditve, koncerte. V okviru projekta je Janez Rozman sestavil tudi ekipo (v njej sta Tatjana in Klemen Košir ter sam kot Mojster Janez, za scenografijo pa je poskrbela Alenka Bole Vrabec), ki v starih oblekah iz 14. in 15. stoletja predstavlja stiskalnico in odtiskovanje. Predstavili so se že nft kar nekaj prireditvah, denimo na mednarodnem srečanju podjetnikov na Otočcu, in povsod so naleteli na izjemen odziv. "Prikažemo pripravo in sam tisk, odvisno pa je od skupine, ali je predstavitev šaljiva ali strokovna. Na koncu pa si obiskovalci lahko sami nadenejo tiskarski predpasnik in čepico, z barvo namažejo valj in si naredijo odtis," pravi Rozman. Ob domači delavnici ureja tudi nekakšen miniaturni muzej, kjer bo stiskalnica na ogled, v njem pa si bo mogoče ogledati tudi ročno izdelavo papirja. "Muzej oziroma kulise lahko prenesemo kamorkoli, prikaz tiskanja na star način je zanimiv za šolsko mladino, za razna srečanja starih mest, rokodelske sejme, kulturne dogodke...," razmišlja Janez Rozman. • Urša Peternel Rozmanovo inovacijo sije na nedavnem celjskem sejmu ogledal tudi minister za turizem in malo gospodarstvo Janko Razgoršek in si naredil svoj odtis. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Uprava družbe sklicuje na podlagi 37. člena Statuta delniške družbe ETP, elektrotehniško podjetje za engineering, trgovino in proizvodnjo Kranj d.d., Mirka Vadnova 11, Kranj 2. redno sejo skupščine družbe ETP Kranj, d.d., ki bo v četrtek, dne 18. 11. 1999, ob 12. uri v prostorih ETP Kranj, d.d., Mirka Vadnova 11 Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in imenovanje organov skupščine Predlog sklepa: Ugotovi se sklepčnost skupščine. Na predlog uprave in nadzornega sveta se imenujejo: predsednik skupščine, dva preštevalca glasov in notar. 2. Potrditev dnevnega reda Predlog sklepa: Na predlog uorave in nadzornega sveta se potrdi predlagani dnevni red 2. seje skupščine ETP Kranj, d.d. 3. Obravnava in sprejem poslovnega poročila družbe za leto 1998 z revizijskim poročilom in mnenjem nadzornega sveta Predlog sklepa: Skupščina sprejme poslovno poročilo o poslovanju za leto 1998 z revizijskim poročilom in mnenjem nadzornega sveta. 4. Obravnava predloga in sprejem sklepa o pokrivanju izgube Predlog sklepa: Sprejme se predlagana rešitev pokrivanja izgube 5. Imenovanje revizorja Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se za revizorja družbe za poslovno leto 1999 imenuje revizorsko hišo Constantio. • Skupščine se lahko udeležijo delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno in ves čas trajanja pooblastil-nega razmerja shranjeno na sedežu družbe. • Delničarje naprošamo, da svojo udeležbo na skupščini prijavijo družbi pisno, najkasneje pa tri dni pred izvedbo skupščine. • Vljudno prosimo udeležence, da se prijavijo ob prihodu na skupščino najmanj 30 minut pred začetkom zasedanja, kjer bodo s podpisom potrdili svojo prisotnost in prevzeli gradivo, potrebno za glasovanje. • Popolno gradivo za skupščino je delničarjem na vpogled v tajništvu na sedežu družbe od dneva sklica skupščine in sicer vsak delovni dan od 9. do 12. ure, pri ga. Vesni Pungeršek. • Delničarje prosimo, da morebitne nasprotne predloge k posameznim točkam dnevnega reda sporočijo začasni upravi družbe, in sicer v roku 7 dni od dnevne objave sklica. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in posredovani na sedež družbe. • Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, nastopi eno urni odmor, po katerem se skupščina ponovi. Skupščina bo v drugem sklicu veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. ETP Kranj, d.d. Uprava UNIQUE, d.o.o. Gradnje, sanacije, montaže, inženiring, projektiranje Savska cesta 34, 4000 Kranj tel. 064/361-200, fax: 064/361-2008 Zaposlimo: MONTERJA STAVBNEGA POHIŠTVA (pogoji: lil. ali IV. stopnja izobrazbe, 2 leti delovnih izkušenj, znanje montaže predelnih sten - knauf). Prošnje pošljite v 8 dneh na naslov Unique, d.o.o., Savska c. 34, 4000 Kranj. Cene kmetijskih zemljišč in gozdov Če kupujete ali prodajate kmetijska zemljišča in gozdove, vam bodo informativne oz. izhodiščne cene, ki sta jih pripravila sodna izvedenca in cenilca dipl. ing. Andrej Avsenek iz Dvorske vasi in ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, koristen pripomoček pri sklepanju kupčij. Cene, ki jih navajamo, so v tolarjih za kvadratni meter. Bonitetni Njiva, intenzivni Travnik, ekstenzivni Pašnik razred sadovnjak sadovnjak Območje upravne enote Kranj oz. občin Kranj, Šenčur, Cerklje, Preddvor in Naklo: l. 555,00 416,30 194,30 2. 499,50 360,80 166,50 3. 444,80 305,30 138,80 4. 388,50 249,80 111,00 5. 333,00 194,30 83,30 6. 277,50 166,50 55,50 7. 222,00 138,80 27,80 8. 166,50 111,00 - Območje upravne enote Jesenice oz. občin Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora: I. 431,30 323,50 151,00 2. 388,20 280,40 129,40 3. 345,00 237,20 107,80 4. 301,90 194,10 86,30 5. 258,80 151,00 64,70 6. 215,70 129,40 43,10 7. 172,50 107,80 21,60" 8. 129,40 86,30 - In kolikšna je informativna oz. izhodiščna cena gozda? Vrednost gospodarskega gozda se ovrednoti po metodologiji in se približa vrednosti pašnika istega razreda. Vrednost gozdnega zemljišča se ovrednoti v skladu / metodologijo v višini 20 odstotkov vrednosti povprečnega gozda na tem rastišču. Vrednost varovalnega gozda je minimalna in se giblje od 10 do 30 tolarjev za kvadratni meter. Zaradi posebnosti gozda je nujno, da cenitev opravi sodni cenilec. Odkupne cene krav V kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj odkupujejo do pet let stare krave prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po 382 tolarjev (neto) za kilogram mesa, krave drugega razreda po 350 tolarjev, tretjega razreda po 331 tolarjev, četrtega po 282, petega po 249 in krave šestega razreda po 207 tolarjev. Krave, starejše od pet pet, odkupujejo po naslednjih cenah: prvi razred - 305 tolarjev (neto) za kilogram mesa, drugi razred - 290, tretji - 278, četrti - 260, peti - 230 in šesti - 200 tolarjev. Društvo upokojencev Beleharjeva ul. 2 4208 Šenčur razpisuje zbiranje ponudb za najem gostinskih prostorov Jama v Šenčurju 1. gostinski prostori so v stanju takojšnjega nadaljevanja obratovanja 2. poslovni prostori so v velikosti 240 m? s teraso 30 m2 Ponudba naj vsebuje: - višina mesečne najemnine za m2 ali mesečno najemnino za celotni lokal, ki jo je ponudnik pripravljen plačati - dodatne informacije dobite vsak dan po telefonu (064) 491-243 ali 411-895 Hofer ofw>e*č* Kokosove mrvice 200 g (70 SIT) Mak, 250 g Rozine „500.aX14J-SJI)____~~_____ Jedilna čokolada 40J)gC2J3SLTj_ Lešnikova jedrca 500 g (427 SIT) Lešniki mleti, praženi, 200 g (213 SIT) Mandeljni mleti, 100 g (99 SIT) Pecilni prašek 6 kosov (56 SIT)______„ Puding v prahu 3 čokoladni ali 5 vanilijevih (99 SIT) Kandirano sadje arancini ali citronat, 100 g (70 SIT) Marcipanova masa 200 g (256 SIT)__________.__ Papir za pekač 20 m (284 S IT) ....._____ ATS 4£0 8,90 9,90 14,90 29,90 14,90 6,90 3,90 6,90 4,90 17,90 19,90 ATS Delikatesno olje 4 I (784 SIT)_________ 54,90 Delikatesno olje JLU3ML$ID__ 27,90 Sončnično olje 2 I1427 SIT) 29,90 Delikatesna margarina 250 g (70 SIT) 4,90 Delikatesna margarina 500g(113SIT) 7,90 Sončnična margarina 500 g (141 SIT) 9,90 Kokosova mast 250 g (113 SIT) 790 Marmelada marelična ali jagodna, 700 g (213 Sil ,14,90 Pravi čebelji med 1 kg (470 SIT) 32,90 ' Višnjev kompot brez pečk, 720 ml (256 SIT) 1790 i Sadni koktajl 425 ml (113 SIT) 790 Ananas v rezinah 850 ml (213 S IT)___________„_____ 14,90 Klagenfurt Celovec Villach Beljak Volkermarkt Velikovec Trgovine so odprte tudi ob sobotah od 8. do 17. ure Cene so v ATS bruto in vključujejo vse davke. Upoštevajte, da so navedeni izdelki v zalogi le nekaj časa (do prodaje). "Cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij. Za vse; fe rabi poceni hipujejo POSLI IN FINANCE Petek, 15. oktobra 1999 ureja Marija Volčjak 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Ovčke za Odejine odeje TUJI FINANČNI TRGI Okrevanje Japonske, močnejši evro? Samo najboljše lahko pridejo v vašo posteljo Zasedanje sveta japonske centralne banke Bank of Japan v sredo ni prineslo nič novega. Obrestne mere so ostale na enaki ravni, tako rekoč ničelni. Torej od •eta 1995, koje izbruhnila globalna kriza japonskega in kasneje skoraj celotnega azijskega gospodarstva, se na tem področju ni zgodilo nič kaj novega, le da seje cena denarja iz enega odstotka letnega donosa spustila skoraj do ciste ničle. Pred tem je bilo °bdobje, ko je obrestna mera za Japonski jen iz skoraj osmih odstotkov (1990) začela strmo drseti Proti enemu odstotku (1995), medtem ko se je jen strmo okre-P'l na rekordnih 70 JPY za 1 USD. Po letu 1995 so obrestne mere obrni rovale, jen pa je vse do lanskega leta močno padal. Danes se po dolgem času kažejo spet prvi močnejši znaki okrevanja. Japonska industrijska proizvodnja je dosegla najvišjo rast po treh letih, precej se je popravil tudi indikator zaupanja v gospodarstvo. Slaba stran je, da se je jen okrepil bolj, kot si želijo Japonci sami. Da še ni popolnega zaupanja v drugo največjo ekonomijo na svetu, dokazuje tudi borzni indeks Nikkei 225, ki se nekako ne more zanesljiveje prebiti skozi 18.000, da bi zdivjal v smeri 20.000 indeksnih točk in višje. Tja, kjer je nekoč davno na vrhuncu svoje prosperitete že bil, česar verjetno nikoli ne bo pozabil Nick Leeson, nekoč trgovec z izvedenimi finančnimi instrumenti, nato zapornik in pisatelj, sedaj svobodnjak. Stvari se hitro obrnejo, kar dokazuje tudi dogajanje zadnjega meseca na Wall Streetu. Indeks Dow Jones je v evforiji prilezel do rekordnih 11.300 točk, nato pa izgubil več kot 10 odstotkov. Ko denarni svet ameriške centralne banke prejšnji teden ni povišal obrestnih mer, so se investitorji zopet opogumili in Potisnili indeks navzgor do 10.800 točk. Toda ne za dolgo. Centralna banka FED namreč nikakor ni zadovoljna s svežim podatkom o porastu ameriške maloprodaje, ki se je v enem samem mesecu povzpela za ogromnih 0,6 odstotka. Podatek jih sili v ponovno razmišljanje o višjih obrestnih merah, tokrat resneje kot prej. To bo spet povečalo obrestni diferencial med ZDA in Evropo, da o Japonski ne govorimo. Ni pa nujno, da bo okrepilo ameriški dolar. Lahko celo obratno, v primeru, da bo se bo za dvigovanje obresti v bližnji prihodnosti odločila tudi Evropska centralna banka (ECB), ki sicer nivo obresti zaenkrat drži precej nizko, pri 2,5 odstotka. Tudi evropski evro po podatkih o višji rasti evropskega GDP-ja od pričakovane, že kaže željo po kontra-gravitaciji. Ne pa še katapultiran-ju. Trenutno je za evro potrebno odšteti 1,0770 dolarja, vse kar bo šlo v smeri 1,10 pa bo zadovoljivo. Lep vikend • Matej Rančigaj Kranj - Mlada ekipa kreativcev agencije Studio pet iz Kranja te dni nase opozarja s svojim prvim IV oglasom in sicer za volneno posteljnino Odeje iz Škofje Loke. Poleg TV oglasov so pripravili še billboarde in ogledne kartone. V glavni vlogi nastopajo ovce. "Bi spali z mano?" naslovnika v oglasni akciji sprašuje ovca. Umno in dvoumno hkrati. Ekipa Studia pet, kreativni direktor Mitja Petrovič s teksto-piscema Zoranom Smiljaničem in Anžetom Jerebom, art direktorico Ines Petrovič ter vodjo projekta Evo Aljančič je "ovčjo" oglaševalsko akcijo pripravila za Odejo iz Škofje Loke in posteljnino iz Fclina in režiserju Petru 100-odstotne ovčje volne, ki jo Bratuši. Tokrat je snemalna ta izdeluje. Snemanje TV ogla- ekipa imela nekoliko drugačno sa so naročili produkcijski hiši nalogo kot ponavadi, posebno stilistka, ki ni imela običajnega dela, to je poskrbeti za skladnost oblek, make-upa in pričesk, ampak je v plastičnih škornjih do pasu morala manekenke oprati s cevjo za zalivanje. Da lepotice niso ušle, je poskrbel pes ovčar. Potem so hotele še pomalicati umetno cvetje ob odru, na katerem se je snemalo. No, avtorji oglasa so jim vse to spregledali, saj so bile najboljše. "Najboljše, ki pridejo v vašo posteljo", kot želijo v oglaševalski akciji povedati njeni avtorji. No, manekenke so bile seveda prave ovce. Nekaj ovčk so predvsem trgovcem, ki prodajajo Odejino posteljnino, iz Studia pet poslali kar po direktni pošti. Tokrat je bila v škatli na toplem v volni mala simpatična ovčka z napisom 'Bi spali z mano?'. Bi? • LK. Nov direktor Adriaticove enote v Kranju Strniša v Kranju, Herlec v Ljubljani Kranj, okt. - S prvim oktobrom je kranjska poslovna enota zavarovalne družbe Adriatic dobila novo vodstvo, direktor je postal Franci Strniša, ki ima v zavarovalstvu večletne izkušnje, nekaj let je delal tudi v Adriaticovi kranjski enoti. Dosedanji direktor Matej Herlec je prevzel vodenje Adriatica v Ljubljani. Pred avgustovsko skupščino sta se upravi Adriatica in zavarovalnice Slovenica, ki ima zdaj v Adriaticu 51-odstotni lastninski delež, dogovorili o poslovnem sodelovanju v novi zavarovalni skupini. Tržno »mrežo nameravajo še povečati, rast pa je predvidena za enoti v Kranju in v Ljubljani. Zategadelj je prišlo do kadrovske zamenjave na čelu kranjske enote, ki je ena največjih in poslovno najbolj uspešnih Adriaticovih enot. Novi direktor kranjske enote Franci Strniša pravi, da bodo v prihodnje gradili zaupanje zavarovancev na kakovostni in cenovno ugodni ponudbi ter na hitrem in korektnem izplačilu škod. Pri osebnih in premoženjskih ter še zlasti pri cenovno ugodnem kasku trenutno pripravljajo nove ponudbe. "Podjetja na Gorenjskem so izredno dobro sprejela naša zdravstvena zavarovanja, zato bodo zavarovancem, ki imajo sklenjeno zdravstveno zavarovanje za doplačila, predstavili in ponudili tudi nadstandardna zavarovanja, za katera jc vse več zanimanja," je povedal Franci Strniša. Na podlagi 4. točke 32. člena statuta družbe GORENJSKA MLEKARNA, d.d., uprava sklicije 5. redno sejo skupščine GORENJSKA MLEKARNA, d.d., ki bo dne 16. 11. 1999 ob 13. uri, v sejni sobi družbe, v Kranju, Smledniška c. 1, z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. Otvoritev skupščine in izvolitev delovnih teles skupščine Predlog sklepa uprave ie: Ugotovi se, da je skupščina sklepčna. Za predsedujočega skupščini se izvoli: Branko Neffat, univ. dipl. iur Preštevalca glasov: Katarino Rozman, Darjo Šubic Seji bo prisostvovala vabljena notarka Nada KUMAR. 2. Združitev s pripojitvijo Gorenjske mlekarne, d.d., k Ljubljanskim mlekarnam, d.d. r Uprava ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta predlaga skupščini, da sprejme naslednje sklepe: 2.1. Poročilo uprave družbe o združitvi s pripojitvijo Sprejme se poročilo uprave o združitvi s pripojitvijo Gorenjske mlekarne, d.d., k Ljubljanskim mlekarnam, d.d. 2.2. Seznanitev skupščine z rezultati revizijskega poročila o pripojitvi Skupščina se seznani z rezultati revizijskega poročila o pripojitvi z dne 4. 10. 1999, ki ga je izdelal pooblaščeni revizor RFR-ERNEST&YOUNG, d.o.o., v priloženem besedilu. 2.3. Sprejem sklepa o združitvi s pripojitvijo Gorenjske mlekarne, d.d., k Ljubljanskim mlekarnam, d.d. Sprejme se sklep o združitvi s pripojitvijo Gorenjske mlekarne, d.d., k Ljubljanskim mlekarnam, d.d. 2.4. Sprejem sklepa o potrditvi Pogodbe o združitvi s pripojitvijo družbe Gorenjska mlekarna, d.d., k družbi Ljubljanske mlekarne, d.d. Sprejme se sklep o potrditvi Pogodbe o združitvi s pripojitvijo družbe Gorenjska mlekarna, d.d., k Ljubljanskim mlekarnam, d.d. 2.5. Sprejem sklepa o imenovanju zastopnika delničarjev po 521. členu ZGD za prejem delnic in za denarna plačila. Sprejme se sklep, da za zastopnika delničarjev po 521. členu ZGD za prejem delnic in za denarna plačila skupščina imenuje KDD. Gradivo za skupščino s predlogi sklepov je vsem delničarjem na razpolago v splošno kadrovski službi Gorenjske mlekarne, d.d., od 22. 10. 1999 do 9. 11. 1999 vsak delovni dan med 10. in 12. uro. Na skupščini delničarjev se odloča o objavljenih predlogih po posameznih točkah dnevnega reda. Skupščine se lahko udeležijo imetniki navadnih delnic, ki so vpisani v delniško knjigo, njihovi pooblaščenci ali zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno. Pogoj za udeležbo na skupščini in glasovalno pravico lahko uresničijo delničarji, njihovi zastopniki ali pooblaščenci, ki tri dni pred zasedanjem skupščine v tajništvu Splošno kadrovske službe na sedežu družbe pisno prijavijo svojo udeležbo. Delničarje naprošamo, da pridejo na skupščino pol ure pred zasedanjem, zaradi vzpostavitve evidenc in prevzema glasovnic za glasovanje na skupščini. Delničarji oz. njihovi pooblaščenci se izkažejo z osebnim dokumentom, pisnim pooblastilom, zakonski zastopnik pa tudi z izpisom iz sodnega registra. Skupščina je sklepčna, če bo ob sklicu prisotnih več kot 15 % vseh glasov. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje eno uro kasneje, v istih prostorih. Skupščina bo takrat ponovno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Direktorica družbe: Ivana Valjavec, univ. dipl. inž. er d.o.o Pri vrtnariji 57 2000 Maribor razpisuje delovna mesta KOMERCIALISTA na terenu za gorenjsko regijo. Pogoji: - ustrezna izobrazba - poznavanje trga - urejenost in komunikativnost - lasten avto - veselje do dela ASTRA Tehnična trgovina d.d Staničeva 41, Ljubljana Blagovnica Kranj Prešernova 10, Kranj AKCIJSKA PRODAJA TALNIH OBLOG V ASTRI BLAGOVNICI KRANJ Največji izbor talnih oblog na Gorenjskem V času od 15. 10. do 31. 10. 1999 vam nudimo -10 % popust za gotovinski nakup nad 5.000,00 SIT ' prodajo na čeke * brezplačno robljenje * brezplačno dostavo na dom VABLJENI v Astro tehnično trgovino, d.d., Blagovnico Kranj, Prešernova 10, 4000 Kranj. 090 4438 DAJVA SKUPAJ KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 14,10.1999 _nakupiii/ptulajni mltupnvprudajni luhipTii/prodajn: MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (MM, Kranj. Jesenice) 100,32 100,80 14,23 14,32 10,11 10,18 [ROS (Star Mayr) Kanj 100,3 5 100,70 14,25 14,30 10,12 10,18 GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANLNCA L0N, d d Kranj H DA-tŽmea Ljubljano 99,96 100,30 100,40 100,88 100,70 100,60 14,21 1 4,22 14,24 14,34 10,10 10,19 14,30 10,12 10,18 14,27 10,14 10,17 HRAM ROŽCE Mengeš 100,37 100,59 14,22 14,29 10,13 10,17 L RIKA Jesenice 100,25 100,75 14,21 14,30 10,11 10,18 L RIKA Kranj 100,30 100,70 14,24 14,31 10,13 10,18 L RIKA Medvode NVEST Škofa Loka 100,32 100,3 5 100,65 100,80 14,26 14,25 14.32 10,1310,18 14.33 10,14 10,19 KREKOVA BANKA Kranj Šk Loka 99,30 100,50 14,11 14,28 10,03 10,15 LEMA Kranj 100,35 100,70 14,25 14,30 10,1210,18 VOIKS BAMOIUD BANKAdd„U NEPOS (Šk Loka, Trata) 100,20 100,3 5 100,79 100,65 14,21 14,23 14,33 10,10 10,23 14,30 10,12 10,18 N0\fo LB Kamnk Kwj Medvod Šk. Loto 100,32 100,24 14,26 14,35 10,13 10,20 R0BS0N Mengeš 100,30 100,75 14,24 14,34 10,12 10,18 PBS d d. (na vseh poŠtah) PRIMUS Medvode PUBilKUM Ljub Jana 99,23 100,35 100,35 100,58 100,70 100,79 13,26 14,25 14,23 14,26 9,55 10,15 14,30 10,12 10,18 14,32 10,10 10,17 PUBLIKUM Kamnik 100,25 100,88 14,20 14,32 10,10 10,21 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 100,20 100,70 14,15 14,35 10,0010,20 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) SlOVENJATURISTBoh Bistrica 100,20 99,96 101,00 14,21 14,21 14,38 10,10 10,22 - 10,10 SL0VEN JATURIST Jesenice 100,20 100,70 1 4,2-1 14,30 10,11 10,17 SZKB B ag. mesto Žiri 100,00 100,80 14,20 14,30 10,10 10,20 ŠUM Kranj 362-600 TAL0N Skofja Loka 100,35 100,70 14,21 14,29 10,12 10,19 TENT0URS Domžale TRG Bed 100,30 100,00 101,00 100>60 14,23 14,28 10,12 10,20 14.20 14.30 10.1010.20 TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 100,45 100,65 14,25 14,28 10,14 10,18 VILFAN Jesenice supermarket UN ON 862-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVltEAN Rodovlj ca Grajski dvor VVILFAN Tržič 704-040 (8.h-llh, 13.45h-18Ji) 563-816 POVPREČNI TEČAJ 100,19 100,71 14,18 14,30 10,0910,19 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menja niče, ki li pridržujejo pravico dnevnih sprememb menja niških tečajev gede na ponudbo n povpraševanje po tujih va utah pegastih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih ticah objavljamo njihov* tehfonslce številke, na katerih dobite podrobnejše informacije a menjalnicah tečajih. KREKOVA BANKA V MESECU OKTOBRU BOSTE OB SKLENITVI RENTNEGA VARČEVANJA PREJELI DARILO. PE Kranj, Zoisova 1, Tel.: (064) 380-70-11 PE Skofja Loka, Kapucinski trg 2, Tet.: (064) 624-540 vvww.krekova-banka.si GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA KRANJ, p.o. Likozarjeva 1, tel. 331-741 ... MOČ VARČEVALCA JE V MOŽNOSTI IZBIRE... V OKTOBRU, MESECU VARČEVANJA, UGODNE OBRESTNE MERE tolarski depoziti, opcijski depoziti in tolarski depoziti z valutno klavzulo od TOM +1,10 % do TOM + 5,10 % večji zneski po dogovoru najmlajšim varčevalcem ob odprtju varčevalne knjižice podarimo hranilnik RENTNO VARČEVANJE PREMIJSKO VARČEVANJE VARČEVALNE KNJIŽICE Obiščite naše poslovalnice v Kranju, Tržiču in Bledu. NAJ SHP POSTANE TUDI VAŠA HRANILNICA KMETIJSTVO ureja: Cveto Zapbtnik Ob svetovnem dnevu kmetic Preobremenjene in ne preveč zadovoljne Kranj - 15. oktober je svetovni dan kmečkih žena oz. kmetic. Na priporočilo Mednarodne federacije kmetijskih proizvajalk in proizvajalcev, Fondacije svetovnega vrha žensk in organizacije Združene podeželske ženske so ga prvič praznovale pred tremi leti, odtlej ga praznujejo vsako leto in tudi letos ga bodo. Zveza kmetic Slovenije bo danes, v petek, po nekaterih slovenskih krajih, med drugim tudi v Kranju, Škofji Loki, Žireh in Domžalah, postavila stojnico, na kateri bodo kmetice delile letake s predstavitvijo delovanja zveze, mimoidočim postregle s koščkom domačega kruha, piškotom, jabolkom ali s čim drugim, zbirale pa bodo tudi prostovoljne prispevke za pomoč podeželskim otrokom v stiski. Čeprav imajo kmečke žene pomembno vlogo pri zagotavljanju hrane in razvoju podeželja, njihov prispevek večinoma ostaja neopazen, nekateri ob tem celo ugotavljajo, da so t.i. nevidna delovna sila. Podatkov, ki bi pomagali osvetliti njihov položaj in prispevek, ni veliko, iz nekaterih statističnih podatkov in anket pa je razvidno, da so življenjske razmere, v katerih živijo kmečka gospodinjstva, v povprečju slabše kot razmere v drugih vrstah gospodinjstev. Kmetice kot glavne probleme izpostavljajo preobremenjenost, pomanjkanje prostega časa, zapostavljenost, nizek dohodek, zavarovanje in nizko izobrazbo. Ob delu v gospodinjstvu so zaposlene tudi z delom na polju, v hlevu, v gozdu. Sodobne tehnologije jim omogočajo tudi delo stroji, s tem pa so si nakopale še delo, ki so ga nekdaj pretežno opravljali moški, za katere pa ankete kažejo, da zelo malo ali skoraj nič ne prispevajo k razbremenitvi pri delu v gospodinjstvu. Kmečke žene tudi pravijo, da zaradi posebnosti dela nimajo možnosti za dopust, proste konce tedne in praznike in da si celo "bolniške" ne morejo privoščiti. Želijo si, da bi bilo njihovo delo bolj družbeno priznano in ekonomsko vrednoteno. Zadovoljne niso najbolj, po nekaterih anketah namreč kar tretjina kmetic obžaluje, da seje odločila za življenje na kmetiji. • CZ. Gozdarska žičnica v Blatnem grabnu Žičnica - tehniški spomenik Nomenj - Bohinjska občina je na pobudo gozdarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije že začela postopek, s katerim naj bi 117 leta staro gozdarsko žičnico v Blatnem grabnu v Soteski, nedaleč od Nomenja, razglasili za tehniški kulturni spomenik državnega pomena. Žičnica je ena najstarejših v Evropi, 1882. leta jo je za izkoriščanje gozdov zgradila Kranjska industrijska družba, delovala je do 1964. leta, na dan pa so z njo lahko prepeljali okrog 30 kubičnih metrov lesa. • CZ. Podatki o kmetijstvu so zastareli Prihodnje leto nov popis kmetijstva? Ljubljana - V Sloveniji sta bila doslej le dva samostojna popisa kmetijstva - leta 1930 in 1960, v letih 1971, 1981 in 1991 pa je bil vedno hkrati s popisom prebivalstva. Predlani so sicer izvedli vzorčni popis kmetij, vendar so pridobili dokaj zanesljive podatke le za Slovenijo, ne pa tudi za regije in občine. Če bo državni zbor (pravočasno) sprejel predlagani zakon o popisu kmetijstva v letu 2000, potem naj bi bil tretji samostojni popis prihodnje leto od 1. do 20. junija. S popisom, ki bo državo predvidoma stal 428 milijonov tolarjev, naj bi pridobili realne podatke o kmetijskih gospodarstvih, zemljiščih in obdelavi, s tem pa tudi boljšo osnovo za načrtovanje in ukrepanje v kmetijstvu. • CZ. Analize vzorcev zemlje in krme Polovico stroškov bo plačala občina Radovljica - Iz radovljiške enote kmetijske svetovalne službe so sporočili, da so že začeli z jemanjem vzorcev za analize zemlje in krme. Prijave sprejemajo na telefonski številki 718-751. Polovico stroškov analiz bo krila občina. • CZ. Kdaj rejci lahko osemenjujejo lastne živali Najprej izpit, šele potlej koncesija Veljavna zakonodaja o veterinarstvu in živinoreji dovoljuje, da lahko pod določenimi pogoji osemenjujejo tudi imetniki živali, ki niso veterinarski strokovni delavci. Izobraževanje, preverjanje znanja in pridobitev koncesij za osemenjevanje določa pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki niso veterinarski strokovni delavci, da lahko osemenjujejo živali. Pravilnik je začel veljati 12. maja letos. Imetniki živali lahko osemenjujejo krave in telice, svinje ter ovce in koze iz lastne reje. V odročnih hribovitih predelih, do koder ne more seči organizirano osemenjevanje, lahko imetniki živali osemenjujejo poleg lastnih krav in telic tudi tuje. Imetnik živali se lahko usposobi za osemenjevanje več vrst živali, tečaji za posamezne vrste živali pa potekajo ločeno. Izobraževalni tečaji se organizirajo praviloma na sedežih območnih enot Veterinarskega zavoda Slovenije (VZS), v sodelovanju z veterinarskimi ambulantami, ki osemenjujejo na tem območju. Prijave sprejemajo območne enote Veterinarski zavod Slovenije bo v jesensko zimskem obdobju /999/2000 v skladu s pravilnikom organiziral tečaj za rejce, ki bi želeli osemenjevati svinje, in tečaj za rejce, ki bi želeli osemenjevati krave in telice v lastni reji. Po uspešno opravljenem izpitu bo VZS imetniku živali izdal potrdilo o usposobljenosti za opravljanje osemenjevanja določene vrste živali, kije pogoj za pridobitev koncesije. Prosimo, da se rejci, ki bi želeli ta tečaj opraviti, prijavijo na Območnih enotah Veterinarskega zavoda Slovenije na naslovih: VZS, Iva Slavca I, Kranj in VZS, Cesta v Mestni log 51a, Ljubljana. O kraju, času in ceni tečajev bomo kandidate obvestili naknadno. Vlogo za opravljanje tečaja, skupaj z dokazili, da so starejši od 18 let, imajo vsaj osnovnošolsko izobrazbo in redijo živali, ki so njihova last, rejci oddajo na VZS. Prijavnice za tečaj lahko dobijo pri območni svetovalni službi ali na sedežu VZS v Kranju ali Ljubljani. Splošni del tečaja (9 šolskih ur) vsebuje splošna znanja o določeni vrsti živali, o vplivu prehrane na plodnost, temeljno znanje o spolnih in kužnih boleznih, o osnovnih predpisih s področja veterinarstva in živinoreje, o vodenju evidence osemenjevanja, načinu prometa z živalskim semenom in o obveščanju o rezultatih plodnosti v lastni reji. Strokovni del (10 šolskih ur) obravnava anatomijo in fiziologijo spolnih organov samca in samice, znamenja pojatev, njihovo odkrivanje in optimalni čas osemenitve, teorijo tehnike osemenjevanja, možne posledice nestrokovnega dela in plodnostne motnje. Pri praktičnem delu (14 šolskih ur) se tečajniki seznanijo z ustrezno opremo, vzdrževanjem in pripravo osemenjevalnega pribora ter se učijo ose- menjevati na modelu in nazadnje še na živalih. Vse stroške tečaja plačajo tečajniki. Tisti imetniki živali, ki imajo vsaj srednješolsko izobrazbo s področja veterinarstva ali živinoreje, so oproščeni ustreznega dela tečaja. Po tečaju še izpit Po končanem tečaju opravljajo tečajniki ustni izpit iz splošnega in strokovnega dela tečaja pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje VZS. Izpit je možno v roku enega leta še dvakrat ponavljati; če pa ga tečajnik tudi tretjič ne opravi, se mora ponovno udeležiti tečaja. Po uspešno opravljenem izpitu izda VZS imetniku živali potrdilo o usposobljenosti za opravljanje osemenjevanja določene vrste živali, skupaj z njegovo šifro in številko osemenjevalnega okoliša. Imetnik živali potrdilo o usposobljenosti priloži vlogi na Veterinarsko upravo Republike Slovenije (VURS), ki v soglasju z živinorejsko službo odloči o dodelitvi koncesije in sklene z imetnikom živali koncesijsko pogodbo za osemenjevanje določenih vrst živali. Šele potem lahko imetnik živali začne z osemenjevanjem. Imetnik živali sklene pogodbo o sodelovanju in o dobavi opreme, semena ter potrošnega materiala z veterinarsko ambulanto ali pa z organizaejo, ki je pristojna za pridobivanje, skladiščenje in promet z živalskim semenom. Prostor za shranjevanje opreme mora biti ločen od prostora za živali, zračen, primerno velik ter osvetljen in iz materialov, da se lahko čisti in razkužuje. V njem mora biti tudi omarica za prvo pomoč. O osemenjevanju mora imetnik živali voditi predpisano evidenco in o tem na predpisan nnčin poročati selekcijski službi in Veterinarskemu zavodu Slovenije. Veterinarski zavod Slovenije, mag. Ivan Ambrožič, dr. vet. med. Ohranjanje avtohtonih slovenskih domačih živali v Zaustavili propadanje, se vedno ogrožene Avtohtone slovenske domače živali so del naše naravne in kulturne dediščine, hkrati pa tudi zakladnica genov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in vključitev nekaterih njihovih lastnosti v sedanje genotipe živali. Ljubljana - Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani je s finančno pomočjo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano založil zanimivo knjižico z naslovom Ohranjene slovenske avtohtone domače živali. V njej predstavljajo lipicanskega, posavskega in slovenskega hladnokrvnega konja, cikasto govedo, bovško in jezersko-solčavsko ovco, istrsko in belokranjsko pramenko, krškopoljskega prašiča, kokoš štajer-ko, kranjsko čebelo, soško postrv in avtohtone pasme psov. Kot v uvodu ugotavlja eden tem, ko so pomemben del naše OBVARUJMO KOSTANJ PRED BOLEZNIJO! v od treh urednikov knjižice prof. dr. Andrej Šalehar, so avtohtone slovenske domače živali še pred nedavnim pomenile kmetijam osnovo za preživetje, danes v nekaterih dejavnostih, še zlasti v perutni-narstvu in prašičereji, že vsa prireja temelji na svetovnih modernih pasmah, drugod pa so se ohranili le ostanki starih avtohtonih pasem. Ob Pred nami je nova sečna sezona. Z novo sezono tudi krajši plačilni roki! Pokličite 0608 41-044 aii 0608 41-349 - TANIN Sevnica in o vsem se boste dogovorili! naravne in kulturne dediščine, so tudi zakladnica genov, ki naj bi prispevala k ohranitvi biotske raznovrstnosti in dala možnosti za vključitev nekaterih njihovih lastnosti v sedanje genotipe domačih živali. To je tudi razlog, da v Sloveniji že od 1991. leta dalje poteka ob finančni podpori ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano projekt za Ohranitev avtohtonih slovenskih pasem domačih živali. Po desetletju dela ugotavljajo, da jim je skoraj pri vseh vrstah uspelo zaustaviti propadanje avtohtonih živali, v skladu z mednarodnimi normativi pa so še vedno ogrožene. Kot lahko preberemo v knjižici, sta se v Sloveniji v drugi polovici prejšnjega in v prvi polovici tega stoletja oblikovala dva tipa cikastega goveda, poleg tolminskega še bohinjsko, ki je slovelo po odlični mlečnosti, te lastnosti pa so s pravilno odbiro plemenskih živali želeli še izboljšati. V program ohranjanja jezersko-solčavske pasme ovc je v Sloveniji vključenih okoli osemsto živali, v Avstriji okoli šeststo, v prihodnje pa načrtujejo skupen rodovnik, izmenjavo plemenskega materiala, skupno bazo podatkov in skupno testi- Nova stavba za Veterinarski zavod Slovenije Naklo, 15. oktobra - Območna enota veterinarskega zavoda Slovenije v Kranju je korak bližje k uresničitvi pomembne naložbe. Prejšnji mesec so stekla pripravljalna dela za postavitev nove montažne zgradbe v Naklem, kjer bo v prihodnosti sedež območne enote in kranjske izpostave zavoda. Kot je povedal vodja enote dr. vet. med. Drago Soklič, je selitev na novo lokacijo nujna predvsem zaradi potreb laboratorija, ki dela v utesnjenih in neprimernih prostorih. Laboratorij za analizo mleka in živil živalskega izvora ter bolezni čebel bo dobil prostor v spodnji etaži nove stavbe, kjer bo tudi garaža za veterinarsko higiensko službo. V zgornjih prostorih bodo pisarne, skupaj pa bo tam delalo 12 ljudi. Čeprav jc pri izvedbi del nastala zamuda, načrtujejo postavitev stavbe že letos. Prek zime bodo potekala obrtniška dela in opremljanje. Vselili bi se radi vsaj do prihodnjega poletja. Investicijo, katere vrednost je skupaj z odkupljenim zemljiščem ocenjena na 165 milijonov tolarjev, financira slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po dokončanju naložbe bo v Naklem eden najsodobnejši laboratorijev za ugotavljanje neoporečnosti živil živalskega izvora v Sloveniji. • S. Saje ranje ovnov. Lipicanski konj je ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu. Redijo ga v več kot dvajsetih državah. Vseh je okrog 3.000, v Sloveniji nekaj več kot petsto, od tega 250 v kobilarni Lipica in ostalo v zasebni reji. Pasma slovenski hladnokrvni konj se je izoblikovala predvsem na območju severovzhodne Slovenije in Gorenjske, danes je razširjena po vsej Sloveniji, med drugim še posebej v okoli Kranja in Kamnika. Čeprav je še vedno najštevilčnejša (na leto je pri-puščenih okoli 2.700 kobil), pa se v zadnjih letih stalež zmanjšuje zaradi povečanja števila toplokrvnih športnih konj. Kranjska čebela je nastala na območju Slovenije in je danes druga najbolj razširjena pasma na svetu, kaže pa, da bo kmalu prehitela tudi najbolj razširjeno - italijansko pasmo Apis mellife-ra ligustica. • C Zaplotnik KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE 1215 MEDVODE, Cesta ob Sori 11 ^aposli MESARJA - PRODAJALCA V MESNICI Nastop dela takoj. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, z možnostjo podaljšanja oz. zaposlitve za nedoločen čas. Pismene prijave sprejemamo 8 dni na gornjem naslovu. Petek, 15. oktobra 1999 11. STRAN • GORENJSKI GLAS I Podružnica Panadria Kranj / Koroška 53d, 4000 Kranj (pri AMD Kranj) tel.:064/367 460 http://www.panadria.sl ft>ob aščen prodaja ec in serviser vozi DAJEWOO IIVIOTOR VEČ ŽIVLJENJA ZA VAŠ MOTOR. KENEX, d.o.o. Sela 3a, 8257 DOBOVA tel.: 0608 66 960 fax.: 0608 67 910 E-mail: tomi.kenex@siol.net http://www.lubricants.total.com PRAVILNA IZBIRA MED MAZIVI. Na cesti: Nissan Primera Najprej zagon, nato vzpon Odkar je francoski Renault "poročil" enega najbolj zadolženih avtomobilskih Proizvajalcev, japonskega Nissana, je pri Poševnookih možeh zaznati precejšnji optimizem. Nova Povezava naj bi namreč v nekaj letih dala otipljive rezultate, že zdaj pa se trudijo, da postali bolj prodorni z avtomobili, ki jih že imajo. Med modeli, ki naj °i Nissanu pomagali do boljših prodajnih številk je trenutno najbolj aktualna nova Primera. Tako kot že Pri prejšnjih dveh generacijah, je bila tudi tokratna osvežitev povsem v rokah Nissa-novih evropskih centrov. Za obliko je poskrbel Britanec Pave Godsel, avtomobil pa izdelujejo v tovarni v Sunde-•andu. Na novem videzu je najbolj očitno opazen spremenjen sprednji del z masko hladilnika in žarometi v obliki razprostrtih kril. Ni potrebno biti poseben poznavalec, da bi ugotovili Podobnost z nosom renaulta megana, ampak vsaj za zdaj Renaultovi strokovnjaki niso imeli nobenega vpliva ne na tehnično in še manj na oblikovno zasnovo tega avtomobila. Elegantnejša zunanjost se nadaljuje tudi na bokih in na 2adku, kjer se luči odslej lepše vključujejo v pločevino, še vedno pa velja, da ostajajo na voljo vse tri karoserijske različice, tore štiti- in petvratna limuzina ter petvratni kombi. Na primeri je skupaj kar 600 novih delov, kar pomeni, da so bili konstruktorji temeljiti, čeprav se morda to ne vidi najbolj očitno. V potniški kabini sta nova, zelo čvrsta prednja Sedeža, nekoliko je preoblikovana sredinska konzola, z novimi oblogami in prevlekami sedežev pa primera deluje nekoliko bolj žlahtno. Namesto suhoparnih črkovnih oznak so paketi opreme dobili imena in sicer elegance, sport, luxury in com-fort. To pa še ni vse, kajti bogatejša je tudi motorna paleta. Povsem nov je 1,8-litrski bencinski štiri-valjnik s 16 ventili, ki zmore 114 konjskih moči, slovi pa tudi 2,97 milijona, nato pa se cene vzepnjajo vse do 4,19 milijona tolarjev. Pri zastopniku Nissan Adrii, ki je zadolžena tudi za pokrivanje trgov nekdanje Jugoslavije si želijo, da bi lahko prihodnje leto končali»s tržnim deležem med 1,5 in 1,7 odstotka, kar nameravajo doseči z bolj prodornim nastopom in seveda tudi z novimi modeli, kot je primera. V prihodnjih letih pa bi se radi približali Nissa-novemu tržnemu deležu v Evropi, ki znaša 2,7 odstotka. • M.G., foto: Nissan TEDEN POSEBNIH UGODNOSTI" ZA VOZILA NA ZALOGI OD 18. - 23.10.1999 MATIZ SE P/S že za 1259.000 SIT LANOS že za 1.449.000 SIT * POSOJILO Z OSEBNO IZKAZNICO * * KREDIT BREZ POLOGA * * STARO ZA NOVO * po čistosti izpuha, ki ustreza strogim normativom Euro 4, ti bodo v veljavi šele po letu 2005. Novi motor se je pridružil že uveljavljenim, torej l,6-litrske-mu s 100 konjskimi močmi in 2,0-litrskemu, ki jih rahlo spremenjen zmore 140. Prav tako ostaja v ponudbi 2,0-litrski tur-bodizel z 90 konjskimi močmi. Nissan je razvil tudi nov samodejni šeststopenjski menjalnik CVT hvpetronic z možnostjo ročnega pretikanja, vendar bo vsaj na slovenskem trgu ta možnost na voljo le, če bo dovolj povpraševanja. Nova primera je nekoliko dražja od predhodne, vendar je v serijski opremi tudi klimatska naprava. Za osnovno 1,6-litrsko različic s štirimi vrati je potrebno odšteti NOVO! NOVO! IZKORISTITE DRUŽIHSK1 BONUS ZA VAŠ GSM (Minuta pogovora za samo 15 sit) (^MoronoLM iMtsmraEJOKiA* PHILIPS KRANJ Kidričeva 6b, tel.: 064/225-060, http7/www.janni.si G0DEŠIČ 67. 4220 Skofja Loko, tel.: 064/654-944 AVTO KADIVEC išenCm teb064/418-00-32 TT LEGACV JUSTY F0RESTER IMPREZA 4x4 4x4 BALEN0 4x4 JIMNY4x4 GRAND VITARA 4x4 UGODNI KREDITNI POGOJI ZA . 106, 306, 406 IN PARTNER COMBL SAMO SE V OKTOBRU! PEUGEOT Avtohiša Kavčič d.o.o. Avtohiša Kavčič d.o.o., Milje 45,4212 Visoko, tel.: 064 431 142 KADIVEC Lesce &mw& LUŠINA ■~-*f^ BOGATAJ Odar sTRiKović ^.i^" JERŠIN 064 718 585 064 652 200 064 555 222 064 331 013 064 242 779 ____AVTO MOČNIK, d.o.o. ti11 H^fll ki SERVIS IN PRODAJA VOZIL Britof 162, Kranj, tel.: 064/242 277 PREMIERNA VOŽNJA Z NOVO NISSAN PRIMERO FIl f/Vi IGIIlAi [JE Jspesno financiranje avla jc kombinacija sedanje in njegove bodoče vrednosti SUBARU KADIVEC Šenčur 064 418 0032 KADIVEC Lesce 064 718 585 Zastopnik za Slovenijo Vljudno Vas vabimo, da nas obiščete 15. aH 16. oktobra med 9. in 18. uro in preizkusite NOVO PRIMERO ter druge modele NISSAN. ** AVTOMOBILSKI TRG #4 Najvišji razred v svojem razredu. Mazda 323. AVTO MOČNIK BRITOF 162 tel.: 241-696 Renault odkupil 2*688 odsluženih avtomobilov Slovenski pooblaščeni prodajalci vozil znamke Renault so prejšnji mesec v okviru akcije za ekološko uničenje starih vozil, odkupili kar 2.688 odsluženih avtomobilov. Gre za avtomobile starejše od desetih let in s še veljavno registracijo, /.a katere je Renault ponudil 200 tisoč tolarjev, ki so jih odšteli pri nakupu novega vozila. V skladu z obljubo bodo poskrbeli tudi za zasaditev 2.688 dreves, ki jih bodo zasadili v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne, pogozdovali pa bodo predvsem predele, kjer je izbor dreves osiromašen in tam, kjer so gozdove uničile ali poškodovale naravne ujme. • M.G. Posebne ugodnosti za vozila na zalogi. mazna /-Z TT\ Mlakar & Podborsek aaaa 100 LET FIATA 170.000 SIT JESENSKEGA POPUSTA MARE A 1.8 SVV Z^frtfm 2.952.400 MULTIPLAsx yp»X& 2.558.800 FIAT PUNTO K47*2u0 (cz., e.s., 2 x dir bag) 1.358.200 BRAVO 1.2 SX Zj^63)t)0 1.976.000 BRAVO 1.6 SX 2^52^00 2.382.600 KREDITI NA POLOŽNICE IN UGODNI LEASING DEBIS. AKCIJA POL - POL Bleivveisova 10, salon: 224-540 servis: 224-244 A MITSUBISHI MOTORS DOMŽALE Obrtniška 8 1230 Domžale Ul.:061/716-221 (PRODAM) tel./fax:061/715-666 (SERVIS) MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi (4 x AIR BAG, klima, ABS, elelc. paket) 2.725.000 sit (26.990 DEM) PONOVNO NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU Vrhunsko kvalitetno, sintetično motorno olje šk Hi Mineralno motorno mmSđnMŠB olje Polsintetično motorno olje Super univerzalno traktorsko olje UVOZNIK RIZE, d.o.o. Blatnica 1, P.P. 13 1236 Trzin PRODAJA KOROTAN KOROTAN Struževo 20, Kranj Tef., fax: 064/?24-235 Megane shujšal za 150.000 SIT! Če v salonih Renault vaš stari avto zamenjate za katerikoli novi Megane, vam k oceni rabljenega avta po standardih Eurotax prištejejo še dodatnih I SO.000 lolarjev! In zakaj ravno Megane? Ker ima v osnovni opremi vsak model Megane Štiri varnostne blazine, ABS in izboljšano aerodinamično linijo. Novi Renault Megane. Ostanite lepi. RENAULT AVTO ŽIVLJENJA AVTO ZA ZIMO Pred zimo si je potrebno vzeti nekaj časa za pripravo avtomobilov S pripravljenim smo varnejši Če se bo tudi letos vsaj približno ponovila slika lanske sime, se voznikom spet obetajo zastoji zaradi poledice, snega in drugih vremenskih Vplivov. Za varnejšo in zanesljivo vožnjo v zimskih dneh si je zato potrebno vzeti nekaj casa za pripravo naših avtomobilov; potrebno jih je "obuti" v pripeljejo na takšen "diagnostični pregled", pa je iz leta v leto več. Tisti, ki imajo kaj več smisla za avtomobile, marsikaj lahko postorijo kar v domači garaži, vsekakor pa je potrebno upoštevati nekatere nasvete. Najpomembnejši del zimske opreme so ustrezne pnevmatike. Na trgu jc izbira pnevmatik Zimske pnevmatike se, kljub temu da pri novejših profil ni bistveno bolj grob kot pri letnih, razlikujejo zaradi dodatka silike. Ta snov preprečuje, da bi pnevmatika pri temperaturah pod 7 stopinj Celzija postala trda in tako tudi pri nižjih temperaturah ohrani svojo oprijemljivost. ustrezne zimske pnevmatike in jih tudi drugače prilagoditi na vožnjo v težjih razmerah. s Večino priprav nam opravijo v skoraj vsaki mehanični delavnici, že nekaj časa pa tudi zastopniki posameznih avtomobilskih znamk ob prehodu iz jeseni v zimo organizirajo brezplačne prevetivne preglede. Tudi letos tovrstnih akcij ne manjka, voznikov, ki svoje jeklene konjiče različnih kakovostnih in cenovnih razredov zares pestra, tudi protektiranih zimskih pnevmatik, ki so ustrezne predvsem za starejša vozila, je dovolj. Vsekakor«je priporočljivo zimske pnevmatike natakniti na vsa štiri kolesa, čeprav prometna zakonodaja tega izrecno ne zahteva, avtomobil pa jc na zasneženih cestah lažje vodljiv in predvsem bolj stabilen. Za varno vožnjo je pomembna tudi brezhibnost krmilnega mehanizma in zavor, pri teh dveh sklopih običajno na preventivnih pregledih ugotavljajo največ pomanjkljivosti. Taksen pregled prepustimo strokovnjakom, ki s pomočjo sodobnih elektronskih naprav ugotavljajo tudi izrabljenost zavorne tekočine in preizkusijo tudi blažilnike. PRODAJA, SERVIS ŽIRERT BRITOF 173, 4000 KRANJ TEL.: 064/242-167 SPREJEMAMO PREDNAROČILA ZAHONDO S 2000! onda S 2000 ONDA ACCORD 1.6, 1.8 In 2.0 ONDA CIVIC 4 In 3 vrata HONDA CRV 2.0 HONDA HR-v 1.6 V mesecu oktobru Vam pri nakupu novega vozila podarimo 4 zimske pnevmatike. UGODNI KREDITNI POGOJI, STARO ZA NOVO... Prevozi, turizem, prodaja vozil In servis, d.d. 4270 Jesenice, Titova 67, Slovenija ure wmm, m uit vomo mem moammmitHO Obiščite nas in se prepričajte o usodnostih, ki smo jih pripravili za naše stranke: $ UGODNE CENE ZA ZIMSKE ARTIKLE (hladilne tekočine, akumulatorji, metlice brisalcev...) O BREZPLAČNA KONTROLA IN DOLIVANJE HLADILNE TEKOČINE * UGODNE CENE AVTOPLAŠČEV: DEBICA, SAVA ESKIMO, DUNLOP * pri nas kupljene avtoplašče vam brezplačno montiramo * možnost obročnega odplačila * pri plačilu z gotovino -11 % popusta Veselimo §e vašega obiska, potruditi se bomo, v da bomo upravičili vaše zaupanje! Zakon o varnosti cestnega prometa izrecno ne navaja, kdaj je potrebno začeti uporabljati zimsko opremo. Zakonskim določilom zadostujejo zimske pnevmatike na pogonskih kolesih, v nekaterih sosednjih državah pa imajo natančno določeno, da morajo biti takšne pnevmatike na vseh štirih kolesih, poleg tega pa je določeno obdobje, v katerem je potrebno uporabljati zimsko opremo. Običajno velja od sredine oktobra do začetka aprila. Vsekakor velja poleg zimske obutve poskrbeti še za drugo opremo: snežne verige, manjšo zložljivo lopatko za odstranjevanje snega izpod koles, odejo, sredstvo za odmrzavanje stekel in ključavnic, strgalo za odstranjevanje ledu in podobno. Pri svetlobnih telesih, katerih brezhibno delovanje je v zimskih razmerah ob manjši vidljivosti, eden temeljnih dejavnikov varnosti. Delovanje žarometov in luči lahko pregledamo sami in po potrebi zamenjamo pregorele žarnice, višino snopa žarometov pa nam bodo nastavili na preventivnem pregledu. Enako velja tudi za naprave za pranje in brisanje stekel, medtem ko nam bodo v servisni delavnici pregledali tudi zmogljivost akumulatorja in učinkovitost hladilne tekočine v motorju. Seveda pa velja priporočilo, da je potrebno v zimskih razmerah voziti z dodatno mero previdnosti in strpnosti. Z dobro pripravljenim avtomobilom in umirjeno vožnjo lahko veliko storimo za lastno varnost in za varnost drugih udeležencev v prometu. • M.G. ^\ bvtoscrvis ribnikar ' o popravila poškodovanih vozit Matevž RIBNIKAR, Jezerska c. 86b, Kranj, tel.: 064/242-682 AVTOKLEPARSTVO ■ AVTOVLEKA ■ AVTOLIČARSTVO ■ AVTOSTEKLA MONTAŽA iN PRODAJA AVTOSTEKEL ZASAVSKA C Tel.: 064/33 2 Q noKictn SEMPERIT SšHD®,^ UNIR0YAL SNEŽNE VERIGE * KONIG • IS% PREfVlONTAZA, LETNE KO HRANITE TUDI PRI NAS ®|9 8 7 25 let brezplačnih preventivnih akcij AMZS PRIPRAVA AVTOMOBILA NA ZIMO od sobote, 16. oktobra, do sobote, 23. oktobra 1999 (razen v nedeljo) Letošnjo jesen mineva 25 let, odkar je AMZS v letu 1974 začela kot prva v Sloveniji prirejati vsakoletne brezplačne preventivne akcije. Letošnja jubilejna akcija priprave vozila na zimo bo potekala v Poslovnih enotah AM/.S, d.d., od sobote, 16. oktobra, do sobote, 23. oktobra 1999, od 8.00 do 17.00 ure (razen v nedeljo). Vrata bodo široko odprta za vse, ki želijo temeljit pregled vozila pred prihajajočo zimsko sezono. Glede na izsledke zadnjih preventivnih akcij bo največji poudarek pri pregledu treh najbolj pogostih pomanjkljivosti na osebnih vozilih: delovanje svetlobnih teles, delovanje Z&VOF in kakovost tavorhe tekočine. Svetovali bomo pri izbiri, vgradnji in uporabi otroških varnostnih sedežev Ugoden bo nakup zimskih pnevmatik, njihov primerjalni test je v oktobrski številki Moto revije. Ne glede na članstvo v AMZS bo akcija brezplačna /.a vse obiskovalce! Od sobote, 16. oktobra do sobote, 23. oktobra 1999 (razen v nedeljo), od 8. do 17. ure KMT Na lokacijah AMZS, d.d.: KRANJ Vse tehnične baze AMZS, d.d., so dosegljive na enotno telefonsko številko "987". Pregledovali bomo: - podvozje, - zavore, - zavorno tekočino, - akumulator, - hladilno tekočino, - brisalce in napravo za močenje vetrobranskega - stanje karoserije, protikorozijsko zaščito vozila. Svetovali in odgovarjali bomo na konkretna vprašanja, ki bodo postavljena v zvezi s težavami, ki se pojavljajo pri uporabi avtomobila. Proti plačilu bomo po opravljenem pregledu: - odpravljali ugotovljene napake na vozilu, - zamenjavali hladilno tekočino, - zamenjavali olje v motorju, - zamenjavali letne z zimskimi avtoplašči, ... pnevmatike, krmilni mehanizem, žaromete in druga svetlobna telesa, signalne naprave, stekla, itd. Ker zaradi pričakovane gneče navedenih in podobnih del ne bo mogoče odpraviti takoj, priporočamo rezervacijo termina za popravilo v dneh po akciji. S posebnim popustom bomo prodajali vrsto artiklov, ki jih uporabnik vozila potrebuje za varnejšo in nemoteno vožnjo. Sodelovali bodo: - slovenske zavarovalnice, - Društvo za zdravje srca in ožilja. Društvo optikov Slovenije, - poslovni partnerji in dobavitelji prodajnih artiklov. Za dodatna pojasnila ali informacije pokličite na telefon: (061) 18 90 611, tajništvo AMZS, d.d. AMZS, d.d. Za poti brez skrbi! rib* AVTO ZA ZIMO j** AVTOSTEKLA m0yfrH L ^T^^ (_d.o.o. J - popravilo pik od kamnov - osebni avtomobili - tovorni, avtobusi - v zalogi več kot 5000 stekel KAMIONARJI delo tudi na vašem domu Pogodbena dela z vsemi zavarovalnicami Pevno 16, Skofja Loka, tel./fax: 064/622 022, GSM: 041/756 188 TRGOVINA Z NOVIMI IN RABLJENIMI DELI AVTOKLEPARSTVO AVTOODPAD MILAN KRNIČAR Dvorje 93, 4207 Cerklje tel., fax: 064/422-221 041/331-396 Del. čas: pon. - pet. 7. - 12. in 13. - 19., sobota 8. - 13. COUPE FlAT^r* \SEEVB H? LADA, FIAT, ŠKODA MARKO BRENKUŠ IHNIČNI PREGLED sobota v mesecu od 7. -15. ure isoko. tel.: 431-124 DO KONCA OKTOBRA IZKORISTITE: - prodaja zimskih pnevmatik Sava, Nokia, Dunlop do 15 % popusta! jMo §\ n n " menJava' centriranje in popra- jsrsin je, a.o.o. Vjja za oge^pg jn dostavna Jezorska c 2, Kranj, vozj|a toL: 064/242-778 Pri nakupu pnevmatik je možen odlog plačila. USINA tel.:064 652 200 SKOFJA LOKA-GOSTEČE 8 MYUnO«l SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS (00 1,649300 SH) mm mm coupe _popmoomooosii PRIPRAVA VOZILA ZA ZIMO ■ ZIMSKI AVTOPLASCI UGODNO!!! V LETO 2000 Z BREZHIBNIMI VOZILI! Z jesenjo in zimo se poslabšajo vozne razmere na cestah, zato tudi Vaše vozilo potrebuje preventivni tehnični pregled in ustrezno pripravo na zimske razmere. V soboto,. 16. oktobra, bomo od 8. do 17. ure organizirali BREZPLAČNE PREVENTIVNE TEHNIČNE PREGLEDE motornih vozil v našem TEHNIČNEM CENTRU v Podgorju. V AVTOELEKTRIKI CVIRN pa vam toga dne brezplačno opravijo: kontrolo in test akumulatorjev, kontrolo in nastavitev žarometov, kontrolo naprav za gretje stekel, kontrolo otiralk stekel in kontrolo hladilne tekočine v motorju. Svetovali Vam bodo tudi priznani strokovnjaki s področja zimskih avtopnevma-tik, uporabe tekočin proti zmrzovanju in še in še. Cl & CA, D.O.O. TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL PODGORJE 83/a, KAMNIK, tel. 061/812-479 POOBLAŠČENI SERVIS SUZUKI MARUTI # kleparske in ličarske storitve # prodaja rezervnih delov # nadomestno vozilo . (za čas popravila) Jersin, d.o.o., Jezerska c. 2, 4000 Kranj, tel.: 242 779 Ford pričakuj« od dobaviteljev ISO 14001 Ford Motor Companv je prvi ameriški in eden od redkih svetovnih avtomobilskih proizvajalcev, ki od svojih dobaviteljev zahteva oziroma pričakuje certifikat ISO 14001. V okviru svojih okoljevarstvenih prizadevanj pričakujejo uvedbo tega standarda od dobaviteljev po vsem svetu, prav tako pa ga uvajajo v vseh tovarnah. Gre za okoli 140 obratov v 26 državah, med njimi je tudi 43 evropskih tovarn, vključno s tistimi, ki izdelujejo prestižnej-še avtomobile znamk Jaguar, Aston Martin in Visteon. Četrtina od 150 Fordovih dobaviteljev je certifikat že pridobila, ostali naj bi ga uvedli do julija leta 2003. Dobaviteljem so začetno fazo pridobivanja cerifikata ISO 14001 olajšali z organizacijo tečaja. • M.G. Tudi pri Renaultu dvakrat po pol Boj za kupce novih avtomobilov na slovenskem trgu dobiva nove razsežnosti. Tudi pri Renaultu so se namreč odločili za novo obliko financiranja nakupov po sistemu 50-50, kupci torej ob nakupu odštejejo polovico kupnine, po preteku pogodbe pa še drugo polovico. Komercialna divizija Revoza in njihov partner CA-SKB Leasing od sredine tega meseca* ponujata finančne storitve pod skupnim imenom Renault Lease. Kupci, ki se bodo odločili za tovrsten način financiranja nakupa, bodo sklenili pogodbo, ki bo praviloma trajala dve leti, v tem času pa bodo plačevali le manjše mesečne obroke. Med prednostmi tovrstnega financiranj a pri Renaultu med drugim navajajo preprosto menjavo za novo vozilo, posledično pa tudi nižje stroške vzdrževanja, prihranek polovice DDV in možnost odločitve za odkup, menjavo za novo vozilo ali podaljšanje odplačevanja. Renault Lease je na voljo pri vseh Renaultovih pooblaščenih prodajalcih, kupci avtomobilov in gospo- darskih vozil pa bodo lahko v okviru ponudbe izbrali še finančni ali operativni leasing. Pomemben del storitev je tudi cenovno ugodno in preprosto urejanje zavarovanja. • M.G. V Sloveniji že 20.000 Daewoojev Prejšnji mesec je za avtomobilsko znamko Daevvoo na slovenskem trgu pomenil pomembno prelomnico. Od leta 1993, ko se je pri nas začela prodaja, se je namreč v statistikah upravnih enot "nabralo" že 20.000 teh avtomobilov. Predvsem si pri zastopniku Daewoo Motorju manejo roke letos: prejšnji mesec so bili po prodaji s 459 avtomobili kar na drugem mestu, na letni ravni pa s 5229 avtomobili trdno oklepajo tretjega mesta. • M.G. C. Staneta Žagar/a 54, 4000Kranj Td:(064)3317Q4 A Trgo Avto Kidričeva 2, Kranj, tel.: 064/224-601, tel./fax: 224-602 Vsak JJGILERA zavarovalno polico Jj PIAGGIO AKTUALNO Vse za brezhibno delovanje vašega vozila - priprava na zimo hladilne tekočine verige s 3-letno garancijo akumulatorji F1AMM, SOLITE vseh dimenzij zimske pnevmatike PMEUMAMT, SAVA G000TEAR SOBt**F£ . 3 za 4 • montaža - pralci pod pritiskom, polnilci za akumulatorje, kompresorji, motorne žage - kompresorji - 5% a gotovino Vse za ni arfe od lati do Izpuha, aa e/eee aa znamko raz//. ¥ PLAČILO SPREJEMAMO TUDI BOKE MERCAT0R PIAGGIO MASNO Alpe 50, se lahko vozi brez registracije in z izpitom o poznavanju CPP Tomo* ALPINOS MH MMM 136.850 SIT SOTBUI h TMN MhrJ z w*M Mi wt TW ♦ •% taft KOLESA ROG akdfrke cene. lahko tudi na 12 čekov brez otresti V zalogi potovalni kovčki različnih dimenzij po zelo ugodnih cenah Možnost nakupa m već čakam Rezervni deli tuđi za tovorna vozila TAM. IVECO, MAN, m, zMTAVA,.. ROČNA AVTOPRALNICA PIČMAN, D.O.O. BRITOF 39, TEL.: 064/241 543 AVTO PRED ZIMO POTREBUJE POLIRANJE. SLOVIMO PO KVALITETNEM GLOBINSKEM ČIŠČENJU. m d.d. KRANJ JUBILEJNI POPUST Senči teW64/418.000 OB 10. OBLETNICI ATOS 1.304.140 SIT j 70.000 SIT popusta ACCENT 1.325.825 Sm 120.000 SIT popusta SONATA 3.212.600 SIT. 200.000 SIT popusta LAISTRA 1,5 5EPAN 1.876.748 SIT i 100.000 SIT popusta LANTRA 1.5 VVAGON 1.976.241 SIT 100.000 SIT popusta V PRODAJI NOVI ZIMA JE PRED VRATI PRODAJA IN MENJAVA GUM zaščita vozil z OLJEM KROVVN - da vozilo ostane varno! KROVVN rOVI/ H Rust Contro1 Svstem TRI KRONE, d.o.o., Godešič 53, Skofja Loka, *''/&*0<**lt> tel. 064/631*497 SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22> PREVENTIVNI PREGLED VOZILA PRED ZIMO PROGRAM RENAULT, VOLVO PREGLED NIVOJEV UM KAKOVOSTI TEKOČIN - olje v motorju - olje v menjalniku - tekočina za pranje stekel - zavorna tekočina - hladilna tekočina - olje hidravlične sklopke - olje hidravličnega volana - elektrolit v akumulatorju PREGLED LUCI EN SVETIL - prednje luči - zadnje luči - notranja osvetlitev vozila PREGLED OPREME - prednji brisalci - zadnji brisalec - vetrobransko steklo in zunanja ogledala PREGLED PNEVMATIK - tlak v pnevmatikah, obraba pnevmatik DELOVANJE MOTORJA - kontrola vžiga - kontrola izpušnih plinov KAROSERIJA - pregled karoserije in protikorozijske zaščite SOAKL SERVIS NE SKRBI ME SLABA CESTA, KER IMAM DOBER PROFIL Virmaše 190, Skofja Loka tel: 631-240 RKNJ V Kranju po najskromnejšem izračunu manjka 4180, po nekoliko smelejšem pa celo 7904 parkirna mesta Avtomobili povsod: na parkiriščih pa tudi na pločnikih in zelenicah Stanovanjske soseske na Planini, pri Vodovodnem stolpu, na Zlatem polju so bile načrtovane in zgrajene v šestdesetih do osemde-setih letih. Število parkirnih mest je bilo računano od 0,5 do 0,8 na stanovanje, kar je bil v časih takratne motorizacije normativ, ki ga projektanti niso smeli preseči tudi zato, ker bi bila stanovanja sicer dražja. Desetletja kasneje je podoba teh sosesk seveda precej drugačna. Avtomobili kraljujejo povsod. POGLEDI Z GORENJSKEGA JUGA Prometno vprašanje je za vsak kraj že po svoji naravi eno najbolj pomembnih, za mesta pa še Posebej. Ko so se ta gradila, se niso za današnji obseg prometa. Stara mestna jedra so tako skoraj povsod zaprli za promet, ga omejili ali sPravili pod zemljo. To je splošna ugotovitev, do katere pa je vsako mesto prišlo na svoj posebni, enkratni način. Opazovati njihov prometni utrip je prav zanimivo. Taka je tudi moja skušnja. Zastavim jo v Žireh. Te so v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih doživele Pravo gradbeno eksplozijo. Hiše so rasle kot Sobe po dežju. Postavil si jo je skoraj vsak, s tem je rešil svoj stanovanjski problem in hkrati dokazal, da je nekaj vreden. Prometno in druga "infrastrukturna" vprašanja so se postavila šele, ko so hiše že stale. Šele tedaj so hra-jQni in njihova skupnost ugotovili, da bi bilo dobro, če bi se do svojih domov pripeljali po spodobni cesti, če bi odplake odtekale po pod-Zemnih ceveh in ne po travnikih in poteh, če bi lfneli doma čimveč od tistega, kar lahko sprej-*neš in oddaš po kablih ... Ni čudno, da se že kakih 20 let ves krajevni proračun porablja za teševanje teh "pritlehnih" in "pocestnih" vprašanj, za "višja"pa ga kronično zmanjkuje. Potem sem imel dolga leta priložnost v živo opazovati, kako poča-slje ta vprašanja reševala Ljubljana. Glavna cesta do nje je vodila skozi ozko grlo Škofje Loke. S cestami velemesta sem se prvič srečal v Moskvi, septembra 1971. Široke avenije, nič ožje od ame-r'ških, razlika je bila le v tem, da na moskovskih ni bilo skoraj nič Avtomobilov. Fasciniral me je monumentalni moskovski metro. Na YUnaju, ki sem ga prvič spoznal spomladi 1975, so ga takrat šele začeli graditi. Prej se jim itajbrž ni mudilo, saj so mestni promet razmeroma dobro rešili. Že ob koncu 19. stoletja so podrli obzidje starega mesta in okoli njega speljali sloviti Ring, najlepšo avenijo srednje Evrope. Še dlje od mestnega središča so nato ovili še en cestni obroč, "Girll", po večini starih ulic med obema pa promet spe-Ijali enosmerno. Podobno, a po svoje je le reči reševal Pariz. V novejšem delu mesta ''a desnem bregu Sene, so speljali široke hu/evarje, v starinski levi bf'eg so vrezali le dva: Saint-Germain in Saint-Michel. Sicer pa se Jc v Parizu voziti z osebnim avtomobilom racionalno le ponoči in ob nedeljah dopoldne, podnevi se potuje pod zemljo. Iz južnega do Kranjski promet, za ene problem, za druge folklora severnih ali iz vzhodnih do zahodnih predmestij potrebuješ podnevi več ur, pod zemljo ali po krožnih cestah (periferike) pa kako uro. Voziti se v službo manj kot eno uro je normalno, več kot eno uro je pa že malo dolga. Parkirati na ulici se seveda ne da. Amerika je tudi v tem oziru drugačna od Evrope, "Amerika"je tudi v prometu. Ceste za vikat. Neizmerno dolge, široke, ravne, kolikor se le'da, v mestih in med njimi... Tokrat so predmet naše obravnave prometne razmere v mestu Kranj. Do 1988, ko sem začel pisati za Gorenjski glas, je šlo gorenjsko glavno mesto mimo mene. Rečeno drugače: jaz sem se vozil skozenj, kadar smo šli v gore. V mestu pa še danes obvladam samo relacijo, po kateri se pripelješ do Gorenjskega glasa in od njega. V zadnjih letih sem se naučil tudi, kako se pride do porodnišnice in na Gorenjski sejem. Najbolj imenitna pa se mi zdi moja občasna pot v Prešernovo gledališče. Pripeljem se z gorenjskega juga na Labore, se po klancu spustim do Save, čez most in desno na Sejmišče. Od tu pa peš po klancu navzgor do Rožen venske cerkve na Pungertu in po Cankarjevi do gledališča. Pravi užitek, pripra-va^na predstavo in malo svežega zraka po njej, ko se je treba seveda še malo usesti in katero reči, v enem od lokalov starega mesta. Zavedam se, kako so navedene skušnje nezadostne, čisto premajhne, da bi po njih sodil kranjske prometne razmere. Za te je bolj poklicana kolegica Helena Jelovčan. Kakor vsako mesto ima gotovo tudi Kranj svoje prometne zagate. Njegovi občasni obiskovalci in listi, ki se vozijo mimo, imamo občutek, da je mesto kar prepustno. Odkar je mimo njega speljana avtocesta, Kranj ni več ovira za promet od Ljubljane do Celovca in nazaj. Kje so že časi, ko je lahko nepozabni Vitomir Gros na svojem klancu zaprl promet iz Nemčije v Turčijo. Kje je že tista avgustovska sobota leta 1980, ko smo iz loških gmajn masirali proti Brniku, "eliminiral" desant sovražnih padalcev. Izbranci med njimi je bil novinarski kolega Janez Govekar, so se peljali kar skozi mesto, na traktorju in streljali v zrak. Tuji turisti so ustavljali in preplašeno čakali, kaj jih bo doletelo. Pa je bila le mala vojaška objestnost, folklora. "Bilo, a prošlo ..." Promet pa teče in nič ne kaže, da bi se še kdaj ustavi/. Miha Naglic Pločevinasto mesto O kranjskem prometu bi se dalo marsikaj reči. Predvsem pa moramo najprej ločiti med t. i. tekočim in mirujočim prometom. Tekoči promet se odvija po cestah, ulicah; dobre omogočajo normalno pretoč-nost, slabe povzročajo zamaške. Kranj je z obroči okrog mesta razmeroma dobro preskrbljen, čeprav bi se seveda tudi o tem dalo razpravljati. Predvsem manjka severna obvoznica, ki bi razbremenila cesto Staneta Žagarja, dušečo se tudi zaradi številnih semaforjev, ozko Oldhamsko, ki je postala občinska, odkar ima luknjo pri luknji, ter Kidričevo tja do zahodne obvoznice na Zlatem polju. S severno obvoznico, za katero je koridor sicer začrtan, denarja pa ni še niti na obzorju, hi se mesto rešilo veliko "nepotrebnega" prometa. Strokovnjaki kot nujo, s katero se bo treba v novem tisočletju čimprej spopasti, izpostavljajo tudi dostop v mesto z vzhodne obvoznice prek t. i. Žontarjevega travnika in novega mostu do "stare Save" oziroma Merkurja na tej strani Kokre, kjer bi lahko zrasla parkirna hiša. In tako smo že pri mirujočem prometu. Parkiriščih, ki jim posvečamo naslednji dve strani branja. Dejstva, da se Kranj duši v pločevini, ni mogoče zanikati. Ne le staro mestno jedro, za katerega se bo župan slejkoprej moral odločiti, ali ga bo odprl za ves promet, ali pa zaprl z zapornicami, ker tako, kot je zdaj, nima nobenega smisla; z avtomobili so prezasićene tudi vse mestne soseske, od Planine prek Vodovodnega stolpa do Zlatega polja. Študija problematike mirujočega prometa, ki so jo po naročilu iz mestne občine izdelali v Dom-planu, je pred dnevi ugledala luč šele v prvi fazi* V njej prešteva število parkirnih mest in na podlagi preštetih stanovanj, lokalov, podjetij ipd. izračunava, koliko parkirnih mest bi Kranj zares potreboval. Najpomembnejšega poglavja, kam in na kakšen način umestiti dodatna parkirišča, pa v študiji še ni. Po zagotovilih iz Domplana naj bi bila dopolnjena do konca oktobra. Tedaj bo temperatura v mestu gotovo narasla. H. Jelovčan Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj Fotografije: Tina Doki Janez Osojnih, podžupan Mestne občine Kranj V mestu nove parkirne hiše, v soseskah garaže in parkirišča Janez Osojnik, sicer direktor javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj, se v svoji funkciji podžupana in občinskega svetnika posveča predvsem reševanju t. i. komunalnih problemov. PO obilnem sneženju v zadnji zimi in požaru v stanovanjskem bloku v Šorlijevem naselju, ko so se morali gasilci tako rekoč z rokami prikopati mimo zaparkiranih in zasneženih poti do bloka, je bil prav Janez Osojnik tisti, ki je na seji sveta Mestne občine Kranj predlagal izdelavo študije problematike mirujočega prometa v kranjskih soseskah. Študijo so v mestni občini naročili pri kranjski družbi Domplan. Študijo, ki so jo podnaslovih kot prvo fazo, so izdelali pred dnevi in (še) ne izpolnjuje naročila oziroma pričakovanj; ne odgovarja na vprašanje, kje naj bi pridobili nujno potrebna dodatna parkirišča za stanovalce in obiskovalce, ki se v mesto vozijo na delo, po nakupih in drugih opravkih. Prav tako ne vsebuje predlogov, na kakšen način parkirišča graditi." * Kako ocenjujete študijo? "To še ni tisto, kar je občina naročila in kar potrebujemo. Koliko parkirišč v Kranju imamo in koliko jih potrebujemo, že vemo. Še ta teden se bomo z Domplanom, občinskimi urbanisti in "prometniki" dogovorili o smernicah, kam naj bi nova parkirišča praviloma umestili. Na tej podlagi bodo morali v Domplanu študijo dokončati do konca oktobra." * Študija zajema mestna blokovna naselja, ne pa tudi samega mestnega jedra. Zakaj ne? "Obdelave jedra občina niti ni naročila, ker ni predvideno, da bi se mesto odprlo za promet. T.i. dnevne migracije naj bi torej v mestu ne bilo, zato gre tu le za vprašanje parkiranja stanovalcev, ki pa imajo problem bolj ali manj uspešno rešen." * Kaj pa lastniki poslovnih prostorov, ki zdaj prav tako vozijo in parkirajo v mestnem jedru ter zasedajo ulice in trme? "Problem parkiranja dnevnih obiskovalcev v Kranju dejansko ni rešen. Parkirišča okrog ožjega jedra so polna, edini izhod je gradnja parkirnih hiš. Te so predvidene v t.i. kareju A ob gimnaziji oziroma Koroški cesti, na prostoru nekdanjega doma JLA ob Nazorjevi, zanimiva pa je tudi pobuda občinskega svetnika Jaka Piskernika, da bi parkirno hišo gradili ob Gregorčičevi. Ker pa gre za rezervat bodočega dostopa v mesto z vzhodne vpad- Janez Osojnik niče, bo treba počakati na sprejem prostorskih izvedbenih aktov, ki naj bi ta rezervat nekoliko zožili." * Župan je v začetku leta napovedal, da se bo parkirna hiša ob gimnaziji v kombinaciji s poslovno stavbo začela uraditi že letos. Kje se je zataknilo? "Mestna občina je lastnica le približno 25 odstotkov zemljišča, preostala so pred leti dobili nazaj denacionalizacijski upravičenci. Pogajanja z njimi za prodajo ali udeležbo v investiciji še trajajo." * Je res, da zahtevajo 300 mark za kvadratni meter?" "O ceni za zdaj ne bi govoril, ker pogajanja še niso končana. Rad bi poudaril, da parkirne hiše lahko omilijo problem pomanjkanja parkirnih mest za obiskovalce, niso pa rešitev za stanovalce, ki potrebujejo garaže in parkirišča." * Je to odgovor na vprašanje, kako se problema lotiti v spalnih naseljih? "Natančno tako. V soseskah je prihodnost gradnja garaž za prodajo in gradnja dodatnih parkirišč." Tatjana Capuder, krajevna skupnost Vodovodni stolp Vprašali bomo krajane Garaže in parkirišča naj bi v naslednjih letih gradili s samoprispevkom, če bodo odgovori stanovalcev v anketi pritrdilni. V krajevni skupnosti Vodovodni stolp, ki obsega približno 27 hektarov, se stanovanjski bloki dopolnjujejo z individualnimi hišami in številnimi poslovnimi in drugimi objekti, od zavarovalnice, pošte, šole, vrtcev, sodišča, lekarne, bank, nebotičnika do trgovin in gostinskih lokalov. "Pomanjkanje parkirišč občutimo že več let. Na letošnjem sestanku z županom smo že podali delni predlog, kako problem reševati, nadgradili pa smo ga ob ogledu dejanskega stanja. Stare garaže na Begunjski, ki so precej neracionalno grajene, se dajo povečati, medtem ko na Šorli-jevi nadzidava ni mogoče, tu bi šli lahko le pod zemljo. Za zelenice želimo, da ostanejo, razen tam, kjer so že uničene, in bi določene pasove lahko tlakovali ter jih od parkirišč ločili z robniki. Na Šorlijevi bi na račun dodatnih parkirišč žrtvovali tudi stare nasade vrtnic," pravi tajnica krajevne skupnosti Vodovodni stolp Tatjana Capuder. Dodaja, da so sami "našli" prostor za dobrih 300 dodatnih parkirnih mest. V krajevni skupnosti z nestrpnostjo pričakujejo študijo, na podlagi katere bodo med krajani izvedli anketo. Vprašali jih bodo, ali pristajajo na gradnjo za odkup oziroma na samoprispevek. Če bo odgovor pritrdilen, bodo s samoprispevkom gradili postopno, več let, reševali sosesko za sosesko. Že zdaj pa jih skrbijo morebitne prepreke zaradi lastništva zemljišč. V Kranju po naj skromnejše m izračunu manjka 4180, Avtomobili povsod: tudi na pločnikih i Stanovanjske soseske na Planini, pri Vodovodnem stolpu, na Zlatem poljv Število parkirnih mest je bilo računano od 0,5 do 0,8 na stanovanje, kat preseči tudi zato, ker bi bila stanovanja sicer dražja. Desetletja kasneje Razglabljati o tem, kdo je kriv - projektanti, ki niso videli naprej, ali ljudje, ki se ne zadovoljijo več samo z družinskim avtomobilom -seveda nima nikakršnega pomena. Krivi niso niti prvi, niti drugi. Čas je pač prinesel spremembe, višji standard in z njim tudi večjo stopnjo motoriziranosti. Kam spraviti avtomobile, da ne bodo "žrle" že tako skopih zelenic, zasedali pločnikov in poti, ki so namenjene pešcem in kolesarjem, ter ovirali dostopa urgentnim vozilom in smetarjem, je vprašanje, ki ga že nekaj let poslušamo na vseh zborih krajanov. Ne le v centru Kranja, ki je dobesedno zadušen s pločevino, ampak tudi v mlajših stanovanjskih soseskah na Planini, Zlatem polju in pri Vodovodnem stolpu, kjer med redkimi individualnimi prevladujejo večstanovanjske hiše, bloki, vmes pa se najde še kakšen delavski dom, dom upokojencev pa kakšna športna ali večnamenska dvorana, cerkev, gostilna, šola, vrtec, servis, zdravstveni dom in bolnišnica, pa seveda bolj ali manj številni pisarniški prostori, trgovine, gostinski lokali, servisi in še kaj. pisarniške in upravne prostore neto površino teh prostorov, za prodajalne koristno površino, za prireditvene prostore in cerkve število sedežev, za športne objekte bruto površino in število mest za obiskovalce, za gostilne število sedežev, za bolnišnice število bolniških postelj, za šole in vrtce število otrok, za avto-pralnice število pralnih naprav in za servise motornih vozil število mest za popravilo. Vse skupaj so pomnožili še s faktorjem obiskovalcev. Pri določitvi potrebnih parkirnih mest na stanovanjsko enoto v stanovanjskih blokih so se znašli v dilemi, katero vrednost naj upoštevajo. Strokovna literatura govori 0 enem do enem in pol parkirnem mestu na eno stanovanje, odvisno od velikosti stanovanja in stopnje motorizacije dežele. V Kranju so različno velika stanovanja v blokih enakomerno porazdeljena, od garsonjer do štirisobnih stanovanj, zato se potreba po parkirnih mestih suče nekje v sredini med enim in enim in pol mestom na stanovanje. V Domplanu so zato v študiji oba izračuna, minimalnega in maksimalnega. Stanovalci zahtevajo dodatna parkirišča Vse te dejavnosti so za življenje stanovalcev sicer pomembne, a hitro postanejo vsiljivke, ko gre za vprašanje parkiranja njihovih lepo zloščenih konjičkov. V Mestni občini Kranj so po številnih urgentnih klicih krajanov, naj občina vendarle poskrbi za zadostno število parkirnih mest, letos naročili izdelavo študije mirujočega prometa. Nalogo so zaupali strokovnjakom iz Domplana. V Domplanu so opravili obsežno delo. Z ogledi na terenu so prešteli parkirna mesta v posameznih soseskah in conah. Upoštevali so vsa mesta v individualnih in javnih garažah, označena parkirna mesta na javnih parkiriščih ter ob cestah in ulicah, ne pa tudi "divjih" parkirnih mest. Dobili so zanimive podatke. Na Zlatem polju I z zdravstvenim domom so našteli 731 parkirnih mest, pri Vodovodnem stolpu I 1153, pri Vodovodnem stolpu II in III 506, v Šorlijevem naselju 538, na Planini I 1376, na Planini II 1026 in na Planini III 678 parkirnih mest. Najmanj en avto na stanovanje Kot osnovo za izračun števila potrebnih parkirnih mest so vzeli število stanovanj v blokih in hišah kot tudi podatke o spremljajočih dejavnostih, sam izračun pa nato ukrojili po nemških predpisih za mirujoči promet, po katerim se bolj ali manj ravna tudi Ljubljana. Za stanovanjske stavbe so upoštevali število stanovanjskih enot ali postelj v domovih, za Planina najbolj zaparkirana Primerjava med sedanjim in potrebnim številom parkirnih mest je na vseh območjih obdelave pokazala izrazit primanjkljaj, t upoštevanjem kriterija minimalnega potrebnega števila parkirnih mest (eno mesto na stanovanje) se pokritost giblje v razponu od 45 odstotkov v soseski Planina I do 80 odstotkov v soseski Planina II. Ob upoštevanju kriterija maksimalnega števila potrebnih parkirnih mest (eno in pol na stanovanje) pa je pokritost še precej nižja, od 32 odstotkov v soseski Planina I do 60 odstotkov v soseski Vodovodni stolp I. Znotraj vsakega od sedmih območij obdelave so v ožjih conah razhajanja med sedanjim' in potrebnimi parkirišči zelo različna. Gibljejo se od 31-odstotnega pokrivanja do celo 6-odstotnega preseganja po minimalnem kriteriju oziroma od 21- do 92-odstotne-ga pokrivanja po maksimalnem kriteriju. Pri določanju lokacij za dodatna parkirna mesta bo vsekakor treba upoštevati tudi ta podatek- Zlato polje I z zdravstvenim domom: 73! parkirnih mest, potrebnih najmanj 1273 in največ 1638 mest; Vodovodni stolp 1: i 153 mest, potrebnih najmanj 1675 in največ 1930; Vodovodni stolp II in III: 506 mest, potrebnih najmanj 11()9 in največ 1533; Šorlijevo naselje: 538 mest, potrebnih najmanj .911, največ 1322; Planina I: 1376 mest, potrebnih najmanj 3043, največ 4312; Planina II: 1026 mest, potrebnih najmanj 1290, največ 1883; Planina III: 678 mest, potrebnih najmanj 887 in največ 1294 parkirnih mest. Fotografije: Tina Doki Po nekoliko smelejšem pa celo 7904 parkirna mesta na parkiriščih pa in zelenicah so bile načrtovane in zgrajene v šestdesetih do osemdesetih letih. Je bil v časih takratne motorizacije normativ, ki ga projektanti niso smeli Je podoba teh sosesk seveda precej drugačna. Avtomobili kraljujejo povsod. Območja obdelave Zlato polje I, zdravstveni dom je območje večstanovanjske gradnje in objektov zdravstvenega centra (zdravstveni dom, bolnišnica, zobna poliklinika, zavod za zdravstveno ^rstvo) s posameznimi enodružinskimi hišami. Na severozahodu in severu meji na Kidričevo cesto, na vzhodu na Bleivveisovo cesto in Gosposvetsko ulico ter na jugozahodu na Koroško cesto. Območje meri približno enajst hektarov. Vodovodni stolp I (12,5 hektarja) je območje večstanovanjskih in poslovnih objektov (zavarovalnica, H-8, pošta, vrtec Janina, sodišče, Gradbinec, "Kanarček", lekarna, banka, nebotičnik, trgovina Spar in Hervis) s Posameznimi enodružinskimi hišami. Na Zahodu meji na Bleivveisovo cesto, na severu na Oldhamsko, na jugovzhodu pa na Cesto Staneta Žagarja. Vodovodni stolp II in III (14,5 hektara) je °bmočje večstanovanjske gradnje s posamez-ninii enodružinskimi samostojnimi in vrstnici hišami ter vrtcem Kekec. Na zahodu meji ?a Bleivveisovo cesto, na severu na Ulico ^XXI. divizije in Mlakarjevo ulico, na vzhodu na Partizansko cesto ter na jugu na ^'dhamsko cesto. Sorljjevo naselje je območje večstanovanj-gradnje s posameznimi enodružinskimi hišami in osnovno šolo Simona Jenka. Na zahodu ga omejuje Bleivveisova cesta, na severu Gorenjska oblačila in vrstne hiše v Bertoncljevi ulici, na zahodu stanovanjski objekti ob Cesti Kokrškega odreda ter na Jugu Ulica XXXI. divizije. Območje je veliko približno 9,5 hektara. Planina I (25,5 hektarja) je območje večstanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi (trije vrtci, osnovna šola Jakoba Aljaža, dom upokojencev, tržnica, trgovine, poslovni center Planina 3, športna dvorana, kotlarna). Na zahodu meji na objekte Novega doma in vrstne enodružinske hiše ter trgovsko šolo, na severu na Cesto talcev, na vzhodu na pokopališče in ulico Planina ter na jugu na Cesto 1. maja. Planina II (14,5 hektarja) je območje večstanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi (osnovna šola Matije Čopa, pošta, lekarna, trgovine, vrtnarija). Na zahodu meji na Likozarjevo ulico, na severu na vzhodno vpadnico, na vzhodu na Cesto Jaka Platiše ter na jugu na Cesto talcev. Iz območja so izključene cone enodružinske zazidave med Cesto talcev in Ulico Tuga Vidmarja. Planina III (10 hektarov) je območje večstanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi. Na zahodu meji na stanovanjske hiše ob Ručigajevi cesti, na severu na Cesto Staneta Žagarja, na vzhodu na Cesto Jaka Platiše ter na jugu na vzhodno vpadnico. Redarji delajo za proračun Kranjski komunalni redarji so letos na območju občine zaradi napačnega parkiranja mandatno kaznovali okroglo pet tisoč voznikov. Številni plačajo takoj in tako prihranijo Polovični znesek kazni, redki ugovarjajo kazni in se prepustijo razsoji sodnika za Prekrške, nekateri pa listke preprosto prezrejo, upajoč, da jim davku rji ne bodo prišli na sled. Izterjava kazni prek davčnega urada je zadovoljiva, pravijo v mestni občini. Letos je °d nepravilnih parkirnin priteklo v občinski proračun že enajst milijonov tolarjev. Janez Frelih, direktor družbe Domplan Kranj Mešanica strokovnih in političnih rešitev Direktor Domplana zavrača očitek, češ da so dali iz rok le polovično študijo zato, ker do roka niso zmogli ponuditi odgovorov, kje naj Kranj gradi nova parkirna mesta. Po besedah Janeza Freliha Domplanova študija še ni zrela za javnost, niti ni bil namen njenih snovalcev, da bi se o njej javno govorilo, dokler ni kompletna. Šele druga faza študije naj bi namreč dala konkretne odgovore, koliko parkirnih mest naj bi mesto oziroma posamezne soseske dobile, kje in v kakšni obliki. Prva faza študije je čisto strokovno delo. Odločitev, ali bodo v Kranju gradili parkirne hiše, koliko in kje, ali bodo v stanovanjskih soseskah pri načrtovanju gradnje upoštevali eno vozilo na stanovanje ali morda eno in pol, ali bodo asfaltirali zelenice ali gradili garaže, pa ni zgolj stvar stroke, ampak tudi političnih kompromisov, dogovorov znotranj občinskih služb, krajevnih skupnosti, mestnega sveta. * Za danes je, nekako po sili razmer, v zvezi s tem dogovorjen sestanek na občini. Kaj pričakujete? "Pričakujem smernice, po katerih bomo na proste površine, ki so se v študiji pokazale in jih poznamo, lahko zelo hitro vrisali nova parkirišča, garaže, parkirne hiše. Če bo sestanek ustvarjalen, bomo že prihodnji teden študijo kompletirali in oddali naročniku." * Ali to pomeni, da stroka nima pripravljenih rešitev? "Nikakor. Mi seveda lahko povemo, kaj je s strokovnega stališča najbolje, vendar pa, kot sem že dejal, različne variante, ki so mogoče, zahtevajo po eni plati usklajenost z občinskimi urbanističnimi in prometnimi načrti, po drugi pa bodo marsikje potrebni kompromisi. Toliko bolj, ker vidim potencialne ovire v lastništvu zemljišč, na katerih naj bi gradili dodatna parkirišča. Funkcionalna zemljišča okrog blokov namreč še niso določena, lastniki so še vedno Gradbinec, občina, celo Gradiš. Razen tega bo pri izbiri variant in sami gradnji verjetno igral pomembno vlogo tudi denar. Tega vidika mi kot stroka sicer ne obravnavamo, za odločitve pa bo zelo Janez Frelih pomembno, kdo bo nova parkirna mesta plačal in koliko bo zanja pripravljen plačati." * Če torej prav razumem; študija še ni popolna, ker niste hoteli prehitevati z rešitvami, ki bi bile potem morda obrnjene na glavo? Torej ni vzrok na vaši strani, v zamujanju roka? "Tako nekako. Slutimo, da bo študija nekakšna mešanica strokovnih in političnih rešitev. Mi bomo seveda zagovarjali strokovno plat, naročnik pa mora povedati, katere rešitve so bolj in katere manj sprejemljive z vidika udejanjanja. Tak je bil tudi naš dogovor; da se v procesu nastajanja študije dogovori način reševanja." Boris Marčetlč, komandir policijske postaje Kranj Samo kaznovanje ne pomaga Voznikom je treba najprej ponuditi dovolj parkirnih mest, šele potem je kršitelje moralno kaznovati. Kranjski policisti so v prvih devetih mesecih letos v Mestni občini Kranj obravnavali 10.758 kršitev cestnoprometnih predpisov, kar je dvakrat toliko kot v enakem času lani. Samo zaradi napačnega parkiranja so napisali 471 kazenskih lističev. "Prvenstvena naloga policije je, da bedi nad varnostjo prometa oziroma udeležencev. Zato se parkiranju na prepovedanih mestih ne posvečamo toliko, razen v primerih, ko so, denimo, zaradi zaparkiranih pločnikov ogroženi pešci. Aprila smo poskusno vzeli pod drobnogled parkiranje in kršitelje tudi udarili po žepih. Ugotovili smo, da kazen nima posebnega učinka. Vozniki se pred policisti umikajo, ko jim izginejo izpred oči, pa je spet vse po starem," pravi Boris Marčetič. . Po njegovem mora mesto, ki je najbolj problematično, najprej ponuditi dovolj parkirnih mest, šele nato je kršitelje moralno kaznovati. V Kranju na žalost ne primanjkuje le parkirišč za osebna vozila. V zadregi so tudi vozniki tovornih vozil, ki moramo imeti po zakonu svoj parkirni prostor, v resnici pa sta urejeni parkirišči samo na železniški postaji in na Polici. Obe sta premajhni. Vozniki tako parkirajo na ulici v stanovanjskem naselju na Planini, kamor tovornjaki seveda ne sodi- jo. V Kranju bi kazalo čimprej zgraditi načrtovano parkirišče v bližini krožnega križišča. Boris Marčetič pravi, da so v podobni zagati tudi inštruktorji avto šol, ki so se zasidrali na Stritarjevi ob kinu Center. Dokler ne bodo dobili prostora na Primskovem, nimajo kam drugam. KULTURA ureja: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR SKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja so na ogled dela študentov ALU na papirju, nastala v letih 1986 - 1999. V Loškem muzeju jc na ogled prenovljena Platnarska in barvarska zbirka. Muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. V mini galeriji Upravne enote Skofja Loka razstavljajo-člani likovne delavnice, ki so sodelovali v projektu "Oblikovanje embalaže za produkte s kmetij". V galeriji Ivana Gorharja so na ogled dela slikarke Tjaše Demšar V galeriji fara "Novosti iz Mirinega ateljeja" razstavlja slikarka Mira Vršič. V galeriji Knjižnice Ivana Tavčarja je na ogled fotografska razstava Škofjeloški pasijon. POLJANE - V OŠ Poljane, v vrtcu Agata jc na ogled razstava kipov in risb Petra Jovanoviča RADOVLJICA V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava del na papirju slikarja Tomaža (Jorjupa. Čebelarski muzej je odprt vsakdan, razen ob ponedeljkih od 10. do 12 in od 15. do 17. ure. V avli občine Radovljica fotografije na temo "Svetloba sopotij" razstavlja Drago Papler. V galeriji Pasaža si lahko ogledate fotografsko razstavo Kluba amaterskih fotografov Gradee iz Avstrije. V gostišču Zvon na Brezjah razstavlja slikar samorast-nik Miroslav Šumnik. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si ZA UVOD V JENKOVO LETO Mavčiče - Pred spomenikom na Podreči se bodo v ponedeljek, 18. oktobra, predstavniki sveta KS Mavčiče in učenci OŠ Mavčiče in Orehek ob 130-letnici smrti poklonili spominu na velikega pesnika Sorskega polja, Simona Jenka. Učenci bodo ta dan obiskali tudi hišo na Tomšičevi ulici v Kranju, kjer je pesnik umrl, v Prešernovi hiši si bodo ogledali Jenkovo spominsko sobo, v Prešernovem gaju, kjer je Jenko pokopan, pa bodo prižgali sveče in položili cvetje. Zaključek bo na Podreči ob 10.30 uri. • LK. JUTRI ZAČETEK BORŠTNIKOVEGA SREČANJA Maribor - Jutri, v soboto, 16. oktobra, se bo v Mariboru začelo 34. Borštnikovo srečanje, na katerem se bodo do 28. oktobra zvrstile najboljše odrske stvaritve, ki so jih slovenska gledališča pripravila v pretekli sezoni. Tokratno Borštnikovo srečanje bo še posebej svečano, saj letos mineva tudi 80 let od smrti Ignacija Borštnika. Svečane otvoritve se bodo udeležili tudi predstavniki občine Cerklje na Gorenjskem, ki je pred nedavnim za svoj občinski praznik izbrala prav dan smrti tega velikega igralca in cerkljanskega rojaka. • LK. De Profundis ta konec tedna v Grobljah in Lescah Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj Lutkovne gledališče Maribora SONČEK, KJE SI? sobota, 16. oktobra, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA KRANJ .ranj GOHHilSKATREVIZUA GLAS ■ VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE SERVIS ZA PROTOKOLARNE STORITVE Predoslje 39 4000 KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. TEHNIK STREŽBE ali NATAKAR 3 delavci za določen čas - 6 mesecev Pogoji: - V. ali IV. stopnja - gostinska šola, smer tehnik strežbe ali natakar - dve oz. tri leta delovnih izkušenj - znanje tujega jezika - izpit iz higienskega minimuma - 2 mesečno poskusno delo 2. PRIPRAVNIK - TEHNIK STREŽBE ali NATAKAR 2 pripravnika za določen čas Pogoji: - V. ali IV. stopnja - gostinska šola, smer tehnik strežbe ali natakar - znanje tujega jezika - izpit iz higienskega minimuma 3. PRIPRAVNIK - TEHNIK KUHARSTVA ali KUHAR 2 pripravnika za določen čas Pogoji: - V. ali IV. stopnja - gostinska šola; smer tehnik kuharstva ali kuhar - znanje tujega jezika - izpit iz higienskega minimuma Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Vlada Republike Slovenije, Servis za protokolarne storitve, Predoslje 39, 4000 Kranj. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. S SODOBNO SLOVENSKO PESMIJO V SVET Kranj - Kljub bogati pevski tradiciji v Sloveniji ni veliko zborov, ki se lahko pohvalijo z desetletjem neneh-nega kontinuiranega napredka. Komorni zbor De Profundis iz Kranja je eden redkih, ki je doslej dosegal le vzpone. Zbor, ki ga že od ustanovitve vodi dirigentka Branka Potočnik, bodo ljubitelji dobre zborovske glasbe ta konec tedna lahko slišali na dveh koncertih: drevi, 15. oktobra, ob 19.30 uri v grobeljski cerkvi, in v nedeljo, 17. oktobra, ob 19. uri v župnijski cerkvi v Lescah. Nato že konec meseca odhajajo na eno najzahtevnejših pevskih tekmovanj na svetu, Grand Prix v špansko Toloso. Ob tekmovanju bodo pripravili tudi nekaj koncertov v Kataloniji. -Sledi gostovanje v Nemčiji v novembru ter v tej sezoni še snemanje skladbe Damijana Močnika ob izidu njegove avtorske zgoščenke. Na snemanje jih je povabil Radio Slovenija, tudi to sezono sodelujejo na Zborovskem ciklusu Kluba študentov Kranj. Cel kup aktivnosti, ki ob rednem strokovnem delu - dirigentka Branka Potočnik je sicer predavateljica za vokalno tehniko in zboro-vodstvo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani - drži zbor v odlični pevski kondiciji. V novem letu jih čakajo tudi priprave na snemanje njihove druge zgoščenke, na kateri bo -v nasprotju s prvo, na kateri so slovenske ljudske pesmi - precej sodobne glasbe, morda tudi nekaj slovenskih novitet. "Prav to je tudi eno od poslanstev zbora, namreč da kljub vrhunskim mojstrovinam tujih avtorjev reprezentira, še zlasti če tako kot mi nastopa v tujini, tudi dela slovenskih skladateljev," poudarja Branka Potočnik. V komornem zboru De Profundis, ki bo v prihodnjem letu praznoval deseto obletnico delovanja, pojejo večinoma pevci iz Kranja in okolice. Že ob svoji prvi predstavitvi na tekmovanju pevskih zborov Naša pesem leta petindevetdeset v Mariboru so prejeli srebrno plaketo ter dve posebni priznanji, za najbolj prepričljiv nastop zborovodje, ki je prvič na tekmovanju, in posebno priznanje za najbolj prepričljiv nastop zbora, ki je prvič na tekmovanju. Na naslednji Naši pesmi je zbor dosegel zlato plaketo in tako dokazal svojo kvaliteto in umetniško zrelost. Spomladi letos v Mariboru so, tokrat kot edini Gorenjci, prejeli še eno zlato odličje, že njihovo drugo. Uspešni so tudi v tujini. Komorni zbor De Profundis je v letu 1997 zapel na enem najzahtevnejših mednarodnih zborovskih tekmovanj v avstrijskem Spitalu, kjer si je prislužil prvo mesto v glavni kategoriji (umetna pesem) in drugo mesto v kategoriji ljudska BREZJANSKI POGOVOR 1999 Brezje, 15. oktobra - Včeraj je na Brezjah potekal Brezjanski pogovor, na katerem sta med številnimi govorniki in razpravljale i sodelovala tudi stalna sodelavca Gorenjskega glasa publicist Miha Naglic in zgodovinar Jože Dežnian. Zanimive teme o odnosu med cerkvijo in družbo ter človekom in duhovnostjo. Voditeljiea pogovorov Barbara Ravnik Toman, gostitelj P. mag. Ciril A. Božič in radovljiški podžupan Andrej Kokot. Po uspešnih Brezjanskih pogovorih, ki so potekali v letih 1997 in 1998, sta se Gorenjski muzej in Frančiškanski samostan Brezje, z njimi odločila nadaljevati tudi v prihodnje. Na včerajšnjem Brezjanskem pogovoru so posebno pozornost posvetili prelomu tisočletja, svetu vrednot, strpnosti in sožitja, hkrati pa ostajajo zvesti tudi drugim temam, ki so jih obravnavali na prejšnjih posvetih, o marijanstvu, ljudski pobožnosti in romanjih, nuji in mejah transcendence, ekologiji... Med govorniki so tokrat bili P. dr. Leopold Grčar, dr. Lev Kreft, dr. Jože Ramovš, dr. Tone Jamnik, dr. Cvetka Toth, Anton Jurca, Jože Dežman, mag. Črtomir Frelih, p. Darko Žnidaršič, dr. Borut Ošlaj, Miha Naglic, Matjaž Meglic, Bogo Jakopič, dr. Jože Bajzek, mag. Ingrid Russi Zagožen, P. dr. Viktor Papež, Berta Golob in Boštjan Ošlaj. Pogovor je povezovala Barbara Ravnik Toman. V letu 2000 nameravajo Brezjanske pogovore nadgraditi, saj naj bi potekali v znamenju jubilejnega leta 2000, 200-letnice postavitve kapele Marije Pomagaj na Brezjah in 100-letnice posvetitve nove cerkve na Brezjah. • I.K., foto: T. Doki pesem. Lani je na mednarodnem tekmovanju v Miltenbergu v Nemčiji dosegel tretje mesto. Ob tekmovanjih prirejajo številne samostojne koncerte ter sodelujejo na pevskih srečanjih doma in v tujini. Doslej so gostovali v Nemčiji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, v Španiji in na Slovaškem. Na Evropskem zborovskem simpoziju, ki je bil leta 1995 v Ljubljani, je bil De Profundis študijski zbor. Potem ko je v pretekli sezoni izdal svojo prvo CD ploščo s slovenskim1, ljudskimi pesmimi, to sezono nadaljuje s študijem zahtevnega i11! obsežnejšega koncertnega repetoarja. "To pomeni," pojasnjuj* dirigentka Branka Potočnik, "da so odslej na programu <-tudi kompleksna a capclla dela. Tako na primer skladba Benjamina Brittna Hymn to St. Cecilia in Die erste Elegie Einojuhania Rautavaare, ki jo je bilo v izvedbi zbora D« Profundis tudi prvič moč slišati v Sloveniji." Zbor ta čas šteje 29 članov in kot pravi dirigentka, bi bili veseli še kakšnega pevca z nekaj izkušnjami in voljo do dela-Predvsem jim primanjkuje tenoristov. Tisti, ki bi jih prepevanje v zboru De Profundis veselilo, lahko pokličejo na telefonsko številko 634 078, zvečer. • M. A. Po prvi letošnji premieri jeseniških lutkarjev PAVLIHA IN ROKOMAUH ZA ZAČETEK Hrušica - Kot vsa "zaresna" gledališča je novo sezono s pre-miero Pavliha in rokomauli začelo tudi Lutkovno gledališče ZGIM na Jesenicah. Da so otroci lutke poleti pogrešali, je zgovorno pričala do zadnjega kotička polna dvorana v kulturnem domu na 11 rušici, kjer je malo občinstvo navdušeno spremljalo prigode priljubljenega hudomušnega Pavline. V predstavi Pavliha in rokomauh, avtorja Nika Kureta, nastopajo Mira Bolte, Nataša Škrilee - Rožič in Nina Slamnik. Lutke in scena so delo Marine Bučar, režiser predstave je Rado Mužan. Kot je povedal Rado Mužan, vodja in organizator Lutkovnega gledališča ZGM Jesenice, so se jeseniški lutkarji v zadnjem času načrtno usmerili v delo s klasično ročno leseno lutko, ki je pr' otrocih še vedno zelo lepo sprejeta. Ročna lutka je, pojasnjuje, tipično ljudska lutka. Včasih je rabila zlasti kot sejemska lutka in preprosti ljudje, ki so imeli na sejmu kup drugih opravkov, so se ustavljali pred lutkarjevo hišico samo mimogrede. Lutkar je moral zato oblikovati čisto svojsko dramaturgijo: igre niso smele biti "igre", marveč le kratki prizori; dejanje ni smelo biti krojeno po pravilih poetike z vzponom, viškom in padcem, marveč je povezane motive nizalo v ravni črti drugega za drugim tako, daje mogel užiti svoj polni delež od predstave tako tisti gledalec, ki je morda zamudil začetek, kakor tisti, ki gaje opravek klical drugam še pred koncem. Mladi gledalci, pravi, tovrstne predstave radi obiskujejo. In prav njihovo navdušenje je tisto, ki jeseniške lutkarje spodbuja za delo naprej. "Dobiček prav gotovo ne, saj prav zaradi večne stiske z denarjem pripravljamo predstave, ki ne zahtevajo bogate scene in v kateri en sam igralec lahko odigra več vlog." Ob tem se želijo publiki približati tudi s premišljeno izbiro komunikacije - domačemu občinstvu ponujajo predstave v gorenjskem narečju, vsaj eno predstavo na leto pa pripravijo brez besedila, le z animacijami in pantomimo. Zato, da jih razume tudi občinstvo na gostovanjih v tujini. . "Zelo veseli smo, da tudi letos z nami kot režiser dela Matija Milčinski, s katerim smo dosegli že veliko lepih uspehov na lutkovnem področju. Prav tako radi sodelujemo z gospo Marino Bačar, ki tudi v tej sezoni za naše gledališče oblikuje lutke in sceno," je še povedal Rado Mužan. • M.A. DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Škrjanc _ Družina Končan brez stanovanja, v drvarnici Vlažno, mrzlo in pretesno Sredi septembra potekla najemna pogodba - S petletnim otrokom ostala na cesti - Petdeset tisočakov premalo za najemnino in preživetje - Začasen dom v drvarnici. Komenda, 15. oktobra - Večeri in jutra so že pošteno mrzli. Med jonskim zidovjem in ob slabi kurjavi še bolj. Mlada zakonca Končan se bojita zime, saj svojega začasnega doma ne bosta mogla °Rreti. Pred dobrim mesecem jima je potekla najemna pogodba in jnorali so se izseliti. Ostali so dobesedno na cesti. Mesečni prejem-Končanovih zadoščajo komaj za preživetje. Najemnine ne /.moreta« kaj šele polletnega predplačila, ki ga zahteva skoraj vsak lastnik stanovanja. Zaprosila sta za socialno stanovanje, vendar tudi pri tatn nista imela sreče. Pri sorodnikih sta zasilno uredila nekdanjo ^varnico, ki je vlažna in mrzla, da človeka vse mine, vendar še Vedno bolje kot bivališče "pod milini nebom". Zakonca Almira in Matjaž ^°nčan spadata med tiste nesrečnike, ki pri urejanju sta-n°vanja ne morejo računati na Pomoč staršev, nimata velikih Prihrankov, z mesečnim *98lužkom, dela le Almira in ..8,cer prek javnih del neguje otroke v kranjskem vrtcu Mavrica, Matjaž pa je trenutno brezposeln, komaj vezeta začetak s koncem meseca, zato stanovanja ne le da ne moreta Kupiti, tudi najameta ga zelo tažko. Do sredine minulega Meseca je še nekako šlo, saj so s hčerko živeli v Podblici, kjer J'rna ni bilo treba plačevati naj-ernnine, saj sta negovala bolnega lastnika hiše in brunarice, v kateri je živela mlada družina. Lastnik je junija letos umrl, n brano in zabavni program z ansamblom Glasic ter humoristom Umijem. V sklopu izleta ho tudi obisk vinske kleti Kmetije Prinčič v Kozani, kjer bo možno po izredno ugodni ceni kupiti mlado vino in vrhunska buteljčna vina prejšnjih let Zakaj ravno ta kmetija izmed 140 briških vinarjev'.' Kmetija Prinčič je za svoja vrhunska vina že večkrat osvojila prehodni pokal Svetega Roka! Cena četrtkovega Martinovega izleta je izjemno ugodna, samo 3.690 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane pa Integral Tržič tudi tokrat omogoča najnižjo ceno 2.500 SIT. Os/ali dve Integralov! ponudbi pa v torek. Informacije: 064/ 223-444 in 223-111 Ostale informacije in prijave za vse IZLETE naštetih najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223-444 v malooglasiti službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno vplačati celotno ceno izleta in si hkrati rezervirati sedež v avtobusu! PIVOVARNA UNION i Bo res odneslo prenaseljeno Zemljo? Marko Jenšterle, zunanji sodelavec V dneh, ko po vsem svetu slavijo rojstvo šestmilijardtega Zemljana in se ob tem že ubadajo s ključnimi populacijskimi, ekološkimi, gospodarski/ni in drugimi vprašanji, se je dobro spomniti besed, ki mi jih je nekoč izrekel Janez Hlebanja, naš gorenjski rojak, ki že desetletja živi v brazilskem velemestu Sao Paulu. Če namreč kdo ve, kaj je to prenaseljenost, potem so to vsekakor prebivalci svetovnih velemest. Po podatkih iz leta 1995 je Sao Paulo s 16,4 milijona prebivalcev drugo največje mesto na svetu (za Tokiom - 26,S milijona). Projekcija za leto 2015 pa kaže, da bo drugo mesto na lestvici izgubil. Padel bo na šesto mesto in imel 20,8 milijona prebivalcev. Janez Hlebanja je torej dejal: "Veš, vse tole, kar se dogaja na svetu, ni nič dobrega. Vsi samo nekaj črpamo iz Zemlje, nihče pa ničesar ne vrača. Mehanika pa je zelo enostavna. Zemlja bo počasi dobila ohtar', zgubila ravnotežje in zletela iz svoje tirnice. " In nato me je še pomiri/, da se v vesolju zaradi tega ne bo nihče "sekira/"... Naš rojak seveda ne govori na pamet. V domovini ga poznamo kot enega naših najuspešnejših poslovnežev v svetu, ki si je bogastvo zgradil iz nič, saj, kol pravi, v Sao Paulu denar leži po tleh, le pobrali ga je treba znati. Temeljni problem človeštva je ravno v tem, da večina prebivalstvu tti/na tega osnovnega znanja /'obiranja denarja, pogosto tudi zato, ker prihaja iz okolja, v katerem pojma denarja niti ne poznajo, saj so še vedno odvisni predvsem od narave, ki ti, če se do nje primerno vedeš, daje za življenje osnovno potrebne stvari. Teh seveda ni veliko, problem pa nastane v tistem hipu, ko se vzbudijo naše želje. Podatki pravijo, da 20 odstotkov bogatih držav />otroši kar 86 odstotkov vseh naravnih virov, pri tem pa 60 odstotkov od 4,4 milijarde svetovnih revežev nima dostopa ne do pitne vode ne do osnovne zdravstvene infrastrukture. Ko se torej veselimo številke šest milijard, nam mora biti jasno, da ogromno večino med njimi zavzemajo revni. Kar ena milijarda ljudi recimo živi v Indiji, od leta 1950 dalje pa je 90 odstotkov rasti prebivalstva treba pripisati državam v razvo- ju. Vsako leto se število Zemljanov poveča za 78 milijonov ljudi, samo od leta 1960 dalje pa se je prebivalstvo podvojilo. Ob teh številkah, ki si jih v glavi večinoma niti ne znamo več praktično predstavljati, se je vredno zamisliti tudi nad tem, kako razviti v paniki pred navalom nerazvitih gradijo vse višji zid med enim in drugim svetom. Če pogledamo samo proces združevanja Evrope, se hitro vidi, da se kontinent ne deli več na nekdanji Vzhod in Zahod, ampak vse bolj na bogati Sever in revnejši Jug. Povsem logično je, da se zato naša država na moč prizadeva prestopiti ta magični prag, toliko bolj, ker je tudi geografsko ravno na meji obeh novih Evrop. Slovenija glede tega ni nobena posebnost. Enake probleme imajo tudi mnogi drugi, po številu in zgodovinskem pomenu precej večji narodi. Mehičani na primer, ki se lahko ponašajo z eno najpomembnejših svetovnih kultur, />a jim ta še zdaleč ne odpira vrat v ZDA, kjer so si za preprečitev njihovega prehoda meje izbrali vrsto metod. Ob visoki fizični meji med Mehiko in ZDA obstajajo še bolj prefinjenc metode, kot je recimo ta, da morajo Mehičani za ameriški vizum plačali 40 dolarjev, pred leni pa več kot pet minut po komercialnem telefonu ameriškega konzulata (vsaka minuta jih stane dodatni dolar) avtonntlu odgovarjati na različna vprašanja. Šele po tem jim določijo termin sestanka na konzulatu, kjer pa jim vizum da/o ali pa tudi ne. In če ga na koncu dobi/o, jim ta omogoča gibanje samo v pasu do 50 kilometrov od meje. Procedura za vstop v ameriško notranjost je namreč še veliko strožja. Se bo tako do ljudi onstran meje v prihodnje ravnala tudi združena Evropa? Janez Hlebanja bi verjetno odgovoril, da nas ni treba skrbeti, kajti dva milijona Slovencev je tako zanemarljivo število, da se z njim na prenaseljeni Zemlji nihče ne bo ukvarjal. V vesolju pa še toliko manj. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Trenutki našega vsakdana Napake v raju Peter Čolnar, zunanji sodelavec Nekdo je v šali zapisal, da je v raju morda res dobro podnebje, vendar je v peklu boljša družba. Včasih sem prepričan, da velja to tudi za našo oblast. V vladi se res dobro živi, vendar je v opoziciji več odkritosti in dobrega počutja. Seveda igra ključno vlogo pri tem osebna morala. Samovšečnih ljudi prav nič ne moti sprenevedanje in prikrojevanje resnice. Pomembno je, da jim verjamejo drugi. Pri njih velja človek toliko, kolikor se ceni sam, o sebi pa imajo škodljivo visoko mnenje. Nihče nima vedno prav. Ne vem, zakaj to ne bi velja/o tudi za "večno" slovensko oblastno strukturo. Kdor hoče imeti vedno prav, mora pogosto menjati svoje mnenje. Takšna resnica pa seveda ni pisana na kožo samovšečni avantgardi. Morda gre za ostre misli, ki pa se vseeno porajajo ob nekaterih reakcijah na predloge socialdemokratske stranke. Vse bolj je očitno, da jim oblastniki nasprotujejo samo zato, ker so jih predlagali nepravi ljudje. Poglejmo kot prvi primer predloge sprememb enega od osnov pokojninske reforme, kjer se je oblast močno osmešila. Socialdemokrati so predlagali uveljavitev drugega pokojninskega stebra, kar je vladna večina zavrnila. Smešno pri tem je, da so se v SDS samo zavzeli za prvotni vladni predlog. Razlaga, da gre za strokov/to odločitev, je več kot nenavadna, ker so tudi "drugi steber" izdelali in predlagali isti vladni ljudje ob zagotavljati/it, da brez tega sploh ne bo reforme. Mar nt prav celo, če se za vladni predlog opredelijo nepravi ljudje? Vzemimo drug primer, spremembo volil/te zakonodaje. Ni malo ljudi, to pa potrjujejo celo, sicer večkrat navijaško zmanipu-lirane, raziskave javnega mnenja, da bi bil večinski volilni sistem najbolj v prid naši največji politični stranki. Kljub temu da so se zanj izrekli ljudje na rejerendu-mu, da je odločitev podprlo tudi ustavno sodišče, mu, vsaj zasedaj, odločujoči dejavnosti v LDS še nasprotujejo do mere, ki zbuja dvom o demokratičnosti našega političnega sistema. Bo kar držala ugotovitev komentatorja, ki je zapisal, da je problem samo v tem, ker se za stvar zavzema napačni človek - Janez Janša. Tudi tretji primer, predlog o uvajanju slovenske poklicne vojske, je očitno naletel na mino iz istega vzroka. Neverjetno, kako so nekateri obsedeni z Janezom Janšo, še bolj pa, kako jim je uspelo, da so pri precejšnjem številu ljudi uspeli spremeniti enega od glavnih junakov slovenske osamosvojitvene vojske, v "zlobnega, grdega in pokvarjenega"! Pred kratkim smo v Gorenjskem glasu lahko brali pismo nekega povsem nerazgledanega (morda pa naščuvano zaslepljenega bralca), kije vse napake slovenske oblasti zlival kot gnojnico na SDS. Kot da bi bila to stranka na oblasti, ki odloča! Seveda ima človek vso pravico povedati, kaj misli, konec koncev pa je njegovo mnenje po svoje tudi zanimivo, če že ni v njem nekaj simbolike stvarnosti, zaradi katere vodenje naše države v Evropi ni najbolj priljubljeno. Ali ni predlog o prenehanju obveznega služenja vojaškega roka v mirnem času kot "pisan na kožo" LDS in zagovornikom slovenskega komunizma? Za "oboroženo nevtralnost"so se zavzemali, ko je Slovenija najbolj potrebovala vojaško obrambo. Izvajali so spektakularne, skoraj cirkuške, nastope za civilno služenje vojaškega roka. Je šlo samo za zunanjo podobo ali pa jih je sedaj povsem zmedel tisti "grdi, zlobni in pokvarjeni"? Očitki so več A o/ prozorni. Šlo naj bi za predlog v predvolilnem času. kot da to pri nas ne bi bilo vedno. Neprepričljiva podtikanja: Potem ne bi bi/o mogoče izvajati zdravniških pregledov in ne bi imeli evidence obveznikov. Za pokHcno vojsko ne bi bilo zanimanja. SDS ni dala pismenega predloga, V enem letu tega ni mogoče izvesti... Nekateri pač hočejo imeti vedno prav. Živijo v svojem raju. Na začetku desetletja, ko je šlo za odpor proti JLA, so govorili isto: premisliti, počakati, analizirati, samostojnost bo dražja, postali bomo afriška banana republika. Ob vsem še potvarjajo dejstva. Nihče ne zahteva, da je treba stvar urediti v enem letu, v enem letu pa zagotovo lahko sprejmemo potrebno zakonodajo. Sicer pa smo manj kot eno leto potrebovali za organizacijo učinkovitega odpora, ko je bilo to nujno. Res bi rad vedel, kaj konkretno slabega je komu naredil Janez Janša. Mar gre samo za to, da ob bogu in angelčkih v nebesih potrebujemo tudi hudiča? Črno ob belem, tako kot je nekoč bilo? PREJELI SMO Maturanti H. V svojem pismu o maturantih sem v cenjenem glasilu problematizira/ ravnanje jeseniške gimnazije, ki na petdeseto jubilejno obletnico ni povabila dveh tedanjih maturantov: Albine Sedej in Franceta Markeža. Javno vprašanje in zahteva po opravičilu je bila naslovljena na javno šolsko ustanovo, ne na Bralka Škrlja. Zato njegovega odgovora in neopraviči-la ne sprejemam ravno toliko, kolikor me ta ne zanima in kolikor se mi zdi nerelevanten. Še enkrat postavljam svoj apel- gimnazija naj prizna pravico dveh zanjo neobstoječih maturantov, se jima opraviči in jima dostavi pripadajoči javni spominski priznanji. Javna šolska ustanova, naj ponovim, namreč ni zasebni center takih ali drugačnih (ideoloških) klanov, še najmanj Bralka Skr/ja, ki si je v svojem odgovoru kot kakšen sicilijanski Boter vnovič vzel pravico govoriti v imenu šole. Pač pa je na Škrljev odgovor potrebno odgovoriti iz drugih razlogov. V sarkazem zavitemu partijskemu cinizmu je namreč potrebno postaviti povsem jasno mejo. Škrlju preprosto ne dovolim, da zavržnim in lustralornim dejanjem nekega totalitarnega časa, katerega služabnik je bil, podaljšuje življenjsko dobo v čas formalne demokracije. To govorim v imenu njegovega zadnjega stavka v odgovoru, češ pametnemu hodi dovolj! Spregovoril sem, ker je bilo tega dovolj in preveč. Satno partijsko sprevržena pamet lahko človeku, kije moral zapustiti domovino pred partijci njegove krvne skupine, če je želel intelektualno in bivanjsko preživeli, cinično podtakne, da se je "ugreznil", nemara na "Kanarske otoke". V tem zapisu bi želel pri Škrlju pričarali vsaj /tekaj liste srčne tesnobe, ki jo je doživljal njegov sošolec, ko je odhajal iz domovine na "Kanarske otoke". Strinjam se s Škrljevo najavo tožbe. Takrat bo tudi njegova pamet dojela, kako se pride do naslova tistega, ki ga želiš doseči. Kako, misli, bo sodišče prišlo do mojega naslova, ko me bo vabilo na razpravo; in kako, misli, bo prišlo do naslova glavne priče v postopku, ki živi v Torontu in ne na Kanarskih otokih. Naj odgovorim? Natanko tako, kot bi javna šola, gimnazija, in Škrlj, če mu je zaupala organizacijo prireditve, morala priti do njegovega naslova. Tako enostavno je to. Dvom, ki sem ga izrazil, je bil pač v tem, da jima ni bilo do tega, domnevam da iz lustratorno ideoloških razlogov. Kako Škrlj ve, da o "tistih časih" nič ne vem, iz lastnih izkušenj ("ker je to zanj že zgodovina"), temveč po interpretacijah, če me, kot zatrjuje, osebno ne pozna. Bo to trditev ponovil pod prisego na sodišču? Preden javno lektorira moje tekste, bi se m zdelo bolj higienično in primerih je, da bi polektoriral svojo zatm sporno partijsko preteklost, ki 1 samo po mojem mnenju ni bm cvetober tolerance. Če želi v*J argumentov, naj pove, imam jih M zadosti, glede na njegovo nagnj? nost k zaključkom v latinščini M Ius superat vires! Mag. Jane/ Markeš, Bohinj* Stara Fužina Vladi Republike Slovenije, predsedniku Gregorčičeva u L 20, 1000 Ljubljana Predlagam vladi RS, da sprejmi sklep o določitvi leta 2000 za lem ustvarjanja pogojev za ohranjanji kulturnih izročil in kulturni, dediščine v prihajajočem tisoči letju. Ob sprejemanju sklepa naj vlada imenuje na predlog Ministrstva zd kulturo, institucij, kise ukvarjajo s kulturno dediščino in verskih skupnosti, odbor za pripravo it1 izvedbo predloga ter določi koordinatorja, ki bi predsedoval odboru Naloga odbora bi bila priprava in sprejem aktivnega programa nalog in aktivnosti v zvezi z izvedbo predloga. Za izdelavo predloga naj bi odbor povabil k sodelovanju tudi državljane, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo poklicno, amatersko ali ljubiteljsko. Vse druge odločitve, ki so potrebne za izvedbo predloga, prepuščam vladi. Kratka obrazložitev. Za predlog sem se od/oči/, km sem v raznih upravnih in sodnih postopkih sprevidel, da organi oblasti pri reševaju zadev /h' upoštevajo bistva vlog in sprejemajo odločitve, ki so v škodo ohranjanju dediščine. Več o tem born napisal koordinatorju odbora, če bo vlada sprejela moj predlog. Morda samo en primer. Na$ mlin je star 500 let. Iz takratnih zapiskov je razvidno, da je takratni lastnik gradu Brdo p! Jurij Ekgh odločil v svojstvu sodnega organa v sporu zaradi vode med vasmi, da naj teče proti vttsetna Predoslje in Suha, da bo gnala stope in mline. Danes ti pa v upravnem postopku zabrusi upravni uslužbenec, da nimaš dovoljenja za uporabo vode za pogon mlina. Namesto da bi priznal stare vodne pravice. Katera 500 let stara bajta pa ima danes zahtevana gradbena dovoljenja. V vednost: Ministrstvo za kulturo, Cankarjeva c. 5, Ljubljana Jože Dolhar 142 Piše: Miha Naglic Ana Florjaneič, borka za knjižnico Ko se spravljam k pisanju teh vrstic, listam po knjigi, ki mi posluži za vir in navdih. Lepa je, pripoveduje o tistem, kar obelit njen naslov: Knjižnice na Škofjeloškem. Podnaslov: Jubilejni zbornik ob 50-letnici Knjižnice Ivana Tavčarja Skofja Loka, 1995. Uredila jo jc Ana Florjančič, ravnateljica te kulturne ustanove v letih 1994-98, gospa, ki se je pred letom u/>okoji/a. dobršen del svojega življenja /m je preživela kol prava borka, v boju za dobro knjige in knjižnic. Spominjam se je iz srede osemdesetih, ko je v leda njem občinskem odboru za kulturo zastopala Knjižnico Ivana Tavčarja (KIT). Na tistih sejah smo kar naprej poslušali ene in iste litanije — da je denarja premalo, kar ga je, je pa že razdeljen. Ob tem smo modro molčali, prikimava/i in hkrati S figo v žepu premišljevali, kako bi v samoupravnem "/obiranju " do naslednje seje pridobili kak dinar več za svoj lonček. Ana Florjančič je nastopala drugače; brez dlake na jeziku, na ves glas in naravnost je izpovedala, kar ji je ležalo na duši in bilo hkrati v interesu ustanove, ki jo je zastopala. Pomagalo ni nič, a bilo je značajno. "Sistem" je deloval po svoje, gospod Vlado Rozman, poklicni tajnik loške kulturne skupnosti, pa je take besedne izlive prestaja/ kot krokodil v močvirju, ko ga zaliva tropski dež; naj bo še Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon tako močan, kote mu ne premoči... V novem režimu, ko je bila že ravnateljica KIT in se je zanjo še bolj izpostavila, so vlogo krokodila prevzeli župani in občinski svetniki; nanje so se kakor ploha ulile njene besede. Prestali so jih suhi. I razpravi na seji škofjeloškega občinskega sveta, jc 14. maja 1995 zatrdila: "Knjižnica jc kol oltjekt posebnega pomena za samo mesto, tega se zavedajo povsod po svetu, zato namenjajo knjižnicam izbrano lokacijo in reprezentančen videz. Knjižnica je hiša učenosti, v njej se pretakajo informacije, tu je doma velikansko znanje, torej j c po svoji vsebini nekakšna glava za mestno telo. Zato ji morata mesto in Občina Skofja Loka nameniti izbrano lokacijo in seveda z okoljem ujeto lepo zunanjost ..." Figo! Že res, da knjižnica sodi nekam pod vrh (po možnosti na podstrešje), kdo je glava, se pa tudi ve. Glava smo mi, Oblast! In knjižnica bo tam, kamor jo bomo mi postavili. ANA FLORJANČIČ se je rodila 22. julija 1944 v Vipavi. Ko je 1964 končala učiteljišče v Tolminu, jo je knjižničarka Marta Filip opozorila na novi študij knjižničarstva na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Zaprosila je za štipendijo in jo dobila, po diplomi (1967) pa še službo v Knjižnici dr. Karla Lavriča v Ajdovščini. Tu je opravila nekatera pionirska dela. Trdi, da je prva v Sloveniji, ki je uporabila metodo potujočega kovčka; dva je napolnila s knjigami in ju poslala v tovarno Tekstina v Ajdoviščini. Poskus je uspel, delavke so brale! Naša knjižničarka se je Zgledovala po Zdenki Srnole, ženi pisatelja Dominika, sija/ni knjižničarki v tedanji Delavski knjižnici v Ljubljani. Ajdovsko knjižnico je vodila do 1974, koje dobila službo v KIT; njena življenjska pot se je že pred tem združila s potjo Pavla Florjančiča in jo prinesla v Škof jo Loko. Janko Krek. prvi ravnatelj KIT, je 1970 zapisal: "/.elitno pa tudi, da Ločani ne bi še 25 let (kot doslej!) čakali na nov kulturni dom ali kulturno središče ali kakor koli že imenujemo to dolgo pričakovano zgradbo, v kateri bi našle svoj končni dom vse kulturne dejavnosti našega mesta. 'Želimo, da bi v njem dokončno našla primerne prostore tudi knjižnica za vse svoje oddelke in da je ne bi trpali in selili v adaptirane stare zgradbe, kjer bi izločena iz drugega kulturnega dogajanja prav gotovo stagnirala." — "Kako aktualno razmišljanje!", je ob tem zaklicala Ana Florjančič, v zborniku 1995. "Kaj lahko rečmto danes, ko je preteklo ponovnih 25 let? Knjižnica se je pred 17 leti sicer preselila v sedanje prostore, vendar je v vseh teh letih doživela nesluten razvoj in obseg, zato danes poka po vseh šivih in kliče po razširitvi ali preselitvi..." Kaj zdaj? Knjige in knjižnice imajo tudi na Škofjeloškem svojo usodo, solzne besede knjižni- Ana Florjančič carjev se še naprej ulivajo kakor dež, krokodila ne ganejo ... Kako dolgo še? • Miha Naglic LAS SINDIKATOV SVET KRANJSKIH SLVDIIiATOV Nadaljevanka v Planiki Dve vrsti ljudi: se zaposleni in odpuščeni So bivši delavci Planike spet potegnili krajši konec, v septembrski številki Iksa piše Majda Maček Jančič. Po stečaju in Pnsjini poravnavi Planikina zgodba še nima konca. Svet kranjskih sindikatov zahteva od vodstva panike, da spoštuje ob prisilni poravnavi spre-'6t dogovor, da v Planiki ne smejo več °dpuščati delavcev. Tudi lastniki so se namreč zvezali, da bodo ljudje, ki so jih po prisilni Poravnavi obdržali v podjetju, obdržali delo. Ob bitki za ohranitev sedanjih delovnih mest pa je aktualna še ena plat Planikine zadeve. Gre za delav-Ce. ki so imeli do Planike terjatve v stečajnem postopku, za dve vrsti ljudi glede na to, kako so jim bile Pfenane terjatve v postopku prisilne poravnave. Po Prisilni poravnavi je Planika vsem delavcem upnikom decembra lani predlagala, naj prijavljene terjat-Ve spremenijo v lastninski delež podjetja in o tem Podpišejo pogodbo. Večina delavcev se je za ta Predlog odločilo, in sicer pretežno še zaposlenih delavcev. Ostali, ki so po 31. avgustu lani ostali brez ^ela, pa se večidel niso odločili za kapitalizacijo Svojih terjatev. Prvim je stečajni upravitelj njihove Matve priznal, ostalim jih je prerekal. Terjatve je sindikat za delavce vlagal dvakrat: Prvič vse tiste, ki so prišle v poštev po zakonu o jamstvenem skladu (neizplačane plače, lanski dopust, odškodnine za nesreče pri delu, odpravnine, kar so dobili plačano že lansko jesen) in drugič tudi vse ostale: regres za letni dopust, zadolžnice, stroške prevozov na đelo, prehrane, jubilejne nagrade, pogodbeno delo in drugo. kar dvakrat "kaznovani": izgubili so delo in še odpravnino, piše Majda Maček Jančič, ki v zapisu o Planiki razglablja tudi o zakonih in sodni praksi, ki zadevajo odpravnino in delavcem niso nič kaj naklonjeni. Po prejetih sklepih okrožnega sodišča so v pravni službi Sveta kranjskih sindikatov morali pozvati vse prizadete, ki so jim bile terjatve prerekane, naj se izjasnijo o tem, ali želijo vložiti tožbo ali ne. Delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred stečajem, imajo možnost s tožbo za odpravnino uspeti, zato so se v veliki meri odločali za takšen korak. Drugim, ki jim je bila stečajna odpravnina prerekana in bi je tudi s tožbo ne imeli možnosti doseči, pa so zaradi pravdnih stroškov tožbo odsvetovali. Tako se zanjo ni odločil nihče od prizadetih. Če bi se, bi mu tožbo sicer vložili kljub pričakovanju neuspeha. Sedaj je najvažnejše, da bi se Planika sčasoma povzpela na zeleno vejo. To je pomembno tako za delavce, ki so ostali v tovarni in za katere je sindikat uspel doseči dogovor, da bodo delo obdržali, kot tudi za tiste, ki jim je Planika dolžna poplačati terjatve iz stečajnega postopka, ki jim jih je stečajni upravitelj priznal. Terjatev iz naslova odpravnin, ki predstavljajo naj-večji delež prijavljenih terjatev, stečajni upravitelj ni Priznal, razen tistim, ki so se odločili za kapitalizacijo. Tako niso bile priznane odpravnine tehnološkim Presežkom, ki jim je prenehalo delovno razmerje že nekaj let pred stečajem, niti t.i. "stečajne odpravni-ne". Delavci Planike, ki so izgubili delo, so bili tako Stečajni upravitelj je vsem upnikom, ne glede na to, ali so svoje terjatve kapitalizirali ali ne, priznal prednostne terjatve. To so neizplačane plače, obresti in odškodnine za neizkoriščeni lanski dopust, ki se izplačajo stoodstotno. Neprednostne pa so regres za letni dopust, zadolžnice, potni stroški, prehrana, pogodbeno delo. Ti se poplačajo le 0,5-odstotno, kar je bilo sklenjeno s pravnomočno prisilno poravnavo. Vse priznane terjatve mora podjetje upnikom izplačati v roku enega leta od sklenjene prisilne poravnave, torej do konca maja leta 2000. Glasovalni stroj je zmlel sindikalni predlog Položaj prihodnjih upokojencev bo bistveno slabši od današnjega Predloga amandmajev k predlogu skem zavarovanju, ki ju je skušal v v'ti Svet kranjskih sindikatov, sta v ^Udi v parlamentarnem odboru za delo, zdravstvo, družino in socialne zadeve ju niso sprejeli. Slo je za zakonska člena, ki urejata odmero Pokojnine na osnovi 18 zavarovalnih let, kjer je Svet kranjskih sindikatov predlagal, naj-toi se za Pokojnino obračunavali prispevki katerihkoli zbranih 18 let v delovni dobi, in ne zaporednih, kot je bilo v predlogu. Svet kranjskih sindikatov je predlagal, naj bi v 37. členu zakona odmero pokojnine uredili tako, da bi s_e ta odmerila od mesečnega povprečja plač, ki Jih je zavarovanec prejel, oziroma od zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani Prispevki, v katerihkoli izbranih 18 letih zavaro-vanja po letu 1970, ki so zanj najugodnejša. v" 387. členu pa so predlagali, da se zavarovan-Cu) ki se upokoji v letu uveljavitve novega zako-na, pokojninsko osnovo določi na podlagi plač °2iroma zavarovalnih osnov iz najugodnejših ?aPorednih 10 let zavarovanja pred uveljavitvijo zakona. Po uveljavitvi zakona se v začetku kakega naslednjega koledarskega leta °°računsko obdobje podaljša za 4 mesece, v$e dokler ne doseže 18 let zavarovanja do Pogajanja v Zvezdi Septembra so bila končana tudi pogajanja za sprejem in podpis dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju v tekstilni tovarni Zvezda. Participacijski dogovor, ki ga je izdelala Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov, je solidna osnova za delovanje sveta delavcev. Dogovor je sklenjen za določen čas, veljati pa začne, ko ga podpišeta direktor in predsednik sveta delavcev. Zakona o pokojninskem in invalid-prid bodočim upokojencem uvelja-parlamentu doživela polom. zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, in sicer za izbrana leta, ki so za zavarovanca najbolj ugodna. Podaljševanje števila let zavarovalne dobe, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove ob že tako nizkih in realno padajočih prejemkih zaposlenih in predlagani bistveno nižji odstotek za odmero pokojninske osnove (z dosedanjih 85 na 72,5 odstotka) pomenita zavestno slabšanje položaja bodočih upokojencev. Tako postajajo žrtve slabega gospodarskega položaja in neučinkovite gospodarske politike države. Rešitve iz predloga zakona, ki naj bi upoštevale 18 zaporednih let za odmero pokojnine, bi se lahko uveljavila le ob nekaterih vnaprej znanih pogojih, denimo zmanjševanju števila brezposlenih pod 7 odstotkov (po merilih mednarodne organizacije dela) in ob ustreznem večanju domačega bruto proizvoda. Svet kranjskih sindikatov je tako predlagal amandmaja, ki bi začetek veljavnosti podaljšanega števila let zavarovalne dobe umestila v čas, ko bodo dokončno uveljavljene tudi nekatere druge zakonske rešitve. Na žalost vsi ti argumenti niso zalegli. Parlamentarni odbor za delo, zdravstvo, družino in socialne zadeve je obe predlagani dopolnili zavrnil. Glasovalni stroj je delal po svoji logiki in zmlel utemeljena predloga, ki bi nekoliko ublažila položaj prihodnjih upokojencev, ki bodo na svoji koži čutili leta gospodarske krize. IZIDE KONEC OKTOBRA Sindikalna pobuda mestnemu svetu Kranj Radi bi zaščitili svoje članice Svet kranjskih sindikatov je dal pobudo, naj mestna občina Kranj del proračunskih sredstev nameni zagotovitvi sistematičnih preventivnih pregledov in izobraževanja v mamografskem centru Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju. Zdravstveni strokovnjaki ugotavljajo, da je rak dojke med krivci ženskih smrtnih obolenj najbolj pogost, posebno nevaren pa še ženam po 45 letu starosti. V tej starostni skupini ga ima zagotovo vsaj ena med dvesto ogroženimi ženskami. Po znanih demografskih podatkih to pomeni 40 naših občank, naslednje leto se bo število povečalo za novih 40 in tako naprej vsako leto. Te argumente Svet kranjskih sindikatov navaja kot utemeljitev pobude, da bi del sredstev v okviru programov za zagotavljanje pravic občanov iz naslova primarnega zdravstvenega zavarovanja namenili za sistematične preventivne preglede dojk. Zgodnje odkrivanje raka na dojki in vratu maternice enkrat letno pri ženah, starih nad 20 let, sodi med preventivne zdravstvene storitve v sistemu zdravstvenega zavarovanja. V Kranju od lani deluje ambulanta za mamografijo, katere oprema je bila pridobljena s pomočjo različnih donatorjev, njen cilj pa je zagotovitev sistematičnega in brezplačnega izvajanja pregledov ogroženih kategorij žensk. Letos naj bi se začelo enkrat tedensko sistematično pregledovanje žena, vendar se doslej ni zgodilo nič, pač pa se pregledi izvajajo samo ob že izkazanih bolezenskih sumih, izjemoma pa tudi na osnovi izrecne zahteve zavarovanke. Svet kranjskih sindikatov je mestnem svetu Kranj predlagal, naj terja takojšnji začetek sistematičnega pregledovanja v tej ambulanti, in sicer zato, ker je zagotavljanje preventivnega zdravstvenega zavarovanja občanov ena najpomembnejših nalog občine, ker v Kranju že deluje materialno in kadrovsko usposobljena ambulanta, ker so pregledi sistemsko opredeljeni kot temeljna pravica žensk, tovrstno sistematično pregledovanje žena v ogroženih starostnih skupinah pa tudi usmeritev slovenske zdravstvene politike. V sindikatu še dodajajo, da je treba Svet kranjskih sindikatov je nekaterim svojim članicam, predvsem v tekstilni industriji namenil sporočilo, v katerem jih obvešča, kaj bo ta organizacija storila za njihovo zaščito. Skupaj z nekaj zagnanimi posamezniki iz Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo bodo storili vse, da bodo ženske iz ogrožene skupine deležne sistematičnih pregledov. Dosegli so že, da se bo zaradi preventivne narave teh pregledov v sodelovanje vključila tudi mestna občina Kranj. V prostorih Delavskega doma na to temo potekajo izobraževalno informativna predavanja za sindikalne zaupnice iz podjetij in ustanov, ki so člani Sveta kranjskih sindikatov. Članicam pa želijo omogočiti, da čimprej preverijo (in s tem morda celo rešijo) svoje zdravje. Zgodaj odkriti rak na dojkah je mogoče ustaviti hitro in učinkovito. Svojim članicam predlagajo, naj se odločijo za pregled. Pri svojem osebnem zdravniku naj prosijo za napotnico za rutinski pregled dojk. Tak pregled jim namreč pripada kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo vsak mesec plačujejo iz bruto plače. izkazati jasen interes občine, da v okviru svojih zakonskih pristojnosti na področju temeljnega zdravstvenega varstva zahteva in skladno z materialnimi možnostmi podpre začetni zagon dejavnosti te ambulante. Mestni svet je to tudi storil. Sindikat pa ima še nekaj povsem konkretnih zahtev, in sicer, da se do leta 2000 zagotovi začetek sistematičnega pregledovanja žensk in, da zdravstveno zavarovanje zagotovi sredstva za okoli 5000 pregledov letno, kolikor je žena v rizični skupini v tem delu Gorenjske. SINDIKALNI SKLAD Denarne pomoči socialno ogroženim po novem Da bi prosilcem omogočil lažji dostop do denarne pomoči za socialno ogrožene, je upravni odbor Sindikalnega sklada preoblikoval del pravilnika o denarnih pomočeh. Za pridobivanje slednjih veljajo naslednji pogoji: prosilec je do skladove pomoči upravičen enkrat letno, če je predtem dobil pomoč že v podjetju (od podjetja ali sindikata); do pomoči je upravičen, če dohodek na družinskega člana znaša manj kot 120 odstotkov čistega zajamčenega dohodka, oziroma se višina pomoči določa glede na od omenjenega odstotka nižji dohodek na družinskega člana; višina pomoči se določa v ustreznem deležu, osnova je bruto minimalna plača; v primerih izjemnih dogodkov (smrt delavca ali ožjega družinskega člana, elementarna nesreča, dlje časa trajajoča hujša bolezen v družini); prosilec Podjetniška kolektivna pogodba v Iskri SSD Septembra je bila v družbi Iskra SSD, d.o.o., podpisana podjetniška kolektivna pogodba. Sindikat je bil v tem podjetju ustanovljen marca 1998 in že uspel, da je bila delavcem izplačana razlika premalo izplačanih plač za čas od marca 1993 do maja 1998. Sindikat je izpeljal tudi postopke za izvolitev sveta delavcev, nato pa vodstvu podjetja dal tudi pobudo za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe. Pogajanja so se začela novembra 1998, po desetih mesecih pa sta predsednica sindikata Bojana Naumov in direktor podjetja Damjan Zore podpisala pogodbo. Podjetniška kolektivna pogodba je zaposlenim izbojevala višjo raven pravic iz delovnega razmerja, kot jih vsebuje panožna kolektivna pogodba. S pogajanji je dosežena tudi višja izhodiščna plača, kot je določena v-tarifnem delu kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije. pa mora predložiti ustrezna dokazila o upravičenosti do pomoči (zadnja dohodninska napoved prosilca in družinskih članov, plačilni listi zadnjih treh mesecev). Lestvica kriterijev in višina pomoči: * od 0 do 60 odstotkov zajamčenega OD (do 18.687 SIT na družinskega člana) pomoč znaša 72.521 SIT (100-odstotna bruto minimalna plača) * 61 do 80 odstotkov čistega zajamčenega OD (do 24.916 SIT na družinskega člana) pomoč znaša 58.017 SIT (80 odstotkov bruto minimalne plače) * 80 do 100 odstotkov čistega zajamčenega OD (do 31.145 SIT na družinskega člana) pomoč znaša 43.512 SIT (60 odstotkov bruto minimalne plače) * 101 do 120 odstotkov čistega zajamčenega OD (do 37.374 SIT na družinskega člana) pomoč znaša 29.008 SIT (40 odstotkov bruto minimalne plače). Akcija "kurilno ie" nad vsemi pričakovanji Sindikalni sklad zagotavlja svojim članom tudi možnost občasnih ugodnejših nakupov. V jesenski akciji je velikemu številu svojih članov omogočil ugoden nakup kurilnega olja, najprej z zelo ugodno ceno 58 tolarjev za liter, potem pa še z brezobrestnim 12-mesečnim posojilom in brezplačnim prevozom. Akcija je presegla vsa pričakovanja, saj se je za tako ugoden nakup kurilnega olja odločilo blizu 400 članov Sveta kranjskih sindikatov od Jesenic do Medvod. Velik odziv je najboljši dokaz, da je bila akcija sprožena pravi čas in s primerno podporo Sindikalnega sklada, piše Gorazd Balta v septembrski številki Iksa. Dodaja pa tudi, da bodo takšno akcijo v prihodnje zagotovo še ponovili. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN Petek, 15. oktobra 1995 KEGLJANJE KRANJČANI BREZ NOVEGA KEGLJIŠČA IN TEKMOVANJ Po načrtih nuj bi bii del skakalnice na Bauhenku namenjen tudi novemu kegljišču, vendar pa že več kot leto dni kupljena oprema zanj čaka v prostorih olimpijskega bazena - Svetovno prvenstvo kadetov so Kranjčani morali prepustiti Celju Kranj, 15. oktobra - "V Kranj se že nekaj let trudimo, da bi naš klub dobil primerne prostore za vadbo, tekmovanja in razvoj, pa vendar se stvari niso veliko premaknile. Po iskanju različnih lokacij smo dobili možnost, da novo kegljišče postavimo v okviru skakalnice na Bauhenku. Računali smo, da se bo gradnja začela najkasneje lani jeseni, zato smo izkoristili možnost ugodnega nakupa sodobnega kegljišča po svetovnem prvenstvu lani v Celju. Ker se proizvajalcur podjetju Folmar. ni izplačalo kegljišča peljati nazaj v Nemčijo, so nam ga prodali po 30 odstotkov nižji ceni, kot sicer stane, zato smo "zgrabili" priložnost in namesto dobrih 39 milijonov tolarjev za 8-stezno kegljišče z vsemi dodatnimi napravami odšteli nekaj več kot 27 milijonov tolarjev. To je bil občinski denar, naš klub pa še malo ni kriv, da kegljišče zaenkrat še neuporabljeno leži v prostorih olimpijskega bazena, saj smo predvidevali, da ga bomo koristno uporabljali že v letošnjem letu," pravi predsednik KK Triglav Kranj Edgar Vončina, ki ga je "zbodla" ugotovitev revizijske komisije, da se je denar za kegljišče porabil nekoristno in brez razpisa: "Na razpisu za postavitev kegljišča ob svetovem prevenstvu v Celju so izbrali najugodnejšega ponudnika in mi smo prepotrebno kegljišče kupili še z velikim popustom. S priložnostjo za ugoden n&kup sem seznanil prejšnjega župana in ta je zaupal naši izbiri," pojasnjuje Edgar Vončina. Kranjski kegljavci, ki sodijo v sam svetovni in seveda slovenski kegljaški vrh, so že lani dobili tudi kandidaturo za izvedbo svetovnega kadetskega prvenstva, vendar pa so jo pred kratkim morali "predati" Celjanom, saj še nihče ne ve povedati, kdaj bo narejeno novo kegljišče. "Letos smo za dve leti še dobili dovoljenje za tekme državnega prvenstva na starem kegljišču, že nekaj časa pa je naše kegljišče povsem neprimerno za mednarodna tekmovanja. Poleg tega, daje le štiristezno, je tudi precej prezasedeno, zato ne moremo vzgajati mladih kegljavcev, čeprav je zanimanja veliko," dodaja Edgar Vončina. • V. Stanovnik KOŠARKA LOCANI IZGUBILI Z ITALIJANI Skofja Loka, 15. oktobra - Minulo sredo so košarkarji igrali v Koračevein pokalu. Ekipa Loka kave je v dvorani na Podnu gostila italijansko moštvo I mole in po dobri igri v prvem delu na koncu izgubila 60:76 (38:33)" Jutri pa se nadaljuje ligaško prvenstvo. Ekipa Loka kave v Ligi Kolinska gostuje pri Zagorju, Triglav pa v dvorani na Planini ob 20.15 uri gosli Union Olimpijo. V l.B ligi SIMP Radovljica jutri ob 17.30 uri v dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici gosti Bežigrad. V 2. moški ligi - zahod ekipa Žirov že danes ob 19. uri v OŠ Žiri gosti Koper mladi. Košarkarice Odeje Marmorja v l.SKL jutri gostujejo pri Ingradu v Celju. • V.S. BALINANJE PREDNOST ZA IRAČANE Trata pri Škofji Loki, 15. oktobra - Minulo sredo so balinarji odigrali prvo polfinalno tekmo letošnje končnice državnega prvenstva. Na Trati sta se pomerili domača ekipa Lokateksa in Jesenice. Zmagali so Tračani 18:6. Druga povratna tekma (igrajo na dve zmagi) bo jutri ob 15. uri na Jesenicah, morebitna tretja pa v nedeljo ob 10. uri na Trati. • V.S. spim Rezultati žrebanja 4f.?.t kroga ...J.J.:.1.0m 1999. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1,4,5,11,14,15,16,18,19,22,23,25,27,28,31, 33,35,37,41,4^ 44,48,49,50,53,54,55,60,61, 63,65,68,70,71. SONČKI: 12,39,36. Dobitki št. dobitkov Vrednost glavni dobitek krog dobitek dobitek trije sončki dobitek dveh vrst dobitek ene vrste PRENOS 2 1 163 5.364 607.021 SIT 427.568 SIT 230.539 SIT 4.047 SIT 265 SIT Dobitke za eno, dve pravilni vrstici i i tri sončke lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte S oveiije. Glavni in krog dobitek pa izplačuje Športna loterija v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak deiovnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplaalo je 12.12.1999. Sklad za 42. krog bo povečan za 500.000,00 Sli lnformocije:061 9736, wwwsporlna-loterija.*i._ PODARIM V igrah 17.10.1999 bodo sodelovali: KVIZ KOLO Tina Uršk, Mlaka 41, Komenda Džordži Ajtovski, Ul. Tuga Vidmarja 10, Kranj Milja na Steinei, Gregorčičeva 36, Radenci HIŠA ZVEZD Tanja Ropoša, Antoličkeva 14, Maribor PO KOSTANJ V REAKTOR Matjaž Volk, Kajuhova 18, Velenje LABIRINT Marija Knez, Plečnikova 7, Maribor 0 vseh podrobnostih bodo izžrebanci obveščeni po pošti Komaj 15-letna tenisačica Nina Šuvak z Belce je zmagovalka kar treh slovenskih mastresov PO POTEH SESTER WILLIAMSj Sestri Nina in Tjaša Šuvak z Belce pri Mojstrani sta z odličnimi uvrstitvami na domačih teknil vanjih napovedali dobre rezultate tudi na mednarodnih turnirjih Belca, 15. oktobra - "Zmag na kar treh mastersih, tako do 16 let kot do 18 let in predvsem med članicami, seveda nisem pričakovala. So mi pa, poleg drugih odličnih rezultatov v zadnjem času, zagotovo dale volje, da pri treningih vztrajam še naprej. Moj "rating" se je s temi zmagami zagotovo povišal, saj bodo nasprotnice vedele, da igrajo z zmagovalko. Zagotovo pa sedaj po tem uspehu še malo ne bom počivala, najbrž me čaka podobno delo kot doslej. To se je namreč izkazalo kot dobro in ni vzroka, da bi karkoli spreminjali," pravi mlajša od sester Šuvak, Nina. Tjaša in Nina sta začeli igrati tenis pred sedmimi leti, kar pomeni, da je bila Nina stara osem let, Tjaša pa tri leta starejša. Najprej sta šli na tečaj v Mojstrano, ker pa sta pokazali veliko navdušenja in nadarjenosti, se je oče Zvone po končani hokejski karieri odločil, da kar sam prevzame treniranje svojih deklet. Naredil je domače in mednarodne seminarje, v bližini doma na Belci pa so pred štirimi leti ponovo usposobili že zapuščeno vojaško igrišče. "Pomembno je, da sem svoje dolgoletne športne izkušnje prenesel na dekleti in obe sta kmalu Sestri Nina in Tjaša Šuvak z očetom in trenerjem Zvonetom. ugotovili, da me je vredno poslušati in ubogati. Izkušnje so stvar, ki se je ne da kupiti, ki se jih pač pridobi. Veliko izkušenj sem dobil kot športnik, še sedaj pa si jih nabiram na turnirjih, kamor hodimo vsi skupaj, največkrat tudi osemletni Jure in žena," pravi Zvone, ki seveda ob tenisu vztraja, da sta dekleti tudi pridni učenki. "Obe hodita na jeseniško gimnazijo: Nina v prvi, Tjaša pa v četrti letnik. Seveda prihaja do zanimivih situacij, ko je napri-mer Nina šla že s teniško torbo v šolo pisat matematiko, nato pa hitro na polfinale mastresa v Nina je bila dvakratna državna prvakinju (zimska, letna) do 14 let, letos je državna prvakinja v dvojicuh do 16 let, skupaj s Tjašo sta državni prvakinji v dvojicah do IS let, igrali pa sta tudi v finalu članskega državnega prvenstva v dvojicah. Tjaša je letos osvojila tretje mesto na državnem prvenstvu do 18 let, Nina je zmagala na mednarodnem turnirju (Jaleo v Mariboru do 16 let. Nina je že ves čas državna reprezentantka, prej do 14 let, sedaj do 16 let. Njen največji uspeh pa je zmaga na treh mastersih TZ Slovenije v minulih štirinajstih dneh. Lep ekipni uspeh je dosegla tudi ženska teniška ekipa ŠI) Kranjska Gora (v njej seveda igrata tudi Nina in Tjaša), ki se je lani uvrstila v 1. državno ligo, letos pa so dekleta v tej ligi zasedla odlično 2. mesto. VABILA, PRIREDITVE Nogometni spored -VI. SNL Si. Mobil bo ekipa Domžal to nedeljo ob 15.30 uri na domačem igrišču gostila Publikum. V 2.SNL ekipa Živil Triglava v nedeljo gostuje pri Nafti v Gaberju pri Lendavi. Že jutri, v soboto, pa bosta na domačem igrišču v Kranju v 1. SML in l.SKL igrali obe kranjski moštvi. Ekipa kadetov Triglav Megamilka se bo s Potrošnikom pomerila ob 13.30 uri, dve uri kasneje pa bo tekma med mladinci Triglav Simšporta in Potrošnika. V 3. SNL - center bo 10. krog na sporedu jutri in pojutrišnjem. Ekipa Zarice jutri gostuje pri Svobodi, Casino Bled pa bo jutri ob 15.30 uri doma igral s Factorjem. Hram Gorjan v nedeljo ob 15.30 uri gosti Belinko. Jutri, z začetkom ob 15.30 uri, bodo na sporedu tudi vse tekme v 1. in 2. gorenjski ligi. Pari pa so: Sava - Velesovo, Domel Železniki - Lesce, Šenčur Protect GL - Polet, Ločan -Jesenice, Britof - Naklo, Visoko - Alpina, Kranjska Gora - Bitnje, Bohinj - Podbrezje, Podgorje - Kondor, Hrastje - Trboje. Kegljaški spored - Jutri, 16. oktobra, bo ob 16. uri na kranjskem kegljišču derbi 4. kroga v I.A SKL za moške, ko se bosta pomerila domači Iskraemeco in Prosol- Stiking. Ob isti uri bo tekma med Inter Commercom in ČP Celje na Jesenicah, LOG Steinei pa gostuje pri Gorici. Kegljačice Triglava bodo tekmo z ekipo Prosol Stikinga na domačem igrišču igrale že ob 13. uri. V l.B. SKL moška ekipa Ljubelja gostuje pri Konstruktorju, ženska pa pri Rudarju. Odbojkarski spored - V športni dvorani v Kamniku bo jutri ob 19.30 uri tekma med Žurbi teamom Kamnik in ekipo Bleda, ob 18. uri pa se bosta prav tako v l.DOL v dvorani na Planini v Kranju pomerili moštvi Astec Triglav in Maribor Stavbarja IGM. S tekmami v 1. ligi začenjajo tudi dekleta. Ekipa Jeti Sport Bled gostuje na Ptuju. Gostujejo tudi igralci Termo Lubnika v 2.DOL v isti konkurenci pri ženskah pa Mladi Jesenice igrajo ob 18. uri v OŠ Tone Čufar z OD Krim, AS1C Kamnik pa ob 17.30 uri gosti Kemiplas Koper II. V 3. DOL igrajo doma: - moški - Astec Triglav II - Žurbi team Kamnik II (OŠ Jakoba Aljaša ob 15.30 uri), Astra Telekom -Bohinj (OŠ Žirovnica ob 19.uri) - ženske - Astra Telekom - Bohinj (OŠ Žirovnica ob 17. uri). Namiznoteniški spored -VI. SNTL za člane bo ekipa Učil Križe jutri ob 17. uri v telovadnici v Križah gostila ETO Preserje, igralke Merkurja pa bodo gostovale pri Šampionki. V II. SNTL za člane bo ekipa Merkurja doma ob 10. uri gostila Mor. Toplice, ob 16. uri pa Kemo Puconci. VIL SNTL za članice bo ekipa Jesenic ob 10. uri gostila z Rakekom II, ob 16. uri pa s Šampionko. Ekipa Škofje Loke pa bo ob 10. uri gostila Šampionko II, ob 16. uri pa Rakek II. Učila Križe bodo ob 10. uri igrala s Petovijo II, ob 16. uri pa z Edigsom. V III. SNTL za člane bo ekipa Učila Križe II ob 10. uri gostila Kajuh Slovan, ob 16. uri pa Edigs. Ekipa Škotje Loke bo ob 10. uri gostila Edigs, ob 16. uri pa Kajuh Slovan. Baseballski vikend v Škofji Loki - Jutri in v nedeljo Kranjski Lisjaki na baseballskem igrišču v bivši škofjeloški vojašnici pripravljajo vrsto prireditev. Tako bo jutri ob 10. uri kadetska tekma med Lisjaki in Jezico, ob 13. uri bo tekma pionirjev v iee ballu med OŠ Petra Kavčiča in OŠ Ljubljana Polje, ob 14. uri bo podelitev priznanj za državno prvenstvo, ob 14.30 uri pa bo sledila še tekma med državnimi prvaki Kranjskimi Lisjaki in izbrano vrsto Slovenije. V nedeljo bo ob 10. uri tekma med kadeti Jezice in Zajčki, ob 13. uri pa še med Kranjskimi Lisjaki in Zajčki. • V.S. Ljubljano. Toda obe sta pridni, Nina sploh hoče biti povsod najboljša," pravi Zvone. Zaenkrat je največji sponzor Šuvakovih deklet podjetje Bo-nita 11, d.o.o., Zvonetovo podjetje (grosist pijač), precej denarja gre iz družinskega proračuna, nekaj primakne športno društvo, veliko pa je tudi manjših sponzorjev, ki vsi skupaj Šuvakovim dosti pomenijo: od Heada Slovenija, Elana, pa Conti-nentala, Hit Casino Kranjska Gora, Kovin trade Avstrija, hotela Špik, Lek, ...pomagajo tudi prijatelji. Številni med njimi tudi stiskajo pesti zanju, ko hodita po domačih in sedaj tudi že po mednarodnih turnirjih. Tako so bili Šuvakovi letos že na turnirju v Grčiji, nameravajo pa iti še na turnir v Luxemburg, ki je bliže in zato za pot ni treba zbrati veliko denarja. "Od doma smo letno med sto in sto petdeset dni, kar je seveda za vse veli- ka obremenitev, vendar P8 vemo, da se je pravo "popoto; vanje" šele začelo in da bo # boljše točke treba še na veliko; turnirjev," pravi Zvone Šuvak. Začetek je bil letos v Maribor^! ko sta se dekleti v dvojicah uvr* tili v prvo kolo glavnega turnirja in dobili prvo denarno nagrado, vsaka po 4 dolarje. Sedaj bo treba v kvalifikacije turnirjev, najprej nižjega, nato višjega ranga in se "prebiti" v člansko konkurenco. Dekleti sta nadarjfr nost pokazali, bo pa treba veliko potrpljena in tudi denarja, ki bo morda še največja ovira napredku Šuvakovih deklet, saj so potovanja in udeležbe na turnirjih drage. "Na VVTA lestvici bi bila rada tako visoko, da bi lahko hodila po različnih turnirjih, da bi videla čim več sveta in da bi si lahko sama plačevala udeležbo na teh turnirjih," zaenkrat skromno pravi 15-lctna Nina. Tudi Tjaša si želi uspehov, čeprav se zaveda, da je ona začela trenirati kasneje od večin« deklet v svoji generaciji: "Z Nino sva začeli trenirati hkrati in v bistvu bi morali igrati v isti kategoriji. Vendar sem starejša ifl zato je bila sprva razlika večja, sedaj pa se iz leta v leto zmanjšuje. Vsekakor pa imava pred nost pri igri dvojic, saj se zaradi skupnih treningov res dobro poznava," pravi Tjaša, ki se tudi ne boji primerjave s sestrama V/illiams: "Razlike med nama se res zmanjšujejo in mislim, da bova lahko skupaj dobro napredovali in tudi uspeli." • V. Stanovnik ROKOMET TERMO BREZ MOŽNOSTI Skofja Loka, 15. oktobra - Minulo sredo so rokometaši v 1. državni ligi odigrali 4. krog. Ekipa škofjeloškega Terma je gostila Trebnje in izgubila 26:32 (9:19). Jutri Ločani gostujejo pri Gorenju. V 1. državni ligi za ženske so rokometašice Jelovice v torek igrale zaostalo tekmo 4. kroga in zmagale 29:20 (11:12). Jutri Ločanke gostujejo v Žalcu. V 1. B državni ligi za moške ekipa Preddvora gostuje pri Šmart-nem, Chio Besnica pa jutri ob 16. uri gosti Dol Tki Hrastnik. Pri ženskah Sava Kranj gostuje na Ptuju. VII. moški ligi - vzhod Dom Žabnica gostruje pri Pvramidi, Duple jutri ob 19. uri gostijo Ormož B, Jezersko pa v nedeljo ob 11. uri Ptuj. V II. moški ligi -zahod Alples gostuje pri Ajdovščini. Radovljica se bo jutri ob 20. uri pomerila s Tržičem, Sava Kranj pa gostuje pri Mitolu. • V.S. HOKEJ DANES DERBI V TIVOLIJU Ljubljana, Jesenice, 15. oktobra - V mednarodni hokejski ligi bo na prenovljenem tivolskem ledu danes slovenski derbi med ekipama Olimpije in Acroni Jesenic. Tekma se bo začela ob 19. uri. V nedeljo Jeseničani gostujejo pri WEV-ju, Olimpija pa doma gosti KAC Hokejisti v DP pa so Vtorek odigrali tudi del drugega kroga-Medtem ko sta Olimpija in Triglav tekmo preložila, so igralci Acroni Jesenic gostili ekipo Tivolija in zmagali 9:1 (2:0, 5:1, 2:0)-Jutri ekipa Triglava odhaja na gostovanje v Celje, Bled pa bo gostoval pri Tivoliju. • V.S. V DRAZGOSE Z ROLERJI Dražgoše, 15. oktobra - Nedelja, 17. oktobra, bo za športno društvo Dražgoše in vse domačine pomemben dan. Ne le, da pripravljajo tekmovanje v .slalomu na rolerjih, predstavili bodo tudi nov teptalni stroj, ki so ga kupili za izdelovanje smučarskih in tekaških prog. Teptalni stroj sicer ni čisto nov, saj so rabljenega, a zelo ohranjenega po ugodni ceni kupili v Badgesteinu. Vzrok, da so se odločili za nakup, pa je, da bi radi obnovili smučišče na Površnici, kjer bi lahko pripravljali smučarske tečaje za otroke. "V Dražgošah je okoli 40 otrok, ki jih moramo na tečaje smučanja voziti okrog, največ seveda na Soriško planino. Z usposobitvijo smučišča in postavitvijo dveh vlečnic in nato tudi sistema umetnega zasneževanja na Površnici, pa to ne bi bilo več potrebno. Prav tako bomo za številne ljubitelje rekreacije iz Dražgoš, pa tudi vse Selške doline in Škofje Loke, pripravljali tekaške proge. Nakup teptalnega stroja je prvi korak k uresničitvi naše želje," pravijo v Dražgošah, kjer bodo nov teptalni stroj predstavili ob nedeljski prireditvi, ko bodo v Jelenščah organizirali tekmovanje v slalomu na rolerjih. Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri, prijave pa bodo za vse kategorije (od letnika 1991 in mlajši do 1984 in starješi) sprejemali uro pred startom. Teren za tekmo ni zahteven, organizatorji pa tudi zatrjujejo, da bo vijuganje med količki za vse še kako zanimivo. Najboljši bodo dobili lepe nagrade, štartnina pa je 1000 tolarjev. • V. Stanovnik 3*. ercator Mercator Gorenjska trgovsko podjetje, d.d. Kidričeva c. 54 4220 Skofja Loka Slovenija ODDAJA V NAJEM Poslovni prostor - lokal v Škofji Loki, Groharjevo nas. 1 (sedanji bife poleg SP trgovine), v izmeri 50 m2 za mirno storitveno dejavnost ali pisarno. Ponudbe pošljite na naslov podjetja, do konca oktobra 1999. Informacije dobite po telefonski številki 615-361. CESTNO PODJETJE KRANJ družba za vzdrževanj« in gradnjo čast. d.d KRANJ, JEZERSKA CM" TEL.: (0*4) OTO-M0 ■ TELEF AX: (064) 243-330 objavlja prosto delovno mesto KLJUČAVNIČAR I Pogoji: ključavničar ali oblikovalec kovin - IV. stopnja, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za določen čas 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju Pogojev v 8 dneh na naslov: Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. OTROŠKI JOGGING VOZIČEK * kolesa z zračnicami in ležaji primerna za vse vrste terena * ročna zavora * dobra vodljivost * zložljiv za potovanja * udoben in praktičen o ® otroška trgovina v Kranju, na Koroški cesti 5 (hotel Creina) Telefon: 064/369-400 Delovni čas: vsak dan od 9. - 19. ure, ob sobotah od 8. - 13. ure TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM DOM r.DE- ŽABNICA tel./fox: 312-266, 311-545 ^»■4209 ŽABNICA M PlSBTIilTHlC! PPP^TjA AKCIJSKI 10 IN 5 % GOTOVINSKI POPUSTI ZA DOLOČENE ARTIKLE V MESECU OKTOBRU NAGRADNO ŽREBANJE PRI NAKUPU NAD 100.000,00 SIT INFORMACIJE PO TEL.: 311-545, 316-200 Dinamično delo išče strokovnjake! K sodelovanju pri povečanju obsega dejavnosti vabimo kandidatke in kandidate za zaposlitev na področju PEKE PECIVA V pekarni v Stražišču pri Kranju zaposlimo delavce, slaščičarje, peke in kuharje. Če imate delovne navade in ste se pripravljeni priučiti delu ter delati v popoldansko-nočnem času, se prijavite na oglas. Lastnoročno pisane vloge s podatki o izobrazbi in dosedanji zaposlitvi pošljite čimprej na naslov: VRHUNSKA ORTOPEDSJKA OBUTEV, IZDELANA ROČNO IZ PRVOVRSTNIH! MATERIALOV. AKCIJSKI Kidričeva 47a, 4000 Kranj d 0.0. tel :064/22 6464 berkemann ženska obutev do velikosti 43 foto Ctaudia JESENICE tel: 064/831-387 'cJMEEGLAS več kot časopis vsak: torek in petek Nova Primera. Vaš osebni avtomobi Nissan Primera tretje generacije ponosno nastopa z več kot 600 izboljšavami. Vendar ne gre le za zmogljivosti motorja, varnost, oblikovanje... Pri sodobnem avtomobilu je pomembno predvsem to, kako dobro zna poskrbeti za Vaše dobro počutje. n v novi Primeri boste imeli občutek, da je serijsko opremljena z Udobjem, Praktičnostjo in Brezskrbnostjo. V takšnem okolju bodo lahko Vaše vozniške sposobnosti resnično prišle do izraza. Primeraje avtomobil, ki mu lahko zaupate. od 2.972.470 sit v prodaji od 15. oktobra 1999 Pooblailtnizastopnik ta Slovenijo NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana. tel.: 081/17 10 840, http://www.nls8an-adrla.sl Pooblaščeni trgovci in servistrji v Sloveniji: AVTONISS, LJubljana, telefon: 061/ 16 97 331 AVTOTRUNK. Ljubljana Jezica, tel.: 061/ 16 83 899 AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, tel.: 061/ 16 27100 NISSAN SERVIS KRULC, Moravče, tel: 061/731143 AVTOHIŠA FERK, Maribor, telefon: 062/ 224 478 NISSAN HVALEČ, Ptuj, telefon: 062/ 783 849 MG d.o.o.. Muta, telefon: 0602/ 61 760 PANADRIA Celje, Celje, telefon: 063/ 426 43 71 AVTO KUK, Slovenske Konjice, tel.: 063/ 763 984 AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, tel.: 063/ 893 549 AVTO MOČNIK. Kranj, telefon: 064/ 242 277 AVTOSERVIS GORICA N Uonca, tel: 066/13 66 721 AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, tel.: 066/ 67 012 MBR COMPANY d.o.o., Portorož, tel.: 066/ 770 669 AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, tel: 068/ 76 180 AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, tel: 0608/40389 AVGUŠTIN AVTOCENTER, Leskovec, 0608/ 22669 AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, tel.: 069/ 32 209 OGLASI KRANJ, KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE. SVET NEPREMIČNINE KRANJ, KUPIMO DVO ALI TROSOBNO STANOVANJE. SVET NEPREMIČNINE STANOVANJA DRULOVKA - prodamo 30 m2 veliko, delno opremljeno garsonjero z balkonom. Leži v 1. nadstropju, obrnjena je proti vzhodu, ima telefon in KATV, ogrevanje pa je na trda goriva. Cena garsonjere je 6,8 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE KRANJ, Planina II - prodamo 83 m2 veliko trisobno stanovanje v sedmem nadstropju z vsemi priključki. Stanovanje ima lep razgled in je takoj vseljivo. Cena je 13,5 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE: V Begunjah prodamo trisobno stanovanje v I. nadstropju novejšega bloka, na sončni in izredno mirni legi ob travniku in gozdu. Stanovanje obsega 80 m2 stanovanjske površine, je zelo kvalitetno izdelano in dobro ohranjeno, ima balkon, telefon, kab TV, CK. Cena znaša 13,6 mio SIT (136.000 DEM) MAKLERBLED Na Bledu, v alpskem bloku (pod gradom) v IV. nadstropju prodamo garsonjero -predelano v enosobno stanovanje v izmeri 24 m2, opremljeno, TAKOJ VSELJIVO, cena znaša 5,9 mio SIT (59.000 DEM). MAKLER BLED POSESTI KRANJ, Stražišče - prodamo zgornjo polovico hiše oz. 90 m2 veliko trisobno stanovanje s skupnim vhodom Stanovanje ima vse priključke, pripada pa mu še garaža ter nekaj zemljišča. Cena je 12,5 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE Kranj, Stražišče - prodamo 2/3 starejše hiše, natančneje 100 m2 uporabnih površin na dobri lokaciji, z vrtom in garažo, na 315 m2 veliki parceli. Cena je 15 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE gradnjo. Hiša leži na sončni, ravni, idilični, 1516 m2 veliki parceli ob potoku. Cena je 16,5 mil SIT. SVET NEPREMIČNINE KRANJ, Milje - prodamo 15 let staro enonadstropno, dvostanovanjsko hišo tlorisa 10 x 11,5 m. Hiša stoji na 755 m2 ravne, sončne parcele, ima telefon, KATV ter centralno ogrevanje na olje. Vseljiva je konec oktobra 99, njena cena pa je 35 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE i ri ra ŠENČUR - 10 x 11 m, nedokončana enorv adstropna hiša s 330 m2 uporabnih površin, na 1038 m2 veliki, ravni parceli. Potrebno je narediti še fasado in estrihe. Hiša je primerna za obrtnike, saj je izdano dovoljenje tudi za gradnjo delavnice na vrtu. Cena je 33,3 mil. SIT SVET NEPREMIČNINE CERKLJE, Apno - prodamo novo visokc-pritlično hišo, na idilični lokaciji z lepim razgledom. Parcela je velika 700 m2. Hiša ima 240 m2 uporabnih površin in veliko, sončno teraso. Cena je 25,5 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE PREDDVOR, Sr. Bela - prodamo starejšo pritlično hišo, primerno za nadomestno RADOVLJICA - prodamo manjšo, lahko dvostanovanjsko visokopritlično hišo z 200 m2 uporabne površine na parceli 450 m2. Hiša je praktično nova, ima vse MAKLER BUD d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNINI MAKLER BLED d.o.o. prodaja nepremičnin Ljubljanska cesta 3, 4260 Bled, tel.. 064/742-333, fax: 064/742-335 SVET NEPREMIČNINE REAL ESTATE Enota Kranj, ul. Nazorjeva 12, 4000 Kranj, tel.: 064/381-100 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si priključke in je takoj vseljiva. Cena je 36 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE LESCE - naprodaj je visokopritlična stanovanjska hiša, nadstandardna, opremljena, s 300 m2 stanovanjske površine, na parceli, veliki 785 m2. Cena jf 44 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE PODUUBEU - prodamo visokopritlično hišo v tretji gradbeni fazi. Tloris 9 x 8 m. Hiša ima 200 m2 uporabnih površin, stoji pa na 450' m2 veliki parceli na robu naselja. Cena je 13,5 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE PODANE NAD ŠK. LOKO, Javorje - prodamo enonadstropno poslovno- stanovanjsko hišo s 480 m2 uporabnih površin ter prizidano garažo velikosti 49 m2. Hiša je grajena v kmečkem stilu in primerna za gostinsko dejavnost. Stoji na 698 m2 veliki sončni parceli, na lepi lokaciji, cena pa je 45 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE BOHINJ, 2 km od jezera - ugodno prodamo novejši apartma 36,5 m2 + velik sončen balkon, klet in shramba. Apartma je opremljen, leži v pritličju in je takoj vseljiv. Cena je ugodnih 9,5 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE ATOMSKE TOPLICE, samo 2 km od zdravilišča - na končni, sončni, mirni lokaciji prodamo hišo, primerno tudi za ukvarjanje s turizmom in oddajanje sob. Potrebno bo narediti še estrihe in fasado. Tloris hiše je 11 x 9 m. Cena je ugodna: 8,5 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE ZG. JEZERSKO - prodamo šest let star poslovni objekt zš razrez lesa (žaga) in nedokončan objekt za bivanje V ceni je všteta tračna žaga, robilnik, ćelilnik ter sedemtonski viličar. Obstaja možnost dograditve in povečanja kapacitete proizvodnje. Vse skupaj se nahaja na 8000 m2 veliki parceli, ceno pa znaša 38 mil. SIT SVET NEPREMIČNINE LJUBLJANA, tel.: 061/16-86-200, 0609/634-151. LESCE - ODLIČNA PONUDBA !! - V urejenem stanovanjskem naselju prodamo konfortno, delno opremljeno dvostanovanjsko hišo z skupaj 240 m2 koristne stan. površine, na zemljišču v izmeri 770 m2. Cena je izredno, IZREDNO ugodna 36,55 mio SIT (365.000 DEM). Informacije MAKLER BLED STARI VRH ( PODVRH ) - Na sončni legi z izredno lepim razgledom prodamo novo počitniško hišo, ki obsega 156 m2 stanovanjske površine, stoji pa na 280 m2 zemljišča. Objekt stoji nedaleč od smučišča na Starem vrhu. Zelo zanimiva ponudba-cena 12,50 mio SIT (125.000 DEM) MAKLER BLED LANCOVO PRI RADOVLJICI - Novejša dvodružinska stanovanjska hiša, kvalitetno izdelana in dobro vzdrževana, na mirni in sončni legi ob gozdu. 230 m2 stan. pov., zemljišče z bogatim sadovnjakom pa meri 640 m2. Objekt je TAKOJ VSEUIV, cena znaša 27,6 mio SIT (276.000 DEM) informacije MAKLER BLED LESCE - Stanovanjska hiša (v dvojčku), obnovljena, v dobrem takoj vseljivem stanju, obsega preko 160 m2 stanovanjske površine in poslovne prostore - delavnico z uporabnim dovoljenjem, zelo velika parcela v izključni lasti - 1.160 m2, cena 16,9 mio SIT (169.000 DEM) MAKLER BLED ŽIROVNICA - Enodružinska stanovanjska hiša na sončni legi z zelo lepim razgledom proti Bledu in goram, ki obsega 170 m.2 stanovanjske površine in stoji na 250 m2 zemljišča. Hiša je novejša in skoraj dokončana. Cena 23 mio SIT (230.000 DEM) informacije MAKLER BLED DVORSKA VAS - Na robu vasi, 4 km iz Radovljice prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, ki obsega 140 m2 stanovanjske površine, stoji pa na 610 m2 zemljišča. Lokacija je zelo mirna ob robu kmetijskih zemljišč. Centralna kurjava, telefonski priključek. Cena znaša 20,5 mio SIT (205.000 DEM) informacije MAKLER BLED POKLJUKA - Goreljek - Na izredno sončni legi z enkratnim razgledom, ob gozdu ter z skupno 3 464 m2 zemljišča (tudi gozda), prodamo nekdanjo protokolarno počitniško vilo "VILO TRIGLAV. Obsega 213 m2 koristne bivalne površine. Vodovod, električna napeljava, telefon. Dve kuhinji, dve kopalnici, štiri sobe in kabinet ter dve podstrešni spalnici Cena 38 mio SIT (380.000 DEM) inf. MAKLER BLED BEGUNJE - Stanovanjska hiša v starem delu naselja, novejši objekt, CK, telefon, dve kopalnici, primerna tudi za bivanje dveh družin, takoj vseljiva, cena je izredno ugodna 19,0 mio SIT (190.000 DEM), informacije MAKLER BLED ZAZIDLJIVE PARCELE V Novi vasi pri Radovljici prodamo zazidljivo I parcelo v izmeri 900 m2 na sončni lokaciji ob potoku, cena pa znaša 7,5 mio SIT (75.000 I DEM), urejamo lokacijsko dokument«0'!0 Zakaj ima^^našo Škodo? Moj dedek pašna tako zanimive zgodbice. Tudi v škodi Kojehil moj dedek še majhen, kot seni jaz. je živel v Mariboru, in vsako nedeljo seje z očkom in mamico odbijal v Gorice ali na Pohorje. Dedku se še danes svetijo oči, ko pripoveduje o izletih s svojo prvo Škodo, škodu Tudor. Kako je njegov očka iz garaže pripeljal bleščeči avto, mamica jc prinesla kusam s pijačo in prigrizki, dedek je dvakrat zahupal • pasosTi Kbsase pripeljali ven iz mestu, se je dedek usedel svojemu očku na kolena in pomagal šofi-rati. Ko so prehiteli kakega izletnika, je pdtrobii Dedek pravi, da izletov s Škodo ne bo nikdar patOhO, Zadnjič v življenju je jokal, ko so staro Škori nakupu katere koli Škode Felicie! Poleg lega Vam vzamemo v račun vaš stari avto katere koli znamke. Da ho nase in vase zaupanje trajalo še dolgo! Škodo vozim': ime in priimek: □ od o do 1 let □ od 5 do to let ____ naslov: □ več kot 10 let □ še ne vozim škode moj model Škotle: Izpolnite kupon, ga izrežite in se z njim oglasite v najbližjem salonu vozil Škoda! Naši prodajalci vam bodo pomagali z nasveti, svojo novo Škodo pa boste lahko tudi |>reizkusili! • N.- pnaihiic mi potrdita a ntpnU^rttm kutnlltou škitle. Škoda. Zanesljiv prijatelj. ♦ MERKUR M Sport NIZKE CENE ZA VISOKE VRHOVE Ugodna ponudba planinske opreme planinska pohodna jakna, lafuma, Twingier, iz goretexa in termoflisa 43.900 SIT planinski nahrbtnik, salewa, West, 50 litrov, nepremočljiv, lepljeni šivi 12.990 SIT planinski Čevlji, TECNICA, Vovager 2 TCY 19.900 SIT planinski čevlji, TECNICA, Finder, nepremocljM 18.900 SIT pohodne palice, cober, zložljive, vidla konica 4.900 SIT * Cene veljajo od 14. do 23. 10. oziroma do odprodaje zalog. M Šport, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 064 267 448 Delovni ćas: od 9. do 19. ure, sobota od S. do 13. ure Petek, 15. oktobra 1999 ZGODBA TEGA TEDNA 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Spomini na veličastno praznovanje 100. obletnice Vižmarskega tabora 5. oktobra leta 1969 Prof. Rado Jan: Ponosen sem bil in utrujen do smrti Na novo imenovani ravnatelj Gimnazije v Šentvidu prof. Rado Jan, rojen in sedaj znova prebivajoč v Žireh, dotlej ravnatelj škofjeloške Gimnazije, je bil eden od pobudnikov za organizacijo veličastne obeležit ve 100. obletnice Vižmarskega tabora. Zgodila se je pred tridesetimi leti, 5. oktobra leta 1969, prav tam, kot je bil tabor 17. maja 1869: na travniku kmeta Janeza Severja iz Vižmarij. Zbralo se je 30.000 ljudi. Profesor Rado Jan Takratno praznovanje 100. obletnice Vižmarskega tabora je bilo letos, ko se je sicer veliko govorilo o taborih, taborskem gibanju in obeležitvi 130. obletnice najodmevnejšega Vižmarskega tabora, neupravičeno pori njo no na mejo pozabe. Neupravičeno, ker se je stota obletnica zgodila leta 1969, ko o velikih nacionalnih tniah ni bilo priporočljivo govoriti, saj je bilo na prvem mestu jugoslovanstvo, v slovenski.in tudi jugoslovanski politiki Pa je že prihajalo do občasnih zaostrovanj in političnih obračunavanj. Takrat Je bil osrednji govornik predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, mojster umetniške besede Stane Sever je recitiral ognjevite in družbenokritične Pesmi, zbor pa prepeval narodnoprepo-•"odne pesmi vključno z Zdravljico. Ravnatelj pobudnik obletnice Rado Jan, profesor svetovne književnosti z literarno teorijo, umetnostne zgodovine in filozofije, ki je bil leta '968 izvoljen za ravnatelja Gimnazije v ^entvidu, je šel poleti, pred začetkom šolskega leta 1968 - 69, na predstavitveni obisk k predsedniku skupščine občine Ljuhljana - Šiška Danilu Zbrizaju. 'akrat je minevalo 100 let od prvega tabora leta 1968 v Ljutomeru (9. avgust •eta 1868) in novi ravnatelj je spomnil 2upan'a, daje drugo leto stota obletnica največjega narodnopreporodnega tabora- ki je bil 17. maja leta 1869 na °bmočju njegove občine, na travniku vižmarskega kmeta Janeza Severja. "Za vsak primer smo morali biti pripravljeni, če bi se kdo spomnil obletnice. Prepričan sem bil, da bi morala vsaj Gimnazija nekaj narediti. Zbrizaj se mi je Zahvalil za pobudo in obljubil, da se bo glede tega povezal z mestom Ljubljana in krajevno skupnostjo Vižmarje. Na novoletnem sprejemu, na katerega sem bil vabljen kot ravnatelj gimnazije in kot član sveta za kulturo in prosveto občine Ljubljana - Šiška, mi je predsednik občine Danilo Zbrizaj sporočil, naj kar začnem s pripravami. Jaz sem pripravljen, sem odgovoril. Pripravljal sem se sam, zasebno. Pobudo za praznovanje je nato sprejela tudi mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana. Imenovan je bil pripravljalni odbor, ki ga je vodil predsednik takratne slovenske skupščine Sergej Kraigher, mene pa so izbrali za podpredsednika," se spominja prof. Rado Jan. Za Kraigherja govor (tudi) izziv "V ožjem pripravljalnem odboru, v katerem smo bili Drago Lipič, Dušan Voglar, ^šišenski predsednik SZDL Marko Svete in jaz, smo tuhtali, koga povabiti za osrednjega govornika. Sprva smo imeli v mislih predsednika takratnega izvršnega sveta Staneta Kavčiča, nato pa je nekdo predlagal predsednika skupščine Sergeja Kraigherja. Zdel se nam je najprimernejši. Kraigher nas je sprejel na razgovor Živila Slovenija so tako kot leta 1868 zapisali tudi sto let kasneje. in sprejel naše povabilo, da bo govoril na obletnici in obenem (častno) predsedoval pripravljalnemu odboru. Na široko smo mu razložili pomen tedanjega tabora in smisel praznovanja njegove stoletnice. Pogovarjali smo se, kaj dejansko Slovenci smo in kaj je pomenila ideja Zedinjene "Sporni" Naprej Rado Jan: "Pobuda za praznovanje stote obletnice je prišla iz baze, oblast Pa ni bila proti. Naše vodilo je bilo, daje treba tabor slavit in pozdravit. Že pred stotimi leti so tudi trdobučneži spoznali, daje treba iti z ljudmi. Mi smo se morali zlasti varovati, da ne bi izpadli kot Nacionalisti, ampak smo hoteli stoletnico prikazati kot eno od etap razvoja Slovencev kot naroda brez šovinizma. Zato smo obletnico oblekli v zgodovinsko obleko in ponovili le tisto, kar je bilo ieta 1869. Tudi Živila Slovenija smo Zapisali. Poslušal sem ugovore z leve in desne, ki so jih izrekali intelektualno Podhranjeni ljudje, ki niso vedeli, kaj čvekajo in so bili o zgodovini slabo Poučeni. Primer je bila pesem Naprej, ki so jo zapeli na akademiji v Matici. Povedal sem jim, da je pesem slovenska narodna himna in je po dr. Ivanu Prijatelju marseljeza slovenskega narodnega preporoda. Preden so belogardisti in domobranci sploh obstajali (ti so peli Naprej leta 1945 pred Roessnerjem na Kongresnem trgu), so jo peli partizani leta 1941, ko sta Kidrič in .Kocbek prinesla slovensko zastavo Kamniškemu bataljonu, pa tudi v 9. korpusu smo jo na prireditvah vedno zapeli kot prvo in je bila tudi kot prva zapisana v korpusni partizanski pesmarici. Pesem Naprej je bila do izbora Zdravljice za državno himno slovenska narodna himna. Kaže, da je stoletnica odmevala tudi v drugih delih Jugoslavije. Ko sem šel leta 1969 službovat v Beograd, so me spraševali: Šta to dodže Zedinjcna Slovenija?" Slovenije, ki se je pojavila leta 1848, množice pa sojo prvič javno in množično zahtevale na Taborih. Celo nekoliko strahopetni, vendar zelo previdni in pretkani dr. Janez Bleivveis seje na taboru ojunačil in vzkliknil: Dajte nam Slovenijo! Kraigherja je zanimalo, kako je bilo v času vižmarskega tabora z delavskim gibanjem. Povedali smo mu, da je bil to čas nastajanja prvih delavskih društev, ki jim je Levstik ponujal jezikovno inštruk-tažo. Kraigher nas je spraševal o zgodovinskem kontekstu taborov in o tedanjih odnosih med jugoslovanskimi narodi. Poudarili smo, da je bila Avstrija premagana pri Kraljevem Gradcu in v Italiji, da je izstopila iz nemške zveze in uvedla dualizem. Pri Slovencih pa seje postavilo vprašanje, kako doseči združitev naroda: ali po zgodovinskem ali po naravnem pravu. Ideja Zedinjene Slovenije izhaja namreč iz naravnega prava. To je bilo v Vižmarjih znova potrjeno. Pogovarjali smo se tudi o takratnih odnosih med jugoslovanskimi narodi. Rekli smo, da se razen predstavnikov dveh Matic tabora ni udeležil nihče. Nekdo je navrgel: Saj so se nas hoteli tedaj otresti! V mislih je namreč imel tedanjega vojvodinskega politika Miletiča, kije menil, naj Slovenci počakamo z združevanjem, ker bi to oviralo Srbe in Hrvate in da Nemčija ne bo na poti do Trsta dopustila vmesnih držav. Mladoslovenci na čelu ljudstva so prisilili konzervativne politične prvake, da so sklicali tabor. Če bi oklevali, bi zgubili zaupanje. Kakšno posebno dodatno prepričevanje ni bilo potrebno. Kraigherje sprejel pokroviteljstvo in govorništvo. Dobil sem občutek, da je bilo oboje zanj jzziV," pripoveduje prof. Rado Jan. Nauk stoletne pratike Breme, ki si ga je naložil na ramena prof. Janje bilo težko. Na trenutke ga je bilo strah, če bo obletnica dostojna dogodka izpred 100 let, ko je bilo v Vižmarjih za tiste čase nepojemljivih 30.000 ljudi, ki so se zgrinjali na Severjev travnik. 200 konjskih vpreg je 17. maja maja leta 1869 od ljubljanske železniške postaje vozilo v Vižmarje. Dvakrat so se morali vrniti. Samo iz železniške postaje je tako v Vižmarje pripeljalo 600 voz. To je bilo slovensko čudo! Sto let kasneje bi bila sramota, če bi bilo v Vižmarjih manj ljudi. Slovenija mora vedeti, da se dogaja nekaj velikega. Prof. Rado Jan se je ob tem spomnil misli enega od takratnih publicistov, da se kolera in narodnost širita z isto bliskovitostjo. Nadaljevanje na 26. strani Tiskovna agencija B.P. poroča V izjemno lepem soncem popoldnevu so prejšnji petek v Gostišču Smuk v Retnjah pri Tržiču v prijetnem vzdušju, z gosti in poslovnimi prijatelji, obeležili desetletnico gostišča, ki ga vodi Mateja Jouhari Smuk, lepote in bridkosti gostinskega fo-ha 'pa je že krepko spoznal tudi njen sin Tarik, drugo-šolec osemletke v Križah. ♦ Natanko danes, 15. oktobra, ob osmih zvečer ho v kulturnem domu v Komendi prvorazreden dogodek: Turistično društvo in Občina Komenda organizirata koncert Ijubljanske-ga orkestra Mandolina. Na drevišnji prireditvi bo kontendski župan Tomaž Drolec svečano predal "Ključ prijateljstva" svojemu kolegu, županu občine Brda Trancu Mužiču. Gorenjski g/as pa ekskluzivno objavlja dobro varovano skrivnost, kje sla se župana Drolec in Mužič dogovorila o tem, da Ključ prijateljstva z Gorenjskega odrajža v Goriška brda. (P.S. Za prijateljski pogovor je kot nalašč ogromna vinska klet KZ Dobrovo, ki ima kapaciteto 18 milijonov litrov, v njej pa je trenutno samo 6 milijonov litrov vrhunskih vin najboljših letnikov, med katerimi je tudi letošnji iz 8750 ton pridelanega grozdja, za katerega strokovnjaki pravijo, da še noben letnik ni hil tak« doba v celoti, od visoke sladkorne stopnje, opfi-matrte kisline do obarvanosti) "Iztok, vem, da si v Primorskem narodnem gledališču prezaposlen ter da v vašem teatru tudi pripravljate novo premiera. Vendar pa ti bo žal. če boš jutri zvečer zamudil Balkanskega špijona v mengeškem Kulturnem domu! Tvoje kolege Borisa Cavazzo, Janeza Hočevarja Rijleta, Marijano Brecelj, Nino Ivanič ter našega hrvaškega prijatelja Mustafo Nadareviča je zbrala Agencija Grške Alič, glasbo je naredil Roberta Magnijico, režiral pa Branko Djurič Djuro. Po moje bo Balkanski špijon nova uspešnica, tako kot Dan norosti, ki ga je Š/>as teater zaigral že osemdeselkrat, vselej pred polno dvorano." /Franc Jerič, šef Kulturnega doma v Mengšu, Iztok Mlakar, igralec PDG Nova Gorica; premiera komedije Dušana Kovačeviča v Mengšu bo jutri, v soboto, 16. oktobra, ob pol osmih zvečer/ Cena vključuje polpenzion na osebo v 1/2 sobi, neomejeno uporabo termalnega bazena, ZDRAVILIŠKO STORITEV, VSAK DAN (razen nedelje) telovadbo v telovadnici in bazenu... otroci do 5 let BREZPLAČNO BIVANJE otroci do 12 let 50 % POPUSTA otroci do 15 let 50 % POPUSTA TERME TOPOLŠICA, telefon: (063) 892 120, fax: (063) 892 212 Topolšica 77, 3326 Topolšica, www.t-topolsica.si, info@t-topolsica.si i m i iiw ToDolšica Izjemno ugodna ponudba! oktobar! november GORENJSKI GLAS • 26. STRAN ZGODBA TEGA TEDNA Petek, 15. oktobra 1995 To §o naši #♦ I .si .smo Adamovi in Evini sinovi, ločimo se samo po stolčkih. Španski Sem zadnjič v Prešernovem gledališču v Kranju prav boleče občutil resnico tega španskega pregovora. Že tedaj, ko sem še nastopal v tem našem osrednem Gorenjskem Talijinem hramu se je vedelo, da velja samo tista: "Povej mi, kje sediš (v kateri vrsti, na katerem sedežu) in povem Ti, koliko veljaš." Na premieri Molierovega Skupuha je bila dvorana popolnoma razprodana. In tako se je primerilo, da sem moral iz balkona (resda prva vrsta, zato sem imel dober pogled ter pregled) ljubosumno pogledoval v parter, kjer so lahko številni Ljubljančani uživali svojih pet minut. V uteho mije bilo vsaj to, da je na balkonu bivakiralo še kar nekaj uglednih Kranjčank in Kranjčanov. Mira Starčeva s soprogom (Mestna občina Kranj), Janko Eržen (s soprogo) in Lojze Domajnko iz Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost Kranj (prej ZKO-Zveza kulturnih organizacij), Evstahij Dermota (občinski svetnik - Demokratska stranka), Franc Benedik (LDS)... Je pa res, da je tokratna otvoritvena premiera zelo lepo izpadla. Prav vsi nastopajoči (v prvi vrsti seveda Janez Škof v nosilni vlogi Harpagona) so poskrbeli za edinstven umetniški užitek- Pravo nasprotje skopuštva pa je bila nedeljska imenitna prireditev Gorenjskega Glasa na Gorenjskem sejmu. Zagotovo največja (in najbolj radodarna) gorenjska veselica. Se je plesalo, jedlo (za številna okusna presenečenja je poskrbela ekipa Ivice in Toneta Arvaja), pilo in veselilo, ter klepetalo v dobri družbi. Vaš poročevalec se je prav dobro počutil v prijetni družbi zakoncev Kokot iz Radovljice. Mendi (glavna v njihovi založbi Skriptorijka) mije razkrila številne zadrege, ki pestijo slovenske knjigotržce. Andrej, radovljiški podžupan, (tudi predsednik radovljiškega LDS-a) se je z veseljem poba-hal, kako jim je v občinskem svetu uspelo umiriti politikantske prepire. O njihovi zanemarjeni avtobusni postaji (ugotovitev Republiške turistično-ekološke patrulj*: na prejšnjem obisku gorenjskih krajev) pač nisva spregovorila še nobene besede. Andrej Babic: Pri naši turistični patrulji je najtežje najti proste termine. Vse bolj se nam dokazuje, da so neurejene avtobusne postaje rak rana številnih naših, sicer, lepo urejenih krajev. Naša patrulja seje oni dan mudila v Slovenskih Konjicah. Lansko' leto so Konjicam' dobili zlato medaljo (Entente florale) med najlepšimi mesti Evrope (letos so to priznanje dobili Velenjčani). Zato je popolnoma nesprejemljivo, da imajo v takem kraju tako zanemarjeno osrednjo avtobusno postajo (Izletnik Celje). Ker smo že bili v tistih krajih, smo še obiskali našo prijateljico Adriano. Letos na radgonskem sejmu smo se spoznali. Zakaj, njihovo družinsko podjetje Gozdiček, d.o.o., slovi po izredno okusnih paštetah in suhih mesninah (iz divjačine ter drobnice). Vse, ampak res vse, kar so nam pripravili za pokušino, je bilo odlično. Tako, da smo ob odhodu nakupili (smo se dodobra založili) številne njihove okusne specialitete. Danes popoldan pa pričenjamo z novo zabav no-promotiv no akcijo. V počastitev bližajočega se praznika Svetega Martina bomo v sodelovanju s priznano firmo Trenča (Samo Krč) Gorenjcem predstavili šest priznanih slovenskih vinskih kleti. Vaš poročevalec bo, ob zvokih moje lajnice, v številnih gorenjskih krajih, poskrbel za kar najbolj prijetne degustacije sladkega vinca. Tako bomo eno od kleti (katero, naj ostane sladka skrivnost) danes popoldan predstavili v Kranju, Šenčurju in Cerkljah. Jutri pa bo tajnica po dolgem času spet zaigrala in zapela v Preddvoru. Ob sklenitvi nove zakonske zveze. Naša soseda Polona Tadina (dobra prijateljica moje sestre Savine) in Janez Maček (tudi iz Stražišča doma) sta si ob tej njuni slo-vestnosti zaželela nekaj nostalgične glasbe. Zato je nevestina mami Anica angažirala lajnarja kranjskega. In prav je tako. Ker, kar odkrito priznam, me številni znanci sprašujejo kako to, da v sobotah, na porokah, nič več ne lajnam. Še kranjski župan Mohor Bogataj mije oni dan zastavil to vprašanje. Pa odgovorim: "Saj veste; za malo denarja - malo muzike". Nadaljevanje s 25. strani V taborski letih je Slovence preplavila ideja, rojena leta 1848. Zedinjena Slovenija ni bila več le zahteva ozkega kroga izobražencev, ampak Slovencev, od katerih jih je bilo 85 odstotkov kmetov. Postala je politični in ne več le geografski in etnografski pojem. Da bi stoto obletnico vižmarskega tabora organizirali 17. maja, je bilo premalo časa. Zato je bilo treba narediti drugačen program, ki pa mora obeležiti tudi 17. maj. Profesor Janje predlagal jn odbor je sprejel, da je bila maja v dvorani Slovenske matice akademija v počastitev tabora, oktobra pa osrednja slovesnost s spremljajočimi prireditvami. Jan se je odločil za prvo polovico oktobra zato, ker je stoletna pratika napovedovala lepo vreme. Za proslavitev 100. obletnice tabora je bil tako določen 5. oktober! Pratika ni lagala. Zjutraj so se meglice še vlekle nad Savo in prireditvenim prostorom, nato pa so se dvignile. Posijalo je sonce in rodil se je čudoviti dan. Rado Jan, rojen leta 1925 v Žireh je od leta 1988 dalje upokojen. Profesor (brez kondicije) na Triglavu Akademija v počastitev 100. obletnice tabora v dvorani Slovenske matice 17. maja je odlično uspela. Prof. Rado Jan je otvoril svečanost, za njim pa je dr. Vasilij Melik kot zgodovinar govoril o taborih na Slovenskem s posebnim poudarkom na vižmarskem. Stane Sever je recitiral, tudi Zdravljico, Prešernov zbor iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja pa je zapel Jenkovo Naprej. Po prireditvi so nekateri godrnjali, zakaj so peli Naprej, ker naj bi bila to belogardistična pesem. Podučeni so bili, da so Naprej že veliko pred belimi in demobranci peli partizani in da je Naprej v bistvu himna slovenskega naroda. "Program sem zasnoval tako, da bi praznovanje začeli na Triglavu, saj je Triglav slovenski simbol. Na vrhu naj bi prižgali baklo v obliki cepina. Ogenj bi po vrhovih in grebenih nosili planinci, po dolini pa taborniki. V nedejo naj bi ga prinesli na taborni prostor in kot Perun, slovanski bog ognja, prižgali taborski ogenj v veliki žari, kot na olimpijadah. Tako smo tudi naredili. V petek, 3. oktobra, smo na naši Gimnaziji v Šentvidu otvorili prizidek in bazen, ki je bil prvi šolski plavalni bazen v Sloveniji. S tem smo proslavili tudi 100. obletnico sprejema Zakona o splošni šolski obveznosti iz leta 1869. S proslave smo odnesli zlat venec na grob Frana Levstika, ki je bil v času svojega življenja poniževan od političnih prvakov," obuja spomine prof. Jan. Na venec je dal zapisati: Pobudniku slovenskih taborov in borcu za slovensko šolo! V dneh, ko za počitek ni bilo časa, je bil postavljen pred novo preizkušnjo. Planinci so ga sredi septembra obvestili, da sprejemajo njegov predlog za prižig Zgodovinski posnetek. Obletnice tabora so se udeležili zamejski slovenski zbori, celo iz Benečije. V Ljubljano pa so prišli predstavniki vseh organizacij in političnih usmeritev zamejskih Slovencev. plamenice na Triglavu, vendar mora biti pobudnik zraven. Jan se takole spominja svoje hoje na Triglav: "In Rado Janje šel brez vsake kondicije, utrujen od vsega, na Triglav. Poleti, ko so drugi počivali in dopustovali, sem jaz na Goropekah z dijaki študiral Večer v čitalnici, ki naj bi ga uprizorili na predvečer tabora, 4. oktobra v kulturnem domu v Šentvidu. Na Gimnaziji smo ustanovili pevski zbor in dramsko skupino, ki sta prestala ognjeni krst na akademiji v počastitev 80. obletnice rojstva Ivana Cankarja. Šel sem na Triglav: prvi dan do Kredarice, drugi dan pa v slabem vremenu in pravem metežu na vrh. V pravem viharju sem govoril mali skupini gornikov. Govor sem končal z željo, da bomo prihodnjo obletnico, ob novem četrtstoletju, praznovali kot bolj svoboden in enakopraven narod v Evropi. To pa bomo dosegli le, če bomo Evropejci na Slovenskem. Plamenico sta pospremila na pot preds- Simon Jenko Na izbiranje Za boga se žgati daj in klati; raj v plačilo da ti cerkev mati, pozna še kak dohtar bo učil, kdaj, kako, zakaj si kri prelil. Daj se v bojih klati za cesarja, vsak dan da dvojačo ti denarja, in če boš za vekomaj zaspal, v slami te bo pokopati dal. Bij se za prostost, za domovino, prišel ne boš v raj, ne groba tmino, ne stal, ne ležal, ne sedel, malo nad zemljo boš dom imel. (Recitacija Staneta Severja na oblet nem taboru 5. oktobra leta 1969 v Vižmarjih) tavnika Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec in Jože Rajer. Na Triglav imam prečudovite spomine, čeprav sem prišel domov ves izmučen. Ko smo lezli na Kredarico, smo se s planinci pogovarjali o Sloveniji in Jugoslaviji. Spominjam se, da sem jim rekel, da bomo Slovenci ostali v Jugoslaviji, če bomo imeli interes. Politika so interesi, ne ljubezen. Tudi kasneje, v osemdesetih letih, ko so prihajali k nam razni emisarji z juga, sem ponavljal, da bomo šli Slovenci zadnji iz federacije, če se bo spremenila. Če pa se ne bo, bomo odšli prvi. Tako se je kasneje tudi zgodilo." V soboto, 4. oktobra, dopoldne so v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo o Taborskem gibanju na Slovenskem. Jan je sicer predlagal slikarsko razstavo, vendar je dr. Cevčeva menila, da je zanjo premalo časa. Na otvoritvi je bila ponovljena ugotovitev, da je bila leta 1848 rojena ideja o Zedinjeni Sloveniji, ki je postala v taborskem gibanju množično Kraigher in Sever Bolj se je bližala ura začetka prireditve, bolj zaskrbljen je postajal Rado Jan. Slavnostnega govornika Sergeja Kraigherja še ni bilo. Rado se ježe pripravljal, da bi sam nagovoril množico. Z manjšo zamudo se je govornik le pojavil. Pred tem je bil na Bledu, kamor je spremljal predsednika italijanske republike Giu-. seppeja Saragata, ki je bil na obisku v Sloveniji, v Vižmarjih pa je njegov avtomobil zadržala množica, tako da je moral peš na prizorišče. Njegov govor je bil dobro sprejet, očitno zadovoljen pa je bil tudi govornik. Po proslavi pa se Rado Jan spominja zanimivega dialoga med Sergejem Kraigherjem, ki je sedel pri mizi za goste, in Stanetom Severjem, ki se jim je po programu pridružil. Takole je potekal: Kraigher: "Danes Stane sva bila midva enako visoko." Sever: "Ja, ja, Sergej. Res je. Ampak jaz sem imel boljše tekste..." Kraigher se je nasmehnil. Očitno je dobro razumel bistvo Severjevih besed. manifestirana. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) je Zedinjeno Slovenijo vključila v 2. točko svojega programa in prav to je bil pomemben argument pri utemeljevanju potrebnosti obeležitve stote obletnice tabora. To je bila osrednja misel mojega govora. Rado Jan je bil pobudnik in režiser Večera v čitalnici, ki so ga šentviški gimnazijci v sodelovanju 1 nekaterimi gosti uprizorili istega dne zvečer v domu kulture v Šentvidu. Zgodovinski in vsebinski okvir večera je bilo dogajanje na vižmarskem taboru: prihod Sokolov, pozdrav Franje Koširjeve in pripenjanje venca na njihov prapor, prihod Levstika, govor dr. Janeza Bleivveisa. Predstavljeni so bili vsi takratni slovenski veljaki v zgodovinskih maskah. Večer je bil avtentični prikaz otvoritve tabora v Vižmarjih. Rado Jan se spominja, da je Bleivveisa igral Polde Dežman, pri režiji pa je pomagal Mirko Cegnar. _Veličastna obletnica__ Prišla je nedelja, 5. oktobra. Prof. Rado Jan jo takole opisuje: "Že zjutraj so začele prihajati množice na prireditveni prostor v Vižmarjih. Pozdravljali so jih transparenti. Na enem je pisalo: Vižmarci z veseljem pozdravljamo taborite! Zelo veliko je bilo mladih in narodnih noš. Zjutraj so nad ljubljansko kotlino in nad Savo še plavale meglice. Množice so prihajale in napolnjevale prostor, meglice so se dvigale, godbe so igrale. Na odru, bolj v ozadju, so se zbirali pevci. Scenograf inž. Janez Suhadolc je namreč predlagal izredno domiselno ureditev prostora. V taborskem duhu je izenačil množico in voditelje. Le dva stebra je dvignil: eden je predstavljal slovensko politiko, na njem je govoril Sergej Kraigher, drugi pa slovensko kulturo, s katerega je ognjevito recitiral Stane Sever. Program je bil zasnovan na zgodovinsko Stane Sever z Gorenjkama v narodnih nošah. kritični ravni. Sever je recitiral Jenkovo Na izbiranje, 44. sonet Josipa Stritarja iz cikla Dunajskih sonetov Molčanje. Prešernovo Zdravljico in Cankarjevo JaZ bratje pa vem za domovino. Proti koncu je prehajal program v sproščenost, vedrino in družabnost. Razni ansambli, med njimi tudi takrat slavni Mladi levi, so igrali za ples. Gradiš je postavil na prizorišču piramido v čast stoletnice. Izdali smo posebno pesmarico, razglednico in brošuro ter izdelali svetinjico tabora izpred sto let. 150 svetinjic smo oštevilčili-Spominjam se očeta, ki je prinesel na tabor svetinjo prvega tabora. Dal mu jo je oče, ki jo je kot avstrijski vojak nosil v Karpatih in na Soči. Izročil jo bo svojemu sinu. Ko je bil tabor mimo, sem bil ponosen, da smo uspeli, čeprav sem bil utrujen do smrti. Kakšno strašno tremo smo imeli in trepetali, da nam ne bi kaj odpovedalo. Ponosem sem, da sern" zdržal pritiske z leve in desne." • Jože Košnjek Petek, 15. oktobra 1999 DOBROTA NI SIROTA 27. STRAN GORENJSKI GLAS Jani Trdina je že več kot desetletje paraplegik Invalidskega vozička ne opazijo več Darovali ste Enajsto leto mineva, kar je Škofjeločan Jani Trdina na invalidskem vozičku. V s°le je bilo, ko se je ponesrečil z avtomobilom, po devetih mesecih v bolnišnici končal šolo, se zaposlil in pred šestimi leti tudi poročil Skofja Loka, 15. oktobra - Janševa življenjska usoda je dokaz, da z invalidnostjo življenja ni konec. Pravzaprav sem Izgubil le leto dni, pravi Jani Trdina, ki je zaradi nesreče leto dni kasneje končal srednjo šolo. Po posredovanju zavoda za ^poslovanje se je po šoli zaposlil v tedanji Iskri Terminali, kfcr se je naučil dela z računalniki, še pred propadom podjetja Pa si je zagotovil svojo sedanjo zaposlitev. Šesto leto že namreč dela v zasebnem podjetju Domex v Pirničah, ki pa mu Je država zanj le prvo leto subvencionirala del plače. "Sedaj delam tako kot vseh ostalih ducat zaposlenih. Kot delavec se moraš "izplačati", da te podjetje obdrži, sociala nikjer več ni motiv za zaposlitev invalida," pravi Jani Trdina. "Treba pa je poudariti, da je imelo to družinsko podjetje že od začetka posluh za ynoje posebne potrebe. Dostop do delovnega mesta imam urejen tako, da povsod pridem z vozičkom. Delam tudi terensko, kjer pa sem jaz tisti, ki se jnoram prilagajati. Tako si •sčem zlasti take poslovne Partnerje, do katerih je boljši dostop, z nekaterimi komuniciram pretežno po telefonu, tako da kar gre. V podjetju so me danes že tako navajeni, da invalidskega vozička tako rekoč ne vidijo več. Včasih nioram kar sam spomniti na to, da nekaterih stvari zaradi vozička ne zmorem. Sicer pa je Prav, da človek v vozičku sam daje pobudo in prosi za pomoč, ko jo potrebuje." Jani seje po zaslugi domačih 'n razumevajočega okolja po nesreči kmalu vrnil v normalno življenje. Ni bilo več kakor prej, vendar se je kmalu sprijaznil, da mora svoje želje in načrte prilagoditi novim oko- zadnjem letniku srednje in na rehabilitaciji pa je liščinam. Že ko je bil na Soči, so mu svetovali, naj se pridruži Zvezi paraplegikov Slovenije, pozneje pa so ga tudi iz gorenjskega društva povabili, naj se jim pridruži. Someščan Vinko je bil nekakšen "oficir za zvezo", ki ga je povezal z društvom in ga tudi vozil na košarkarske treninge, dokler ni imel svojega avtomobila. V društvu je dobil tudi večino koristnih napotkov za življenje, od tega, kam se obrniti za prilagoditev avtomobila, da ga bo lahko upravljal samo z rokami, do različnih pravic, ki pripadajo invalidu. Doma so ravno v obdobju, ko se je Jani prilagajal življenju na vozičku, gradili hišo, pa so naredili vse tako, da je bilo dostopno tudi na vozičku. Pritlični prostori pa so počakali, da si je v njih pozneje skupaj z ženo Barbaro uredil prijetno domovanje. Z Barbaro sta se spoznala in zbližala na morju, v Pineti, kjer je bil Jani na rehabilitaciji, Barbara pa spremljevalka v skupini. Ni jima bilo mar, kako okolica sprejema zdravo dekle in fanta na invalidskem vozičku kot par. Važno je, da človeka sprejmeš kot osebnost, meni Barbara, ki je ni bilo Jani in Barbara Trdina. strah življenja z invalidnim partnerjem. "Saj ni tako zelo drugačen, živi samostojno in neodvisno," razmišlja po šestih letih zakona, v katerem trenutno še ni otrok, vendar razširitev družine v kratkem načrtujeta. "Seveda obstajajo določene omejitve. V hribe in na kolesarjenje denimo že ne moreva skupaj, tudi na počitnice ne moreva ravno v vsak hotel, ker je treba iskati takšnega brez arhitektonskih ovir. Toda to so dejstva, ki jih vzameš v zakup in iščeš druge možnosti. Skupaj pač počneva kaj drugega, kadar pa se mi zahoče hribov ali kolesarjenja, grem sama, medtem ko je Jani denimo s svojo košarkarsko družbo." S slednjo je Jani kar veliko, saj trenira v slovenski reprezentanci. Dvakrat tedensko trenira košarko skupaj s kolegi iz gorenjskega društva paraplegikov v osnovni šoli v Lipnici, pred tekmovanji pa še pogosteje. Pravi, da so imenitna druščina, prav tako v društvu, kjer se ta čas mrzlično pripravljajo na dobrodelno prireditev Dobra misel. Izkupiček koncerta bo deloma namenjen gorenjskim športnikom invalidom za opremo, osrednji namen dobrodelne akcije pa je podpreti projekt izgradnje centra za obnovitveno rehabilitacijo za para-plegike v Pacugu ob slovenski obali. Dolga leta je rehabilitacija potekala v Pineti, odkar pa so letovišče izgubili, jim teh možnosti manjka. Trdinova pravita, da je rehabilitacija za ljudi na vozičkih izjemnega pomena, saj je telo zaradi nenehnega "prisilno" sedečega položaja premalo prekrvljeno in gibljivo, vse breme je na gornjem delu telesa. Šport ga sicer dodobra pre-giblje, vendar je to za vzdrževanje telesnega zdravja premalo. Sedaj je za rehabilitacijo sicer poskrbljeno individualno, toda poprejšnje skupinsko letovanje je za paraplegike pomenilo rehabilitacijo tudi v socialnem smislu. Eno in drugo bi si z novim centrom ob obali radi spet povrnili. • D. Z. Žlebir Rdeči križ še naprej pomaga vaškemu posebnežu Jožetovo domovanje je kot brunarica Pred leti smo v Gorenjskem glasu pisali o Jožetu Jelovčanu iz Leskovice, ki se mu je stara hiša domala že podrla nad glavo, zato sta mu občina Gorenja vas - Poljane in Rdeči križ v Škofji Loki postavila bivalni zabojnik. Vaški posebnež pa je še vedno deležen njihove pomoči. Posebno skrbno bedi nad Jožetom Franc Justin, predsednik krajevne organizacije Rdečega križa Hotavlje, ki ga Pogosto obišče in spodbuja, naj Svoje domovanje drži v lepšem redu. Ker ima Rdeči križ po vseh krajih razpredeno mrežo sodelavcev, ki zaznajo vsak nov s°cialni problem v svojem okolju, ta humanitarna organizacija lahko seže do vsakega j-loveka v še tako oddaljenih hribih. Letos je Jožetov kontejner dobil lepšo podobo, tako da Oolje pristoji v vaško okolje. Obili so ga z lesom in zraven dogradili nekakšno drvarnico, kjer ima Jože tudi stranišče in garderobo. Za drva vsako leto poskrbi škofjeloški center za socialno delo, medtem ko so prostovoljci Rdečega križa (vključno s civilisti, ki na Rdečem križu služi vojaški rok) že nekajkrat pri Jožetu pospravili, da se možak v svojem prijetno toplem domovanju, kjer nikjer ne kaplja in ne pušča, spet dobro počuti. Nekateri pač od življenja ne zahtevajo veliko, da so le na toplem in suhem. • D.Ž. Podoba otroka s ptico in soncem, ki jo je kot logotip s sporočilom Za Prijazna jutra - vsem otrokom sveta srečo, svobodo, življenje izdelal tele-v,zijski voditelj TELE -TV Kranj Sladžan Umjenovič, se je letošnje Poletje pojavil tudi'na Telekomovih karticah. Izšel je v 10 tisoč izvodih, ivtor pa ga ob pravkar minulem tednu otroka poklanja Zvezi prijateljev gladine Slovenije. Sicer pa Sladžan Umjenovič dodaja, da so projekt, ki ljpa tudi mednarodno veljavo, med drugim podprli Štejka Kučan, Ivan °jzjak, varuh človekovih pravic, ambasadorka UNICEF Milena Zupančič, Marjan Jereb, minister za zdravstvo, enajst slovenskih cen-t^ov za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, Telekom Slovenije in drugi, ^odpira ga tudi delegacija Evropske komisije v Ljubljani ter 23 tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev v naši državi. Zveza prijateljev mladine Slovenije je ob Tednu otroka minuli petek pripravila zahvalni dan donatorjem ZPMS. V galeriji Doma slovenskega gospodarstva na Dimičevi 13 v Ljubljani so hkrati odprli razstavo likovnih del 77 slovenskih umetnikov, ki so darovali za otroke; javna dražba razstavljenih likovnih del bo 28. oktobra. Programe ZPMS, zlasti akciji Pomežik soncu in V imenu prihodnosti, je podprlo kar 65.000 donatorjev, ki so darovali več kot 55 milijonov tolarjev. Med donatorji, katerim se je Zveza prijateljev mladine Slovenije zahvalila s posebnim priznanjem, so tudi gorenjske gospodarske družbe: Etiketa Žiri, Gorenjski Tisk Kranj, Radio HIT Domžale, Radio Kranj, Radio Triglav Jesenice in Gorenjski glas; zahvale ZPMS pa so prejeli Arboretum Volčji Potok, Loški muzej Škojju lj)ka in Muzej Jesenice. Na sliki: priznanje ZPMS - gra-jiko kranjske slikarke Klementine Galija, ki ga je prejel Gorenjski glas, je direktor Marko Valjavec minuto nedeljo predstavil tudi na naši veliki dobrodelni prireditvi "Dobimo se desetega desetega " v dvorani Gorenjskega sejma. Foto: Tina Doki Za Robijev aparat že skoraj polovica denarja Na računu občine Cerklje, ki ga je odprta za nakup dihalnega aparata za Roberta Prosenca, se je zbral že lep kupček denarja. Do začetka oktobra je svoje prispevke nakazalo že 75 darovalcev, zbranih pa je okoli 920 tisoč tolarjev. To je slaba polovica denarja, potrebnega za dihalni aparat, brez katerega Robi ne more živeti, zato občina Cerklje znova prosi vse, ki želijo pomagati, naj se čimprej odzovejo. Tokrat pa objavljamo imena dosedanjih darovalcev. Za Robija so doslej prispevali: Območno združenje Rdečega križa Kranj (/00.000), Francka Novak, Cerklje (5000), Mojca Grilc. Grad (2000), Zarkovič, Sp. Brnik (1000), Vlado Hvala, Kranj (2000), Mali, Podljubelj (8000), Marija Gašpirc, Sp. Brnik (1500), Družina Kern, Poženik (10.000), Čebulj s.p., Zg. Brnik (15.000), Tanja Rezar (5000), Tenis-relax club Podljubelj (3000), Marija Rant, Hotavlje (10.000), Alojz Čimžar, Poženik (5000), Alojz, Irena, Boris Urbane, Golnik (50.000), Gregorin, Glinje (2000), Gregorin, Na Bregu (1500), Martin Pemuš, Zg. Brnik (15.000), Elektrotehna Dolinar (10.000), Ivana Vreček, Zg. Brnik (10.000), Marija Zalokar, Šmartno (4000), Ivan Porovne, Poženik (10.000), Štefan Kerč, Cerklje (5000), Dušan Logar, Voglje (5000), Gordana Rekar, Kranj (3000), Jožica Mušič, Kranj (10.000), Marija Fajfar (3000), Klemen Teran, Poženik (5000), darovalec na SKB (10.000), Domlnko (2000), Milena Žaberl, Kamna Gorica (3000), Monika Žižek, Cerklje (5000), Stane Zevnik, Dvorje (2000), Tončka Kapler, Kranj (10.000), AGA Cerklje, d.o.o (20.000), llrovat, Cerklje (4000), Valjavec, Cerklje (4000), Angela Blaž, Cerklje (5000), Marijin vrtec Cerklje (10.000), Avtopralnica Ropret, Vašca (5000). Marija Ropret, Vašca (1000), Župnijska Karitas Cerklje (10.000). Mateja Vidmar, Cerk(je (5000), Matičič, Domžale (2000), Tomaž Galjot (20.000), Janez Balkovee (1000), Vrtec Zalog (29.500), Barbara llacin, Češnjevek (3000), občan plačal prek PBS (20.000), V.Ž. Transport (5000), Dušan Pire (10.000), Ivan Kmetic (5000), Občinski odbor SDS Cerklje (100.000). Prispevali so tudi župan Franc Čebulj (50.000), zaposleni v občinski upravi: Andreja Jerala ( /0.000), Dragica Jerič (20.000), Majda Stare (10.000). Zdravko Kastelic (10.000) in Simona Bukovinski (5000) ter svetniki, ki so se odpovedali trem sejninam: Miha Zevnik (8000), Bogomir Bizilj (16.000), Ivan Preša (8000), Anton Kopitar (16.000), Božo Janež (8000), Viktor Narobe (16.000), Matjaž Črnič (16.000), Franc Jerič (16.000), Andrej Maček (16.000), Janko Rebernik (16.000), Roman Zalokar (8000), Andrej Ropret (16.000), Drago Vidic (16.000). Andrej Drobim (16.000), Miro Jagodic (8000) in Franc Žlebir (16.000). Prispevek za Robija še vedno lahko nakažete na poseben račun, ki ga je v ta namen odprla občina Cerklje, in sicer 51500-849 -.000 -0002346 (s pripisom "občina Cerklje - nakup dihalnega aparata"). Položnicd na Gorenjski banki izpolnite brez ničel. • D.Ž. \ Gorenjci po darežljivosti na drugem mestu V akciji Rdečega križa Slovenije Nikoli sami, ki je letos us/uda zbrati 96 milijonov tolarjev za različne programe Rdečega križa, je imela tudi na Gorenjskem velik uspeh, saj je takoj za ljubljansko regijo ravno Gorenjska zbrala največ denarja. Največ denarja v akciji Nikoli sami ljudje namenjajo za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. Tako bo v prvomajskih počitnicah na Debelem Rtiču lahko brezplačno /točilni kova/o 44 otrok iz vse države. Velik de! zbranega de ne rja pa namenijo prehrambenim paketom za socialno ogrožene družine (razdelili jih bodo 26 listu j, darilnim paketom za ostarele (deležno jih bo 7000 ljudi) in o/roke (razdeljenih bo 560 paketov). DRUŠTVO PARAPLEGIKOV GORENJSKE Dobrodelni koncert DOBRA MISEL v Kranju, dne 20. 10. 1999 (sreda) z začetkom ob 20.15 uri v dvorani Kina Center NASTOPAJO: Kingston Andrej Šifrer California Alberto Gregorič Brendi & Korado Damjana Golavšek Vili Resnik Popestritev programa: Boris Kobal Prireditev bosta vodila: Suzana Adžič in lanez Dolinar ZVEZA PARAPLEGIKOV SLOVENIJE VSTOPNICE: 1.500,00 SIT (na Društvu paraplegikov Gorenjske 064 331-117 ali na blagajni Kina Center OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE OE ZDRAVSTVENI DOM KRANJ Gosposvetska c. 10, KRANJ Obveščamo, da bo v Zdravstvenem domu Kranj izvedeno cepljenje proti gripi: v ponedeljek, 18. 10. 1999, od 8. - 12. ure v torek, 19. 10. 1999, od 14. - 19. ure Cena cepljenja za kronične bolnike in osebe nad 60 let starosti je 500 SIT, za ostale pa 1.400,00 SIT. Cepljenje bo v SPLOŠNI AMBULANTI št. X. - VHOD št 1 ' " vrr iir%T časopis w EV UVI VR9vrl9 ■■...........———-- V oktobru 1999 iibiramo GORENJ KO/GORENJCA meseca SEPTEMBRA 1999 Mateja, Janez in Me Vsak mesec, in to že šesto zaporedno leto, s tedenskimi glasovanji na tri različne možnosti v sedmih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJ-KA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Tržič ter gledalke in gledalci dveh televizij - gorenjske kabelske TELE- TV Kranj in televizije ATM Kranjska Gora. Danes začenjamo drugi krog oktobrske mesečne akcije popularnosti, izbor GORENJKE/GORENJCA meseca SEPTEMBRA 1999. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in dveh televizijskih glasovanjih, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, so enaka kot doslej: glasovanje je z dopisnico ali razglednico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJ KO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. Če boste Vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi odlično sodeluje Gorenjski glas, niti ne potrebujete poštne znamke. Naši sodelavci so turistična društva Bled, Bohinj, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja Loka in Tržič; Turistična agencija Meridian s poslovalnicama na Jesenicah in v Lescah ali v turistično informacijski pisarni občine Tržič. Premalo frankiranih dopisnic ali pisem na pošti ne prevzemamo. V izboru GORENJKE/GORENJCA meseca SEPTEMBRA 1999 še enkrat kratka predstavitev ene Gorenjke in dveh Gorenjcev, ki so prejšnji mesec posebej opozorili nase, o njih ste brali v Gorenjskem glasu, slišali v radijskih oddajah in jih videli na TV ekranih, ter jih predlagamo v letošnji že deveti mesečni "Gorenjski NAJ akciji popularnosti": Mateja Kisovec Jože Jerala Janez Hočevar 1/ MATEJA KISOVEC, študentka ekonomije iz Škofje Loke, prva spremljevalka Miss Slovenije '99 in edina Gorenjka med dvanajstimi finalistkami slovenskega izbora v okviru največjega svetovnega lepotnega tekmovanja "Miss VVorld/Miss sveta" 2/ JOŽE JERALA iz Hraš in JANEZ HOČEVAR iz Zapog, člana najboljše gorenjske ekipe na 43. državnem prvenstvu oračev, ki je prejšnji mesec potekalo v Vodicah in Mošah V prvem glasovalnem krogu za GORENJ'KO/GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1999 smo prejeli že 292 glasovnic. Kar 247 ste jih namenili JANEZU in JOŽETU, ki sta se od gorenjskih oračev najbolje izkazala na državnem prvenstvu; za MATEJO ste doslej namenili 45 glasovnic. V največji gorenjski akciji popularnosti redno sodeluje tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. V Frizerskem ateljeju Silva namreč vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasova/i za Gorenjko/Gorenjca meseca. Poleg tega SILVA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gorenjec meseca. Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še devet sodelujočih, ki ste glasova/i na dopisnicah, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju je tokrat povabljena ANDREJA KEPIC iz Srednje vasi pri Šenčurju, ki smo jo izžrebali izmed 292 prispelih glasovnic v prvem krogu. Štiri vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: I. Jernej Zevnik, Podreča 23, Mavčiče; 2. Jelka Vrhunec, Topolje 6, Selca,- 3. Urška Novinec, Oprešnikova 25, Kranj in 4. Zinka Kepic, Sr. vas 57, Šenčur. Pet reklamnih Glasovih artiklov pa smo poslali naslednjim petim: I. Mateja Stanonik, Čevljarska ul. 23, Žiri; 2. Franc Modrijan, Sidol lb, Laze v Tuhinju; 3. Mateja Zveršen, Sr. vas 158, Šenčur; 4. Saranda Bitiči, Kropa 125, Kropa in 5. Andreja Lamovec, Goli vrh 8, Gorenja vas. Turistično društvo Cerklje in Gorenjski glas DOBER IZLET Mlado vino in Valentin V rubriki DOBER IZLET tokrat predstavljamo enega od niza odličnih programov za martinovanja. Izlet organizira ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, ki Vas prisrčno vabi na martinovanje po izjemno ugodni ceni 4.500 tolarjev v hotelu Valentin v Kočevju. Alpetourjev izlet bo v soboto, 13. novembra. Program celodnevnega izleta: prevoz z najudobnejšim avtobusom do Kočevja z ogledom Pokrajinskega muzeja, obiskom Kočevskega jezera, farme Mlaka in konjeniškega kluba. Kočevske Reke, Gotenice, gradu Kostel itd. Martinovanje, seveda z večerjo, pokušino mladega vina in zabavo, bo v hotelu Valentin. Povratek na Gorenjsko v poznih večernih urah. Ampak res ugodna Alpetourjeva cena za Martinov izlet na Kočevsko Se ni vse.- za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega izleta 13. novembra samo 3.800 SIT. Ob prijavi je potrebno imeli s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in na martinovanje se boste lahko podali po najugodnejši ceni. Odhod 13. novembra ob 8.15 uri z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Najudohnejši Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Škofji Loki in v Ljubljani. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi l, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do /7.00 ure. Telefoni: 064/ 223-444 ali 064/ 223-111. Jutri bučarijada, prihodnjo soboto pridelki Pred Združnim domom v Cerkljah bodo jutri ob 10. odprli drugo vseslovensko razstavo buč, ob 14. uri pa se bo začela 14. Bučarijada. Cerklje, 15. oktobra - Občina Cerklje, Oljarica Britof in Gorenjski glas so letos pokrovitelji druge vseslovenske razstave buč in 14. vseslovenske bučarijade v Cerkljah. Prireditev, ki je bila prej vsa leta skupaj ali na isti dan kot priljubljena prireditev Naj pridelki, pa bo letos teden dni pred ocenjevanjem letine. 14. bučarijada in 2. vseslovenska razstava buč bo tako že jutri, 16. oktobra. Prireditelj je tudi tokrat Turistično društvo Cerklje, ki bo razstavo pred zadružnim domom pripravilo in odprlo ob 10. uri dopoldne. Pri-red-itelji napovedujejo, da bo do 17. ure popoldne na ogled več kot 70 vrst buč. Prav tako pred domom v Cerkljah pa se bo ob 14. uri popoldne začela tudi tradicionalna bučarijada. Letos bo Bili smo skupaj desetega desetega Veselica še ni pozabljena Kranj, 15. oktobra - Še nekaj časa se bomo spominjali letošnjega desetega desetega in dobrodelne velike Gorenjske veselice. Med številnimi nastopajočimi gre zahvala prav vsem in seveda tudi Nogometnemu klubu s Francem Fendetom, ki je bil organizator srečelova. Pevka Barbara Kohlar Medo iz Hiše Hribar & otroci Za vse, ki ste nas poklicali, objavljamo sliko pevke Barbare Koblar, ki je tudi nastopila v programu prireditve in nam zapela dve pesmi. Maskoto glasovih prireditev (po zaslugi firme Hribar & otroci Kranj) velikega medota pa objavljamo za vse najmlajše in udeležence prireditve in bralce Gorenjskega glasa. • A. Ž. Zabavno-glasbena prireditev VSAKDO MORA IMETI PRIJATELJA ansambel STANKA FAJSA ansambel FRANCA LESJAKA ansambel BOHPOMAGEJ ambalist ADEM BICKEJ dvojčici VESNA in VLASTA brata PIRŠ in I Vit A ŠERFEZI V nedeljo, 17. oktobra 1999, ob 18. uri kinodvorana Tržič Predprodaja vstopnic: prodajalna TOBAKA v Tržiču in na Deteljici, ter uro pred začetkom prireditve. VABLJENI! Pokrovitelji: Vrtnarija Urša in Cvetličarna Fontana to že 14. tehtanje in merjenje najtežjih in najdaljših buč zapored. Prvič pa se bodo letos v okviru razstave in bučarijade zbrali tudi pridelovalci buč in ustanovili sekcijo Bučarjev Gorenjske. Prihodnjo soboto, 23. oktobra, pa bo v dvorani doma v Cerkljah že 11. prireditev Naj pridelki Slovenije. Prireditelj bo prav tako Turistično dru£ tvo Cerklje, med pokrovitelji pa bo tudi Gorenjski glas. I petek, 22. oktobra, bo fj Gorenjskem glasu izšla tudi posebna priloga o prireditvi. • A. Žalar Pranovanje v PD Gorenja vas Gorenja vas, 15. oktobra - Planinsko društvo Gorenja vas, ki ima okrog 240 članov in planinsko zavetišče na Jelencih, letos praznuje 25-letnico obstoja ter delovanja. Društvo je danes poznano po veliki skrbi za podmladek in delovne člane v sekcijah. Še posebno delavni so markacisti, skrb pa namenjajo tudi izobraževanju. 25' letnico bodo v društvu, ki mu predseduje Pavle Razložnik, proslavili jutri (sobota) ob 19. uri, ko bo svečanost v osnovni šoli Ivana Tavčarja. Nastopili bodo učenci osnovne šole in Gorenjevaški oktet. Podelili pa bodo tudi priznanja. • A. Ž. Za predsednika Franc Golja Kranj, 15. oktobra - Zveza lovskih družin Gorenjske je razpravljala o pozivu Lovske zveze Slovenije glede predlogov možnih kandidatov za predsednika LZ Slovenije. V razpravi so ugotavljali, da se je Lovska zveza Slovenije zaradi neurejenih razmer v slovenskem lovstvu kar nekajkrat znašla v neprijetnem položaju in navzkrižnem dogajanju. Vloga in položaj zato narekujeta, da zvezo v prihodnje vodi predsednik, ki bo strokovno in organizacijsko pravi sogovornik z vsemi, ki jih lovstvo in narava tako ali drugače zadevata. Politična pripadnost vsekakor ni tista, ki bi morala.pri tem prevladati. V razpravi so potem predlagali kot možnega kandidata za predsednika Franca Goljo, dosedanjega podpredsednika LZS, ki je tudi predsednik nacionalne delegacije v C.I.C. • A. Ž. JESENSKA AKCIJA STUDIA MA IN GORENJSKEGA GLASA TRAJNO LIČENJE ZA POPOLNO LEPOTO OBRAZA PERMANENTNI MAKE-UP MAKE-UP KI TRAJA IN TRAJA Jesenska akcija izdelave permanentnega make-upa je zaživela, z njo pa tudi bralke Gorenjskega glasa, kajti ena bo nagrajenka akcije. Kaj bo nagrada, sedaj že vemo: BREZPLAČNI PERMANENTNI MAKE-UP: obrvi, ust ali oči (po dogovoru). KAJ JE TO PERMANENTNI MAKE-UP? To je s pomočjo posebnih barvnih pigmentov in seveda aparata narisana oblika OBRVI, ZGORNJE IN SPODNJE VEKE, TER UST. ZA KOGA JE PRIMEREN? Za vsako dekle in ženo, ki želi biti urejena, še posebej za vse, ki jim dnevno primanjkuje časa za izdelavo običajnega make-upa. ZA KOGA PA JE ŠE POSEBNO PRIMEREN? Za vse, ki ste iz kakršnega koli razloga ostale čisto ali deloma brez obrvi. ZA VSE, pri katerih je rob ustnic neizrazit ali ga skoraj ni, ZA VSE, ki želite ČAROBEN POGLED, KI TRAJA IN TRAJA.... Vaše prijave za akcijo še vedno sprejemamo na naslov: STUDIO MA, MOJCA ZAPLOTNIK, BLEIVVEISOVA 6, 4000 KRANJ. DEL. ČAS: PON.PIT.: OD 9. ■ 19. OZ. TUDI PO DOGOVORU Shidh) lsippla ia vAe. ki pdiaktipajj} M vecod obljub STUDIO ZA NBGO OBRAZA IN TELESA "S mmii k rnmii sro/ic/ solmi; o Srednja elektro in strojna šola Kranj Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj razpisuje naslednje prosto delo in naloge v srednjem izobraževanju: UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA Pogoji: izobrazba ustrezne smeri in izpolnjevanje pogojev po sklepu strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje z dne 6. 7. 1995. Za delo in naloge bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu do 31/8. 2000. Nastop dela je 1. 11. 1999. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Srednja elektro in strojna šola Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po izteku roka za vložitev prijav. STE0L0ŠKI+ (Dktobkski pofogaj pdanetov na nebu naslednjih sedem dni, ki so pred nami, ho motno zabeležil prehod borbenega Marsa iz znamenja pustolovskega strelca, v zemeljsko znamenje kozoroga. Grobo rečeno, se bomo v nedeljo, 17. oktobra, ko se bo to zgodilo, znašli spet na bolj realnih tleh. Mars bo v znamenju kozoroga v svoji višini, torej tam, kjer se bodo njegove lastnosti pokazale najbolj skladno in bo njegova energija zelo močna. To bomo najbolj občutili šefe konec novembra, ko se bo nahajal na 28 stopinjah kozoroga, na svsti, ki se nam ponujajo na razločnih področjih. S pomočjo dobrega načrta se bomo lotili uresničevanja svojih ciljev. Tudi Merkur, ki se nahaja v znamenju škorpijona, nam bo s svojo energijo ta mesec še pomagal, da bomo instinktivno začutili, kaj se dogaja okrog nas. Možgani bodo nepretrgoma mleti nove in nove zanimive ideje, ki se bodo porajale v naših glavah. Uran bo zahteval njihovo hitro uresničitev, kar pa Marsu v premišljenem kozorogu nikakor ne bo šlo v račun. Zato si bomo hote ali nehote vzeli več časa za premislek. Planetarni položaj do konca meseca bo izredno ugoden tudi za sklepanje vseh vrst finančnih poslov. Denarja ne bomo preveč zapravtpdi, zastaviti si bomo celo varčevalni načrt, ki nam lahko dobro uspe, V medsebojnih odnosih bo veliko trmoglavosti, nepopustljivosti in boja za materialne dobrine • za boljše delovno mesto in za boljšo plačo. Mnogi se ne bodo ozirali na druge, napetost med ljudmi se bo spet povečcda. Na ljubezenskem področju bo čustvenost in romantiko zamenjala trezna presoja položaja - posebno še, ko bo Sonce stopilo v znamenje škorpijona, 23 ^oktobra. K temu bo pripomogla tudi Venera, ki se nahaja v znamenju kritične device. Tudi Neptun se giblje direktno, tako da si ne bomo delali nikakršnih iluzij (kijih velikokrat povzroča ta planet, ko se giblje retrogradno; o retrogradnem gibanju planeta govorimo, kadar gledano z zemlje izgleda, da se giblje nazaj, v resnici pa te ni tako). Stvari bodo morate potekati tako, kot si jih bomo mi zamislili. To bo sprožilo marsikateri prepir v hiši. Sredi najhujše jeze se spomnite na te vrstice, dvakrat zajetnite sapo in raje ohranite mirno kri - to pač povzročajo planetarne energiju. Da pa le ne bo vse preveč črno, bosta Veneri pozitivno energijo pošiljala Jupiter in Saturn, kar bo pripomoglo k treznemu razmisleku. • ROM Prepisujem od zadnjič, in sporočam ponvono. Promocija prvenca odlične kranjske ročk skupine Lunin žur se bo dogodila prav pred štacuno Muzika Aligator na Slovenskem trgu. Bend bo v polni postavi in to od 11. ure naprej. Vableni, da se kar kadi... Žreba ne bom ponovil, če ne bo en in isti dvakrat imel srečo (saj mu jo privoščim, ampak jo drugim tudi), pravilni odgovor za zadnjič je bil Adi Smolar, nagrado pa dobi Jana Bajželj, Toma Zupana 17, 4202 Naklo. Počakati dopis in oditi do Aligatorja (na Slovenski trg 8) po nagrado. TOP 5 1. Šifrer & Šlafrock 2. Utorak - Petar Grašo 3. California - Še 1000 km 4. Nataša spet p.... Tuje: Joe Cocker - No Ordinarv World, Bloodhound Gang - Hoorav For Boobies, Nine ineh Nails - The Fragile, Lynyrd Skynyrd - Edge of fore-ver, Pet Shop Boys - Nightlife, v ponedeljek Melanie C - bivša Spajsica, Scooter - Back to the Heavyweight Jam, Barry White - Staying Povver.... SLO: Foxy Teens - Naj pada zdaj dež, Ste si oddahnili? Ste si res Pošteno oddahnili zdaj, ko je minila sreda, 13. oktobra? Kar priznajte! Res ste rekli velik aaaaah in še enkrat aaaaah, kako dobro dene! Za tiste čudake, ki ne vedo, kaj je bilo v sredo, 13. oktobra, je treba povedati, da je tedaj evropska komisija izdala poročilo o pripravljenosti kandidatk za vstop v Evropsko unijo. Ni šlo za noben konec sveta in podobne feči, ampak za evropsko šolsko spričevalo Slovenije. Pesimisti so napovedovali, da bomo deležni kar velike štrafenge in kritike, a se to ni zgodilo. Evropski komisarji so bili blagodejno naklonjeni Sloveniji kot kandidatki in vsem, ki nas po službeni dolžnosti morajo tiščati noter, je pošteno odleglo. Kar čutili smo, kakšno olajšanje in hkrati ponos, da so dobro delali, je bil v njihovih izjavah. V spričevalu je nekaj štiric in morda kakšna petica, a so tudi dvojke in cveki. Mujl in zuji ali manj uspešno in zelo uspešno -če to še obstaja. A nasploh so nas malo pogladili in potolažili, nakar smo bili vsi zelo srečni. Od ministra, ki vodi evropski resor, do zadnjega malega človeka na tej strani Alp. Kako malo je treba, da si srečen. Evrobirokrati te malo lepše pogledajo, pa ti je življenje takoj lepše. Slovenski mali človek je tudi nadvse pozorno spremljal, ali bo državni proračun uravnotežen ali ne. Kakšen lep slovenski izraz, tako milozvočen in globoko pomenski: pomisliš na ravnotežje, na vago, na klovna v cirkusu, ki se na vrvi- vici uravnotežuje. Zdaj imamo uravnotežen še proračun. Urav-noteževali so ga bili na Brdu kar nekaj časa in ga končno uravnotežili, nakar smo si spet vsi oddahnili. Saj smo imeli vsak dan priložnost videti na TV, kako so ministri skakljali okoli tiste proračunske vage in polagali "kvihte" na proračunsko tetnico! Proračun je kakor je dolg in širok. Kako? I -z novimi davki, seveda. Na kaj? Na vse. Na cigarete, na luksuz, na kvadraturo in premoženje. Zdaj naj ne bi bilo obdavčeno stanovanje, ki je večje od 160 kvadratov, ampak že stanovanje, ki ima 120 kvadratov. In če bo državni proračun nadalje omahoval, bomo obdavčili že najmanjšo kvadra- Tema tedna Glosa Proračun v ravnotežju Proračun smo "uravnotežili" in vsi smo malo bolj srečni. Da pa bo ostal uravnotežen, ga bomo vsi veselo in nenehno podpirali z novimi davki in trošarinami. torej v ravnotežju: kateri državljan pa si ne želi take države, kjer bi bil celo proračun v ravnotežju! Da bo vzdržal v uravnoteženem stanju, ga bomo vsi malo podprli. To dejstvo so nam sporočili šele naknadno, a nične de. Vsak po malem bomo podtika/i paličice, da bo ostal uravnotežen in ne bo pogrnil turico kvartirja slovenskega malega človeka. Zakaj pa ne? Naj bo srečen, ker živi v državi, kije vsa evforična, če jo pohvali kakšen levi evrobirokrat in naj bo dvojno srečen, da ima država proračun nenehno uravnotežen. Kar ne bo vzela država, bo vzela lokalna samouprava. Ta si bo šele izmišljevala nove odloke in nove občinske davke, saj ji je Kalamari - V vetru rdečih zastav; CRO: Petar Grašo - Utorak, Filmska: Forces Of Nature, Lock Stock and Two Smoking Barrel, Dowson's Creek + koledarji 20000000000 //HI Blondie, 23. oktobra v Hali Tivoli (4300 sitov), Joe Cocker, 7. novembra v Hali Tivoli, Bryan Adams, 31. okrobra v Celovcu (cca 9000 z organiziranim prevozom). W>nA*HANJ£ 372: Koliko so stare Foxy Teens -oziroma med koliko in koliko leti? Odgovore pričakujem do srede, 20. oktobra, seveda na dopisnicah, jasno, da v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Nagrada za izžrebanca, izžrebanko, je seveda fajn. Čav... nrn finančni minister priprl finančno pipico. Država je spoznala, da je lokalna samouprava z okoli 200 ali koliko že občinami draga kot sam vrag, da zaposluje preko razumnih meja, da zapravlja denar. Ponekod delajo z denarjem kot svinja z mehom - natančno tako kot na nekaterih naših ministrstvih, kjer so globoke finančne luknje in malverzacije. Nedavno je neki resni analitik zapisal, da si zahod, pa naj bo to Evropa ali Amerika, vztrajno želi, da se zamenja vsa garnitura, ki je prišla na oblast ob osamosvojitvah. To bi bil šele hec da bi Evropa tako ali drugače dala jasno vedeli, naj tudi naši osamosvojitveni heroji počasi oddidejo. Ali ste vi malo zmešani? Pri nas se to že ne bo zgodilo, nobeden ne bo padel s trona. Vsi mislijo, da so nezamenljivi, večni kot je večna trava. V teh resnih časih, ko se uravnotežuje mo, obdavčujemo, se udinjamo Evropi, na najvišjih ravneh prilizujemo llaiderju, namesto da bi mestu in svetu razglasili, da nas kot najbližjo sosedo Haider ogroža in si tako pridobili svetovne zaveznike, je pravi balzam za dušo kakšen kruti politični vic. Drnovšek in Podobnik se peljeta na letalu in pod seboj zagledata množico ljudi. Podobnik reče: "Dajva, Janez, vrziva deset jurjev dol. Po jurja, pa bo deset Slovencev srečnih." Janez odgovori: "Marjan, vrziva dol bankovce po 500 tolarjev, pa bo dvajset ljudi srečnih!" Pilot se ozre in reče: "Jaz vaju bom oba 1 vrgel dol, pa bo 2 milijona 1 Slovencev srečnih!" • D. Sedej 1 : v.i^>^*xwrfM«.««>*v.,:•-.........:...,.;wv~ **f .•-.v>vv-. ZA GORENJ KE ORENJCE1 7L flR DORRF rji/srncm LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 40 1. /4. VASCO ROSSI - REVVIND (REMIX) 2. /1 • T 4 2 - MELODY BLUE 3/6. JAN PLESTENJAK - RAD BI BIL SPET TVOJ 475. MIMMO AMARELLI - ALLA CONSOLE 5. /7. MORE - 4 EVER WITH M 6. /10. 2 EIVISSA-I VVANNA BE YOUR TOY 774. EIFFEL 65 - BLUE (DA BA DEE) 8711. BOB MARLEYVS. FUNKSTAR REMIX-SUN IS SHINING 9. /13. ROLLERGIRL - DEAR JESSIE 10. /6. ALICE DEE JAY - BETTER OFF ALONE 1179. GALACTICA - SPACE AROUND THE BEAT 12. /15. DJ BOBO -TOGETHER 13. /12. THE TAMPERER FEAT. MAYA - HAM MER TO THE'HEART 14. /16. MILK INC - OCEANS 15. /NOVOST VVATERGATE - HEART OF ASIA 16714. JUNIOR SANCHEZ FEAT. DAJAE - B VVITH YOU 17. /17. KIM LUKAS - ALL IN REALLY WANT 18. /NOVOST BASEMENT THREE - DUM DUM 19. /NOVOST MABEL - DISCO DISCO 20. /18. SCOOTER - FASTER HARDER SCOOTER 21. /8. SIMONE JAY - GOOD TIMES 22. /19. TRIPLE S - FLY VVITH ME 21 ST CENTURY 23720. BLACK AND VVHITE BROTHERS - VVORLD WIDE PARTY 24. /21. S.K. - ONE MORNING /UNA MATTINA 25. /NOVOST NUNCA - MOVING TRAIN 26722. TOM NOVY VS. VIRGINIA - I ROČK 27. /24. D-E.A.R. - TALK TO ME 28. /NOVOST GREEN COURT - FOLLOVV ME 29 /25. MARC VAN LINDEN - THE LAST UNICORN 30./28. SMOKIN' BEATS - DR. LOVE 31 ./NOVOST AXEL KONRAD - F.U.F.F. BEAT 32. /29. LIA DE BAHIA - AMORE/LOVE 33. /30. 666-BOMBA 34. /NOVOST DJ TOMCRAFT/SAMUEL L. JACKSON - 2517 35732. MELLOVV TRAXX - OUTA SPACE 36/33. PLUG'N'PLAX- VVARP 99 37/24. DARIO G - VOICES 38./NOVOST DJ'S UNLIMITED - LA SERENISSIMA 39736. PREZIOSO FEAT. MARVIN - TELL ME WHY 40./37. LOOVING LOOP - THEME FROM TOP GUN LESTVICA NAJPOPASTIH 20 1. /1. CHRISTINA AGUILERA - GENIE IN A BOTTLE 2. /7. CALIFORNIA - STARA BARKA 3. /NOVOST BLOODHOUND - THE BAD TOUCH 475. TLC - UNPREETY 5/3. RONAN KEATING - WHEN YOU SAY NOTHING AT ALL 677. LOU BEGA - I GOT A GIRL 7. /NOVOST BACKSTREET BOYS - LARGER THAN LIFE 8710. LENE MARLIN - SITTING DOWN HER 9712. BRITNEY SPEARS - (YOU DRIVE ME) CRAZY 1075. TEXAS - SUMMER SON 1176. DAVIDE DE MARINIS - TROPPO BELLA 12/8. ENRIOUE IGLESIAS - BAILAMOS 1379. TOM JONES & CARDIGANS - BURNING DOWN THE HOUSE 14. /NOVOST POVVER DANCERS - NI ŠE KONEC 15. /14. VITAMIN C-SMILE 16711. ANIKA- PREDALA SE NE BOM 17/15. ANTIOUE - OPA OPA 18. /13. 883 - VIAGGIO AL CENTRO DEL MONDO 19. /NOVOST STING - BRAND NEW DAY 20. /20. LUTRICIA MC NEAL - 365 DAYS LESTVICA NAJPOPASTIH DVAJSET IN NAJGIBLJIVEJŠH ŠTIRIDESET STA NA SPOREDU RADIA SALOMON VSKA PONEDELJEK MED 14. IN 18. URO. LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH DVAJSET, KI JE DEL LESTVICE NA NAJGIBLJIVEJŠIH ŠTIRIDESET JE ENKRAT TEDENSKO NA NASLEDNJIH RADIJSKIH POSTAJAH: RADIO SALOMON, RADIO GLAS LJUBLJANE, RADIO ROGLA, RADIO CERKNO, RADIO LASER, RADIO ŠTAJERSKI VAL, RADIO 94 POSTOJNA, RADIO MAXI, RADIO POLZELA, RADIO STUDIO D, RADIO CELJE, RADIO VELENJE, NOTRANJSKI RADIO, RADIO PTUJ, RADIO VIVA, RADIO NOVA, RADIO BREZJE, RADIO ORMOŽ, RADIO KOBARID, RADIO GEOSS. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA SKOFJA LOKA Poljanska cesta 2, 4220 Skofja Loka tel.: (064)624-160, fax: (064)624-423 Smo organizacija državne uprave, ki se trudi za prijazen odnos do naših strank. Iščemo nove sodelavce, ki so strokovni in sposobni s timskim delom dosegati najboljše rezultate. Iščemo: 1. VIŠJEGA SVETOVALCA/SVETOVALKO ZA RAZVOJ IN PROMOCIJO TURIZMA IN KULTURO v Oddelku za gospodarstvo Pogoji: - univerzitetna izobrazba - ekonomske, geografske ali družboslovne smeri - 4 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit za delavce v državni upravi - aktivno znanje angleškega in nemškega jezika - znanje uporabe računalnika - državljanstvo Republike Slovenije - poskusno delo 3 mesecev 2. SVETOVALCA I - SVETOVALKO I ZA PRAVNE ZADEVE v Oddelku za okolje in prostor Pogoji: - univerzitetna izobrazba - pravne smeri - 4 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit za delavce v državni upravi - znanje uporabe računalnika - državljanstvo Republike Slovenije - kandidatom oz. kandidatkam, ki so pravkar zaključili študij, nudimo možnost pripravništva Vsem kandidatom oz. kandidatkam ponujamo: - zaposlitev za nedoločen čas, s polnim in ugodnim delovnim časom - možnost funkcionalnega izobraževanja - priložnosti za napredovanje - možnost opravljanja strokovnega izpita v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi javnega natečaja na naslov. Republika Slovenija, UPRAVNA ENOTA ŠK0FJA LOKA, Poljanska c. 2, 4220 Skofja Loka. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali! Kandidate, kandidatke bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi. VSE SORTE Koncerti & te zadeve Klan 3 Češki lev in rimska volkulja Klan 3. del - Majcen je z Olinko torej odšel v Prago. Tam odkrije tajni fond podjetja Stanex v višini 22 milijonov ameriških dolarjev ter spozna moč in vpliv vodje predstavništva Jirija Hrabca (Radka Poliča), Filipičevega poklicnega kolega še iz starih udbaških časov, zdaj pa njegove desne roke in izvajalca umazanih del, pri katerih rad doda tudi kaj na lasten račun. Ta je v svoje mreže zapletel tudi Olinko, s svojimi lovkami pa rad poseže tudi v drugo Stanexovo predstavništvo v Rimu, ki ga z vsemi lastnostmi mafijskega šefa vodi Pietro Bottempelli (Mario Šelih - gl.sliko)- Klan 3. del torej v torek, 19. oktobra, ob 20. uri na TVS 1. K Rokovnačem na "Kostanov pikni Besnica - V nedeljo, 17. oktobra, popoldne bodo Rokovnači pripravili drugi Kostanov piknik. Saj, kar je v prvo dobro, je vedno treba ponoviti. Letošnji program bo sploh mega. Sicer piše vse v Rokovnačevem glasku, mini rokovnačeku časopisu, ampak na kratko ga bom ponovil na tem mestu. Vse skupaj se bo začelo to nedeljo v Novi vasi v Hlipovi drči ob 14. uri. Pečeni kostanj seveda bo, pravijo, kuhanje šnopea je tako ali tako ena prvih nalog Rokovnačov. Posebej za vse, ki boste prišli, bodo tudi prešali mošt, ponudili vam bodo tudi surova jabolka, k'nede. Kako se kuha kopa? Oglarila bosta Hribov Tone in Kovačov Joža, medtem ko je Brščarjeva Štefka poskrbela za odlično medeno pecivo, seveda pa ne bo manjkalo čebel'c, koz, bio pridelkov, tekmovalo se bo v kuhi gobove župce, lickanju koruze, žaganju hloda z amerikanko, če pa boste med 14. in 16. uro na prizorišče piknika prinesli najtežjega jurčka, boste pa sploh zvezda. Le višja sila lahko za en teden prestavi Kostanov piknik, sicer pa ni, da ne bo. • I.K. Ročk žuri s skupino Kose Kose on the River (na bazenu) Tržič - Za začetek bodo v okviru uRock žurov", v sodelovanju z Gorenjskim glasom seveda, fantje iz skupine Kose, torej kosci, da se reče, nastopili v Pizzeriji Bazenček v Tržiču. Kdaj se bo rockalo? Jutri v soboto, 16. oktobra, od 21. ure naprej. Vstopnina? Ne se hecat, če je vstop prost, potem je prost, pa pika. Več o skupini pa drugič. vohanj PRIHODNOST J LAI 23.20 Dnevnik 23.40 Zgodovinske slike 1.40 Poročila 1.45 Hrvaška struna 2.15 Hrvaška speleološka odprava Chiapas 99 2.45 Opazovalnica, ponovitev 3.15 Utrdba, ameriški zf vojni film 4.50 Razgovor s sencami 5.50 Glasbena oddaja 6.45 Poslovni klub HTV 2 9.05 Iskanje skata 9.30 33. mednarodno folklorno srečanje, ponovitev 10.00 Srečanja nerodne vrste, ponovitev 10.30 Dokumentarna oddaja 11.00 Na zahod, ameriški vestem 12.15 V velikem planu 13.45 Zlata ribica 14.45 TV koledar 14.55 Kraljestvo divjine 15.25 Ko odrastem 15.55 Poročila 16.00 Znanstveni album 17.40 Hugo 18.00 Štirje bremenski godci 18.30 Hrvaška naravna in kulturna dediščina: narodni parki, ponovitev 2. dela 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik III 20.10 Kviz 20.25 Kriv je Rio, ameriška komedija 22.00 Opazovalnica 22.35 Skeči kraljevega letalstva 23.00 Osmi potnik 3, ameriški zf film 0.45 Nočni telegram 1.45 Obala sončnega zahoda 2.30 Prevare 3.15 Čas je za jazz 4.50 Vsiljivec, ponovitev ameriškega zf filma 6.55 Štirje bremenski godci, ponovitev 7.20 Candy, Čandy 7.50 Glasbeni časopis Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani AVSTRIJA 1 5.30 Otroški program 7.50 V hiši 8.15 Nora hiša 8.40 Zlata dekleta, ponovitev 9.00 Sam svoj mojster 9.25 Varuška, ponovitev 9.50 Herkul, ponovitev 10.15 Columbo, ameriška TV kriminalka 11.45 Otroški program 14.45 MacGyvew 15.30 Zvezdne steze; Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija 16.20 Herkul 17.05 Nora hiša 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Zlata dekleta 18.30 Varuška 19.00 Šport: Tenis 19.30 Čas v sliki in kultura 20.15 Po najavi 21.50 Šport: Nogomet 0.30 Legenda o OB. Taggartu, ameriški vestem 2.05 Vojna vohunov, italijanski vohunski film 3.40 Grad groze, angleški film 5.15 Steven Spjlberg predstavlja: Fantastične zgodbe AVSTRIJA 2 6.05 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharska oddaja 9.30 Drzni in lepi, ponovitev 10.15 Večne težave z dekletom, ameriška glasbena komedija 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo, ponovitev 13.15 Kuharska oddaja 13.40 Schwarzwaldska klinika, nemška serija 14.30 Umor, je napisala, amer. nanizanka 15.15 Drzni in lepi, amer. nadaljevanka 16.00 Derrick 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Odločitev v obupu, ameriška drama 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Mednarodno poročilo poročilo23.15 Vrelišče 0.00 Čas v sliki 0.30 Šport: Tenis, ponovitev 0.35 Apropos film 0.55 V hiši 1.20 Umor, je napisala 2.05 Pogledi od strani 2.15 Ura močnih fantov, ponovitev špansko- italijansko-fran-coskega filma 3.45 Dobrodošla, Avstrija 5.30 V hiši, ponovitev GORENJSKA TELEVIZIJA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELE-TEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok - 1 19.00 Poročila Gorenjske 1128 19.15 Aktualno, na tapeti 19.30 Ariane, evropska raketa 19.45 Videospot - Maryann 19.50 TV prodaja 20.00 Oddaja Te-ve Pike 20.30 Župan z vami - Boris Malej, župan Bleda, v živo na tel. 064/33-11-56, vodi Beti Valič 21.15 Priporočamo: EPP blok 21.20 In line - hockey, ponovitev 21.45 Poročila Gorenjske 1128 22.00 Glasba iz domače skrinje, vodi Mitja Grmovšek 22.45 Iz arhiva Gorenjske televizije 23.15 Poročila Gorenjske 1128 23.30 In line hockey, ponovitev 23.55 TV prodaja 00.00 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE -TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Babe Watch, glasbena skupina predstavlja nov spot 9.40 Kako biti zdrav in zmagovati, ponovitev ... Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 18.00 "Pod kapuco" - Lena in Zala z gosti, v živo iz studia 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ...Videostrani... 18.10Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.17 Šolska košarkarska liga 19.10 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled, ponovitev 20.20 CENTER amer. erot. trill. AFERA THOMASA CROVVNA ob 16. in 18. uri, DOBRODELNI KONCERT "DOBRA MISEL" ob 20.15 uri STORŽIČ amer. trill. drama INSTINKT ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. spekt. VOJNA ZVEZD - GROZEČA PRIKAZEN ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. misterioz. kom. NARAVNE SILE ob 18. in 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA Študentski kulturni dnevi ob 18. uri, franc. film ČRNA SERIJA ob 20. uri, Animate-ka - avtor: Daniel Szcechura ob 22.15 uri TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIR0NOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18)00 Lokalne novice 18.15 Sosedi - .nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Lokatne-rtovice 19.15 Zgodovina avtomobilizma 20.00-.Lokalne novice 20.30 812-100 '-•■kontaktna oddaja 21.40 TV ponudba 22.00 Lokalne novice R TRZIC Oddajamo od 1O.00 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. Pozdravu iz studia sledi napoved prvega dela sporeda, od 10:40 naprej pa lahko prisluhnete uporabnim informacijam. Ob 11.30 bomo metali kovance v radijski ju-ke box, ob 11:50 pa bo na sporedu rubrika Halo OKC. 12.00 je čas, ko se prične oddaja ŠKL. Ob 13.00 pa lahko prisluhnete osrednjim poročilom. Nadaljevanje sporeda prinaša ob 13.40 popoldansko temo. Nadaljujemo z Glasbeno ropotarnico, informacijami o dogajanju na festivalih. Ob 15:30 bodo na vrsti lokalne informacije v oddaji Tržič danes. Čas ob 16:10 je namenjen obvestilom, ob 16:30 bo o svetovnem dogajanju poročal radio Deutsche VVelle.Sledi redna sredina oddaja Filmske in video novosti. Ob 18:25 se bo, tokrat zares, v studiu oglasil Bojan Rakovec. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.40 Oglasi 8.00 Kronika, OKC Kranj, zadnjih 24 ur 8.05 Al.D.S. 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 OKS - olimpijske novice 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 13.00 Sredin glasbeni vrtiljak 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 14.50 Makler Bled 15.00 Zdravnikov nasvet - Branimir Čeh, dr. med. 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Jesenice 19.00 Oglasi 19.15 Tema: Delav v gozdovih - sofinanciranje - pomoč države - kontaktna oddaja 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes -jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Kuhajte z nami 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.05 Glasbena želja 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcev 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Štajerski mozaik 13.50 Štajerski mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 15.25 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Politik, to sem jaz 16.40 Gospodarske novice 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.30 Športni pregled 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 Film 20.00 Vedeževanje 21.00 VPL 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke z Mavrico in Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Sredino dopoldne 10.00 Poročila 10.05 Napovednik nove Družine 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina 11.00 Poročila 11.15 Zdravniški nasvet 11.35 O vrtu in vrtni kulturi 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 13.00 Zlati zvoki (glasbena lestvica) 14.00 Poročila 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 17.15 Sredin pogovor o... (aktualni komentarji) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. sreda v mesecu Luč v temi (oddaja za slepe) 2. sreda: Dodajati življenje dnevom (Hospic) 3. sreda: Vstani in hodi (za bolnike in invalide) 4. sreda: Kviz 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program . ČETRTEK, 21. OKTOBRA 1999 TVS 1 7.55 Marketing 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.25 Oddaja za otroke 9.50 Male sive celice, kviz 10.40 Zgodbe iz školjke 11.10 Življenje ptic, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Zgodbe iz Avstralije: Življenje v divjini, angleška poljudnoznanstvena serija 12.25 Mojstrovine Slovenije: Janko Samsa - Izdelovalec miniatur 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.40 Očetje in sinovi 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.20 Ročne ustvarjalnosti, ponovitev 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Izobraževalna oddaja 18.30 Humanistika 19.00 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper, oddaja TV Koper - Capo-distria 21.30 Homo turisticus 21.50 Marketing 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.45 Marketing 22.50 Opus 23.20 Svoboda izražanja - prepovedi, zaplembe, cenzura - (Bernard Nežmah, Ali H. Žerdin), 3. del 0.30 Jazz Essentials, 2 del 1.05 Resnična resničnost, ponovitev TVS 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Napovedniki 10.05 Videoring s Tino 10.30 Na robu, kanadska športna serija 10.50 Filmski triki: Holfywood gre k vragu 11.20 V znamenju škorpijona, ruska nadaljevanka 12.15 Svet poroča 15.40 Tabaluga, risana nanizanka 16.05 Vsi moški lažejo, francoski film 18.05 Nikoli v dvoje brez tebe, francoska nadaljevanka 18.25 Ljubljana: Košarka evropska liga (ž), Imos - Bourges, prenos 20.10 Ljubljana: Košarka evropska liga (m); Union Olimpija - Tofas, prenos 22.00 Posebni pogled: Alma Gitana, španski film 0.20 Alica, evropski kulturni magazin KANAL A 7.30 Video strani 8.00 TV Prodaja 8.30 Srečni časi, humoristična nanizanka 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka, ponovitev 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah Show, ponovitev 12.00 Adrenalina, interaktivna športna oddaja, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Macgvver, nanizanka, ponovitev 14.30 Čudna znanost, humoristična nadaljevanka 15.00 Ne mi težit, humoristična nanizanka 15.25 Sodnica Judy, nanizanka 15.55 Oprah Show: Čas velikih sprememb 4 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 19.00 Tretji kamen od sonca, humoristična nanizanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 20.00 Življenjske zgodbe: Otroci ne povedo, film 21.40 V nemilosti, nadaljevanka 22.30 Samo bedaki in konji, humoristična nanizanka 23.15 Maygyver, nanizanka 0.15 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na M MTV, Tele 59, TV Robin 9.00 TOP shop, televizijska prodaja 9.35 Umazane laži, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, mehiška nadaljevanka 11.30 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.30 Newyorška policija, amer. nanizanka 13.30 Umor, je napisala 14.30 Smeh v hiši: Brata, ameriška humoristična nanizanka 15.05 Varuška, amer. humoristična nanizanka 15.40 Cosby, amer. humoristična nanizanka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Raztresena Ally, amer. nanizanka 20.55 Nikita, amer. nanizanka 21.50 Prijatelji, amer. nanizanka 22.20 Brez zapor z Jonasom 23.15 Kameleon, ameriška nanizanka 0.10 M.A.S.H. amer. nanizanka 0.45 Krila, amer. serija 1.15 Columbo: Adi-jo za umor, ameriški film 3.00 24 UR, ponovitev GAJBA 9.00 24 UR, ponovitev 9.45 BORZNI MONITOR 15.00 ŽIVA - magazin 16.00 Prijatelj Felix, nemška nanizanka 17.00 Obiskovalci, ameriška nanizanka 18.00 Komandosi 19.00 ŽIVA - novice 19.15 Sedma sila, kanadska nanizanka 20.00 Hlinjena nosečnost, ameriški film 22.00 ŽIVA - magazin 23.00 Od maja do decembra, humoristična nanizanka 23.30 Resnične usode, dokumentarna nanizanka 0.00 Odpisani, jugoslovanska nadaljevanka HTV 1 7.20 Hrvaška spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Zapouščina in diplomacija 10.30 Nagradno vprašanje 10.40 Plovba - orodje odkritij 11.00 Narodni parki: Plitvice 11.25 Hrtič - Hitič 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Prevare, mehiška nadaljevanka 13.20 Trenutek za... 13.55 Obala sončnega zahoda, ameriška nadaljevanka 14.40 Poročila 14.45 Sestanek v Fairboroughu, ameriška drama 16.30 Split: morje 17.00 Hrvaško danes 17.45 Matrix Croatia, dokumentarna oddaja 18.20 Kolo sreče 18.55 Candy, Candy 19.30 Dnevnik 20.10 Odkrito 21.15 Zloženka, kviz 21.30 Izziv, kviz 22.00 Slačilni-ca 22.50 Pol ure kulture 23.25 Dnevnik IV 23.45 Cha, cha, cha, finska komedija 1.20 Poročila 1.25 Uličarka, francoska melodrama 2.55 Opazovalnica 3.25 Split: Morje, ponovitev 3.55 Slačilnica, ponovitev 4.45 Pol ure kulture5.15 Hrvaški glasbeni program 5.40 Izziv, ponovitev kviza 6.10 Odkrito HTV 2 9.20 Narodni parki, ponovitev 9.50 Ne moti kavboja med spanjem, ameriška vestem komedija 11.35 Hrvaška struna 12.00 Skrinja, ponovitev 12.40 Podjetniški svet 13.15 Razgovor s sencami 14.15 Hrvaška speleološka odprrava Chiapas, ponovitev 14.45 TV koledar 14.55 Kraljestvo divjine 15.25 Hrtič - Hitič 15.55 Poročila 16.00 Znenstveni album 17.30 Hugo 18.00 Živalske steze 18.30 Hrvaščina v ogledalu 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Popolna tujca 21.00 Urgenca, ameriška nanizanka 21.55 Opazovalnica 22.30 Milijoni na otoku, hrvaški pustolovski film 0.00 Nočni telegram: drugačen svet 1.00 Obala sončnega zahoda, ponovitev 1.45 Prevare, ponovitev 2.30 Portreti 3.20 Prosti padec, ameriški film 5.10 Fiju Briju 6.00 Urgenca, ponovitev 6.50 Hrvaški glasbeni program 7.00 Živalske steze 7.20 Candy, Candy 7.50 Glasbeni časoplov AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 7.50 Nora hiša, ponovitev 8.10 Zlata dekleta 8.35 Sam svoj mojster 9.00 Varuška 9.25 Herkul 10.05 Zdravniški helikopter 117, ponovitev 10.55 Bugs - Specialisti, angleška nanizanka 11.45 Otroški program 14.45 McGyver 15.30 Zvezdne steze - vesoljska ladja Enterprise: Nova generacija 16.20 Herkul, ameriška fantazijska pustolovska komedija 17.05 Nora hiša 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Zlata dekleta 18.30 Varuška 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Kaisermuhlen Blues 21.00 Alarm za Cobro 21.50 Nanizanka 22.50 Magazin 23.40 Umetnine 1.55 Matchball 2.25 Legenda o OB. Taggartu, ponovitev 3.40 Vojna vohunov: Nebeško modri robec, italijanski vohunski film 5.15 V hiši AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.35 Drzni in lepi, ponovitev 10.10 Otrok druge ženske, ponovitev ameriške melodrame 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.35 Popotniške zgodbe 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharska oddala 13.40 Schwarzwaldska klinika, nemška serija 14.30 Umor, je napisala 15.15 Drzni in lepi 16.00 Derrick 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dežela gora, dokumentarni film 21.05 Vera, TV pogovor, dokumentarni film 22.00 Čas v sliki 22.30 Evro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Šport: tenis 0.35 Hope in Gloria 1.00 V hiši 1.25 Umor, je napisala 2.10 Pogledi s strani 2.10 Naš ljubi dom, ameriška komedija 3.45 Dobrodošla, Avstrija GORENJSKA TELEVIZIJA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELE-TEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok - 1 19.00 Poročila Gorenjske 1129 19.15 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.20 Aktualno, na tapeti 19.30 Poletni pogovor pri Tulipanu 19.50 TV prodaja 20.00 "Vi-deolunch", glasbena oddaja, vodi Sladdan 20.25 EPP, blok II 20.50 Aktualno, na tapeti 21.00 Kako biti zdrav in zmagovati, nanizanka Rudija Klariča 21.30 Priporočamo, EPP 21.30 Aktualno, Na tapeti 21.45 Poročila Gorenjske 1129 22.00 Zvezdni okruški.. z astrologinjo Rožo Kačič na tel. .064/33-11-56 23.00 Iz tiska: Gorenjski glas-jutri 23.05 Poročila Gorenjske 1129 23.20 Tv prodaja 23.35Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Videoboom 40, glasbena oddaja 10.00 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku ZVEČER 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.07 Iz produkcije združenja lokalnih televizijskih postaj - TV Novo mesto 20.37 Oglasi 20.40 Videoboom 40 21.35 KBM Fashion, oddaja o modi 22.05 Harmonija umetnosti - Franc Novine 22.35 Babe VVatch, glasbena skupina predstavlja nov spot 23.00 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.00 Lucija in Maša, mladi glasbenici 19.30 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika Napovednik dnevnega programa 18.15 18.16 KINO EPP blok 18.18 Videoboom 40 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 20.53 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved 20.00 Telemarket ... Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Izmenjava 20.00 TVL 21.15 Sosedi - nadaljevanka 21.45 TV ponudba 21.50 Kako ostati zdrav in zmagovati R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV Prvi del programa, do 11.30 namenjeno uporabnim informacijam in zanimivostim. Sledilo bo nekaj pogovoro z zanimivimi sogovorniki. Med tem ob 11:50 lahko prisluhnete rubriki Halo OKC, ob 13:00 pa osrednjim poročilom. Ob 14.30 bomo nadaljevali z Izletniškim kažipotom, nato pa z lokalno informativno oddajo ob 15:30, z obvestili ob 16:10, poročila radia Deutsche welle pa bodo na sporedu ob 16.30. Ob 16.50 bo sledila oddaja Tudi drugje je lepo, 17.30 pa je čas, ko zaplešemo Pod kozolcem. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja in prehranjevanja 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 9.50 Gibljive slike - Kino Železar 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Aktualno 12.30 Šport za vse 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Skozi oko optike Sabine Agreš 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Podjetniški cik - cak 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.20 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Radovljica 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program 20.00 Oddaja o odvisnostih R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenije 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.05 Glasben želja za otroke 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka RGL 12.30 Šport in rekreacija 12.50 Odgovori poslušalcem 13.00 Turizem na RGL 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 15.31 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Odprti mikrofon 16.40 Gospodarski pregled 18.00 Jugo-nostalgija 19.00 Izbranka tedna 19.30 Vreme 20.00 Kultura 20.30 Z Mariom Ga-luničem 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke z Mavrico in Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasveti 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Četrtkova aktualna tema 9.15 Doživetja gora in narave (pripravlja Robert Božič) 10.00 Poročila 10.15 Odkrivajmo domovino in svet (turistična oddaja) 11.00 Poročila 11.05 Vaša pesem 11.15 Turistični pehar 11.40 Naravoslavne zanimivosti 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.45 Fidifarmov nasvet 13.00 Naš mali svet (Tino Mamic) 14.00 Poročila 16.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.45 Novice iz Ljubljanske borze 15.50 Koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 17.15 Maestral (kont. oddaja Studio KP) 18.00 Poročila 18.15 Predstavljamo glasbene goste 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Oddaja o klasični glasbi 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. spekt. VOJNA ZVEZD - GROZEČA PRIKAZEN ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. rom. kom. DRAGULJ Z MISSISSIPPI-JA ob 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA Dan za dokumentarec: Vizualna antropologija Petek, 15. oktobra 1999 VARCUJIJVtO Z ENERCvIJIO 35. STRAN • GORENJSKI GLAS Gozd, biomasa in energija lesni ostanki so se premalo izkoriščeni Slovenija ima veliko gozda in tudi veliko lesnih ostankov, ki bi Jih lahko koristno porabili za ogrevanje ali druge energetske potrebe. Kranj - Gozdovi bi lahko bili slovenski simbol, saj od skupne Površine Slovenije, ki znaša 2.025.469 hektarjev, zavzemajo *ar 1.111.006 hektarjev. Slovenija je s 55 odstotki gozdov četrta najbolj gozdnata država Evrope, gozdovi pa so razporejeni tako, da prevladujejo kar na treh četrtinah njenega ozemlja. Po Podatkih Zavoda za gozdove Slovence je v gozdovih 232 milijo-Jj°v kubičnih metrov lesne zaloge oz. 209 kubičnih metrov na nektar, prirastka je nekaj več kot šest milijonov ali 5,5 kubič-neSa metra na hektar, lastniki pa so lani skupno posekali 2,47 m,lyona kubičnih metrov drevja. eprav je Slovenija izrazito gozdnata in gozdarska država s Precejšnjimi količinami lesne •nase iz gojitvenih in varstvenih del v gozdovih in ostanki iz žagarsko predelovalnih obratov, Pa jo na področju sodobne uporabe lesne biomase štejemo med nianj razvite v Evropi. Po ocenah nekaterih strokovnjakov Postaja pri uvajanju sodobne tehnologije biomase dobrih petnajst let za razvito Evropo, v ražnju tehnologije pa približno za Pol stoletja. Na tem področju so najdlje v skandinavskih državah, lesne ostanke pa dobro izkoriščajo tudi v sosednji Avstriji, kjer je po zadnjih podatkih okoli dva tisoč sodobnih individualnih kurišč oz. okrog tristo krajev, ki se že ogrevajo z biomaso. V Sloveniji se les za kurjavo v raznih kombinacjah še vedno uporablja v okrog 600 tisoč gospodinjstvih in v 67 kotlih v industriji, skupni vložek lesa v energetski bilanci Slovenije pa znaša štiri do pet odstotkov. Čeprav se vsaj v nekaterih podeželskih občinah zelo prizadevajo, da bi ogrevanje z nafto, plinom in premogom nadomestili lesni sekan-ci, večjega napredka za zdaj ni, med drugim tudi zato ne, ker pri nas še vedno ni trga z lesnimi ostanki. Morda bo k temu prispevala odločitev ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bo že v naslednjem letu zagotovilo denarne spodbude za očiščenje zarasti na približno deset tisoč hektarjih površine. Ob vsem tem je slišati tudi ocene, da bo trg zaživel, ko bodo zasebniki začutili, daje to lahko tudi donosen posel. Bo večje zanimanje za kurjavo z drvmi oz. lesom spodbudila tudi precejšnja podražitev kurilnega olja? Še pred tremi leti je bilo treba za liter odšteti le nekaj več kot 33 tolarjev, marca letos okrog 44 tolarjev, po zadnji podražitvi že okrog 60 tolarjev, ob "krpanju" proračunske luknje pa je slišati za predloge, da naj bi za olje še povečali trošarino. Naj bo tako ali drugače! Če so kmetje še pred leti tarnali, da drv za kurjavo (klafter) ne morejo prodati ali da jih le težko spravijo v promet, je zdaj po njih spet večje povpraševanje. No, še vedno se ne prodajajo za med, jih je pa vsekakor že lažje prodati kot pred leti! V marsikaterem socialno bolj šibkem gospodinjstvu, kjer imajo še kombinirano peč na trda goriva in kurilno olje in ob tem tudi dovolj časa za pripravo drv in vsakodnevno kurjenje peči, se bodo bržkone odrekli udobju, ki ga prinaša kurjenje z oljem, in spet presedlali na drva. Morda pa se bodo tako odločili tudi na marsikateri kmetiji, kjer so doslej drva raje prodajali (ali jih celo pustili propasti v gozdu) in se tudi sami greli z oljem. Za kubični meter bukovih drv je treba odšteti od 4.500 do 5.000 tolarjev, k ceni pa je treba prišteti še stroške prevoza in žaganja. • C. Zaplotnik /PECI-keramika PROIZVODNJA d.o.o. KERAMIČNIH PEČNIC, d.o.o. Podbevškova 18, 8000 Novo mesto, Tel.: 068/344-201, 377-090, faks: 068/344-298 r^^PN^aj^'"' - toplozračne peči in kamine SUPRA krušne peči Proizvajamo, svetujemo, projektiramo In montiramo: - lončene peči in kamine - pizza peci - štedilnike - gotove prenosne peči - kakovostno polaganje keramičnih ploščic UGODNE CENE - Samotnih opek in plošč 25 x 12 x 6 40 x 30 x 3 40 x 30 x 4 50 x 20 x 3 itd. - Samotna malta Krušne peči 143 x 143 od 63.508 SIT naprej - Pečnic 22 x 22 od 1.100 SIT naprej UGODNI PLAČILNI POGOJI - gotovinski popust - kredit T+0-2% na 1 - 3 leta - čeki, obroki MONTAŽA, MATERIAL, DOSTAVA CENA: 395.353 SIT TUSj d.o.o. Zg. Jezersko 139 naročila po telefonu: 472-575, 0609/629-073 PRODAJA NAFTNIH DERIVATOV ALI STE ZE NAROČILI KURILNO OLJE? PRI NAS GA DOBITE ?0 ZELO UGODNIH CENAH IN PLAČILNIH POGOJIH. PRI VEČJIH KOLIČINAH IN PRI GOTOVINSKEM PLAČILU DODATNI POPUSTI. Nudimo tudi storitve krovstva In splošnega kleparstval domplan Zemeljski plin in daljinsko ogrevanje zagotavljata najvišjo stopnjo bivalnega ugodja Podjetje DOMPLAN Kranj, d.d., s svojimi poslovnimi enotami Urbanizem, Nepremičnine, Inženiring in Energetika se že več kot štiri desetletja ukvarja z načrtovanjem, izgradnjo •n upravljanjem energetskih naprav za oskrbo potrošnikov s toplotno energijo. V preteklosti so bile to predvsem skupne kotlarne s pripadajočimi razvodnimi omrežji, ki so kot gorivo uporabljale mazut ali lahko kurilno olje. Z izgradnjo plinovodnega omrežja za oskrbo industrijskih porabnikov v Kranju in okolici pa so bile dane možnosti za uvajanje novega energetskega vira, to je zemeljskega plina, na področje individualne porabe v široki potrošnji. Zemeljski plin prihaja v Slovenijo Po plinovodih iz Rusije in Alžirije. Za nabavo in dobavo distribucijskim podjetjem skrbi podjetje GEOPL1N, d.o.o., iz Ljubljane. Zanesljivost oskrbe potrošnikov je na zelo visoki ravni, sistem ukrepov v primeru motenj v dobavi pa je naravnan tako, da široka potrošnja, ki predstavlja manj kot 10 odstotkov slovenske porabe plina, zmanjšanje dobave občuti zadnja. Zemeljski plin je danes zaradi svojih lastnosti in kemične sestave daleč najprimernejše gorivo. Ker ne vsebuje žvepla in trdih snovi, so emisije škodljivih snovi v ozračje pri zgorevanju minimalne, s hitrim razvojem kurilnih naprav pa se še znižujejo. Uporabnikom nudi plin vrsto prednosti pred ostalimi gorivi. Do mesta uporabe prihaja po plinovodu, kar pomeni, da ne potrebuje nobenih skladiščnih naprav, ki pri drugih gorivih predstavljajo veliko nevarnost za okolje, obenem pa zasedajo dragocen prostor v objektu ali izven njega. Plinski grelniki so majhnih dimenzij in se običajno montirajo na steno v hodniku ali celo v kopalnici, kar praktično pomeni, da klasična kurilnica v objektu ni več potrebna in se prostor lahko uporabi v druge namene. Nadalje nudi plin možnost celotne oskrbe objekta s toplotno energijo, to je ogrevanje, priprava tople vode in kuhanje. Porabljeni plin, ki se registri- ra na plinomeru, se zaračunava po dejanski porabi za nazaj, kar ni nepomembno v primerjavi z drugimi gorivi, pri katerih je potrebno pripraviti zalogo za naslednjo kurilno sezono. Podjetje Domplan Kranj od leta 1993 dalje izvaja vsa dela v zvezi s plinifikacijo široke potrošnje na območju Mestne občine Kranj in Občine Naklo na osnovi Študije energetske oskrbe in Idejnega projekta plinifikacije iz leta 1991. V tem času smo zgradili plinovodno omrežje na območju krajevnih skupnosti Vodovodni stolp, Zlato polje in delno Center (desni breg Kokre brez starega mestnega jedra), na Primskovem in v Stražišču pa smo zgradili merilno regulacijski postaji s priključnima plinovodoma kot izhodišče za širitev porabe plina v široko Investicijski stroški plinifikacije stanovanj ali individualnih hiš so dokaj visoki in pogosto predstavljajo nepremostljivo oviro za marsikaterega lastnika. Za samo Izvedbo plinifikacije je možnih več variant finan-siranja. Za zakup odjemne moči in skupno napeljavo plina ter sanacijo dimnikov v večstanovanjskih objektih nudimo obročno odplačevanje pod ugodnimi pogoji. Za izvedbo plinske instalacije in centralnega ogrevanja pa je možno pridobiti tudi dokaj ugoden kredit Slovenskega ekološkega sklada v višini 80 odstotkov stroškov investicije do zneska 1.100.000 SIT. Tudi za pomoč pri pridobivanju kredita se lahko obrnete na naše podjetje. potrošnjo na teh območjih, ki jo že izvajamo. V sklopu teh del smo pli-nificirali tudi večino večjih kotlarn, ki oskrbujejo s toplotno energijo več kot 5500 stanovanjskih enot in vse družbene objekte ter poslovne prostore na njihovih območjih. Od 1200 zgrajenih individualnih priključkov pa več kot 800 odjemalcev plin že uporablja. V teku so tudi intenzivne priprave za začetek gradnje plinovodnega omrežja na območju Orehka in Drulovke. Podobno velja tudi za staro mestno jedro, kjer se bo plinovodno omrežje gradilo v sklopu obnove vseh ostalih komunalnih naprav. V Kranju tako ostajajo nepokrita območja le še na levem bregu Save (Čirče in Hrastje) in območje Ko-krice, Predoseh' in Britofa. Intenzivnost širitve plinifikacije široke potrošnje je v največji meri odvisna predvsem od interesa bodočih porabnikov plina na posameznih območjih in pridobivanja soglasij lastnikov zemljišč na posameznih trasah. Postopek priključitve na plinovodno omrežje je dokaj enostaven. Lastnik individualne hiše ali stanovanja mora skleniti pogodbo za izgradnjo hišnega priključka, na osnovi katere mu distributer zgradi plinovod do požarne pipe na objektu. Gradbena dela na svojem zemljišču izvede ali finansira uporabnik sam. Strošek za zakup odjemne moči znaša v Kranju 60 DEM v tolarski protivrednosti za vsak kilovat priključne moči. Priključna moč povprečne individualne hiše znaša 25 do 30 kW, stanovanja pa 15 do 20 kW. Notranje plinske instalacije izvajajo registrirani in ustrezno usposobljeni izvajalci na osnovi predhodno izdelanega in potrjenega projekta. Strošek je odvisen predvsem od potrebnega obsega del in kvalitete vgrajene opreme. Obračun porabljenega plina se izvaja mesečno. Cena zemeljskega plina je povsod v Sloveniji enaka ali nižja (tudi do 30 odstotkov) od cene EL kurilnega olja, kar izhaja tudi iz politike države, ki za porabljeni zemeljski plin zaračunava najnižjo ekološko takso kot posledico obremenjevanja okolja s posameznimi gorivi. V tej kratki informaciji smo skušali predstaviti možnosti in prednosti uporabe zemeljskega plina za zadovoljevanje energetskih potreb. Za obširnejše informacije, nasvete in odgovore na vsa vprašanja v zvezi plinifikacijo pa se vedno lahko obrnete na strokovnjake našega podjetja, ki vam bodo z veseljem pomagali pri vaših odločitvah v zvezi z energetsko oskrbo. DOMPLAN KRANJ, d.d. VARČUJMO Z ENERGIJO TOP 72 -OlNA Z NAJBOLJŠO PIJOTNO IZOLACIJO Jeranova 8, Šmarca, Kamnik, telefon: 810 090, faks: 810 095 e-mail: termodom@siol.net; internet: www.termodom.si OGREVANJE, VODOVOD, PLIN Pooblaščena montaža acjUorhenn sistemov vie|mann Franc Jelene, s.p* Dražgoše 62,4228 Železniki tel./fax: 064/647-748 GSM: 041/756-959 " namenski" 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz vil L- studio 161 31 30 marketing 161 30 60 VLAKNOCEMENTNA KRITINA Na vrhu vsake prave hiše. ANHOVO Informacije o kritinah dobite v vseh boljših trgovinah z gradbenim materialom in v podjetju ESAL, d.o.o., tel. 065/1521 609. - 10-letna garancija - življenjska doba nad 40 let * - kvalitetna in gospodarna kritina - obstojna v različnih klimatskih razmerah Korozijsko, biološko in zmrzlinsko odporna ter ekološko neoporečna Kritina iz Anhovega V kompleksu podjetja Salonit Anhovo, d.d., je lani začelo s proizvodnjo vlaknocementnih plošč novo, kapitalsko mešano podjetje Esal, d.o.o., Anhovo. Proizvodnja, ki temelji na tehnolosiji večinskega lastnika Eternit AG iz Švice, v tem trenutku obsega petvalne valovite plošče Valovitka petih različnih dolžin in barv ter njim pripadajoče fazonske kose iz vlaknocementa. Vlaknocement je z vlakni armiran cement, ki se v mokrem stanju enostavno oblikuje, v strnjenem stanju pa ohrani obliko in odlično prenaša vremenske in druge obremenitve. Volumensko gledano je sestavljen iz 40 odstotkov veziva, t.j. portlandskega cementa visoke kakovosti, 11 odstotkov polnila, 12 odstotkov vode in 30 odstotkov mikroskopsko majhnih zračnih por, ki delujejo kot ekspanzijski prostor za zmrznjeno vodo in s tem onemogočajo pokanje plošč zaradi zmrzali, istočasno pa te pore omogočajo zračnost materiala. PVA sintetična vlakna, ki volumensko predstavljajo 2 odstotka, delujejo kot armirna vlakna in zagotavljajo cementni matriki dolgoročno trajnost in nosilnost. To so za vlaknocementno proizvodnjo posebej modificirana vlakna: podobna vlakna uporabljajo v tekstilni industriji za zaščitne tkanine in v medicini za mikrokirurške posege. Preostalih 5 odstotkov predstavljajo celulozna vlakna, ki imajo v fazi proizvodnje funkcijo procesnega in filtracijskega medija, takoj po končani proizvodnji pa zagotavljajo stabilnost izdelka v času zorenja. Poleg linije za valovite plošče v podjetju načrtujejo tudi linijo za ravno kritino. Do začetka lastne proizvodnje nudijo program podjetja Eternit AG in sicer plošče dimenzij 40x40, 72x40 in 48x40 cm v naravno sivi, rdeči, rjavi in temno sivi barvi. Plošče nudijo skoraj neomejene možnosti razgibanega in hkrati elegantnega oblikovanja strešnih površin. Prodajni program podjetja Esal, d.o.o., Anhovo zaključujejo ravne plošče velikega formata različnih dimenzij in širokega spektra barv, ki bodo zagotovo popestrile marsikatero fasado stanovanjskega, gospodarskega in turističnega objekta. Primerne so tudi za predelne stene ter za oblaganje notranjih sten in za izdelavo montažnih stenskih elementov. Izdelke iz vlaknocementa odlikujejo ekološka neoporečnost in izjemne fizikalno-mehanske lastnosti. Korozijska, biološka in zmrzlinska odpornost, paropropustnost, negorljivost ter neeksplo-zivnost so lastnosti, ki jim dajejo svojevrsten pečat. Kvaliteta materiala se odraža v življenjski dobi nad 40 let, na material in barvo pa daje podjetje Esal, d.o.o., desetletno garancijo. •rtzija • savtaianr karihib »sprav Za pojav korozije so dovzetni vsi kovinski materiali in v posebnih okoliščinah tudi t. i. nerjaveča pločevina procron. Legirana krom-nikljeva jekla, ki se občasno uporabljajo za obnovo obstoječih hišnih dimnikov, so proti rjavenju bistveno bolj odporna. V primerih, ko nastopi v dimniku znižanje točke rosišča na površini notranje stene, se lahko pojavita dve vrsti korozije. Vrsta korozije je odvisna predvsem od vrste škodljivih snovi v dimnih plinih, kakovosti vgrajenega nerjavečega jekla in načina obdelave nerjavečega jekla. Enakomerna korozija (površinsko rjavenje) se pojavi takrat, ko se pri zgorevanju kuril- nega olja v kondenzatu ustvarja žveplena kislina. To, enakomerno korozijo z lahkoto preprečimo z uporabo ustreznega materiala in je torej za dimnik nepomembna. Legirana jekla z visoko kakovostjo površinske obdelave, ki so jih izbrali strokovnjaki skupine Schiedel, kažejo zelo majhno dovzetnost za to vrsto rjavenja. di t: SIH DIMNIK icija J *EHFIX O 1°-3Q O letna garancija \ ">«»aJoV>«*' Le pravi Schiedel dimniki imajo odtisnjen zaščitni znak MONTAŽNI OBLOŽNI S ELEMENTI SANACIJSKI SISTEM Lolkovg vas 82,3312 PREBOLD, tel.: (063) 702-214, tog (063) 702-029 Bolj kritična je točkasta korozija ("pitting"), ki se pojavi v obliki točk in se širi v globino, pri čemer lahko v sorazmerno kratkem času preluknja material. Ta vrsta rjavenja se pojavi, kadar so v dimnih plinih halogene spojine. Te spojine, ki so največkrat klorove, navadno ne nastajajo iz goriva, temveč iz zgorevanega zraka. Pri tem je treba skrbeti predvsem za to, da v zgorevanj zrak ne pridejo spojine, ki vsebujejo klor-ogljikove vodike, ki se med zgorevanjem razgradijo in se potem usedajo npr. kot solne kisline na notranje stene dimnika. Kot kažejo izkušnje, je odpornost proti točkasti koroziji odvisna od vsebnosti molibdena v jeklu. Vendar pa je tudi pri kakovosti materiala, kot je W. Nr. 1.4539, neodpornost proti točkasti koroziji ob prisotnosti klorovih spojin le še vprašanje časa. Tudi pri tem materialu so možne poškodbe že v nekaj tednih. Materiali, kijih uporablja koncem Schiedel in sicer 1.4404 in 1.4574, imajo 2,5-odstotno vsebnost molibdena. Vpliv rjavenja na notranji plašč dimnika pa seveda ni odvisen samo od lastnosti materiala, temveč tudi od toplotne izolacije (hladni mostovi), konstrukcijske oblike in izdelave dimniških elementov. Močno vplivajo na nastanek korozije tudi varilni postopki, upogibne tehnike in tehnike globokega vleka. Laserski varilni postopki, ki jih uporablja firma Schiedel, in sicer pod zaščitnim plinom v povezavi z uporabo legiranega jekla 1.4404, ki ima nizko vsebnost ogljika, in jekla 1.4571, ki vsebuje titan za stabiliziranje, zagotavljajo največjo kakovost varjenja. Schiedel posveča posebno pozornost oblikovanju, saj se uporabljajo samo kaljena, pokro-mana orodja oz. orodja iz umetnih mas, ki varujejo površino materialov in niso predhodni vzrok nastanka korozije. Točkasti zvari se lahko uporabljajo le na neobremenjenih elementih dimnika. PREPRIČEVANJI Na vplive korozije so še posebno občutljive naprave za odvod plinov v frizerskih salonih, čistilnicah in pralnicah, zlasti s kondenzacijskimi sušil-niki, ker lahko tudi uporabljena voda vsebuje klor. Problematične so celo postavitve v sobah za hobi, ker so lahko v lepilih in lakih topila, ki vsebujejo klor, ki se pri sušenju sprošča. Tudi če se kurilni in drugi postavitveni prostori obnavljajo npr. z barvami iz klor-kavčuka za tla, lepilom za ploščice, luženjem vrat itd., gre za kratkotrajne masivne nanose klorovih spojin. Tako se lahko poškodbe zaradi rjavenja pojavijo šele po enem ali dveh letih, kar pomeni uničenje sten dimnika. Omeniti je treba potisna sredstva iz pločevink za pršilnike, razkuževalnih sredstev, sredstev za zaščito pred rjo in hladilna sredstva kot nosilce klorovih in fluorovih spojin. Da bi preprečili rjavenje, je treba vse specifične okoliščine upoštevati že v fazi načrtovanja. Nevarnim spojinam je treba preprečiti stik z zrakom, potrebnim za zgorevanje v kurilni napravi, in jim tudi v času mirovanja kurilne naprave onemogočiti vstop v prostor. V območju, kjer ni agresivne atmosfere in so koncentracije halogenih plinov zanemarljive, je priporočljivo, da se zrak, potreben za zgorevanje, črpa neposredno iz zunanjosti. Če te možnosti ni, naj prostor, v katerem je kurilna naprava, ne bo namenjen za pralnico, razvijalnico, kopirni-co ali za hobi - še posebno, če se v tem prostoru uporabljajo topila, laki, lepila, pršilniki in vse, kar smo že navedli. Za konec naj poudarimo, da strokovnjaki koncema Schiedel gradijo razvoj dimnikov na naravnih materialih, med katerimi ima bistvene prednosti vse bolj kakovosten samotni vložek, ki je neobčutljiv na trajni vpliv kondenzacije, kislinsko obstojen in negorljiv. Dimnike iz nerjavečega jekla priporočajo le za obnovo starih, dotrajanih objektov in tam, kjer poseg v konstrukcijo z izgradnjo novega dimnika ni možen. VARČUJMO Z ENERGIJO ŽE DANES PRIHRANITE ZA PRIHODNOST FASADNI SISTEM TERMOFAS - KONTAKTNA LAMELNA FASADA Izbira toplotne izolacije TERVOL za izola- zunanjih zidov lahko toplotne izgube preko VOL je namreč naraven material, paropro- uporabo omenjenga TERVOLA se imenuje cijo fasade je prava naložba za naslednja desetletja, saj se vam stroški nakupa kaj kmalu povrnejo. Zunanji zidovi pri neizoliranem objektu namreč predstavljajo ca. 44 odstotkov toplotnih izgub celotnega objekta in imajo kot taki največji delež izgub med glavnimi segmenti objekta (zunanji zidovi, okna, strop in tla). Z izvedbo toplotne izolacije teh površin močno znižamo. Z izbiro toplotne izolacije TERVOL debeline 10 cm, se toplotne izgube preko zunanjih zidov znižajo za 5-krat, kar hkrati pomeni, da se za enak faktor zniža tudi poraba goriva. Glede na to, da je večina objektov zidanih iz opeke, ki je relativno dobro paropropust-na, je najprimernejši toplotno izolacijski material kamena volna TERVOL. TER- pusten, tako da ob izolaciji z njim zid še vedno ostane paropropusten (dobro "diha"). Poleg omenjenih lastnosti je TERVOL odličen zvočni izolator, ogenj in voda mu ne moreta do živega, zato se pod vplivom mraza in časa ne krči in ne razteza. Naš najnovejši izdelek namenjen toplotni, zvočni in protipožarni izolaciji objekta so lamele TERVOL FP-PL. Fasadni sistem z jjLiiaa FASADA Z IZOLACIJO TERVOL TERMOFAS - kontaktna lamelna fasada, prdnost, ki jo prinaša sistemu TERVOL FPPL so vlakna, ki so orientirana pravokotno na zidno površino in tako povečujejo razplastno trdnost materiala. Lamele se na površino samo lepijo, dodatno pritrjevanje z vijaki ni več potrebno, kar nam prinese prihranke pri materialu in času izvedbe. Za nazornejšo predstavitev pomena uporabe toplotne izolacije TERVOL služi naslednji graf: prihranek v 80 -Ih letih >3 400 000 kVVh Kontaktna lamelna fasada TERMOFAS nudi hitro in kvalitetno toplotno, zvočno in protipožarno zaščito objektov. Nosilni elementi so lamele TERVOL FPPL katere se lepijo na podlago, njihova fleksibilnost pa omogoča tudi obdelavo krivin. TERVOL je odličen toplotni in zvočni izolator, ki ne gori, je vodoodbojen, paropropusten, odporen na mikroorganizme in okolju neškodljiv. HTtVOL TERMO d.d. Trata 32. 4220 Skofja Loka tel.: 064 6140, fax: 064 634-065, internet: http://www.termo.si, e-mail:post (§ termo.si MOC IZOLACIJE Raba energije in prihranki glede na izoliran ali ne izoliran objekt Iz navedenih izračunov je razvidno, da je mogoče s toplotno izolacijo TERVOL v 40 letih privarčevati 1,7 milijona kilovatnih ur energije, kar ustreza 170 000 litrom kurilnega olja, v 80 letih pa 3,4 milijona kilovatnih ur t nergije - to je 340 000 litrov kurilnega olja. Za natančnejše inforamcije so vam na voljo strokovnjaki Terma, ki jih lahko pokličete po telefonu (064) 61 40 ali po elektronski pošti post@TERMO.si. Z veseljem vam bodo svetovali pri izbiri ustreznega fasadnega sistema. V pomoč pa vma bo tudi široka prodajna mreža. Industrijska ulica la 4270 JESENICE Tel.: 064/87-70-20 Fax: 064/877-02-26 PLINARNA TRGOVINA TEHNIKA PLINSKE INŠTALACIJE CENTRALNO OGREVANJE VODOVODNE INŠTALACIJE SERVIS PROJEKTIRANJE NAJUGODNEJŠI NAJEM PLINSKIH CISTERN Vaša zavest - naša strokovnost - za čistejšo prihodnost ■■—Hi se vsem, ki ste uporabili okolju prijazne barve* BORI, IDEAL ali TESSAROL! >delovanju z Ministrsv litra Aol.iu prija; 50 SIT Z Vašo pomočjo in podporo smo v letu 1998 očistili 5 kraških jam. Leta 1999 smo očistili 4 kraške jame ter oživili 2 krajevna vodnjaka. Kaj bomo za ohranjanje čistih slovenskih voda storili v letu 2000, je ponovno odvisno od Vašega* zaupanja. Okolju prijazne barve. HEU0S wwwxotovn.helio$.$i NAGRADNA KRIŽANKA SbetiamaMt 1879 DELAMARIS konzervna industrija, d.d., Izola Tovarniška 13, 6310 Izola tel.: 066/6057 1879-1999 120 let tradicije iz morja v konzervo PROIZVODNI PROGRAM 24 milijonov pločevink letno a) Sardine - sardine v semenskem olju - sardine v lastnem soku - sardine v paradižnikovi omaki - sardine pikant - sardine z limono - sardine Merkantil v semenskem olju - sardine v olivnem olju b) Ribje predjedi - Antipasto DELAMARIS - Predjed VVEEKEND - Predjed PROVENCALE - Predjed IZOLA BRAND - Predjed PICNIC - Fileti skuše v semenskem olju - Fileti skuše v paradižnikovi omaki - Fileti skuše v olivnem olju c) Paštete - Turistična pašteta (z zelenjavo) - Ribja pašteta - Tunina pašteta d) Tunini proizvodi 120LET tradicije Nagrade: 1. nagrada: darilni paket v vrednosti 15.000 sit 2. nagrada: darilni paket v vrednosti 7.000 sit 3. nagrada: darilni paket v vrednosti 3.000 sit Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 27. oktobra 1999, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v novih prostorih v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. 1879 Izmed 1697 pravilnimi rešitvami križanke darilnega programa PELAR - smo izžrebali: 1. nagrada: bon v vrednosti 8.000 SIT: MARJAN BRENK, Šutna 59, 4209 Zabnica 2. nagrada: bon v vrednosti 4.000 SIT: JANI DEŽMAN, V Dobje 9, 4260 Bled 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT: DANICA FRAS, Poljanska c. 84, 4224 Gorenja vas Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: FRANC LOTRIČ, Gradnikova 103, 4240 Radovljica; DANICA ZAJC, Golniška c. 62, 4000 Kranj in ŠPELA KNIFIC, Godešič 67, 4220 Skofja Loka ČESTITAMOI Zamenjava v vrhu Policijske uprave Kranj? Podvršič odstavil Demšarja Kar se je že nekaj časa le po ti nem govorilo, je v sredo postalo res; generalni direktor Slovenske policije Andrej Podvršič je notranjemu ministru Borutu Šukljetu predlagal zamenjavo direktorja kranjske policijske uprave Jake Demšarja. Novi kandidat Jože Mencin, poveljnik letalske policijske enote na Brniku? Kranj, 15. oktobra - Novico je Andrej Podvršič potrdil po sredi-nero sestanku z direktorji poli-c,jskih uprav v Tacnu, na katerem so govorili o reorganizaciji v Slovenski policiji. Na sestanku kranjskega direktorja Jake Demšarja ni bilo, kar na sklicatelja ne meče ravno najlepše luči. . Direktorje policijskih uprav lrnenuje in razrešuje notranji minister na predlog generalnega direktorja Slovenske policije, ^ mu direktorji odgovarjajo za svoje delo. Premestitev, ki jo je za Demšarja predlagal Andrej Podvršič, torej še ni dokončna, zadnjo besedo bo imel minister Borut Šuklje. Podvršič naj bi za Demšarja tudi že videl zamenjavo, in sicer v Radovljičanu Jožetu Men-cinu, nekdanjem komandirju Policijske postaje Kranj, zdaj Poveljniku letalske policijske enote na Brniku. Jaka Demšar je vodenje Po-hctfske uprave Kranj prevzel 15. februarja lani, potem ko je takratni minister Mirko Bandelj ngodil prošnji prejšnjega direktorja Ivana Hočevarja za razre- Fotografija izpred poldrugega leta, nastala ob zamenjavi Ivana Hočevarja z Jako Demšarjem. šitev. Po kratkem letu in pol naj bi Demšar torej odšel. Nikakršna skrivnost ni, čeprav tudi uradne potrditve ne, da je Podvršičeva odločitev o zamenjavi Demšarja povezana s poročilom o izrednem notranjem nadzoru nad delom kranjske policijske uprave, ki ga je sicer na Demšarjev predlog Podvršič odredil v začetku julija. Nadzor naj bi razkril, ali so očitki treh inšpektorjev iz urada direktorja Demšarja o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih zagrešil, upravičeni ali ne. Poročilo naj bi bilo končno obelodanjeno ta teden. Včeraj pa nam je tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Miran Koren dejal, da poročilo po vsej verjetnosti sploh ne bo prišlo v javnost, pač pa bo Andrej Podvršič s tem v zvezi podal izjavo. Zakaj generalni direktor slovenske policije poročila ne namerava dati v javnost, je po svoje razumljivo, saj pranje umazanea perila ni v prid ugledu policije, čeprav je tudi res, da v nizu številnih afer, ki zadnje čase tresejo policijo, še ena več ne bi pretirano škodila. Radi bi verjeli, da ima Andrej Podvršič res tehten razlog za zamenjavo Demšarja. Nevedenje namreč lahko zbuja dvom, ali so v,zrok res domnevne Demšarjeve nepravilnosti, ali pa gre morda za boj dveh (političnih) struj v policiji, ki so izvrgle Demšarja. Govorilo se je namreč, da "bosta po papeževem obisku morala oditi tako Demšar kot Podvršič". Izjave Jake Demšarja o predlagani zamenjavi včeraj nismo dobili, ker "je direktor na dvodnevni službeni poti". Iz prejšnjih pogovorov z njim pa lahko razberemo, da se čuti dovolj močnega in se ne namerava kar tako ukloniti. • H. Jelovčan Mladi vandali pustošijo po bodoči piceriji Kaj, če pod odrom zagori? Ob zahodnem pročelju doma krajanov na Primskovem je zasebnik iz Britofa nekako pred štirimi leti začel graditi picerijo. Objekt, zgrajen do prve plošče in zaprt, stoji že skoraj tri leta in privablja okoliške najstnike. nemočna pa je tudi policija. V kleti brez Kranj, 15. oktobra - Na problem so javno °Pozorili v krajevni skupnosti Primskovo, Potem ko številni ustni apeli in pisno opozorilo lastniku, naj svoje imetje primerno zavaruje pred vandali, niso zalegla. Predsednik sveta krajevne skupnosti Primskovo Tone Zupan priznava, da je mladež "od sile", saj je običajna lesena 'Zpuljene cevi in prebit dostop v prostor pod odrom dvorane. vrata, ki jih je namestil lastnik, na žalost ne zadržijo. Pomagalo bi samo dvoje; ali železna vrata, kijih ne bi mogli vlomiti, še bolje pa bi bilo, če bi lastnik gradnjo čimprej nadaljeval in dokončal. V bodoči piceriji nasproti osnovne šole Primskovo se zbirajo najstniki, stari od dvanajst do osemnajst let. Policija jih sicer preganja, vendar je uspeh zelo kratkega veka. Jeseni in pozimi pod lesenimi stropovi celo kurijo, višek nespoštlji-vosti pa je bil, ko so porušili steno in si utrli pot v prostor pod odrom dvorane v domu krajanov, ki je last krajevne skupnosti. "Nedolgo tega so vandali odtrgali cev vodne inštalacije, da je voda lila v klet, sanitarije, ki jih uporabljajo naši folkloristi in pevci, pa so že več kot mesec dni brez vode. Ne vem, kdo bo poravnal škodo," pravi Tone Zupan, ki se boji zlasti morebitnega ognja, ki bi ga mladež utegnila kuriti pod lesenim odrom. , Kot rečeno, opozorila lastniku kletnega objekta doslej niso bila uspešna, Prost vhod v sicer zaprto klet. vhodnih vrat je mogoče videti marsikaj. Z risbami in grafiti popisane stene, razbito opeko na tleh, množico čikov in pločevink, oblačila, očitno pripravljena za zasilno prenočevanje, dobili pa so tudi že injekcijske igle. • H. Jelovčan Sodišče proti zasegu dokumentacije Ljubljana, 15. oktobra - Senat okrožnega sodišča v Ljubljani je v sredo zavrnil zahtevo parlamentarne preiskovalne komisije o vpletenosti nosilcev javnih funkcu' v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so 1991. leta sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem, za zaseg dokumentacije v prostorih okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. * / Parlamentarna komisija je dokumentacijo, ki naj bi pomagala razjasniti zadevo, na podlagi zakona o parlamentarni preiskavi že zahtevala od tožilstva, ki pa je pristalo le na vpogled dokumentacije in fotokopiranje dokumentov, ki se nanaša na vsebino dela komisije. Zato je sodni senat zahtevo za zaseg zavrnil. • H. J. NESREČE Znotraj se vidi, da ni gospodarja Žejni tat Kranj - V ponedeljek okrog četrt čez tri popoldne je neznanec pozvonil na vrata stanovanjske hiše na Partizanski cesti. Prodajal jc polivinilaste vrečke, ki jih je ženska tudi kupila. Ko je plačala, jo je neznanec zaprosil še za kozarec vode. Odšla jc v kuhinjo, mladenič pa je medtem s police v hodniku vzel moževo denarnico, v kateri je bilo 30.000 tolarjev. Ko je vodo popil, se je lepo zahvalil in z denarnico odšel v neznano. Policisti za njim še poizvedujejo. • H. J. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Otrok padel v Savo Kranj - Štiriletni Gregor B. je v torek okrog petih popoldne brez vednosti staršev odšel na savski breg. Na mestu, kjer se ta strmo dviga iz struge, je padel v vodo. K sreči je bila gladina nižja od Gregorja. Njegovo glavo sta opazila ribiča na drugi strani in začela klicati pomoč. Priklicala sta Boruta K., kije otroka potegnil iz reke in ga odpeljal domov k staršem. Gregorje bil zaradi daljšega stanja v mrzli vodi nekoliko prezebel, hujših posledic pa ni bilo. Gnojnica pomorila ribe Skofja Loka - V Prifarškem potoku, ki teče skozi Staro Loko, so v ponedeljek popoldne opazili v dolžini 200 metrov sedemnajst poginjenih postrvi. Zastrupitev je povzročila gnojnica, ki je pritekla iz kanalizacije približno 200 metrov nad izlivom potoka v reko Soro. Na kanalizacijo je priključenih več hiš, zato onesnaževalca ni bilo mogoče ugotoviti. Trčenje zaradi mačke Kranj - Voznik osebnega avtomobila je v ponedeljek ob sedmih zvečer na regionalni cesti pred semaforiziranim križiščem na Laborah zaviral zaradi mačke, ki je skočila na cesto. Voznik za njim je zaviranje prepozno opazil, zato ni mogel varno ustaviti. Silovito je trčil v avto pred seboj. Voznik in sopotnik v prvem vozilu sta bila v nesreči lažje ranjenega, voznika v drugem vozilu pa so huje ranjenega odpeljali v Klinični center. Škode na avtomobilih je za približno 450.000 tolarjev. • H. J. V torek začetek preventivne akcije Veselo na kolo Pozornost predvsem otrokom in starejšim Na Gorenjskem so bili v prvih devetih mesecih letos otroci in mladoletniki udeleženi v 138 prometnih nesrečah, od tega so jih 78 povzročili sami. Kranj, 15. oktobra - Smrtnih žrtev med otroki in mladoletniki k sreči ni bilo, bilo pa je dvanajst huje in 58 lažje ranjenih. Med udeleženci je bilo šestnajst otrok do sedmega leta starosti, 26 od sedmega do štirinajstega leta, 49 mladoletnikov do šestnajstega in 64 do osemnajstega leta. Kolesarji so bili udeleženi v 39 prometnih nesrečah zunaj naselij (lani v 25) in v 65 nesrečah v naseljih (lani v 90). Zunaj naselij so povzročili devetnajst prometnih nesreč, v naseljih 46, tudi tu primerjava z lanskim letom kaže zaskrbljujoče povečanje zunaj naselij, in sicer kar za devetnajst odstotkov. Danes med 14. in 18. uro hodo gorenjski policisti poostrili nadzor prometa na cestnem križu, jutri med 14. in 17. uro hodo imeli akcijo "veriga ", med IS. uro in 6. uro zjutraj pa bodo lovili pijane voznike. Otroci so posebej ogrožena skupina udeležencev v prometu. Tudi zato, ker še nimajo dovolj razvitih spretnosti in navad, promet in pravila dojemajo po svoje, hitro jih kaj zmoti, prometnih znakov ne razumejo ali pa jih razumejo napačno ipd. Policisti bodo zato od 19. do 22. oktqbra v preventivni akciji Veselo na kolo vzeli pod drobnogled predvsem otroke, na drugi strani pa tudi starejše, ki vožnjo s kolesi prav tako slabše obvladajo. Na Gorenjskem bodo policisti obiskali šole in druge ustanove, predavali o opremi koles, uporabi varnostnih čelad, o vožnji s kolesom po cesti ipd. Razen tega bodo poostrili tudi nadzor nad kolesarji, sodelovali pri kolesarskih izpitih in delili zloženke s koristnimi napotki. • H. J. HN1 AL Denarja ni bilo Lesce - Neznanec je v noči s ponedeljka na torek obiskal gostinski lokal Domačija Zlatorog v Lescah. Z naviranjem je odtrgal obešanko in tako vlomil v točilno mizo, vendar zaželenega denarja ni našel. Zadovoljil se je s cigareti, kavo in alkoholnimi pijačami. Lastnika je okradel za približno 40.000 tolarjev. Tatinski parček Golnik - Policisti so obravnavali 18-letno Tanjo Ž. in dve leti starejšega Kenada K., ki naj bi v torek okrog pol šestih popoldne prišla na dvorišče mehanične delavnice na Golniku. V lastnikovi odsotnosti naj bi vstopila v delavnico in pokukala v predal mize. V njem je bilo 80.000 tolarjev, ki so ju seveda zamikali. Policisti so parček že ovadili tožilcu. 39.666 'O SIT 29.990,00 SIT V ceni je vračunan 19% DDV Možnost plačil.i na £ nbrokovllL Cena velja ob sklenitvi na/očniSkega razmerja z družbo IFlOultBl ;'41 in do razprodaje zalog. kupcev prejme darilo! |QA||# ■" K,an'' tel: 064-380900 # lesenice tel: 064-860029 • Ljubljana tel: 061 -168 83 38 • Murska Sobota tel: 069 -32 724 HALO, GLASOV KAŽIPOT HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA: B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 18. oktobra, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 18. oktobra, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 18. oktobra, ob 17.30 B&B AMD ŠK. LOKA, tel. 657-000, 20. okt., ob 9.00 in ob 18.00 I Madžarska - Lenti, 30. 10.-6. 11, Trst, 26. 10., Palmanova - tovacna čokolade, 11. 11., Lidl - Alpe Adrija, 28. 10., Madžarske toplice, 21. 10.-24. 10. Šolsko leto se je začelo tudi na fakultetah. Da boste že na prve izpite šli brezs- l| krbno, lahko poskrbijo tudi naši člani. Med pestro ponudbo ponujamo med dru gim znanje ekonomike in statistike, v primeru preglavic s tujo študijsko liti »r. i-turo, vam jih naši člani rade volje preženejo - s prevodom v slovenski jezik. I A se v teh vse krajših popoldnevih ne veste kam dati? Priporočamo vam risanje na svilo, aranžianje suhega cvetja, otroci pa bodo zagotovo veseli kakšne ustvarjalne likovne delavnice. In če morda poznate koga, ki si rad brusi pete ob irskih plesih in je pripravljen deliti to še s kom, nam to sporočite na telefonsko številko 061 13 22 178, ali nas osebno obiščite v Delavski knjižnici, na Tivolski cesti 30, vska delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah do 17. Jesenski pozdrav! STROKOVNA ŠOLA ZA ■ IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJA JANJE V CESTNEM PROMETU http://www.bb-kranj.si ROZMAN lili S Ko/man, tel: 064/715-249 Šenčur: 4II-S87 BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki (061) 13 22 178 ■ osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani • na spletni strani: ii'H'M'. borzaznanja. mss. edus.si - vsak delavnik od 8. do 15. ure, ob sredah do 17. ure HOKO - kombi prevozi Tel: 563-876, 557-757 METEOR Cerklje Remic, tel. 422-781 GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO % VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi (skupine do 50 oseb) g AVTOBUSNI PREVOZI ; DRIN0VEC PAVEL, tel.: 731-050, 041/744-160 POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ SLIKARSKA ŠOLA PEČELIN A vtobusni prevozi VARI, tel.: 064/691-812, 041/646-132 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo | in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 lllIlilPIllIlIlllllM^^ 21. 10. - 16. 11. Lenti 21. 10. Češka 26. 10. popoldanska Italija Prevozi z novim turističnim avtobusom po naročilu! Lenti 16.10., 23.10., 30.10., Munchen 17.11., 1.12. Naročila sprejemamo po telefonu 064/451-542 ali GSM 041/670-673 28.10. Lenti 21.10. Trs - Palmanova Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20. do 22. ure; sobota, nedelja in prazniki od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobcM ta - nedelja 800 SIT; otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT, temperatura vode: otimpijskl bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40 OBČANKE IN OBČANI Kranja, starejši od 50 let, ki bi si radi podarili urico plavanja, ste? vabljeni v tednu VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA v OLIMPIJSKEM BAZENU. VSTOP PROST v pon. 18. 10., od 10. do 11. ure, četrtek, 21. 10., do 14. do 15. ure j Uvod v plavanje bo imela Špela Potočnik Za začetnike in poznavalce! Izobraževalni center FREISING, tel.: 655-880 SMUČANJE V FRANCIJI (ALPE D'HUES - 220 km smučarskih prog) SKI PAS + APP + BUS ŽE OD; 47.500 SIT DALJE. TERMINI: 9. - 15. januar, 22. - 29. januar, 4. - 11. j marec, LENTI: 21. 10. (četrtek) - 28.10. trtah pub ... pa šc maf zaj^ojcst ... ISIOVOI NOVO! NOVO! VSJOVOl Nudimo Vam: irski zajtrk, pečene hrenovke, solate, pizze, mesni inf sirov burek, francoske rogljiče, tople in hladne obložene kruhke - pol predhodnem naročilu! Pridite in pušite se presenetiti! Tel.: 2 2 5-162 GLASOV KAŽIPOT I3B3SSSBBE1 Tradicionalni zdravniški ples Bled - V Casinoju na Bledu bo jutri, v soboto, ob 19.30 uri 8. Tradicionalni zdravniški ples. Program bo vodil Slavko Podboj, nastopil bo Blejski plesni studio, pela bo Alenka Pinterič. Za ples bo igral ansambel Arrovv. Kulturni večer na Brezjah Brezje - Jutri, v soboto, 16. oktobra, bo ob 20. uri v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah kulturni večer v počastitev 21-letnice izvolitve papeža Janeza Pavla II. Ob orgelski spremljavi bo recital papeževe poezije Ljubezen mi je vse razodela. Blejski večer Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled vsak 3. petek v mesecu potekajo Blejski večeri. Danes, v petek, 15. oktobra, se bo ob 19.30 uri začel Blejski večer z naslovom V kačji dolini: Duhovna govorica pravljic. Ob izidu nove knjige Janeza Svetine (1941 - 1991), v kateri je bil objavljen zapis o duhovni govorici pravljic, se ponuja priložnost, da ponovno osvetlimo njegovo delo, še posebej tam, kjer se dotika blejske pokrajine. Čajanka Kranj - Turistično društvo Kokrica začenja s čajankami jutri, v soboto, 16. oktobra, ob 17. uri v OŠ Kokrica. 0 homeopatiji bo predavala gospa Alenka Škof. Postreženi boste tudi s pecivom in čajem. Sončkovo popoldne Senično - V ponedeljek, 18. oktobra, ob 16. uri bodo otroke v Seničnem v okviru Tedna vseživljenjskega učenja obiskali udeleženci poletnih počitniških delavnic in jim v prostorih krajevne skupnosti zaigrali lutkovno igrico Pridi, ljubo sonce! Srečanje pevskih skupin Dovje - KUD Jaka Rabič Dovje Mojstrana vabi na 1. srečanje pevskih skupin sosednjih občin, ki bo danes, v petek, ob 20. uri v Kulturnem domu na Dovjem. Kostanov piknik 99 Zgornja Besnica - V nedeljo, 17. oktobra, bo ob 14. uri v Hlipovi drči v Novi vasi pri Zgornji Besnici "rokovnaški kostanov piknik '99". Tematski večer Kranj - Klub študentov Kranj organizira v okviru stalne prireditve Petkov klub tematski večer Glasba 80ih. Tematski večer bo danes, v petek, ob 23. uri v klubu Trezor v Kranju. 25 let šole Predoslje - Osnovna Šola Predoslje praznuje letos 25-letnico šole. Zato bodo v četrtek in petek, 21. in 22. oktobra, organizirali dneva odprtih vrat v obliki delavnic, v soboto, 23. oktobra, pa bo ob 18. uri akademija v Kulturnem domu. Vesela jesen - Jesenice 99 Jesenice - Klub jeseniških študentov z Mladim Forumom Jesenice in Društvom mladih Jesenice vabi na tridnevno prireditev Vesela jesen - Jesenice 99, ki se bo od 15. do 17. oktobra odvijala v dvorani Kulturnega doma na Hrušici. Danes, v petek, bo ob 20. uri nastop ansamblov in posebnih gostov. Jutri, v soboto, bo ob 20. uri Hous party, v nedeljo, 17. oktobra, pa bo ob 15. uri prireditev Glasba iz domače skrinje - javno televizijsko tekmovanje mladih harmonikarjev Gorenjske televizije. Od 19. ure naprej bodo sledili nastopi ansamblov - posebni gost bo VVerner, na programu pa je tudi presenečenje. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net 0 Prešernovo gledališče ° Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 222 681 J. B. Moliere: SKOPUH Petek, 15. 9., ob 19.30 uri, za abonma PETEK 1, IZVEN in konto Sreda, 20. 9. ob 19.30 uri, za abonma MODRI, IZVEN in konto Dan kostanja Kranj - Turistično društvo Kranj v čast prihoda radodarne narave, odete v barve jeseni, organizira Dan kostanja. Toplo vabljeni vsi, ki imate radi kostanj, pripravljen sam ali v raznovrstnih jedeh, pecivih, skupaj s primerno pijačo, da pridete jutri, v soboto, 16. oktobra, od 9. ure dalje na parkirišče pred slaščičarno Čebelica. Prireditev bo pod šotorom ob vsakem vremenu. Kostanjeve nedelje - Janče 1999 Besnica - Turistično društvo Besnica - Janče vabi na Kostanjeve nedelje - Janče 1999. Dve prireditvi sta že bili, ena pa bo še v nedeljo, 17. oktobra. Obiskovalce bodo pozdravili ob 11. uri, nato bodo ponovno po stojnicah prodajali razne dobrote, nastopal pa bo ansambel Litvijski odmev. Ob 13. uri bo tekmovanje v lickanju koruze, odvijale se bodo tudi razne igre (s hoduljami, žaganje hloda in podobno). Družinski pohod Orehek - Osnovna šola Orehek Kranj organizira jutri, v soboto, 16. oktobra, letošnji drugi družinski planinski pohod. Planinski izlet bo organiziran na Češko kočo. Zbor bo ob 8. uri pred šole, odkoder se boste z avtomobili odpeljali do Jezerskega. Pot je dolga dve uri je je lahka ter primerna za vse starosti pohodnikov. Če bo vreme slabo, bodo pohodniki zbrali kakšen bližji cilj. Kokrica - TD Kokrica vabi vse na družinski pohod S popotno palico v naravo v nedeljo, 17. septembra, v neznano. Odhod bo ob 14. uri s parkirišča pri Čukovem bajerju. V primeru slabega vremena pohod odpade. Pohod okrog Žirov Žiri - Planinsko društvo Žiri v sodelovanju z žirovskimi tabirniki v počastitev praznika v nedeljo, 24. oktobra, organizira že 18. spominski rekreativni pohod okrog Žirov. Začetek pohoda bo ob 8. uri izpred zadružnega doma v Žireh. Pohod bo ob vsakem vremenu, vodili ga bodo izkušeni vodniki. Pohod traja približno 6 ur. Ljubitelji kolesarjenja lahko pridejo s kolesi, vendar dve uri kasneje, to je ob 10. uri pred Zadružnim domom. V Idrijo Tržič - 00 ZZB Tržič vabi na izlet v Idrijo z ogledom njenih naravnih in zgodovinskih znamenitosti v petek, 22. oktobra. Na povratku bo skupno kosilo v Žireh. Prijave na sedežu občinskega odbora ali pri Ivanki Hvalica, tel.: 561-437. 7 dni v Termah Topolšica Kranj - Društvo upokojencev Kranj tudi v letu 2000 organizira 7-dnevni oddih v Termah Topolšica in sicer od 17. do 24. januarja. Informacijske prijave sprejemajo v društveni pisarni do 29. novembra. Prtovč - Kosmati vrh Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 21. oktobra, izlet na malo obiskan 1.542 m visok Kosmati vrh. Odhod bo izpred hotela Creina ob 7. uri. Za deloma strmo, a ne zahtevno turo boste potrebovali 2 uri. Ob ugodnem vremenu se boste morda povzpeli še na 100 m višji Ratitovec, za kar boste potrebovali 5 ur skupne hoje. Prijave z vplačili v društveni pisarni najkasneje do ponedeljka, 18. oktobra. Sezona izletov v neznano Kranj - Planinska sekcija Alpetour Kranj pri PD Kranj organizira planinski izlet v neznano, ki bo 23. oktobra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri. Pot ni zahtevna, priporočajo pohodne palice in lahko planinsko obutev, v nahrbtniku pa oblačila, primerna vremenu in malo hrane in pijače. Ne pozabite knjižice Slovenske planinske poti. Prijave in vplačila pri g. Jožetu Škorcu, Golnik 44, tel.: 461-889. Prijave so obvezne zaradi prevoza in gostinske rezervacije. V neznano tudi s kolesom Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj organizira v torek, 19. oktobra, ob 8. uri kolesarski izlet v neznano in socer boste šli nekam nabirat gobe. Vožnja ne bo dolga in ne po prevelikih klancih. Če bo močno deževalo, bo izlet 26. oktobra ob istem času. Zbor je pred društvom, prav tako za tiste, ki bi šli s svojim avtomobilom. Na Veliki vrh Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na planinski pohod na Veliki vrh nad Jezerskim - Ovča koča, v soboto, 23. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred fTotela Creina. Peljal bo posebni avtobus. Nenaporne hoje bo za 6 do 7 ur, prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 225-184 in vodnik Matija Grandovec, tel.: 27 30 93. Po dolini Soče Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet preko Vršiča po dolini Trente, v Kluže, Kobarid -Vrsno, Tolminska korita, v Baško Grapo in Sorico. Izlet bo v torek, 19. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni. Okrasna in darilna keramika Kovor - V okviru Tedna vseživljenjskega učenja 99 se bo v ponedeljek, 18. oktobra, ob 18. uri v prostorih podružnične pole v Kovorju začel študijski krožek Okrasna in darilna keramika. Animatorka krožka bo Irma Lipovec. Modri krog začenja s tečaji Kranj - Kulturno-umetniško društvo Modri krog Kranj obvešča, da bo danes, v petek, 15. oktobra začelo s tečaji Mala modra šola, Začetni in nadaljevalni tečaj slikanja, Risanje prostora in figure ter Kiparstvo. Tečaji se bodo, razen Male modre šole, odvijali v atelejeju društva na Savski cesti 34 v Kranju (za Trenčo). Prijavite se lahko pisno na naslov Kulturno-umetniško druištvo Modri krog Kranj, p.p. 252, 4001 Kranj ali po tel.: 041/795-305-Gorazd. PD Kranj obvešča Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča, jda je Kranjski dom na Ledinah prenehalo oskrbovati 10. oktobra, tako je planinska postojanka zaprta tudi ob sobotah in nedeljah. Regijsko posvetovanje ZZB NOB Radovljica - 20. oktobra bo ob 10. uri v občinski dvorani regijsko posvetovanje ZZB NOB, ki ga sklicuje Glavni odbor ZZB NOB Slovenije. Predavanja Po poti naših prednikov proti zahodu Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica -Kulturno prosvetna sekcija vabi na predavanje z diapozitivi Po poti naših prednikov proti zahodu", ki bo vtorek, 19. oktobra, ob 18. uri v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici. Predaval bo dr. Cene Avguštin. Slike Franca Vozlja Kranj - V Galeriji Sava, v petem nadstropju poslovne stavbe Sava na Škofjeloški cesti 6 bo v sredo, 20. oktobra, ob 14. uri otvoritev razstave akademskega slikarja Franca Vozla. Umetnika bo predstavil likovni kritik Nace Šumi. V glasbenem delu bosta nastopila Alenka Godec in Blaž Jurjevčič. Dela Tomaža Gorjupa Radovljica - V Galeriji Šivčeva hiša v Žirovnici bo danes, v petek, 15. oktobra, ob 18. uri otvoritev razstave del na papirju akademskega slikarja Tomaža Gorjupa. Razstava bo odprta do 14. novembra. Razstava puštalskih obiskovalcev Skofja Loka - Zveza kulturnih društev Skofja Loka in Glasbena šola Skofja Loka vabita na razstavo likovnih del puštalskih likovnih ustvarjalcev. Otvoritev razstave bo danes, v petek, 15 oktobra, ob 18. uri v Puštalskem gradu. V kulturnem ptogramu bodo nastopili učenci Glasbene šole skofja Loka. Po otvoritvi se bo na dvorišču predstavil Novi škofjeloški kvartet. Razkrivajoča navzočnost telesa Skofja Loka - V galeriji Loškega muzeja so odprli razstavo del študentov ALU na papirju, ki so nastala od v letih od 1986 do 1999. Slike Franca Berceta Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Slovenski Javornik - Koroška Bela vabi na otvoritev slik slikarja Franca Berceta, člana Dolika. Otvoritev s prijetnim kulturnim programom bo danes, v petek, 15. oktobra, ob 18. uri v razstavnem prostoru Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. Razstava bo odprta do vključno 29. oktobra. Pesem o Pokljuki Radovljica - Fotografsko društvo Radovljica vabi v galerijo Pasaža v Radovljiški graščini na ogled razstave barvnih fotografij Jožeta Podlogarja Naslov razstave, ki jo bodo odprli danes, v petek, ob 19. uri, je Pesem o Pokljuki. Ob tej priložnosti bodo s krajšim programom fiastopili učenci Glasbene šole Radovljica. Razstava bo na ogled do 5. novembra. Zatežena breztežnost Skofja Loka - V galeriji Fara v Škofji Loki bo prihodnji petek, 22. oktobra, ob 19. uri otvoritev razstave otografij Janeza Pelka z naslovom Zatežena breztežnost. Koncert na Češnjici Češnjica - Mešani pevski zbor Društva upokojencev za Selško dolino v Železnikih prireja danes, v petek, 15. oktobra, ob 19. uri v kino dvorani na Češnjici celovečerni koncert, na katerem bodo nastopili še: har-monikaši NIKO Železniki, moški pevski zbor DU Jesenice, vokalni kvartet Krehavci iz Stare Oselice, na citre pa bo igral Stane Bončina iz Strmice. Oglaševanje na najstarejši Gorenjski radijski postaji je vredno vašega zaupanja T R Z I C 88,9 in 95 Mhz marketing 064/525-600 studio 064/564-564 Koncert orkestra Mandolina Komenda - V Kulturnem domu v Koinendi bo danes, v petek, 15. oktobra, ob 20. uri koncert orkestra Mandolina iz Ljubljane. Med koncertom bo župan občine Komenda predal ključ prijateljstva županu občine Brda. Koncert vokalne skupine ECCE Kamnik - V okviru festivalov Musica aeterna bo enajsti koncert v Cerkvi Frančiškanskega samostana v Kamniku jutri, v soboto, ob 20. uri. Glasbo 16. stoletja bo izvajala vokalna skupina ECCE iz Kamnika. Koncert skupine Free Špirit Kranj - Klub študentov Kranj organizira v okviru Študent'n Fut'r-a koncert skupine Free Špirit-Koncert bo danes, v petek, ob 20. uri v Mitnici v Kranju. Vstopnine ni. Koncert etno glasbe Kamnik - Kulturni center Kamnik in Kamniški muzej vabita na koncert etno glasbe skupine Mandala. Koncert bo danes, v petek, ob 20. uri v salonu gradu Zaprice. Gledališče Jara Meščanka Bohinjska Češnjica - KUD France Koblar Železniki bo v nedeljo, 17. oktobra, ob 20.30 uri gostoval v Bohinjski Češnjici s komedijo Jara Meščanka. Balkanski špijon Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu bo jutri, v soboto, 16. oktobra, ob 20.30 uri premiera predstave Balkanski špijon. Začarane rožice čarovnice Zelene Tržič - V dvorabi kina Tržič bo jutri, v soboto, 16. oktobra, ob 10. uri na sporedu predstava za otroke z naslovom Začarane rožice čarovnice Zelene. Sonček, kje si Kranj - V Prešernovem gladališču Kranj bo jutri, v sobot, ob 10. uri matineja za otroke z naslovom Sonce, kje si? Prdstava traja 40 minut, vabljeni otroci od 3. leta naprej. RADIO SORA tel,:064/605 605,624 539 hl l p: /7 \v w\v. radio-so ra. s i KORONARNO DRUŠTVO JEZERSKA CESTA 41, KRANd Telefon (064) 242-002 Vabimo Vas na predavanje VSE O SRČNEM POPUŠČANJU. Ptedaval bo dr. DUŠAN BAVDEK. Dobimo se 18. oktobra, ob 18. uri v Domu krajanov na Primskovem. Vabljeni vsi Člani in nečlani našega društva. V soboto, 23. oktobra, pa vabimo vse člane društva na izlet na RAŠIŠKO GORO. Start izleta ob 9. uri pred Domom krajanov na Primskovem. Del poti se bomo peljali s svojimi avtomobili. Malica iz lastnega nahrbtnika. 96 Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-ROM ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16 4000 Kranj Tel > 064/360-350 Fax > 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: NOVOSTI SEPTEMBER: 1. CO^MANO&CONQUER:T1BERIAN SUN {Electronic Arts) 2. AL1EN VS PREDATOR (FOX Interactive) 3HIDDEN &DAIMGEROUS(Take2) 4.NEED POR SPEEO 4 {Elecfronlc Arts) 5&UNGEON KEEPER 2 (Sullfrog.) , 6VVORMS ARMAGEDDON (Microprose) 7.TOCA 2 (Codema&ters) 8.0ESCENT 3 (lnterptay) »COMMANDOS;8COD (EIDOS) 10.GRAND PRIX 2 (Microprose) Naslov: Ocena: NHL 2000 <£A Sporte) »3% DARKSTOME (Tak«2) S5% SVSTEM SHOCK1 (Electronics Arts) 90% ; ORANO PRIX 500 (Microprote) 88% PREMIER LCAGUE MANAGCR 2000 85% FUGHT UNLIMITPD 3 (Loofcirtg Gla&$) 88% DARKSTONE Take 2 Ocena : 95% Cena : 8990.00 Savni Mouseman seje naveličal tekanja na Diablo II .ki kar noče in noče n° prodajne polke naše trgovine in si omislil najnovejši izdelek Programerske hiše lake 2 z naslovom Darkston4 DjbJMdm je arkadna FRP (Igranje domit jskih vlog) igra v stilu že zgoraj omenjenega Diabla. Zgodba In igralnost sta morda še za odtenek boljša kot Pri Diablu, saj imate v igri kar dva lika, ki mata lahko različne lastnosti (bojevnik, čarovnik, tat,......). Grafična podoba Igre je odlična, saj so vsi liki In teren v igri popolnoma v 3D grafični podobi. Zgodba je postavljena v namišljeno deželo, kjer morate najti vseh sedem izgubljenih kristalov, ki vas bodo pripeljal do zmajevske pošasti, ki vso deželo pretiva s strahom. Seveda vam bodo vašo nalogo na vsak način hoteli preprečiti razni nepridipravi (pajki, kače, živeči okostnjaki), ki jih boste srečevali v Podzemnih rovih. Omogočeno je tudi igranje preko intemeta, kot se za tako Igra tudi spodobi. Mousemana je igra priklenila za računalnik, če ste ljubitelj FRP kjer bo tudi vas. Minimalna konfiguracijo ■ Pentium 233 Mhz. 32M. Windows 95/98 POWER RANGERS ZEO Bandai Ocena: 81% Cena : 4.990 SIT » Zagotovo vsi poznate junake iz televizijske serije Power Rongeis. Tokrat se bodo pomerili na vašem PC računalniku v Izvrstni arkadni simulaciji borilnih veščin. Igra je narejena v stilu serije iger Mortal Kombat, kar bo mars katerega izmed vas zelo razveselita Mouseman pravi:" go go Power Rangers". Minimalna konfiguracija i 486-66 Mhz, 8M spomina,Wiiidom 9S/98 WHTTE LABEL COLLECTTON Virgin Interactive Ocena 88% SUPER Cena 6690.00 Za ljubitelje avtomobilov je na voljo kompilacija 5 mega uspešnic založniških hrš Virgin in Acconde, Kompilacija vsebuje i Screamer, Screamer Rally, Ignrtton, Test Drive 4 in Test Dnvc Off-Road. Minimo na konfiguracija : Pentium B3.16M spomina,Windows 95/98 NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Odgovor na prejšnje nagradno vprašanje je bil seveda Tiberian Sun. Nagrajencem čestitamo n jih obveščamo, do ahko dvignejo nagrade v Trgovini Miška vsak deovnik od 9h do I9h ure. Novo nagradno vprašanje se glasi i' Kje izdelujejo odlične prazne CD medije podjetja FUJI, ki stanejo v trgovini Miška samo 299 SIT/ kos? * A)Nemčija B) Južnoafriška republika C) HovajiGDA) Odgovore pošljite na zgoraj navedeni naslov. NAGRADE: 1. 30 dni brezplačnega dostopa na Internet 2. lx CD FUJI prazen 3. lx poster igre NAGRAJENCI PREJŠNJEGA MESECA: 1. ftjfenta Janez, Hafnerjevo naselje 53, Skofja Loka dobi CD 2. Frelih Peter, Log 12 .Železniki, dobi 30 dni intemeta 3. Zavri Metka, Planina 1, 4000 Kranj, dobi plakat Za vas pripravil Mitja Koštivnik Mouseman MALI OGLASI Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, tel./fax: 064/320-041 Smledniška 58 in Likozarjeva i a Lestvica najbolj izposojenih filmov v SEPTEMBRU NORI NA MA.RY CAMERON DIAZ REŠEVANJE VOJAKA RYANA TOM HANKS POPOLNI UČENEC IAN MCKELLEN SOD SMODNIKA VELIMIR BATA TENKA RDEČA LINIJA SEAN PENN RONIN ROBERT DENIRO ZABAVA, KI JO KOMAJ ČAKAM JENIFER LOPEZ ZA UDAREC VEČ VAN DAMME KAČJE OČI NICOLAS CAGE BLADE WESLEY SNIPES NOVO! teklosti, ko je bil vodja taborišča smrti. Njun Izposojamo DVD player! Prvih 5 najbolj gledanih filmov na DVD: 1. Pogajalec, 2. Vojaki, 3. Popolni umor, 4. Vesoljski bojevniki, 5. Hudičev advokat Pri nas lahko kupite več kot 112 različnih filmov (regija 2, na vseh filmih so tudi hrvaški podnapisi) na DVD. Delovni čas videotek LIPA (Smledniška 58, v Čirčah) in LIPA2 (Likozarjeva 1a, na Primskovem) je naslednji: LIPA je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 13-21 ure, torek in četrtek od 17-21 ure, v soboto pa od 10-13 ure. LIPA2 pa je odprta vsak dan od 12-22 ure, v nedeljah in praznikih pa od 16-21 ure. POPOLNI UČENEC (APT PUPIL) Todd Bovvden (Brad Renfro), eden najboljših učencev na mestni gimnaziji, je navaden 16-•etnik, vse dokler ne odkrije mračne skrivnosti. V njegovem mestu namreč živi razvpit nacistični zločinec Kurt Dussander (lan McKelln). Obseden z grozotami, ki jih je Dussander zakrivil v drugi svetovni vojni, Todd začne starca izsiljevati. Da bi deček še naprej molčal, mu mora Dussander odkriti skrivnosti iz svoje pre- odnos se spremeni v psihološko vojno, nad katero izgubita kontrolo in ki prinese grozljive rezultate. Nagrajenci preteklega meseca so: 1. en teden brezplačna izposoja kaset v LIPI ali LIPI2 prejme: Tolar Lea, Strmica 2, 4227 Selca 2. prazno videokaseto prejme: Kalan Milica, Podlubnik 29 g, 4220 Skofja Loka 3. brezplačni vpisi v videoteko LIPO ali LIP02 prejme: Mavec Patricija, Šorlijeva 31, 4000 Kranj Novo vprašanje - enake nagrade Ali je režiser filma Popolni učenec (Bryn Singer) tudi režirat film Osumljenih pet? Uredila: Mateja Šimenc KUPON Odgovor:_________ Ime, priimek, naslov: m 223-444 APARATI STROJI VILICE za okrogle bale in palete, SOR-TIRNIK krompirja, avtomatsko TEHTNICO, STROJ za pranje krompirja in transportni trak proizvaja in prodaja. KOZI-NA.d.o.o., rt 328-238 in 0609/652- 285 18807 ODDAMO termoakumulacijsko PEČ. ir 225-263 20871 Prodam eno kurilno sezono rabljeno belgijsko PEČ na petrolej. rt 211-678 ali 330-313 20873 TELEFONSKI PRIKLJUČEK, prodam. Ugodno! rt 471-799 20904 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. rt 332-350 20909 Prodam CISTERNO za gnojevko Creina 1600 I, pajek 330 cm - štiri vretena Sip in trosilec za gnoj. rt 422-239 20918 Prodam SKRINJO 280 I. rt 461-227 20945 MLIN za mletje sadja, prodam. rt 695- 129 20947 Dodelavno STRUŽNICO "Krušik" ugodno prodam, tudi menjam. TT 041/503-776_2Q9&? Poceni prodam kuppersbusch, hladilnik, štedilnik, pisalni stroj. rt 041/543- 2 3 9 20957 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj (064)326-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 Prodam MEŠALEC za beton LIV za 5000 SIT in zamrzovalno SKRINJO. rt 411 -807 20973 ŠTEDILNIK 2 plin, 4 elek. avtom, plošča, elek. pečica, prodam. Cena nizka. rt 803-164 21034 Ugodno prodam ŠTEDILNIK ITPP kuppersbusch. rt 315-160 21058 PRALNI STROJ Gorenje, prodam. rt 332-350 21071 Prodam reduktorsko GRADBENO DVIGALO, kompletno s škripcem in vrvjo. rt 620-314 21072 Prodam STARINSKI ŠIVALNI STROJ in STARINSKI RADIO. rt 730-741 21078 Prodam ZAMRZOVALNO OMARO Candv - šest predalov, novo z garancijo. rt 411-675 21088 Prodam pralni stroj in mlin za sadje na elektriko. rt 241-483 21093 Prodam JEKLENKI in pribor za avtoge-no varjenje. rt 326-608 21102 Hitro in poceni STROJNI TLAKI lafonaadije: 1*1:061/841-846. Mob.:0609/829»5H KIPERBUŠ litoželezno peč , skoraj novo prodam. rt 557-969 21109 Prodam OBRAČALNI PLUG REGENT 14 col, kot nov. rt 311-608 21156 Prodam rabljen barvni TELEVIZOR in VIDEOREKORDER. rt 422-303, popoldan 21175 GARAŽE Kranj Šorlijevo naselje kupim GARAŽO, prodam OMARE za dnevno sobo. rt 326-694 20888 RADOVLJICA center ODDAMO ZIDANO GARAŽO, predplačilo 6 mesecev 9000 SIT. TT 041 /630-950 21062 V zimskem času nudim garažiranje osebnih avtomobilov in kombijev, obrtna cona Primskovo. rt 316-080 21004 GLASBILA LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, 4240 Radovljica VPISUJEMO V JEZIKOVNE TEČAJE: -angleščine 1. in 2. stopnje - italijanščine 2. in 3. stopnje - nemščine 3. in 4. stopnje -francoščine 2. stopnje - obnovitvene angleščine INFORMACIJE IN VPIS: 700-240 Prodam les za grušt 18x20 cm, dolž. 7 m 1 kos ter rabljene bankine in punte. rt 311-932 20997 VRATA GARAŽNA DVIŽNA daljinsko upravljanje montaža, garancija, ugodno. rt 451-165, 041/642-552 21030 Prodam 2,5 m3 PESKA za teranovo. rt 681-658 21037 Prodam ugodno 7 novih notranjih VRAT Jelovicart 061/612-780 21047 Prodam suh smrekov ŽAGAN LES. rr 641-364 21060 Prodam OREHOVE SADIKE, HRASTOVE DESKE deb. 50 mm. IT 211-951, zvečer 21074 Prodam hrastove PLOHE. rt 562-029 popoldan 21090 IZOBRAŽEVANJE Uspešno instruiram matematiko in elektrotehniko za vse stopnje, rt 041/510-985 20890 Kupim DOMAČI REFOŠK dober za zdravila, rt 401-357 20902 Kupim rabljen štedilnik za simbolično ceno.«041/323-430 20940 Kupim elektromotor 7,5 KVV 1400 obratov in prodam lesen gnojnični sod. rt 641-100 20948 Agent - Kroni Tavčarjeva 22, Kranj tel:365-36Q, 365-361 NEPREMIČNINE AGENCIJA z najnižjimi stroški našega posredcjvaiija GLASBENIKI prodam dva ZVOČNA STEBRA bas 350 W troblje 150 W znamke MC Falovv. rt 312-327 20957 GR. MATERIAL Prodam LES za postavitev gradbenega odra, cena 7.000 SIT. rt 471-345 Robi 041/595-608 20411 Prodam dobro VRTNO ZEMLJO, potrebujem pa materijal za nasutje. rt 041/682-212 20671 Prodam BUKOVE ELEMENTE dim. 50x30x950 mm in SMREKOVE DESKE deb. 40,50 mm. rt 641-485 20880 Prodam ŽAGAN LES 12 x17, primeren za gradbeništvo in plohe, rt 731-083 20884 Prodam BOROVE PLOHE, rt 632-101 20893 GARAŽNA VRATA 210x200 s stekli in ŠKOLJKO ter bide s pipo, prodam ugodno! rt 471-799 20903 SNEGOLOVILCI rostfrei 1,5 mm, barvani po želji, dostavimo, montiramo, rt 725-319 20951 Prodam 2000 kosov OPEKE Kikinda in PUNTE. rt 461-648 20963 TRAKTOR 4x4, 30-45 KS in električni nož za silažo, kupim, rt 682-643 21057 Kupim deske in bankine za šolanje, lahko rabljene, rt 326-783 21154 Kupim suho češnjo - deske in plohe. rt 332-825 21164 LOKALI ITD-t-nepremičnine Slovanski irt^S, 4(»X Kr.usi teLfccC^^STO, 366*71 GSM304I/755-296 i' VIAlJAilrrpivjni' nmeŽ'ivi.nr PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESUIVO, HITRO IN UGODNO. 1U1 21011 Angleščina in nemščina - pomoč nudi profesorica, rt 041/564-991 Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tina, 411-070 21040 Matematika vam povzroča skrbi?! Ne čakajte, pokličite, rt 041/266-417 21070 KOLESA Ohranjeno GORSKO KOLO Douglas 18 prestav 15000 SIT. rt 545-113 21039 Prodam malo rabljen otroški tricikel. It 461-113 21056 Prodam MOŠKO KOLO (cestno) Scott AFD 501. Cena 60.000 SIT. rt 326-741 21082 Prodam ŽENSKO GORSKO KOLO. rt 422-623 21085 KUPIM ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo, jesenovo, javorjevo HLODOVINO in celulozni les. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA, Poljšica 6, rt 731-615, 041/680-925 19&44 Starejše SLOVENSKE KNJIGE stalno ODKUPUJEMO! Antikvariat Radovljica, Linhartov trg 21, rt 712-217, petek 20269 ODKUPUJEM HLODOVINO HRASTA, BUKVE, SMREKE, NUDIM TUDI ODKUP LESA NA PANJU, rt 682-212, 0609/639-348 20286 ODKUPUJEMO smrekovo HLODOVINO. VEREA.d.o.o., rt 451-209, 041 /665-360 20337 Kupimo SLAMO za kritje slamnatih STREH "SKOPE". Predoslje 39, rt 041 /753-463 20824 Kupim rabljen ŠIVALNI STROJ, rt 325-158, zvečer 20894 KRANJ ODDAMO ali PRODAMO poslovni prostor 50 m2, primeren za različne dejavnosti. Mike & Co., 226-172 9220 Bled - oddamo gostinski lokal v obratovanju, cca. 120 m2, možen odkup inventarija. Najemnina s stroški znaša 120.000,00 SIT mesečno. Prevzem možen takoj. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na relaciji Skofja Loka - Kranj -Preddvor, kupimo starejšo hišo, lahko potrebna adaptacije, do 20 mio SIT, vsaj 500 m2 zemljišča, za že znane intere-sante. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 BEGUNJE poslovni prostor (trgovska dejavnost) 50 m2 + 20 m2 skladišča. Cena: 7.0 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 Prodamo: PODLJUBELJ - turistično gostinski objekt star 20 let, na parceli 1.440 m2, cena = 57,0 mio sit , K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ - poslovni prostor 50 m2 na Planini za razne dejavnosti (razen gostinstvo), informacije na agenciji, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 * DOM * NEPREMIČNINE KRANJ.STRITARJEVA 4 22 33 00,369 333 Oddamo: TRŽIČ - kavarna z odkupom inventarja in živilsko trgovino s skladiščem 45 m2, KRANJ - v bližini živilsko trgovino po ugodni ceni, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: v bližini Kranja ob glavni cesti skladiščni prostor 2 x 100 m2 in 70 m2 v pritličju ter 200 m2 v nadstropju, vsi priključki za 500,00 sit/m2, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 KRANJ - C. STANETA ŽAGARJA oddamo opremljeno pisarno s C.K.in Tel. za 60.000 SIT/mes. STANING 064 242 754 TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠ? PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (srenske, sfropne, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * STOBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI - KERAMIK in GRANITOGREZ Delovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9. 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 T J.JUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, 4240 Radovljica PRIDRUŽITE SE NAM V TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA Od 18. 10. do 22. 10. 1999 v Lescah, na Bledu, v Bohinju in Radovljici IN NA UNIVERZI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE POKLIČITE 700-240 MOJSTRANA urejen poslovni prostor 70 m2, primeren za trgovino ali mirno obrt, lastne sanitarije, ugodno oddamo, za 50.000 SIT / mes. POSING 064 863 977 (www.posing si) JESENICE živilska trgovina v obratovanju, opremljena, 100 m2, prodamo za 150.000 SIT / m2. POSING 064 863 977 (www.posing.si) HRUŠICA poslovni prostor - trgovina 107 m2, z uporabnim dovoljenjem, prodamo, za 11.000.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) NEPREMIČNINE po»g INŽENIRING do.o. Krut »j. I »oš) iui .{. i (• 1.: 'i'! ( 'jI () KRANJ oddamo poslovne prostore, 40 m2, CK, TEL, primerno za pisarne. Cena: 48.000 SIT / mes. POSING 064 224 210 (www.posing.si) SKOFJA LOKA center prodamo ali oddamo poslovni prostor 2 x 15 m2, vsi priključki, pritličje, izložba, za 5.000.000 SIT oz. 70.000 SIT / mes. POSING 064 222 076 (www.posing.si) TRŽIČ oddamo poslovni prostor 80 m2, dve pisarni z ločenim vhodom, CK, za 1.200 SIT / mes. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ - oddamo več različnih POSLOVNIH PROSTOROV. MIKE & CO., d.o.o. TT 226-172 18529 ODDAMO del pisarniških prostorov v Kranju na odlični lokaciji, cena ugodna. TT 36 2-990 , 041/749-501 20913 Prodam 600 m2 POSLOVNIH PROSTOROV v I. nad., na zelo frekventni lokaciji v Kranju. Primerni za prestavništvo, pisarne ali trgovine. TT 041/853-181 20974 FR^ST d.o.o. Kranj NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E. ŠENČUR, Delavska 24, hrtp // www.frast.si telefon 064/415 490 mobitel: 041/734-198 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Glavni trg 40 m2/l. (25m2+15 m2), ogrevanje, termo peči, 1200 SIT/m2, KRANJ Cankarjeva ul. manjši poslovni prostor 24 m2/l, primerno za pisarno, 25000 SIT mesečno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 21004 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priklj. 9 mio SIT, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno, prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 V najem oddam cca 100 m2 prostora za garažo ali skladišče. TT 246-638 21006 RADOMLJE - na frekventni lokaciji oddamo POSLOVNI PROSTOR (gostinska dejavnost) v obratovanju, 120 m2, vsi priključki, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE TT 212-719, 212-876 21139 OBLAČILA Poceni prodam dva nenošena ženska PLAŠČA, ovčji velur, usnjen jesenski. TT 742-165 20937 Izposojamo ženske POROČNE OBLEKE z vsemi dodatki. RIJAs.p., Naklo, TT 472-737 od 16.-19. ure 20950 ŽENSKE BARETE dvojne in otroške kape dobite. TT 715-050 21073 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK in oddam otroško garderobo. TT 411- 99 4 20964 OSTALO HIŠNI SMETNJAKI 240 I, ugodno prodam. Cena 11.700 SIT, brezplačna dostava. TT 041/790-266 20711 Prodam nov KOSMODISK TT 621- 2 1 7 20954 Prodam pasjo HIŠICO v gorskem stilu. TT 431-836 21008 Prodam novo 120 I leseno posodo za soljenje mesa. TT 241-240 21059 PRIDELKI ZEUE V GLAVAH prodam (varaždinsko, ljubljansko in holandsko). TT 310- 768 20595 Prodam večjo količino hrušk moštaric in kvalitetno sadno ŽGANJE. TT 557- 37 6 20766 Prodam KRMILNO PESO. Voglje, Letališka 19, 491-470 20870 Prodam MAČEHE. TT 421-279 20886 "GRADEX NEPREMIČNINE Z LICENCO IHRfcL C. Staneta Žagarja 29, Kranj 064/362-681, 041-758-755 Prodam KRMILNI KROMPIR. TT 312- 23 7 20927 Prodam HLEVSKI GNOJ. Lahovče 61, TT 421-725 20931 Prodam SADIKE PUŠPANA. TT 246- 62 6 20935 Prodam REPO za kisanje. TT 422-597 20946 Prodam DROBNI KROMPIR. Košenina, Sp. Senica 11, Medvode 20949 Prodam JABOLKA, HRUŠKE, SUHO SADJE in ZELJE, katerega tudi naribamo. Matijovc jeglič, Podbrezje 192, TT 731-144 20956 SUET NEPREMIČNINE REAl ESTATE Enota Kiorj H&ofjeva 12 4000 Kranj *L 064381100 Ugodno prodajamo CVETOČE LONČ-NE KRIZANTEME in MAČEHE. TT 451-532, popoldan 20990 Prodam REPO za kisanje. TT 422-225 21032 Prodam večjo količino HLEVSKEGA GNOJA. TT 622-473 21033 Prodam drobni KROMPIR. TT 041/812-080 21086 Prodam hlevski gnoj. IT 461-424 21101 Prodam KRMILNO PESO in hlevski gnoj. Žiganja vas 17 TT 558-133 21104 JEDILNI in KRMILNI KROMPIR, prodam. TT 731-164 21126 Prodam holandsko ZELJE v glavah. TT 401-165 21140 Prodam hlevski gnoj. TT 460-226 21147 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. Lahovče 14 TT 421-783 21149 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RGL studio 161 31 30 marketing 161 30 60 Cvetličarstvo Tabor, d.o.o. Podbrezje 249, Naklo, tel.: 064/731 547 - vse za ureditev grobov - vrtne trajnice, grmovnice, vrtnice _ - lončnice, okrasna keramika - aranžmaji iz suhega in svežega cvetja za vse priložnosti - velika izbira čebulnic in še mnogo več Obiščite nas, veseli bomo vašega obiska! PREKLIC Preklicujem obtožbe, ki sem jih izrekla Slavku Rozmanu in se mu opravičujem. Kati Gunde 21174 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. TT 064/368-000,041/640-949 6226 Skofja Loka, strogi center - v bližini avtobusne postaje prodamo cca 100 m 2 poslovnih prostorov v samostojni hiši, primernih za gostinsko dejavnost, trgovino, pisarne ali lažjo obrtno dejavnost, prevzem možen takoj. Ogledi so brezplačni, za dodatne informacije pokličite Agent Kranj tel.: 064/365-360 ali 064/365-361. MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN ] 4'.260 Med, Ljubljanska cesta '\ tci.:064//t J>-yy3, ivi-yy\, Žiri - prodamo cca 45 let staro hišo, dimenzij 10 x 10 m, 501 m2 zemljišča, garaža v pokritem prizidku, vsi priključki, kombinirana CK, bivalno pritličje in man-sardno prvo nadstropje, hiša delno adaptirana, vseljivo po dogovoru, cena 18 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj - prodamo 20 let staro hišo, celotno zemljišče je ograjeno in obsega 425 m2, hiša je podkletena, pritličje in man-sarda sta bivalni, skupaj uporabne površine 236,70 m2, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru, cena 37 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, bližnja okolica - prodamo spodnjo etažo hiše z lastnim vhodom, cca 120 m2 bivalne površine, 683 m2 zemljišča, vsi priključki, leta 1993 je bila hiša adaptirana - nova fasada z izolacijo in nova streha. Prevzem možen po dogovoru, cena 18 mio SIT. Možnost menjave z doplačilom za dvosobno stanovnje s kabinetom ali trisobno staovanje do 2. nadstropja. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 TRŽIČ, okolica, luksuzna hiša 400 m2 na parceli 1200 m2, 9 let, v urejenem naselju, komplet opremljena, za zahtevne kupce. Cena: 42 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ, okolica, hiša 180 m2 na parceli 410 m2, 25 let, mirna in sončna lokacija. Cena: 19.6 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ okolica, kmetija z 2 gospodarskimi poslopji in hišo, na parceli 17 ha. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVLJICA, okolica, hiša 120 m2 na parceli 1250 m2, sončna lega. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 ČE PRODAJATE vašo hišo, stanovanje ali parcelo nas pokličite, imamo več zainteresiranih kupcev. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 Prodamo: PREDOSLJE - stanovanjsko hišo 9 x 10 m, na parceli 645 m2, stara 20 let, cena - 36,5 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: VODICE - stanovanjsko hišo 9 x 10 m, na parceli 1.000 m2, z velikim sadnim vrtom in vrtno uto, cena je 35,0 mio sit, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: STRAŽIŠČE - prodamo hišo z lokalom v pritličju na parceli 523 m2 za 34,0 mio sit, lokacija je idealna mirno dejavnost, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI [)g SiK>bcx1e G tel.:364-350, 041/646-002 Prodamo: KRANJ - Stražišče dvostanovanjsko hišo 9 x 12m, hiša ima tri etaže in je moderno grajena, parcela = 708 m2, cena - 55,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hiša dvojček vel. 13 x 6 m, stara 25 let, na parceli 540 m2. cena - 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: proti Golniku - vikend brunarico 8 x 8 m, parcela 700 m2 za 11,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: GORICE - v bližini lepo urejeno počitniško hišico 7 x 6 m s prizidkom garaže na parceli 720 m2, cena = 25,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: MOJSTRANA - brunarico vel. 6 x 5 m na parceli 600 m2, cena = 8,0 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax221 785 Prodamo: BISTRICA pri TRŽIČU -stavbno parcelo v izmeri cca 5.500 m2, ki je v bregu in jo je možno kupiti po ugodni ceni 3.000,00 SIT/m2, K3 KERN,d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: CERKLJE - zazidljivo parcelo 570 m2 po 13.000,00 SIT/m2, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: Hotemaže zazidljivo parcelo 2.000 m2 po 10.000,00 SIT/m2, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: Planina zazidljivo parcelo 600 m2 na odlični lokaciji, primerna za poslovno dejavnost, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 KRANJ - KOKRICA prodamo poslovno stanovanjsko hišo v pritličju 130m2 poslovnih prostorov, v etaži in mansardi dva večja stanovanja na parceli 550m2. STANING 064 242 754 RADOVLJICA - PREDTRG prodamo NOVO visokopritljično hišo 11 x 8m lepo izdelana (lahko 2 stanovanjska) na sončni parceli 500m2 za 36.000.000SIT. STANING 064 242 754 Stanin !\i:i*m:\ //c 'tsiisi-: Tekstilno j 064/242 754 PODNART prodamo hišo v IV.gradbeni fazi 360m2 na parceli 700+2300m2 za 16 mio SIT. STANING 064 242 754 KRANJ ALI OKOLICA KRANJA KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ALI STAREJŠO HIŠO. STANING 064 242 754 BLED novejšo urejeno hišo, v starem delu Bleda na parceli 130 m2 prodamo za 20.000.000 SIT POSING.: 064 863 977 (www.poisng.si) ČREŠNJICA PRI KROPI zidan bivalni vikend, na parceli 450 m2, v idiličnem okolju, prodamo za 13.000.000 SIT. POSING.: 064 863 150 (www.poisng.si) JESENICE, KRANJSKA GORA, BLED, KUPIMO MANJŠO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO! TEL.: 064 863 977 MEDVODE, KRANJ ALI SKOFJA LOKA IŠČEMO HIŠO ZA NADOMESTNO GRADNJO ZA NAŠO STRANKO. GOTOVINA TAKOJ! POSING: 064 368 741 RADOVLJICA - okolica; stanovanjsko hišo, 200 m2 stanov, površine, parcela 1159 m2, prodamo. MIKE &CO, d.o.o. TT 226-172 9765 Prodamo več različno velikih ZAZIDLJIVIH PARCEL NA GORENJSKEM. Mike& Comp., 226-172 16164 POLJANSKA IN SELŠKA DOLINA - več starejših hiš ugodno prodamo. MIKE &Comp. 226-172_17722 ZAZIDUIVO PARCELO na območju Kranja ali Škofje Loke, kupim. TT 380-7415 dopoldan ali 326-585 popoldan 18451 KRANJ - dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, parcela 567 m2, prodamo. MIKE &Comp. TT 226-172 18525 VODICE - hišo na parceli 609 m2, potrebno adaptacije, prodamo. MIKE & CO, d.o.o. TT 226-172 18527 KRANJ - dvostanovanjsko hišo, 300 m2, na robu mesta, parcela 413 m2, prodamo. MIKE & CO., d.o.o., TT 226- 172 18528 BOHINJ na odlični lokaciji prodamo deloma podkleten vikend, cca 60 m2, 750 nr>2 zemljišča, priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 RADOVLJICA okolica POSEBNA PONUDBA!!! TAKOJ prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, cca 220 m2, 560 m2 zemljišča, vsi priključki, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 18884 SKOFJA LOKA hišo na 850 m2 parcele, prodamo. MIKE & Comp., 226-172 19133 MEDVODE okolica, atrijsko hišo na parceli 774 m2, prodamo. MIKE & comp., 226-172 19134 BELCA (3 km od Gozd Martuljka) na lepi lokaciji prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, 220 m2, 625 m2 parcele, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 19740 KERN N E P R E M\Č~N I N E Tel:22l-353. 222-566 Maistrov trg 12 tOOO Kranj DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA (c potrebujete pogovor ali umik v zatočišče, nas lahko pokličete vs; dan od 18.00-22.00, ob delavnikih pa tudi od 12.00 - 14.00 na brezplačno tel. številko 080/11 55. Od 18.00 ■, 22.00 smo vsak dan dosegljiv« tudi na tel. št. 061/9782. Gluhoneme/i nam lahko pošljete opis svoje težave po faksu št. 061/441 993. Odgovorili vam bomo. Vabimo vas tudi, da se pridružite skupini za samopomoč za ženske, ki so ali šc vedno doživljajo nasilje. Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja. SKOFJA LOKA okolica, hišo z veliko zemlje, prodamo. MIKE & Co., d.o.o., 226-172 20111 BLED pravo gorenjsko domačijo, na veliki parceli, blizu jezera, potrebno obnove, prodamo. MIKE & Comp,d.o.o., 226-172 20112 KRANJ polovico hiše, 40 let, zgornji del, CK, prodamo. MIKE & Co.,d.o.o., 226-172_20113 KRANJ enodružinsko hišo, urjeno, z vrtom, opremljeno, prodamo. MIKE & Co.d.o.o., 226-172 20114 KRANJ večjo meščansko hišo prodamo, možnost nakupa tudi po etažah. MIKE &Co.,d.o.o., 226-172 20115 Železniki - prodamo ZAZIDUIVO PARCELO 841 m2, ravna in sončna lega, voda in elektrika na parceli, možnost gradnje stanovanjskega ali poslovnosta-novanjskega objekta. PIA NEPREMIČNINE TT 622-318, 656-030 20173 Železniki, na zelo lepem kraju prodamo samostojno stanovanjsko hišo 182 m2 uporabne površine, 490 m2 zemljišča. Hiša je dobro vzdrževana, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622- 31 8 20556 V bližini Mojstrane prodamo zelo lepo hišo na čudoviti lokaciji vredno ogleda, cena po dogovoru. BON nepremičnine, 362-990,041/759-003 20912 PODLJUBELJ prodamo hišo z vsemi priključki, čudovita lokacija, cca 200 m2 površine, cena zelo ugodna. BON nepremičnine, 362-990, 041/749-501 20914 KOČNA relacija Bled Jesenice prodamo zazidljivo parcelo 1180 m2 čudovita lokacija. BON nepremičnine, 362-990, 041/759-003 20916 KRANJ okolica Besnica prodamo eno-•nadstropno hišo (9,80x10,20 m) na parceli cca 1000 m2, hiša je potrebna obnove in ima nedokončano zgornjo etažo, 25,5 mio SIT. KRANJ Drulovka v prijetni soseski prodamo novejšo, vrstno, visokopritlično hišo na manjši parceli (6,5 x 12,6 m) 28 mio SIT. KRANJ Primskovo v mirni soseski prodamo vrstno enonadstropno hišo (8x1 Om) z izdelano mansardo, na manjši parceli, podkletena, CK olje, 28 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 20999 KRANJ Primskovo prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garža, CK olje (24 let), ugodno, 25 mio SIT, KRANJ Center prodamo poslovno stan.hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem, 65 mio SIT, RADOVLJICA 480 m2 (11x8m), 36 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 21000 V Kranju kupim POSLOVNI PROSTOR, primeren za odvetniško pisarno (2 pisarni, predprostor, sanitarije) lahko tudi primerno stanovanje s soglasjem ostalih stanovalcev v hiši za opravljanje odvetniške dejavnosti. Pogoj: bližina sodišča Ponudbe sprejemamo na fax: 064/862-196 SENIČNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2 + 100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, GORICE prodamo zelo kvalitetno grajeno vikend hišo v lepem in mirnem okolju, cca 150 m2 uporabne površine, terasa, CK olje parcela 711 m2, 28 mio SIT, BLED center novejši GOSTINSKO turistični objekt 11 APARTMAJEV z vsemi pomožnimi prostori in velikim parkiriščem, prodamo. Cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-22-00, 369-333, 041/333-222 21001 HIŠE KUPIMO GORENJSKA enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 21002 RADOVLJICA Nova vas ravno, sončno zaz. parcelo 1000 m2, 8000 SIT/m2, BLED okolica sončno zazidljivo parcelo ob zelenem pasu, 1005 m2, 8500 SIT/m2, GOLNIK okolica, ravna, sončna parcela z lepim razgledom na robu naselja, 2000 m2, od tega zazidljivo 411 m2 + brunarica, 10 mio SIT, MAČE sončno vikend parcelo cca 600 m2, 8000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 21003 ZAZIDUIVO PARCELO na Štajerskem 15000 m2 zamenjam za garsonjero. G 743-899 21043 Kupim zazidlivo parcelo. TT 041/571- 009 21065 Prodam TRAVNIK KO. Šmartno. * 422-577 21079 - STRAŽIŠČE - hišo na lepi lokaciji s poslovnim prostorom v pritličju s parcelo 550 m2, zelo ugodno prodamo. TT 31 &* 600 PIANOVA NEPREMIČNINE 2112« MAVČIČE - PRAŠE; hiša, 50 let, parcela 1400 m2, ugodno prodamo. Cena samo 14 mio SIT. TT 315-600 PIANOVA NEPREMIČNINE_2iK# VIKEND - Dolenjska; Mirna - starost 6 let, CK, elektrika, voda, s parcelo, cena 4.1 mio SIT. TT 315-600 PIANOVA NEPREMIČNINE 21132 KRANJ - OKOLICA: stanovanjske hiše cenovnega razreda do 25 mio SIT kupimo za gotovino. TT 315-600 PIANOVA NEPREMIČNINE 21133 Žabnica okolica, prodamo nedograjeno stanovanjsko hišo, IV gradbena faza, 175 m2 površine, 815 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE TT 656-030, 622-318 21162 SKOFJA LOKA - PODLUBNIK, prodamo spodnji del samostojne stanovanjske hiše, klet in pritličje 132 m2, zraven pripada tudi vrt. PIA NEPREMIČNINE TT 656-030, 622-318 2ii63 V Podhomu 1,5 km iz Bleda prodamo KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, z zemljo ali brez zemlje. TT 718-304 zvečer . 21168 NAKLO PRI KRANJU - podjetniki, trgovci, obrtniki! Prodamo stanovanjski HIŠI, 380 in 82 m2, opremljeni, s 1800 m2 vrta in velikim dvoriščem, vseljivi takoj. TT 471-845 ali 211-836, 0609/643-014 21179 Rodio Triojov 96 OORCOJfMi | «*.6 ImmU*. IOI.5 Bohinj 101.1 Kranjsko Gora PRIREDITVE TRIO SINKOPA vam nudi glasbo za poroke in zabave. TT 805-010, 041/618-775 19099 TRIO VAM IGRA IN POJE DOMAČO iN ZABAVNO GLASBO ZA VSE PRILOŽNOSTI - CELOVEČERNI PROGRAM. TT 312-327 20518 GLASBO ZA OHCETI in SILVESTROVANJE nudi trio BONSAJ. TT 421-498 20610 TRIO vam igra s petjem, domačo in zabavno glasbo, za vse priložnosti. Po želji spremljam poroko s harmoniko. TT 731-015 20844^ TRIO vam nudi GLASBO in PROGRAM za vse vrste prireditev. TT 246-527 20939 DUO KARINA NAJ VAM ZAIGRA OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH. TT 225- 724 21014 DUO ali TRIO s pevko, specializiran za poroke z raznovrstno glasbo in obilo humorja. TT 041/412-786, 061/654- 868 i 21178 POSLOVNI STIKI Grem v partnerstvo z osebo, ki ima polnilno linijo in izpolnjuje vse pogoje za pakiranje zeliščnih čajev - pod 1 mojo zaščitno blagovno znamko. Tt 0609/650-032 20926 1 Nudimo vse vrste posojil najusodnejše obresti. Tel.:064/211-847 GROSISTI, TRGOVINE nizke cene za šale, kape, rokavice... TT 633-251 POZNANSTVA POMLADNI VETER 36 letna vdova želim spoznati prostega moškega. 090-43-01, 156 SIT/min., Agencija Stik 20905 AVTO-avdio-alam-mobitel-SVSTEM Stružnikova iq 4208 ŠENČUR O E O)" E TeL, Fax: 064/41 80 80 mobitel pooblaščen servis 1A prodajo In montažo GSM: BBBBBBEI NOKIA (W) MOTOROLA O V) S. Petek, 15. oktobra 1999 MALI OGLASI 43. STRAN • GORENJSKI GLAS N E PREM (čVlNSKOI POSLOVANJE STORITVE POMLADNI VETER prsota dekleta, vaove in ločene pokličite 061/334-212, Agencija Stik povezali vas bomo s primernimi moškimi za vas! 20906 RAZNO PRODAM Prodam poslikano KMEČKO SKRIN- 731-083_20885 prodam BUKOVA CEPLJENA DRVA -^£5rn2. Tt 647-63 7 20896 Prodam 2 kovinske cisterne 1200 L in . °00 L še nerabljene in smrekove plohe |2_colarice. rt 310-107 20899 Prodam kuhinjsko hrastovo MIZO s 4 stoli in 3 m3 volne za izolacijo rt 564- 20959 Prodam suha bukova drva. Sr. Bitnje £2, Žabnica 20952 Prodam KRMILNO PESO, korenje in carinska vhodna vrata. Sp. Brnik 37 21053 Prodam suha DRVA (hrast, češnja), rt g85-417_21069 Prodam BOJLER TIKI, vratna krila, zasoljena okenska krila, rt 242-433 ?1083 VEDEŽEVANJE NAREDITE KORAK IN 150 siT/min POGLEJTE RESNICI V OČI!!! 09O ŠPORT TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30% prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! rt 061 /813-553 1 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN, PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava in priklop, rt 738-333 ali 041/628-616 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. rt 242- 037 in 041/691-221 Ugodno prodam lesne brikete za kurja-jfrig 731-648 21091 Prodam kotel brzoparilnik 80 I za kuhanje krompirja, rt 557-969 51108 Prodam ZELJE v glavah, REPO in R 4 '•88, neregistriran, rt 041/565-091 21111 Prodam SMREKOVA DRVA, 1500 SlT/m3. -a 212-382 21127 RAČUNALNIŠTVO Prodam RAČUNALNIK PENTIUM 100, 32 RAM, grafična, zvočna kartica, tipkovnica, rt 558-256 ?'046 Prodam PENTIUM 166 mmx, 32 Mb SDram 15 monitor, VVindovs, cena 65-000 SIT. rt 624-543 21098 STAN. OPREMA Po polovični ceni prodam več novih GARDEROBNIH OMAR z drsnimi vrati. ' 041/675-867 20872 Ugodno prodam SPALNICO, OMARO *8 dnevno sobo, kuppers., termoaku. PJČ. TT 224-373_20897 Za simbolično ceno prodam SEDEŽNO GARNITURO. Tt 310-745 20907 Po simbolični ceni prodamo: vezana ~KNA, sobna VRATA, dvojno pomivalno KORlTO, 80 I BOJLER in 3 KW ter-jjfcak. PEČ, rt 710-598_20979 Zelo ohranjeno KUHINJO Gorenje Ugodno prodam. rt 325-743, 2^/350-166_20993 Podarim starejšo dnevno sobo. tt ^2-5 68_21012 .. SVNTHESIZER, pisalno mizo, 2 postel-omaro in predosbne omare, prodam. ^212-813_21035 SEDEŽN GARNITURO umetno usnje, °hranjeno, prodam na 4 čeke. rt 744-049 '1051 Prodam ohranjeno OMARO za dnevno sobo, cena 20.000 SIT. rt 431-196 21092 Oddam sedežno garnituro, rt 246- '8 21103 prodam TEKAŠKE SMUČI s palicami, m dolžine in čevlji, ugodno! rt °41/792-908 21181 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na rt 211-418 ali 714-519 " 5 t/TANI- L Tj STROJNI ESTRKB1 tel.: 064/330 142 GSM:041/688-244 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, IT 555-170, 557-874, 041/733-709 -ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 NAKUP in PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj 15581 _i._ ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ugodno. IT 041/865-112 16272 DIMNIKI INOX sanacija dimnikov z ustavitvijo nerjavečih tuljav. Dimnik je primeren za vse vrste kurjav, odpravi kon-denz in črne madeže, rt 041/643-925, 0609/643-925,041/815-670 18812 i- Izvajamo montažo KNAUF in ARMSTRONG sistemov ter montažo strešnih oken VELUX. rt 041/721-570, 227- 050 18828 TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ. POLAGANJE ROBNIKOV in PRALNIH PLOŠČ, rt 326-819, GSM 041/711-842 19382 ROLETE, ŽALUZIJE, TENDE, LAMELNE ZAVESE, GARAŽNA ROLO VRATA -izdelujmo, montriamo in servisiramo po ugodnih cenah, rt 061/621-700, 041/629-521 19983 SANACIJA DIMNIKOV iz nerjaveče pločevine, podiranje, zidanje, vrtanje. Tel.: 063/715-526 zvečer, 063/717-247, 041/222-258 OUNE GORILNIKE, REGULACIJSKE AVTOMATIKE - montiramo z garancijo, dobavljamo, servisiramo, izkoristek peči merimo z elektronskim registracijskim instrumentovm. BETA-S,d.o.o., rt 874-059, 041/704-851 20071 KNAUF izdelava podstrešnih stanovanj in predelnih sten, montaža strešnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. rt 686-055, 041/765- 842 20072 VRTNARSKA DELA - sedaj je čas za ureditev vrtov, grobov. Naredim načrt, sadike, dostavim in zasadim. Izdelujem aranžmaje iz suhega in svečega cvetja po naročilu, rt 634-813 20154 POSPRAVIM vam stanovanje Tržič, Kranj, Radovljica, rt 561-599, vsak dan od 17. ure dalje 20301 ŠIVANJE po naročilu in popravila rt 326-839 20306 Bi želeli čistiti, pomivati, prati EKOLOŠKO? PERILO OSUŠI V 5 -ih MINUTAH. Likati sodobno, hitro in poceni. Če želite vam nudimo razlago in preizkus brezplačno, rt 431-160 20340 ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE DVROŠIČ, DOVOZNIH POTI in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Tt 061/813-642, 061/817-624, 041/680-751 20349 ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, ROLETE VAM NUDI RONO SENČILA, SKOFJA LOKA, Tt 621-443 20364 Delovni čas: od pon. do pet.: od 8. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 15. do 22. ure Na BRDU PRI KRANJU bodo 13. septembra začeli obratovati z jesenskim delovnim časom, to je: od pon. do pet,; od 9. do 13. in od 16. do 22.30 ure sob,, ned., prazniki; od 16. do 21. ure ✓ A B L J E N I ! MONTAŽA PREDELNIH STEN KNAUF, IZDELAVA MANSARD in VSEH SPUŠČENIH STROPNIH OBLOG, rt 040/236-078 20576 Imamo zidarsko skupino. Delamo VSA ZIDARSKA DELA hitro in kvalitetno, rt 041 /735-967, doma 310-054 20618 SELITVE, razni PREVOZI do 2 t, 4 m dolžine, ugodno! tt 041/571-295 20764 POLAGAM PARKET, LAMINAT, KERAMIKO TER BRUSIM IN LAKIRAM PARKET, rt 040/201-401 20796 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE, TUDI NA DOMU! rt 331-199, Sinko 20883 KOMPLETNE SELITVE in prevozi POHIŠTVA - opreme-blagajn-klavirjev. NON STOP, GSM 041/686-978, 041/717-341 20901 Polagam KERAMIKO stensko in talno, hitro, kvalitetno po konkurenčni ceni. rt 241-596, 041/714-817 20908 INOX INOX DIMNIKI - nudimo nerjaveče dimnike za plin, olje in trda goriva. Opravimo rušenje, vrtanje, zidavo, montažo. Nudimo dimniške kape, priključke za peč ter ostale elemente, rt 041/265-057 _ 20921 SLIKOPLESKARSTVO s.p, vsa notranja in zunanja dela. rt 863-835, 041 /873-706 20938 Nudim vse vrste TAPETNIŠKIH STORITEV. It 561-547 20978 Dipl. PREVAJALKA prevaja ital./angl., pisno in ustno ter sodeluje pri poslovnih pogovorih doma in v tujini. Tt 041/218- 98 7 20992 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. Tt 223-420, 041/631-776, 0609/631-776 21050 Čiščenje sedežnih garnitur in vseh vrst talnih oblog z obnovo namaza. Lesket Tt 211-338,041/503-158 21093 Polaganje keramičnih oblog,hitro in poceni. Tt 891-160, 891-000 21157 STROJNO IZDELOVANJE e&trihov Klemene tel.:471-813 041/632-047 STANOVANJA PLANINA I, 2 ss, 60 m2/X., prodamo. Mike &Comp, 226-172 11884 Kranj - nujno kupimo garsonjero ali eno-sobno stanovanje z balkonom, za že znanega kupca. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, okolica - prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 45,60 m2 v 2.nadstropju, lepo urejeno stanovanje, Z lega , prepis možen takoj, vseljivo po dogovoru, cena 9 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina II, prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom 70,90 m2 v 3.nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo junija 2000, temu primerna finančna konstrokcija, cena 13,5 mio. SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365- 361 Kranj, Planina II - prodamo lepo vzdrževano dvosobno stanovanje s kabinetom 82,40 m2, dva balkona, kopalnica z oknom, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 13,7 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina III - prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom 76,00 m2 v 2.nadstropju bivalna kuhinja z izhodom na balkon, WC in kopalnica ločena, dodatna shramba, po sobah povsod parket, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 BISTRICA PRI TRŽIČU in v KRANJU, prodamo dvosobni stanovanji, velikosti 60 m2. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 Prodamo: KRANJ - Planina 1 SS 40 v 3.nad. za 7,6 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ - Planina 2 SS 65 m2 v 6.nad. za 10,2 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ - Valjavčeva ulica 3 SS 74 m2 v 4.nad. za 12,2 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (Vodovodni stolp) - 3 SS 74 m2 v pritličju, z vso opremo, cena - 70.000,00 SIT/mes, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Stražišče) - 2 SS 44 m2 v 2.nad. z vsemi priključki, cena " 9,0 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 V KRANJU KUPIMO GARSONJERO ALI ENO SOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO. STANING 064 242 754 KRANJSKA GORA prodamo obnovljeno in opremljeno 1 sobno stanovanje 32m2 s C.k. za 9.000.000 SIT. STANING 064 242 754 PLANINA I prodamo 2,5-sobno stanovanje 65,5m2 s C.k. in tel., takoj vseljivo, za 11.000.000 SIT. STANING 064 242 754 JESENICE C. ŽELEZARJEV prodamo enosobno stanovanje v hiši 33,5 m2, za 4.000.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE CENTER dvoinpolsobno stanovanje 61 m2, delno opremljeno, CK, K T V, vtr, prodamo, za 5.950.000 SIT ali zamenjamo za manjše stanovanje. POSING 064 863 150 (www.posing.si) BOHINJSKA BISTRICA obnovljeno dvosobno stanovanje v hiši, 56 m2, CK, priti., garaža, prodamo za 8.300.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.pos-ing.si) JESENICE PLAVŽ v nizkem bloku prodamo trosobno stanovanje z balkonom 80 m2, vsi priključki, za 8.500.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) HRUŠICA v blokih na Belem polju oddamo enosobno stanovanje 40 m2, opremljeno, CK, telefon in KATV, za 35.000 SIT / mes. POSING 064 863 150 (www.posing.si) RADOVLJICA na Gradnikovi oddamo dvoinpolsobno stanovanje, 61 m2, opremljeno, vsi priključki, za 50.000 SIT / mes. POSING.: 064 863 977 (www.poisng.si) VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO! TEL.: 064 863 150_ JESENICE TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA! TEL.: 0609 61 81 61, 064 863 150_ JESENICE TAKOJ KUPIMO TROSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA! TEL: 064 863 150_ KRANJ ŠORLIJEVO takoj vseljivo garsonjero 30 m2, v pritličju nizkega bloka, prodamo! POSING 064 222 076 (www.posing.si) CERKLJE enosobno stanovanje 44 m2, v nizkem bloku, v zeleni okolici, prodamo! POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ PLANINA III, ŠORLIJEVO NAS IŠČEMO GARSONJERO, ENOSOBNO, DVOSOBNO IN TROSOBNO STANOVANJE. NUJNO! POSING 064 368 740 KRANJ PLANINA I prodamo lepo dvoinpolsobno stanovanje, 65,5 m2, balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, za 10.500.000 SIT. Možnost dokupa garaže. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ ŠENČUR dvosobno stanovanje, 55 m2, vsi priklučki, takoj vseljivo, prodamo! POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ GOGALOVA dvosobno stanovanje 65 m2, komfortno, sončna lega, takoj vseljivo, prodamo ZA 10.000.000 SIT! POSING 064 222 076 (www.pos-ing.si)_ SKOFJA LOKA PARTIZANSKA IŠČEMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE ZA NAŠE STRANKE GOTOVINA! POSING 064 368 740 KRANJ ŠORLIJEVO prodamo dvoinpolsobno stanovanje 67 m2, vsi priključki, takoj vseljivo, z možnostjo odkupa garaže. C ena po dogovoru. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ GOSPOSVETSKA prodamo štirisobno stanovanje 86 m2, II. nads., nizek blok, prodamo za 13.200.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.pos-ing.si) d.0.0. *> » ip tel.fax:064 562-233 Koroška cesta 5 4290 Tržič ELEKTRON IK d.o.o 4 280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUF J J ihI./Iax:064/881'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VyiDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM, Ljudska univerza Skofja Loka Podlubnik la Vpisujemo v 15 - mesečni program usposabljanja za pridobitev poklica: 4220 Skofja Loka tel: 064 / 656 130 fax: 064 / 620 888 Komercialist 40 let se učimo učiti Vpisni pogoj: zaključena 4-letna srednja šola Začetek: 25. 10. 1999 l U ljudska univerza Skofja loka Prijave in informacije: telefon 656-137 www.lu-skofjaloka.si DETELJICA 2 sobno, 59,61 m2/pri-tličje, ugodno prodamo. MIKE &Comp., 226-172 19132 Kupim SOBO v Tržiču ali okolici. Nujno! Tt 041/874-125 19522 KRANJ na odlični lokaciji (bližina Vodovodnega stolpa) prodamo lepo 2 ss, 54m2, vsi priključki, 1. nads., zanimiva ponudba! PIA nepremičnine, 212-719, 212-876 19884 RADOVLJICA - v novejšem bloku takoj oddamo opremljeno komfortno garsonjero, 25 m2, I. nad., priključki, ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212- 876 20093 JESENICE 2 sobno, 50,60 m2/l. nad., prodamo. MIKE &co,226-172 20109 SKOFJA LOKA 2 sobno, 47,57 m2/VIII., takoj vseljivo, prodamo. Mike & Comp.,d.o.o., 226-172 20110 Skofja Loka - Poljanska cesta: prodamo 3 ss mansardno stanovanje, 92 m2 v stanovanjski hiši, vsi priključki, etažna CK na trda goriva, stanovanje obnovljeno. PIA NEPREMIČNINE Tt 622-318, 656-030 20171 KRANJ na dobri lokaciji (Planina III) prodamo 2ss, 63 m2, CK, tel., CATV, 2. nad. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 20539 KRANJ - Huje: 4 ss, 74 m2, tel., klasično ogrevanje, prodamo za 10.5 mio SIT. Tt 061/1441-370, 061/1441-375 20589 KRANJ ŠORLIJEVO NASELJE enosobno stanovanje, 40 m2, takoj vseljivo oddamo študentki ali poslovnežu. POSING 064 224 210 RADOVLJICA - 2.5 sobno, 60.41 m2/VI, prodamo. MIKE &CO. d.o.o., Tt 226-172 14731 PLANINA I - 2 sobno, 56 m2/IV, prodamo. MIKE & CO. d.o.o., Tt 226-172 ' 14732 PLANINA I 2 sobno, 63,50 m2/8. nad., prodamo. MIKE& Comp, 226-172 16161 SKOFJA LOKA 3 sobno, 7^,12 m2/IV, prodamo. MIKE& Comp, 226-172 18I62 PLANINA I- 2 ss, 65,12 m2/X, prodamo. MIKE&COMP, 226-172 17265 ZLATO POLJE - 3 sobno, 67 m2/l, prazno, prodamo. MIKE & Comp. Tt 226-172 18524 PLANINA 2,5 sobno, 65,50 m2/10. nad..urejeno, obnovljeno, prodamo. MIKE &Comp., 226-172 19129 PLANINA III 3 ss, 88 m2, atrij, prodamo. MIKE &Comp., 226-172 19130 TRŽIČ 2 sobno, 56,85 m2/l, prodamo. MIKE & Comp., 226-172 19131 NEPREMIČNINE «713-114. M.l.l) l>KKŠKKV>Y<\ ■"><) STANOVANJA ODDAMO KRANJ Struževo ugodno 2 ss, 58 m2 + garaža+terasa, CK, 40.000 SIT/mes, RADOVLJICA garsonjero, 24 m2, opremljena, CK, 40.000 SIT/mes, BRNIK lepo 1 ss, cca 30 m2, opremljeno, CK, tel., 50.000 SIT/mes, tekoči stroški vključeni. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 20998 Oddam dvosobno opremljeno stanovanje s CK. Tt 041 /548-381 21007 ODDAMO GARSONJERO v Radovljici. Tt 738-029 21048 Oddam enosobno stanovanje na Planini II, komplet opremljeno, z vsemi priključki, vseljivo takoj. Tt 0609/644-743 ŠORLIJEVA - ZLATO POLJE - stanovanja 1 ss, 2 ss in 3 ss za znane stranke z gotovino kupimo. Tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 21131 Kranj-Planina prodam dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 90 m2, peto nadstropje, cena 17 mio SIT. Tt 226-483 21170 JESENICE na dobri lokaciji prodamo 2 ss, 53 m2, CK, tel., CATV, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 20788 KRANJ na odlični lokaciji (bližina zdravstvenega doma) prodamo garsonjero, 25 m2, balkon, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212-876 20790 Oddam v Kranju dvosobno stanovanje 67 m2, cena 50.000 SIT mesečno, predplačilo. Tt 491-294 po 16 uri 20795 Kupim GARSONJERO 1.5 ss, v večjem okolju Radovljice, kakor manjši vikend. Tt 041/602-395 20876 TRŽIČ DETELJICA prodamo lepo 1 ss vredno ogleda. BON nepremičnine, 362-990, 041/749-501 20911 TRŽIČ prodamo garsonjero 17 m2. cena 3000.000 ali po dogovoru. BON nepremičnine 362-990, 041/749-501 20915 PLANINA 1 sobno, 39,20 m2/IV. nad., prodamo. MIKE & Co,226-172 20930 RADOVLJICA oddamo 2 ss, sobe za študentke. Tt 738-029, Dragica 20944 Prodam 2 ss (62m2) v Podlubniku v Škofji Loki. Cena po dogovoru. Tt 041/828-386, 622-613 20972 KRANJ Stražišče novejše 1 ss, 39 m2/ll., vsi priključki, nizek lok, 8,5 mio. SIT, TRŽIČ novejše 1 ss, 33 m2/l + 8 m2 kleti, vsi priključki, 6,6 mio SIT, TRŽIČ 1 ss v hiši, cca 50 m2/l., klasično ogrevanje, 4,1 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss/VII, vsi priklj., balkon, 68 m2, 11 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 54,5/lll., vsi priključki, balkon, 9,5 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss, 63,5 m2/VIII., vsi priključki, balkon, 10,5 MIO sit, TRŽIČ Ravne 2 ss mansardno, 51 m2, vsi priključki, 7,5 mio SIT, LESCE ugodno 3 ss mansardno v hiši, 62 m2, brez CK, telet , opremljeno, vrta 140 m2, 75, mio SIT, KRANJ Planinal 2ss+2k, 89,90 m2/PR+atrij, vsi priključki, 15 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 20995 Prodam 1 ss, 42 m2, cena po dogovoru. Tt 224-59 8 20996 nd o m (Dlan : družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 tel.h.c.:064/268-700, tax:0&V211-864 Promet z nepremičninami PRODAMO STANOVANJA - dvosobno stanovanje v Kranju. Planina L, 10 nadstropje, v izmen 63,1 m2; - dvosobno stanovanje v Kranju, Zlato polje. 3. nadstropje, v amen 46,3 m2, - štinsobno stanovanje v Kranju, Zlato polje, II. nadstropje, v izmeri 86,30 m2; - dvosobno stanovanje v Kranju. Planina II, v VIII. nadstropju, izmere 65,20 m2; - trosobno stanovanje v Kranju, Zlato polje v I. nadstorpiu, centralno ogravano v izmeri 83,9 m2 HIŠE • na Bledu ugodno prodamo enostanovanjsko hišo, ■ v centru mesta Kranja prodamo hišo z gostinskim lokalom, - v centru mesta Kranja prodamo hišo z 278 m2 neto stanovanjske površine in 350 m2 vrta za 33 milj; - v Kraniu na Gorenji savi prodamo hišo, primerno za poslovno dejavnost ali stanovanje; - v Stražtšču pri Kraniu prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2, - v Zasipu pn Bledu prodamo večjo starejšo hišo na parceli, izmere 973 m2 - na Bledu prodamo polovico hiše pnmerno za izdelavo štirih apartmajev: GOSTINSKO - TURISTIČNI OBJEKT - v centru Bleda prodamo v celoti prenovljen tronadstropm objekt z 11 apartmaji za hotelsko dejavnost s 408 m2 notranje površine, 947 m2 zunanje površine, vrtom in urejenim parkirnim prostorom; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v centru mesta Kranja oddamo v najem poslovni prostor v I nadstropju, izmere 60 m2, pnmeren za pisarniško dejavnost, - ob glavni cesti Kranj - Šenčur oddamo v najem poslovni prostor v pritličju, izmere 330 m2; - na Cesti Staneta Žagarja v Kranju oddamo v najem poslovni prostor, izmere cca 35 m2, pnmeren za trgovino, pisarne ali podobno delavnost; - v centru mesta Kranja oddamo v najem poslov™ prostor v pritličju, izmere 47 m2, primeren za trgovino ali podobno dejavnost, POSLOVNI PROSTOR-PRODAMO - v Strazsču pn Kranju prodamo poslovni prostor v izmen 300 m2, pnmeren za dejavnost ali skladišče, NJIVA-TRAVNIK: - pri Vodicah - Zapoge prodamo več njiv in travnikov, - v Vojvodin Boršlu prodamo 5093 m2 travnika in 3952 m2 gozda, - v Bitnjah prodamo njivo v izmeri 2129 m2, KUPUJEMO: - hiše, stanovanja zazidljive parcele, gospodarska poslopja Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh OBČINA SENCUR ORGANIZIRA JESENSKI KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV ODVOZ BO POTEKAL DANES, 15.10.1999 IN JUTRI, 16.10.1999. ODPADKI SE BODO ZBIRALI NA SPODAJ NAVEDENIH LOKACIJAH PO NASELJIH. Naselje NaZlV Sprejemnega mesta Zbiranje kosovnih odpadkov Število kontejnerjev Luže Pri Gasilskem domu X 2 Prebačevo obračališče pri Cerkvi X 1 Gasilski dom X 1 Trboje - Žerjavka pri Parizarju v Trbojah X 2 Voklo pri trgovini X 1 pri domu nasproti cerkve X 1 Voglje pred trgovino X 2 križišče Vogljanske in Krožne poti X 1 Hotemaže pri Gorjancu X 2 Olševek na Stegnah X 2 Milje pri Lipici X 1 Visoko odcep proti Suhi pred Kovačem X 2 Šenčur spodnje parkirišče pri pokopališču X 2 Sajovčevo naseljepri zaklonišču X 2 pri športnem parku X 1 Srednja vas pred Gasilskim domom X 2 Hrastje pred prostori VS X 1 zadaj za KIA servisom X 1 na koncu ulice kleparstva Belehar X 1 PROSIMO, DA SE DRŽITE RAZPOREDA, DA BO AKCIJA LAHKO USPEŠNO POTEKALA. ZA CORENJKE IN GORENJCE! 24 (IR DOBRE GLASBE!!! VARSTVO Vašemu malčku nudim skrbno varstvo na vašem ali svojem domu. Tt 212-153 20800 Na mojem domu bi pazila vašega otroka, starost od 2 let dalje. Tt 226-394 20933 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli - ODKUP AVTOMOBILOV. Tt 66-50-50 20481 Prodam ALU platišča 13 ", 4 kose, nova, avtozvočnike, ugodno, rt 041 /792-908 20900 UNO 45, I. 87, karamobliran, prodam po delih, rt 621-064 20955 Prodam PRIKOLICO za A testom za osebni avto. rt 421-265 20975 Prodam dve podvozji za avtomobilski prikolici in jeklenko za varjenje, rt 311- 150 21041 Prodam nov pokrov in prednji odbijač Alfa Romeo, I. 87. rt 631-483 21044 GUME Michelin Bridgestone, nerabljene, 185/79/13-4 kosi, 185/65/14-4 kosi, 185/79/14 - 4 kosi, 185/65/15-2 kosa, 195/65/15 - 2 kosa ugodno prodam, rt 561-038 po 19. uri 21144 GUME 195/65/15 po 4 kose M + S in 4 kose letne Pilot 15 000 SIT - en komplet; Bridgestone 195/65/15 - 2 kosa -10 000 SIT, 185/65/15 - 2kosa, 14 000 SIT. rt 561-038 po 19. uri 21145 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLI RANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. rt 241-168, GSM 041/730-939 igeoa Kupim GOLF III D, 5 v, lepo ohranjen. rt 041/688-286 20510 Kupim FIAT UNO, I. 90-93, po možnosti s petimi vrati, rt 260-762 21061 Kupim RENAULT CLIO 1,4 ali TVVINGO. Sem resen kupec. rt 411- 893 21168 VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Skofja Loka (bivša vojašnica) rt 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 4 ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠTVA. MARK MOBIL d.o.o., rt 242-600,242-300,041/668-283 16298 HYUNDAIACCENT 1.3 LSI, nov, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit, rt 061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE 17234 snopu oreh 1NE:Tei:0Bl /811-579 *GSM:04l/<)19-(H5 STROJNI TLAKI - ESTRIHI tel.:0609 6Z5 474 061 812 60S NOVO!!! MITSUBISHI SPACE star 1.3« GLi, 2 xzračna blazina, servo volan, elek. stekla, centralno zaklepanje, mult i displev (trenutna poraba goriva, zunanja temperatura, ura...) cena ugodna. Možna menjava, staro za novo. ?T 061/716-221 ŠUBEU DOMAŽE 17241 KIA SEPHIA 1.5 I GTX, I. 98, met modra, 5 v, ABS, reg. 4/2000, 1. last., elek. oprema, 1.420.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 18547 TRUCK 1.9 diesel, I. 95, 39000 km, reg. 6/2000, rdeč, nosilnost 1020 kg + 5 oseb, kot nov, 725.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 18548 ASTRA 1.4 KARAVAN, I. 93, rdeča, ABS, ALU, rolo, sani, radio, ohranjena, 910.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 18902 ODKUP, PRODAJA, MENJAVA STARO ZA STARO, PREPIS VOZIL, UGODNA BANČNA POSOJILA - SE PRIPOROČA PRIS d.o.o., Sp. Brnik 98 rt 423-275 19312 R 21 1.4 TL, I. 91, bela, 5 vrat, s. streha, reg. 6/2000, 580.000 SIT. AVTO LESCE 719-118_19638 ŠKODA 135 LS, I. 91, rdeča, reg. 4/00, ohranjena, 275.000 SIT. AVTO LESCE 719-118_20116 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil od 1.90 dalje, rt 061/1261-315, 041/614-013 20167 PREPISI VOZIL MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 242-300, 242-600 SUBARU JUSTY 4 WD, rt 245-116 90, prodam. 20934 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, avtoradio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit, rt 061/716-221, Šubelj Domžale 17235 HYUNDAI COUPE, nov zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, avtoradio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. Tt 061/716-221 17236 'HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, servo volan, delna zapora diferencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. It 061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE 17238 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4xzračna blazina, ABS, klima, elek. stekla, elek. ogledala, servo volan, cental-no zaklepanje, ugodna cena, možna menjava, staro za novo. rt 061/716-221 ŠUBEU PROGRAM: VSAK DAN OD 19 00 DO 23 00 OB NEDELJAH OD 9 00 DO 23 00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot. snemanje praznovanj... UGODNE CENE OBJAVE ! TELE-TV 1 KiiiiiMili.......Eim* M W Kranj GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nlkolo Toslo 2, p.p. 181 4001 Kranj E-pošta: tole-tv-kr@ stol.not Internet http://www tele tv.si Telefon 064/331-155 Telefax. 064/327 313 Kontaktni tel -TV STUDIO: 064/331 156 UREDNIŠTVO 064/331-159 FAX-POROČII A DESK 064/331 231 MITSUBISHI LANCER 1.5 GLX, I. 90, reg. do 7/2000, kovinsko modra barva, servisna knjižica, elek. ogledala, volan in sedež nastavljiva po višini, evro kljuka, nove gume, garažiran, izredno lepo ohranjen, nekaramboliran, prodam, rt 041/644-991 Jernej 20254 MERCEDES 300 D odlično ohranjen, brezhiben prodam za 500 000 SIT. rt 733-106,041/431-357 20449 ODKUP, PRODAJA RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. MEPAX,D.O.O., 323-298. 041/773-772_20493 ASTRA 1.4 GL, 1.95, met siva, 61.000 KM, reg. 4/2000, 3 V, AIR BAG, 1.180.000 SIT. AVTO LESCE, 719-118 20815 ASTRA 1.7 TDI KARAVAN, I. 95, met modra, ABS, 2 x AB, SS, elek. oprema, rolo, sani, 1.485.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 20816 FOCUS 1.6 I. 98/99, rdeč, 9000 km, 5 v, klima, ABS, 2xAIR BAG, elek. oprema, 2.590.000 SIT. AVTO LESCE 719- 118 20818 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL možna menjava staro za staro ali ugoden kredit do 5 let, brez pologa. A.C.VOLAN,d.o.o., Galetova 9a, Kokrica, rt 247-210 20830 Prodam R 4, I. 90, solidno ohranjen. rt 326-802 20874 HONDA CIVIC 1.5 ILS, I. 7/96, meta-lik sive barve, ugodno prodam, rt 331- 87 2 20875 Prodam FORD ESCORT 16 V LX, I. 95, prva reg. maj/96, prvi lastnik za 1150.000 SIT. rt 332-320 20877 Prodam OPEL ornega, letnik 88, višnjevo rdeča barva, prevoženih 180.000 km, v odličnem stanju, karoserija brezhibna, cena 650.000 SIT. rt 741-480 20878 Prodam MAZDA 323 F kot nov, I. 90/91, cena 950.000 SIT, HROŠČ nemški, neregistriran. Tt 311-283 20898 Prodam ŠKODO FELICIO GLXI COMBI, I. 96, metalno modre barve. Tt 061/712-046 20910 Prodam R 19 adagio 1,4, letnik 96. Tt 401-189 ali 041/547-421 20919 Prodam CITROEN SAXO 1,1 SX, letnik 98, 5 vrat,registriran do 4/00, 20.000 km, metalik modre barve, prva lastnica, garažiran. TT 695-161 20920 PUNTO 55 PLUS, 1.12/98, CZ, ELS, air bag, odbijači v barvi karoserije, spoj-^ ler, radio, vreden ogleda. Tt 561-731 20922 Prodam PEUGEOT 106 XN, letnik 1997, bele barve, zelo lepo ohranjen. Tt 431-107» 20932 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABISICA, SR BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 Prodam Z 128, registrirano do 3/00, cena 50.000 SIT. Tt 831-523, 891- 00 3 20942 Prodam FIAT REGATO 70, I. 86, po delih. Tt 641-484 20953 SUZUKI SVVIFT 1.3 GS, I. 11/90, reg. 11/00, prodam. Meglenke, obratomer, alarm, dalinsko zaklepanje, športna oprema, lepo ohranjen. Tt 065/48-045 20969 Prodam ROVER 416 GLS, prvi lastnik, elek. oprema, 74000 km, I. 95. Tt 740-162,041/347-261 20976 Prodam JUGO 45 KORAL, I. 91, cena 160.000 SIT. Tt 331-852, Maric 20977 RONDO TRADE! ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL IND. CONA SKOFJA LOKA, KIDRIČEVA C. 61, 634-889, 041 /647-729 20981 OPEL VECTRA 2.0 i I. 94, Z SKALA 55, I. 89, reg. celo leto. Tt 634-889 20982 FORD SIERA 1.6 CL KARAVAN, I. 90, FIAT BRAVO 1.4 SX, I. 96. Tt 634-889 20983 RENAULT MEGANE 1.6 RN, 1.96, prevoženo 18000 km, kot nov, ugodno prodam. Tt 041/647-729 20984 VW PASSAT 1.8 CL KARAVAN, VW PASSAT 1.6 CL 1.86, 1.90. Tt 634-889 20985 VW GOLF III 1.4 CL, I. 93, metalna barva, servisna knjiga, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tt 041/647-729 20986 ŠKODA FAVORIT 136 L, 1.91, reg. celo leto, RENAULT 5 CAMPUS, 1.91, 5 vrat, črna barva, n 634-889 20987 BMW 320, 1.80, ugodno prodam. Ohranjen, registriran. Tt 242-442 20988 Prodam GOLF diesel, prva registracija 1/89, rdeče barve, garažiran. Tt 041/528-925 21009 Prodam GOLF II 1,3 bencinar , letnik 91, reg.7/00, pet vrat, GL oprema, 105.000 km, garažiran, lepo ohranjen, cena 650.000 SIT. Tt 733-856 21010 BMVV316 1.78, reg. do 2/00, prodam. Tt 332-297 21017 NA ZALOGI 80 RABUENIH VOZIL PO UGODNIH CENAH. DELAVNI ČAS: PON-SOB 8-18. URE. NOVO V AVTO LESCE: VSAKO SOBOTO ODPRTO OD 8-18. URE. AVTO LESCE.d.o.o., 719- 118 21018 MJGflNTflR ■K. Cl Bratov Praprotriik 10, NAKLO ■LJ Tel f.v„ 06 4/47 I-03 S PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV¥MOHROEF AX ALLURE 1.1 i, I. 93, rdeč, 5 v, DCZ, ES, reg. 4/2000, 71000 km, 543.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21019 , UNO 1.0 IE, I. 95, 41000 km, bel, 5 v, reg. 6/2000, 1. lastnik, servisna, 652.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21020 FELICIA GLXI, I. 96, rdeča, 22000 km, 1. last., servisna, c. zakl., meglenke, reg. 3/2000, 950.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21021 VW BORA 1.9 TDI, I. 98, 29000 km, met srebrna, klimatronic, ABS, 2xAB, servisna, kot nova, 2.965.000 SIT. AVTO LESCE 719-118_21022 OPEL KADETT 1.3, lepo ohranjen, reg. do 3/00, 430.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ, 224-540 21023 LADA NIVA, I. 92, prodamo, cena 420.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ, 224-540 21024 CROMA 1.6, I. 88, cena 275.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK 224-540 21025 RENAULT 5,1. 85, 135.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ, 224- 54 0 21026 ZASTAVA JUGO 55 SKALA, 1.89, reg. do 21.7.00, 105.000 km. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, KRANJ, 224-540 21027 FIAT FIORINO 1.4, 1.95, 80.000 km, 725.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ, 224-540 21028 FIAT PUNTO 1.1, I. 94/95, 80.000 km, reg. do 1.7.00, 800.000 SIT. AVTO MLAKAR PODOBRŠEK, 224-540 21029 Prodam 126 P, I. 87, reg. do 11/99. Tt 738-017 21031 Prodam 126 P, 1.92, reg. do oktobra 2000. Tt 806-179 21038 Prodam LADO NIVO I. 94. Tt 563-998,041/338-078 21052 Prodam registrirano Z 101 JUGO 55,1. 89, dodatna oprema. Tt 461-289 21054 Prodam GOLF III 1.8, I. 7/95. Tt 326- 238 21066 Prodam dobro ohranjen R 18, prevoženo 91000 km. Tt 461-090 21075 Prodam 126 P, letnik 87, 36.000 km, cena po dogovoru. Tt 738-350 21089 Prodam DAEVVOO NEXIA, letnik 96, prvi lastnik. Tt 632-795 21096 OPTIKA VERVEGA Tavčarjeva 1 4000 Kranj Slovenija tel.: 064 366 550, fax: 064 366 551 Nudimo vam hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami (ZEISS, ESSILOR) Izdelujemo na recept in brez recepta. Računalniški pregled vida Odprto: od 8 do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure CLIO 1.2, letnik 95 prodam. Pogačnik, Na jasi 13, Tržič 21107 PEUGEOT 106 1.0,1.98, 1. lastnik, kot nov, air bag, centr. ključavnica, el. stekla, prodam. Tt 242-300, 041/66-82-83 21115 FIAT PUNTO 75 SX, 1.95, centr. ključavnica, el. stekla, prodam. Tt 242-300,041/66-82-83 21116 VW SHARAN 1.9 TDI, 1.96, klima, možna menjava. Tt 242-300, 041/66-82-83 21117 HYUNDAI H 100 diesel, KOMBI 6 sedežni, 1.95, radio, 1. lastnik, servo volan, bela barva, možen nakup na kredit. LADA SAMARA 1300,1.92, bela-zelo ugodno. KOMBI SUZUKI CARRY VAN, 1.96, bel, nosilnost 655 kg, 25 000 km, primerno vozilo za serviserje, instalaterje. AVTOMEHANIKA LUŠINA FRANC S.P, Gosteče 8, Šk. Loka Tt 652-200, fax 652-202 ' 21143 GS 5* r ★ CS 5 STANIČ, k.d. družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel./fax:715-009, 736-325 mob.;0609/653-790 GOLF 1.9 D, 1.95, 5 vrat, 2 x air bag. Tt 242-300, 041/66-82-83 21118 AUDI A 4 1.8 T, 1.96, vsa oprema razen usnja, možna menjava. Tt 242-300, 041/66-82-83 21119 CHRYSLER VOYAGER 2.5 SE, 1.91, možna menjava. Tt 242-300, 041/66-82-83 21120 MITSUBISHI COLT 1.3 GLX, 1.96, 3 vrata, 2 x air bag, klima, prodam. Tt 242-300,041/66-82-83 21121 GOLF 1.8 karavan, 1.96, 2 x air bag, klima, prodam. Tt 242-300, 041/66-82-83 21122 AUDI A 6 OUATTRO AVANT, 1.94, vsa oprema razen usnja, možna menjava. Tt 242-300,041/66-82-83 21123 Prodam PASSAT CL, 1.89, reg. do 7.7.2000, moder, ohranjen, dodatna oprema, dalj. CZ, EŠ, šibedah, katalizator, cena 730 000 SIT. Tt 041/855- 427 21124 PEUGEOT 406 SV 2.0, 1.96, el. pomik stekel, el. nastav. in ogrev. vzvratna ogledala, daljinsko CZ, lita platišča, ABS, meglenke, 2 x air bag, senzorski zagon brisalcev, kovinska barva, 1. lastnik, 80 000 km, cena 2.300.000 SIT. AVTOHIŠA KAVČIČ d.o.o., Tt 431 -142 21134 TOYOTA STARLET XL, model 89, reg: do 6/00, rdeče barve, 1. lastnik, deljivi sedeži zadaj, centralno zaklepanje, nove gume Michelin, lepo ohranjena, prodam. Tt 561-038 po 19. uri 21146 Prodam VW JETTA, letnik 87, reg.dO 7/00 in GOLF jgld, letnik 84, neregistriran, tehnično potrjen prodam. ^ 041 /774-622_21150 Prodam R19 LIMITED, prva reg.3/96, bogata serijska oprema, odlično ohranjen. TT 710-098 21156 Prodam R5 FIVE, letnik 94, lepo ohranjen, servisiran. Tt 691-321 21159 Mamica stara 45 let išče prijatelja do 48 let. Osamljena ženska, stara 65 let, z lastnim stanovanjem, išče resnega prijatelja nealkoholika in nekadilca. Moški star 37 let, resen, zaposlen, išče ženo, možna poroka. Tel.: 090-42*17 Verjemite ali ne... il/i RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 104,? 91.2 91.2 FIAT BRAVA 1.6 SX MANIA, 1.98, kovinsko zlata, 2 x air bag, klima, servo, ES, daljinsko CZ, reg. do avgusta 2000, 1. lastnik, prodam. Informacije na Tt 064/403-183 ali 041/772-703 • 21136 KIA SEPHIA 1.5 LS HB, 16 V, 1.98, reg. do 8/00, rdeče barve, 12 000 km, dodatna oprema, cena po dogovoru, nujno prodam. Tt 041/215-998, 064/545-466 21137 HYUNDAI COUPE 2.0 TOP - K, novo vozilo, maximalna oprema, ugodna cena + dodatne ugodnosti. NOVI HYUNDAI ACCENT s štirimi vrati že od 1.649.300 SIT naprej. AVTOMEHANIKA LUŠINA FRANC S.P, Gosteče 8, Skofja Loka Tt 652-200, 652-202 21142 Prodam OPEL kadett 1,2, letnik 84, metalno modre barve, lepo ohranjen, vreden ogleda, cena po dogovoru. Tt 041/716-894, 061/647-693 popoldan 21160 BMW 316i, letnik 91, 5 vrat, temno sive barve, strešno okno, meglenke, prva lastnica, lepo ohranjen, z okvaro motorja, v nevoznem stanju prodam, cena po dogovoru. BMW 316, letnik 88, reg. do 9/00, pet vrat, rdeče barve, prvi lastnik, cena po dogovoru. Tt 491-302 21161 Prodam R4 GTL, letnik 88, bež barve, registriran do 6/00. Tt 041/540-757 21165 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg B tcl.:064/656-030, 622-318 P.t KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pia-nepremUnine.si/ Prodam JUGO 45, letnik 87, reg,do 3/00, cena 40.000 SIT. Tt 800-038, 041/602-830_21171 Prodam GOLF diesel, 1.92. Tt 041/774-450_21173 Prodam OPEL ASTRA karavan 1.6 i, 1.1993, 140 000 km, servisna knjižica, metalno modre barve, servo, centralno zaklepanje. Tt 041/762-880 21176 AX 1.1 TRE, 1.88, reg. do 2/00,Tzred-no lepo ohranjen. Tt 738-828 popoldan 21180 ZAPOSLITVE Zaposlimo ZASTOPNIKE, ki se želijo pridružiti prijetni skupini za prodajo na terenu z dobro provizijo. Tt 558-033, 041/721-657,041/344-141 19611 Vedeževanje v živo: z našo pomočjo lahko svojo usodo oblikujete sami DIPL VED. VAM SVETUJEJO ■ 090 -42-26 KLUB TREZOR PETKOV KLUB v sodelovanju a KŠK VEČER OSEMDESETIH Vabimo vas, da skupaj z nami zavrtite kazalce za deset let in več nazaj, ko smo se skupaj zabavali ob ritmih glasbe, ki je nekaterim ostala večno v lepem spominu. Da boste lahko nostalgijo podoživijali, bo skrbel D.J. SREČO in, kakor pravijo, osemdeseta so b'la leta, ko se je dogajal fuL. . Sgfrpta, 16,10, 1999 DISKOTEKA CC PARTY Trend glasba z glasbenih lestvic in vsekakor glasbeni ritmi, ki bodo sobotni večer naredili nepozaben. •$&*• Immt dobre zabav*. M POGREBNASLUŽBA ŠTIRN & CO., d.o.o. Lastna proizvodnja pogrebne opreme, NAJCENEJŠA izvedba CELOTNIH pogrebnih storitev na območjih Šenčurja, Besnice, Vodic, Preddvora, Naklega, Bitenj, Kranja in okoliških krajev! GSM: (041) 712-329, (041) 833-375 NON-STOP! Zaposlimo KUHARJA in NATAKARJA 23 delo v Hotelu Bellevue, Šmarjetna |0ra. Pisne ponudbe na Hotel Bellevue, Šmarjetna 6, Kranj, 318-000 (od 10.- l^Ure) _20222 Dekle ali študentko za samostojno delo ystrežbi v bistroju v Cerkljah, zaposlimo. 3^41/257-678_ 20273 Za določen čas, poizkusno zaposlimo dva KV. MIZARJA za terensko delo -Montaža kuhinj. Zaželjene izkušnje, lasten prevoz, orodje in starost od 20 do *0 let. Kasneje možna redna zaposlitev. Ir>f na Tt 228-073 med 19. in 21. uro! 20629 d.o.o. ROfllK Kališka 21, KRANJ zaposli večje število zidarjev in pečarjev. Pogoji: starost 25 - 35 let, najmanj 3 leta delovnih skušenj, zaželen izpit B kategorije. Zaposlitev se sklene za nedoločen čas. tel.: 041/535-774,064/332-187 Vsi, ki imate nekaj ur prostega časa dnevno za polnjenje ovojnic na domu, zajema Gorenjsko regijo-.- Tt 041/346- ^20 20706 Zaposlimo dekle za delo v GOSTINSKEM LOKALU. Tt 245-171 20722 ŠOFERJA TRGOVCA iz okolice Bleda, ki bi vozil in prodajal v potujoči trgovini s Pekovskimi izdelki, REDNO ZAPOSLIM. * 742-535, Drago 20750 Redno zaposlimo KUHARJA. Tt 451- 038 20811 ZA PRODAJO IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV POTREBUJEMO ŠE NEKAJ TRGOVCEV. Tt 634-064, 041/637-492 20820 Za prodajo po šolah ZAPOSLIMO POTNIKA Z lastnim prevozom, W 041/510- 367 20823 Pisarniško moč za samostojno administrativno vodenje manjšega obrtnega Podjetja zaposlimo takoj. Prijave pod ^fro: PISARNA_20648 Takoj zaposlimo strojnega klučavničar-la za vzdrževanje strojev v kamnoseštvu. ^471-845 ali 211-836_20B49 Takoj zaposlimo delavce v kamnoseški s