Postojna v snegu •Kot bi hotela nadoknaditi vse zamujeno, nam je zima prav v svojih zadnjih zdihjajih pripravila presenečenje. Nametala je snega, ■ kot bi hotela ponovit; zgodbo iz leta 1952. Sneg je zapadel prav do morja in je celo v Kopra, kjer ga že dolga leta ne pomnijo, pobelil vso okolico dlan na debelo. Zaradi snežnih žametov smo bili nekaj dni ceio .0drezan¡ od ostale Slovenije Posebno težavno je bilo vzpostaviti avtobusne zveze preko črnega kola in proti Divači, ker je zaradi dela na cesti cestišče zoženo na manj kot polovico in so ga zato tem težje očistili za prehod. Promet bo zaradi snega in blatnega t -rena še vedn0 zelo ctežlicSen. i Poštnina plačana t; gotovini, S L Letos je s splošno-jugoslovanski-mi, republiškimi in okrajnimi družbenimi plani dan velik poudarek naši gradbeni dejavnosti kot. eni od. strok našega gospodarstva, ki imp ,najbolj neposreden vpliv na dvig življenjskega standarda v naši deželi. Zato so se naši gradbeniki za letošnjo gradbeno sezono tudi neprimerno bolj pripravili, kot. kdajkoli poprej. Z vrsto posvetovanj zmanjšujejo napake, ki so doslej ovirale uspešno izvrševanje postavljenih nalog. Tako je bila minuli teden v Portorožu dvodnevna skupščina združenja gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala Slovenije. Udeleženci so razpravljali o mnogoterih problemih naše gradbene politike in ugotovili, da stiio doslej tej veji našega gospodarstva posvečali vse premalo pozornosti — zlasti industriji gradbenega materiala, čcjfrav je ta v lanskem letu prispevala našemu blagovnemu fondu za 162 milijard, din proizvodenega gradbenega materiala. V bodoče bo zato potrebno dati gradbeni stroki več družbene veljave in s tem tudi konkretne pomoči pri reševanju njene problematike. Tako je industrija gradbenega materiala nujno potrebna sredstev za zboljšanje in izpopolnitev proizvodnih naprav, da bo lahko dvignila kakovost izdelkov, povečala asortiment in tudi proizvodnjo. Nujfio je tudi potrebno urediti in zboljšati proizvodnjo v kamnolomih. Industrija gradbenega materiala je bila doslej včlanjena v zvezni industrijski zbornici, ki pa je kazala premalo zanimanja za njene probleme. Zato se bo ta zdaj z združenjem gradbenih podjetij vred vključila v novo zvezno gradbeno zbornico, ki bo te dni ustanovljena o Zagrebu. Skupščina je nakazala nekaj resnih problemov, ki bi jih bilo treba rešili v okviru vse naše skupnosti. Zaradi dosedanjega nerazumevanja za svoj položaj je industrija gradbenega materiala -izgubila okrog 10% m>ojega delavstva, razen tega pa je za. prav toliko padla storilnost. Na. splošno je potrebno v gradbeni stroki več kvalificirane delovne sile, ker je v tem pogledu prav v iej stroki porazno stanje. Visoko kvalificiranih delavcev je samo Tc/o, 13% je kvalificiranih in 11% polkoalificiranih, medtem ko je vse ,rIrugo nekvalificirana delovna sila. Plačni prednisi so tudi prezrli dejstvo, da je delo v gradbeništvu izredno težavno in zalo plače niso stimulirale delavcev v tej stroki. \ Delegati so tudi razpravljali o ukrenili, ki naj zagotovijo dovolj gradbenega materiala. ,in izboljšanje kakovosti. Obravnavali so vprašanje obratnih kreditov in sprejeli važen sklep, naj se na pristojnih mestih takoj izposluje sprememba zadevnih predpisov, ker se je tudi letos zakasnilo odpiranje potrebnih investicijskih kreditov investitorjem. Čeprav dejansko še niso odprti, Narodna banka že striktno izvaja predpise o obratnih kreditih, kar povzroča o gradbeništvu popolno prekinited dela. s tem pa ogroža zaposlitev Sonar. peSeis 11. marec 1SS5 okrog 30.000 delavcev, kolikor jih samo v Sloveniji dela v gradbeništvu. posamezna Številka 10 dim Skupščina je tudi obsodila verižno trgovino z gradbenim materialom, ki se je ponekje že kar razpasla, in pa križno pošiljanje materiala, kar se je često po nepotrebnem dogajalp. Opozorila je tudi na gospodarsko škodo, ki jo ima naša skupnost od zakasnelega sprejemanja družbenih planov, ki povzroča stalno negotovost za. celotno gradbeno operativo. Investitorji zato ne dobivajo pravočasno kreditov, projektantom se postavljajo nerealno kratki roki, zaradi tega pa trpi predvsem tehnična priprava, dokumentacija je nepopolna in se potem tak slabo pripravljen projekt menja sredi začetega dela ali mora celo opustiti. Najmanj, kar je, povzroča nepredvideno podražitev dela in s tem težko gospodarsko škodo. Po skupščini so tudi gospodarstveniki po okrajih Slovenije razpravljali o tem problemu. Tako je bil tudi v Kopru v ponedeljek na pobudo OLO sestanek predstavnikov ljudske oblasti, gradbenih podjetij in podjetij za proizvodnjo gradbenega materiala, ter nekaterih -investitorjev. Razpravljali so o predlogih, ki naj izboljšajo in pocenijo gradbene usluge in gradnje na splošno. Obravnavali so ločene naloge investitorjev, naloge projektantov in končno gradbenikov. Iz dosedanjih izkušenj in težav je razvidno, da investitorji premalo poznajo zadevne uredbe. V investiranju ne vidijo nobene problematike in zato odrejajo za to delo ljudi, ki po svojem strokovnem znanju ne morejo obvladati vseh nalog. Tako mnogokrat ,celo vprašanje lokacije in vprašanje lastništva ni rešeno in se pojavi, ko je zgradba že pod streho. Zato bi moral vsak investitor že zaradi zavarovanja svojih interesov, posebno, če ima na razpolago večja investicijska sredstva, imeti posebnega uslužbenca za to delo. Ta bi moral. skrbeti za lokacijo, za potrebne kredite, za načrte, za izvedbo vseh predpisov, ki jih vsebujejo uredbe o gradbeništvu, biti bi moral v stalni zvezi s projektantom in končno bi moral vodili gradbeno knjigo in biti gradbeni nadzornik. Prav gotovo bi investitor s tem prihranil neprimerno več, kot pa bi izdal za namestitev takega uslužbenca. Izognil bi se s tem vsem nepotrebnim zamudam, sporom s projektanti in izvajalci gradbenih del, ker bi jih vezale pravilno sklenjene pogodbe. Temeljito pripravljen gradbeni program tudi olajšuje delo projektantom rjn končno gradbenikom pri izvedbi del, ker se program in projekt vse do konca ne menjata. Na žalost: pa je bilo doslej pri investitorjih premalo zanimanja in potrebne resnosti pri investiranju. Včasih je bila lo zgolj borba za kredite in se je celo zgodilo, da je investitor zaprošeni denar dobil, pa ni potem vedel kaj naj z njim počne, ker ni imel niti programa, niti načrtov in initi še ni po- i (Nadaljevanje na 2. strani) ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE V ponedeljek ije v Beogradu zasedala Zvezna ljudska skupščina. Dopoldne sla oba doma na ločenih sejah razpravljala o nekaterih gospodarskih vprašanjih — nagrajevanju kmetijskih strokovnjakov, o uporabi sredstev zveznega davka na dobiček grafičnih in časopisnih podjetij, o nori davčni osnovi kot pogoju za pravico do otroških doklad itd. — na popoldanskem skupnem zasedanju pa ije predsednik .republike Tito v obširnem okspozeju izčrpno orisal in pojasnil našo zunanjo politiko in gospodarske stike Jugoslavije z drugimi državami. Najprej je .predsednik Tilo govoril o splošnih načelih naše zunanje politike. Dejal je, da ta sloni na načelih Ustanovne listine OZN in je odraz naših prizadevanj za ohranitev miru, za mirno mednarodno sodelovanje, za spoštovanje enakopravnosti vseh držav in nevmešavanje drugih v notranje zadeve posamezne dežele, za mimo in skupno obravnavanje vseh mednarodnih sporov. Zunanja politika Jugoslavije sloni na naši odločnosti, da ohranimo našo neodvisnost, na prizadevanju za obviuo-vanje človeštva pred novo vojno, na koncepciji aktivne koeksistence med državami z različno družbeno ureditvijo, ker je to edini način, da se izognemo novi svetovni vojni. Predsednik republike je nato govoril 'tudi o nevarnostih morebitne atomske in vodikove vojne, ki bi ogrozila obstoj človeštva. Dejal je, da atomske energije nikakor ne bi smeli uporabljati kot uničevalno vojno orožje niti kot sredstvo za poskus ustrahovanja, marveč naj bi jedrsko znanost razvili in uporabili v miroljubne namene za razcvet in blaginjo ljudi na svetu. Poudaril je, da je naša država za uporabo atomske energije samo v 'miroljubne namene ob učinkoviti mednarodni kontroli, ki bo onemogočila zlorabo te pridobitve znanosti. Tovariš Tito je .nadalje govoril o naših naporih in prizadevanjih za obvladanje nuklearne znanosti in . uporabo atomske energije v industrijske namene. Povedal je, da imamo doma dovolj surovin za izkoriščanje-atomske energije in se laliko že lotimo priprav za njeno proizvodnjo. Zavzemal se je tudi za enakopravno mednarodno sodelovanje na tem področju, da bi bilo vse človeštvo deležno velikanskih novih virov blaginje, ki jih nudi. atomska energija. Izjavil se je tudi proti umetnemu prikrivanju atomskih skrivnosti. Predsednik Tito je nadalje obravnaval splošni mednarodni položaj in ugotovil razne "težnje v mednarodnih stikih, ki podpirajo politiko razcepitve sveta na nepomirlijive bloke in ovirajo konstruktivna prizadevanja narodov za miroljubno sodelovanje. Posebno se je ustavil pri politiki koeksistence in naši politiki aktivnega in vztrajnega delovanja proti razdelitvi sveta na bloke, ker iz njihovega tekmovanja za nadmoč in nadvlado izhaja nenehno oboroževanje in s tem neposredna vojna nevarnost Zato se tudi naša država bori proti vsakršnemu razdeljevanju sveta na Tazne tabore. Nato je predsednik Tito prešel na konkretno analizo naše 'zunanje politike v odnosu na posamezne države ali skupino držav. Dejal je, da smo v naši zunanji politiki v letu 1954 dosegli več velikih uspehov. S tem smo zelo dvignili mednarodni ugled Jugoslavije kot dežele, ki se bori za mir in sodelovanje na svetu. Poudaril je zlasti pet najvažnejših zunanje političnih dogodkov: Balkanski sporazum ali trojni pakt med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo, Teši-tev tržaškega vprašanja, normalizacijo naših odnosov s Sovjetsko zvezo in drugimi deželami Vzhodne Evrope, obisk v Grčiji in Turčiji ter obisk v prijateljski Indiji in Burmi. Ko je predsednik Tito obravnaval Balkanski pakt, je poudaril, da so prazna napovedovanja raznih škodo-željnežev v svetu, ki potiliem želijo in seveda tudi. na glas oznanjajo po-jemanje stikov med tremi državami — podpisnicami pakta ter njegov končni razpad in Jugoslavijo imenu-. jejo grobarja te zveze. Jasno je, da imajo taki ljudje pri tem svoje račune in nam skušajo škodovati. Ne le, da se naši stiki niso oslabili, marveč se bodo nasprotno še zelo okrepili, ko bo začela delovati Balkanska posvetovalna skupščina. Izrazil je svoje prepričanje, da bosta znali tudi Grčija .in Turčija oliraniti pridobitve, ki sta jih dosegli v svojih odnosih. Na neakdanjih slabih stikih smo ustvarili močen sporazum, ki presega meje treh držav - podpisnic. Pri tem je treba poudariti, je dejal predsednik Tito, da je prišlo do tega sporazuma in zboljšanja stikov med državami z različnimi družbenimi sistemi, ¡kar je značilen zgled, da je možna ne samo nekakšna pasivna koeksistenca, marveč najtesnejše medsebojno sodelovanje v raznih vprašanjih skupne koristi. Ta pakt je nadalje povsem v skladu z načeli Ustanovne listine OZN in obsega razne oblike sodelovanja. Je čisto regionalnega značaja in sklenjen zaradi zagotovitve neodvisnosti in mirnega notranjega razvo' podpisnic in za zagotovitev miru v tem delu sveta. Služi obrambi in torej nikakor ne ogroža, kot instrument kolektivne varnosti pa dokazuje, da so taki pakti lahko močno učinkoviti tudi med državami z različno družbeno ureditvijo. Seveda pa je od solidnosti konstruktivnega medsebojnega sodelovanja .predvsem odvisna tudi obrambna sposobnost konkretno treh balkanskih držav v našem primeru. Cilj tega pakta .je ohranitev stabilizacije v tem delu Evrope in ohranitev neodvisnosti držav, ki so ga podpisale. Balkanski pakt je treba razvijati predvsem v smeri okrepitve notranjih odnosov treh držav, v smeri njihovega konstruktivnega sodelovanja in seveda v smeri obrambne krepitve, za obrambo neodvisnosti in integritete Grčije, Turčije in Jugoslavije — me pa v smeri vojaškega bloka z nekakšnimi drugimi cilja, ki bi privedli do zaostritve mednarodnega položaja. Ko je predse elnik Tito govoril o rešitvi tržaškega vprašanja, je dejal, da je bil s tem urejen problem, ki je več let zastrupljal slike med našo državo in Italijo in zato pomenil stalno nevarnost v tem. delu Evrope. To je bila velika škoda v vsakem pogledu za obe deželi. Čeprav smo za ureditev tega vprašanja veliko žrtvovali, pa se naši narodi le niso zmotili, ko so privolili v to žrtev, ker je bila nujna in koristna v tem težavnem obdobju mednarodne napetosti. Končna ureditev tega vprašanja je mnogo pripomogla h konsolidaciji V ponedeljek je tržaška prefek-tura imenovala izrednega komisarja za občino Devin-Nabrežina, ker je občinski svet na svoji izredni seji soglasno odklonil ultimativna zahtevo prefekture, da bi dal gradbeno dovoljenje organizaciji italijanskih priseljencev iz nekdanje Julijske krajine in Dalmacije. Ta organizacija namerava sezidati v Sesljanu stanovanjsko naselje za te begunce. Obsegalo bi 75 stanovanjskih zgradb, v katere se bo vselilo nad 1200 Italijanov. Izredno siromaštvo devinsko-na-b.režinske občine, ki ima že zdaj v svojem proračunu primanjkljaj 37 milijonov lir in nobene gospodarske osnove Za razvoj, bi se z zvišanjem števila prebivalstva še povečalo. Edini vir dohodkov so kamnolomi, ki pa so v močni gospodarski krizi. Prebivalci morajo iskati zaposlitve drugod. Kqr jim jc tudi Trst ne more dati, se domačini izseljujejo celo v Avstralijo lin druge čezlmorske 'dežele. Zato so občinski odborniki popolnoma upravičeno odbili dovoljenje za gradnjo omenjenih naselj že iz gospodarskega vid ka. Razen tega pa, in to je tudi glavni vzrok iforsiranja te gradnje Od strani prefekture, bi se z doselitvijo takega števila Italijanov na področje občine izmenjala etnična struktura v škod0 slovenskega prebivalstva, ki ima sedaj v devinsko-nabrežim-oki občini večino. Italijanska vlada bi hotela na ta način vzpostaviti. etnično trdn0 povezavo med Trstom in Italijo in skozi strnje- razmer v Evropi na splošno. Odnosi med Italijo in Jugoslavijo pa so se znatno zboljšali. Doseženi sporazum bo omogočil postopno uçeditev vseh vprašanj, na katerih sta zainteresirani sosedi, kar bo nedvomno zelo koristilo obema deželama zlasti na gospodarskem področju. Posebej jc predsednik Tilo govoril o našem sodelovanju z Zahodom. Dejal je, da je to v skladu z našimi načeli aktivne koeksistence in v njemu ni bilo v zadnjem letu sprememb. Razvijalo se je v duhu pri-ijateljstiva lin razumevanja ter vsestranskega sodelovanja na gospodarskem, političnem in kulturnem torišču. Ne pozabljamo ma gmotno in moralno pomoč, ki so nam jo nudile nekatere zahodne elržave v najtežavnejših 'trenutkih in Id nam jo zdaj nudijo za ublažitev .gospodarskih težav. Posebno je predsednik Tito poudaril trojno pomoč in zlasti pomoč ZDA, ki je odraz koristnega medsebojnega sodelovanja na podlagi popolne enakopravnosti in nevme-šavanja v notranje zaeleve drugih držav. Tako sodelovanje je v skladu z našo politiko koeksistence med državami z različnimi družbenimi sistemi. Predsednik Tito je še govoril o našem aktivnem sodelovanju v mednarodnem dogajanju, posebej glede na Zahodno Evropo, omenjal je nemško 'in avstrijsko vprašanje, ki ju je treba čimprej rešiti in omogočili tema državama samostojnost in enakopravno sodelovanje v mednarodnem življenju. Posebej je predsednik republike govoril o normalizaciji odnosov z vzhodnimi državami. Dejal je, da to vprašanje povzroča nekaterim ljudem po svetu preccj glavobola, ko ugibajo, kaj naj to pomeni. Vsakomur pa je lahko jasno, da smo v to privolili, ker je v skadu s splošnimi načeli naše zunanje politike. Pri tem je poudaril, da vzhodne države še ne gledajo odkritosrčno na ta problem, ker doma še vedno prikazujejo Jugoslavijo kot krivca za nekdanji prelom stikov .in pobudnika sedanje .normalizacije. Tudi te stike bomo razvijali naprej v smislu splošnih načel naše politike. Predseelnik Tito je še govoril o svojem obisku v Aziji in analiziral stanje v Indiji in Burmi. Na koncu je govoril še o razvoju, problemih in napakah naše zunanje 'trgovine 1er nakazal njene nadaljnje naloge. no slovensko področje italijanski koridor. To potrjujejo tudi druga taka begunska naselja, ki so jih že zgradili v Stivanu, pri Sv. Križu, na Proseku in Opčinah ter v PacLričah, ki s0 bile doslej vedno — tudi v času italijanske fašistične okupacije — stoodstotno slovenske vasi. Jasno je, da pri tem italijanske oblasti zasledujejo politiko, ki je v ostrem nasprotju z določili londonskega sporazuma. Ta izredno prepoveduje vse ukrepe, s katerimi bj se laliko menjala etnična struktura področja. V tem primeru pa je na dlani, da je tržaška prefek-tura storila ta prolidemokratični ukrep prav zaradi tega, da bo lahko z naselitvijo Italijanov na tem področju spravila Slovence v manj-šinjskj; položaj, ki je toliko hujši, ker so s tem neposredno prizadeti tudi gospodarski interesi prebivalstva. Zato je vest o imenovanju izrednega komisarja za občino Devin-Nabrežina povzročila med vsem slovenskim tržaškim prebivalstvom veliko ogorčenje. Tako nedemokratično poseganje italijanskih oblasti v pristojnost od ljudstva izvoljenih oblastnih organov praktično anulira njihovo dejavnost in negira njihov obstoj na sploh, kadar so v vprašanju problemi, na katerih je Italija živo zainteresirana. Kaj naj potem Slovenci ie verjamejo? V Ankari je zaključila z delom konferenca Stalnega sveta, Zunanji ministri treh balkanskih držav 'so se na tej konferenci pogovorili o mednarodnih v prenašanjih, ki zadevajo interese treh držav. Odobrili so pravilnik in statut balkanske posvetovalne skupščine in s tem postavili temelje še širšemu in plodnejšemu sodelovanju. Prav v tem sodelovanju je bilo tudi težišče konference. Balkanska skupščina bo imela nalogo to ohraniti in razvijali ter utrditi blaginjo treh narodov. Konferenci stalnega sveta pripisujejo velik pomen tudi drugod v svetu, zlasti še ker je ustanovitev balkanske skupščine najjasnejši odgovor, da se medsebojni stiki med balkanskimi državami krepijo, kljub govoricam in željam tistih, ki jim to ni po volji. Po ratifikaciji pariških sporazumov in odobritvi v državnem zboru Zahodne Nemčije so pričakovali pomiritev med socialdemokrati, ki so se tej ratifikaciji močno upirali. Kaže pa, da to ne bo Slo tako lahko. Socialdemokratski prvak Ollenhauer je izjavil, da bodo boj proti pariškim sklepom in oborožitvi Nemčije nadaljevali. Socialdemokrati so organizirali več protestnih zborovanj ter zbiranje podpisov proti pariškim pogodbam. Ollenhauer trdi, da je še vprašanje, kdaj bodo pariški sklepi V nekaj vrstah CASABLANCA. V soboto so bili v Casablanci kar trije atentati. Po-škodovane so bile štiri e>sebe. Od eksplozije bombe, ki je bila pod nekim avtomobilom, so bili ranjeni trije Marokanci, neki francoski inženir pa je bil ranjen od revol-verškega strela. KOPENHAGEN. Ameriško veleposlaništvo je objavilo brošuro, v kater; piše, da nameravajo ZDA v sodelovanju z danskimi oblastmi zgraditi tovarno za atomsko energijo v Tuli na Gronlandu, Ta tovarna naj bi rešila oskrbovanje z električnim tokom baze Tuli, kjer je veliko ameriško vojaško oporišče. Iz brošure je razvidno-, da delajo v Virginiji poskuse v tovarni za jedrsko energijo, k^ bi jo pozneje uporabili v arktičnih področjih. Namen teh poizkusov je proučiti, v kakšnem obsegu in s kakšnimi stroški bi taka tovarna lahko delovala v zelo mrzlih področjih. * RANGOON. V požaru, ki je izbruhnil v Maulinu, mestu na delti reke .Iravadi, je zgorelo nad 3000 hiš. Škodo cenijo nad 200.000 funtov šterlingov. HILO. Mala vas Capoho na Havajih je izginila s površja zemlje, ko še je sredi vasi odprlo ogromno žrelo, iz katerega je bruhnila .lava in prekrila vso vas. Prebivalce so evakuirali že nekaj dni poprej, kajti usoda vasi je bila zapečatena že, ko je vulkan Ki- lauea začel silovito bruhati lavo. * NAIROBI. Kmetijstvu Vzhodne Afrike grozi nevarnost uničenja od kobilic, ki so se spustile do Tanganjike in Kenije zaradi pomanjkanja sezonskega dežja. WASHINGTON. V Argcinnu blizu Chicaga bodo znanstveniki iin strokovnjaki ¡z deveti^ držav proučevali možinost porabe »atomske e-nergije v miroljubne namene na inicijativo ameriške komisije za a-tomsko energijo. V ponedeljak je udeležence seminarja sprejel predsednik Einsenhover. .Seminarja se je udeležilo 49 Američanov in 31 znanstvenikov iz drugih držav. V Argumùnu bodo delali sedem mesecev. m BAGDAD. Iraški kralj Feisal in prestolonaslednik princ Abdutitah sta sprejela vabilo predsednika turške republike Džemala Bayara, naj bi uradno obiskala Turčijo, kar .bosta siorila verjetno konec tega leta. dokončno ratificirani in če sploh kdaj bodo. Obenem je med. Zahodno Nemčijo in Francijo \spet ■izbruhnil spor o Posarju. Nemški kancler Adenauer je s svojo izjavo preizkušal teren in dejal, da upa, da bo Francija spremenila svoj odnos do tega vprašanja ter pri tem navedel, da imajo Angleži in Amerikancl drugačno stališče, kot so ga imeli pred časom. V Parizu je bil takoj ogenj v strehi. Francozi namreč nočejo ničesar slišati o tem, da bi Posarje vrnili Nemčiji. Za to imajo tudi vzrok. Posarje je med najbolj industrijsko razvitimi pokrajinami. Evrope, razen tega pa so tam tudi ogromne rezerve surovin za težko industrijo (premog, železo). Hiter gospodarski razvoj Nemčije že tako skrbi Francoze, ki se bojijo, da bi nemška gospodarska in kasneje vojaška moč s priključitvijo Posarja spet tako zrasla, da bi jim bila nevarna. V Parizu pa imajo Se druge skrbi. Nova vlada, ki so jo sestavili pred kratkim, se je že znašla v prvih težavah. Delavci in uradniki so pričakovali zvišanje plač, ki so jim ga obljubili, toda ko je nova vlada hotela to tudi izvesti, je naletela na močan odpor pri davkoplačevalcih. Ti se namreč zavzemajo za znižanje in za odpis zastarelih davkov. V ospredje so torej stopila gospodarska vprašanja in vse kaže, da bodo le-ta preizkusni kamen za novo vlado. V zadnji parlamentarni razpravi angleškega Dolnjega doma o uporabi atomskega in vodikovega orožja se je laburistični poslanec Bevan postavil po robu uradni politiki svoje stranke. Bevan je bil kot voditelj levega krila laboristov že dalj časa v nesoglasju s strankino politiko, odkrit spopad v parlamentarni razpravi pa je ta spor še zaostril in poglobil. Ko je strankin prvak Attlee pojasnil uradno stališče svoje stranke, ki ne nasjiroluje vladnemu programu oborožitve z vodikovim orožjem, se je Bevan vzdržal glasovanja in pritegnil za. seboj še 62 drugih labo-rističnih poslancev. Ta njegov korak laboristi obsojajo, ker slabi enotnost stranke in laborističnega gibanja na sploh. Proti Bevanu in drugim poslancem, ki so se zdržali glasovanja, bo stranka ukrepala na osnovi notranjih strankinih določil. Na Daljnem vzhodu še vedno ni prišlo do pomiritve. V zvezi s tamkajšnjimi dogodki je presenetila svet izjava predsednika ZDA Eisenho-tverja, ki je dejal, da bi napad Čang-kajška na kitajsko ozemlje pomenil agresivno vojno, v kateri ZDA ne bodo sodelovale. Predsednik ZDA je s to svojo izjavo dejansko priznal suverenost Kitajske in sodijo, da bo to pripomoglo k mirni rešitvi vprašanj na Daljnem vzhodu. GRADBENIŠTVO PRED {Nadaljevanje s 1. strani) šteno razmislil, kako in za kaj noj ga porabi. To potem investitorja zapelje v nepredvidene stroške, za katere nima pokritja, dela pa vseeno izvaja, češ, saj bom kredite še dobil, nastaja zamuda v plačevanju in končno se znajde pred arbitražnim sodiščem, ki mu šele pošteno pojasni njegovo lahkomiselnost. Investitorji morajo istočasno z nameravano gradnjo reševati še kopico drugih vprašanj, kot je priključek na komunikacije, električna in vodovodna napeljava, zunanja kanalizacija, zunanja ureditev in vse drugo. Vse je • treba naprej premisliti in obseči že v gradbenem programu in pozneje v načrtu, ne pa to prepustiti slučaju. Od dobre povezave med. investitorjem, projektantom in izvajalcem gradbenih del je predvsem odvisna hitra in nemotena dograditev nameravanega objekta. Seveda je še mnogo drugih objektivnih težav, ki jih bodo gradbeniki skušali rešiti skupaj z investitorji in ob tesnem, sodelovanju z ljudsko oblastjo. _STRAN 3 Pisma uredništvu Te dni so se na Koprskem začeli redni letni občni zbori 'kmetijskih zadrug. To ije važen gospodarski dogodek za člane in prav tako za vse druge prebivalce. Na občnem zboru se pokaže, ikaj je zadruga napravila v minulem letu kot pospeševalka kmetijstva in sploh gospodarstva na vasi. Ze na posvetovanju o jugoslovanskem zadružništvu, kd je bilo pred kratkim v Celju, je zastopnik Glavne zadružne zveze Slovenije nakazal, naj ¡bi bila glavna skrb zadrug, boriti se za pospeševanje kmetijske proizvodnje in skrbeti za gospodarsko dejavnost na vasi. Del sredstev, ki ostanejo zadrugam, bi morali porabiti izključno za pospeševanje kmet i jske p i oi zvodnje. Kako opravljajo to nalogo kmetijske zadruge na Koprskem? Prav je. če pogledamo v eno izmed zadrug in orišemo v kratkem njeno prizadevanje za dvig kmetijstva. Izbrali smo v ta name.il Kmetijsko zadrugo v Izoli, ki že od ustanovitve dobro opravlja svoje naloge. Kmetijska zadruga v Izoli deluje na področju, ki je izrazilo vinogradniško - sadjarsko. V lanski sezoni je zadniga odkupila skupno 13.MS stolov kmetijskih pridelkov. Največ je odkupila grozdja: 1943 stotov, Češenj je odkupila 1221 stotov, jagod 137, krompirja 3564, graha v strooju 2155, fižola v stročju 734, hiiuišk 407, paradižnika ¿800, fig 690 stotov itd. Razen tega je odkupila še mnogo drugega sadja in zelenjave. Grozdje je zadruga odkupovala na odprli in na zaključni račun, po želji posameznih članov. Na odprti račun je odkupila 1370 stotov grozdja, na zaključni račun pa 136 stotov. Vina je odkupila na, odprti račun 310, na zaključni račun pa 117 hektolitrov. Gomje podatke smo navedli zato, ker dokazujejo, da imajo člani zaupanje v poslovanje zadruge, saj bi v nasprotnem primeru ne oddali tako visokih količin pridelkov. Zadruga je imela lani tri občne zbore, na katerih je upravni odbor skupno s člani razpravljal in odločal o izvedbi, raznih važnejših gospodarskih vprašanj. Tako so na rednem občnem zboru sklenili, da bodo v Kortah pripravili 18 ha zemljišča za nov vinograd, 7 ha pa so pripravili že lani. Na tretjem občnem zboru so razpravljali o razvoju kmetijstva in o večernih tečajih, 'ki naj bi bili v zimskih mesecih v Cetorih, Sare-du in v Kortah. Upravni odbor je na enajstih sejali razpravljal in sklepal o vseh tekočih vprašanjih v zvezi z razvojem (kmetijstva in o izvršitvi sprejetih •sMclpov. V glavnem je bila med letom opravljena in izvedena selekcija krompirja ter so člani dobili 5000 kg dobrega sorti i..-iiia semens.ee-ga krompirja. V Kortah so nasadili 1300 oljk. Pili akcija tca zatirano škodljivcev in rastlinskih bolezni je zadruga pomagala članom z brezplačnim razdeljevanjem zatlrninii m razkužilnih sredstev. Za popravilo oljarne je zadruga dala 600,000 din. Za potrebe svojih članov je nabavila traktor in mlatilnico, /.a kar je izdala 2.134.146 din iz sklada za pospeševanje kmetijstva. S posebno skrbjo se je upravni odbor zadruge zavzel za razvoj posameznih fcretijsjkih panog. Imenoval je v ta namen komisijo za selekcijo semen, komisijo za vinogradništvo in komisijo za kioclitno-hranilni odsek. Na dveh manjših parcelah je zadruga organizirala jjo-skuse s trtnimi sortami »Refošk« in »Bragonja«, ki so se dobro obnesli. Za povečanje zmogljivosti vinske kleti, ki jo je zadruga zgradila leta 1953, je nabavila štiri vagonske le-žake, to je sode, ki držijo po en vagon (10.0001). Manjše vinske posode pa je nabavila za nadaljnje štiri vagone. Kupila je več stiskalnic in drugega kletarskega orodja. Za po trebe članov je nabavila in razdelila 4549 stolov umetnih gnojil in zatiralnih sredstev. Letos bo zadruga uredila nasid 300 breskev, ld bodo služile za pridobivanje eepičev za vzgajanje sadik za nove breskove nasade. Na področju to zadruge je bilo pred časom več breskovih nasadov, ki so iz raznih vzrokov propadli. Zadrugo skrbi za obnovo teh nasadov. Trenutno zadruga urejuje večje tojile grede, kjer bodo gojili sadike raznovrstne zelenjave. Pri obnovi vinogradov so zgledu zadruge sledili tudi zasebni krnelo- Kmetijsko Briču in Na nedavnem občnem zboru so zadružniki na Pučah in v Koštabo-ni. po obravnavanju svojih uspehov in neuspehov v minulem letu razpravljali tudi o reorganizaciji svoje KDZ. Dokončno se o tem še niso sporazumeli, vendar pa rešitve ne bodo mogli več dolgo odlagati. Medtem ko so nekateri za popolno likvidacijo zadruge, pa so drugi proti in iščejo ¡joti, da bi kot pionirji zadružništva pri nas ohranili skupno obdelavo zemlje. Znano je, da je Kmetijska delovna zadruga v Pučah in Koštaboni v osmih lclih svojega obstoja elo-scgla pomembne uspehe pri preobrazbi našega kmetijskega gospodarstva. .Nijeni člani so tudi prvi zaorali v ledino sedanjega Kmetijskega posestva na Briču. Lahko so ponosni, da je bila to njihova zamisel, kajti okrog 70 ha nekdanje puste goličave že daje prve sadove. Pravtako so zrigolali okrog 20 ha občinske »gmajne« na Reteh. Na pučarski in koštabonski »kontini« so obdelali dva strnjena zemljišča na okrog 30 ha površine in ju zasadili i trtami. Oba vinograda, kjer je posajeno okrog 30 000 trt, bosta že letos dala obilo grozdja. Pri urejevanju ledi zemljišč so imeli tedaj ostro borbo z zasebnimi kjneti za zamenjavo zemljišč. Ti so namreč zahtevali v zameno za »zamcnelo«, ki so jo le uživali, drugo ze-mljo, ki so iim jo zadružniki tudi dali. Vsa leta skupnega gospodarjenja so zadružniki trdo delali, gradili in ustvarjali, cesto tudi na račun minimalnega dnevnega zaslužki, s katerim so se komaj preživljali. S sedmimi milroiii din investicijskega kredia so si zgradili nov dom, moderen hlev s stanovanjem in kova- valci in obnovili okrog štiri in pol he letanja vinogradov. Zadruga je med prvimi v okraju uredila kompostno jamo za zbiranje smeti in drugih nekoristnih odpadkov. Iz tega pripravlja umetni gnoj (kompost), ki ga nato daje svojim članov za gnojenje vinogradov. To je gospodarsko zelo koristna pobuda in bi bilo prav, ee bi jo posnemale tudi druge zadruge in prav tako člani sami. Znano je, da na Koprskem zemlji zelo primanjkuje humusa, ker ni dovolj organskega (živinskega) gnoja. Zadruga ima naslednje obrate in stroje: 4 trgovinske poslovalnice, 2 skladišči rza umetna gnojila, 3 odkupne baze. 1 oljarno, 1 vinsko klet, 1 mehanično delavnico, 2 tovorna avtomobila, 1 traktor znamke »Fiat \ 2 motorna okopalnika (frezi), 1 mlatilnico, 1 drevesnico, 2 topli gredi, I zbiralnik za pripravljamo komposta. 1. napravo za žganjekuho in v Kortah Zadružni dom z gostilno. To je v kratkem in v grobih obrisih pregled dejavnosti in gospodarskega stanja Kmetijske zadruge v Izoli, ki s svojim socialističnim gospodarjenjem vpliva na celotno ekonomsko politiko na področju izol-ske občine. P. A, ško delavnico, nakupili pa so si tud: stroje in druga tehnična pomagala za obdelavo zemlje. Vse to je eia-ii'.'-; cenjeno nad 17 milijonov din, in vsega se drži njihov trud in znoi. Kdo jim bo vse to povrnil, če zadrugo likvidirajo? Res je, da ostanejo zgrajena poslopja še vedno \ vasi, da tudi stroji ne bodo nikamor ušli. Toda kdo bo vse to izkoriščal? In dalje, kdo bo užival sadove vzornih vinogradov, ki so jih skupno uredili? Vsa taka vprašanja postavljajo zadružniki sedaj, ko gre za likvielacijo zaelruge. Razen tega imajo zadružniki v urejenih vino-gradih tudi lastne parcele, ki so jih 'tja prispevali. Ali naj jih spel razdelijo, če se zadruga likvidira? In tiste parcele, ki so jih dali zasebnikom v zameno za občinske »štri-ke« na gmajni? Ali bodo privatniki radi pristali na povračilo? Seveda ne, toda morali bodo, ker so tedaj napravili isamo ustmeni -sporazum, pismenega in veljavnega dogovora pa ni nikjer. Oglasili se bodo sedaj še drugi prizadeti, češ zakaj se občinska zemlja ne jemlje vsem, marveč samo tistim, ki so imeli svoje »š trike« v vinogradu? O teh vprašanjih razmišljajo vsi zadružniki mi Pucah in Koitaboni ob letošnjem obenem zboru KOZ, ko se je vraznesla novica o likvidaciji zadruge, Pomo je najiazučnojSiii ko-iiieniai'je>v. Nekateri zasebni kineLje sei vesele, ker menijo, da jim boeio ostala zemljišča, ki so jih dobili v zaiiieV-o za »Komendo«!. Nekaj je tudi uikih, ki so že od vsega začetka bili proti zadrugam in ti govoričijo, ela je naša oblast proti zadrugam, eta so si nekateri zaelružniki napiavili v zadrugah premoženje in pouobno. Napredek ipučarskih zadružnikov v lotili .skupnega sožitja v KDZ pa je vsem viden in bo ostal kot trajen spomin Pučam in Koštaboni. V njem so oelraženi njihovi skupni napori za napredek socialističnega kmetijskega gospoclarst/va, ki so mu v svojem kraju dali svoj veliki doprinos. Veliko delo bodo še nadaljevali na Kmetijskem posestvu na Briču. S spojitvijo zadruge s tem posestvom se odpira prebivalcem teli kraje>v nova pot k napredku in blagostanju. Na Briču že gradijo nova stanovanja, ki bodo mnogo ugodnejša in lepša od sedanjih v Pučah in Koštaboni, Zadružniki beielo pravtako lahko spojil i svoja gospodarstva s posestvom na Briču, kjer bodo imeli vedno zaposlitev zase in za vso svojce, ki bodo lo hoteli. Za svojo zemljo pri razen tega po medsebojnem sporazumu lahko terjajo tudi najemnino, in ne bo se jim treba bati za svojo prihodnost, C. B, /fi je tak© ¡prav? Ne vem sicer, če bo to kuj pomagalo, liolcl pa bi ■vendarle povedali nekaj o poslovanju Urada za delo v Izoli, ki se mi ne zdi nič kaj pravilno niti času primerno in nima nič skupnega z običajno skrbjo za našega delovnega človeka. Od blizu in daleč prihajajo ljudje obeh spolov v Izolo, ker bi se radi zaposlili v tovarnah Ex Ampelea ni Arrigoni ali drugod. Prijavili se morajo pri Uradu za delo v Izoli, kjer jih uradnik registrira — in obsodi na čakanje, ki traja hdiko dalj časa. To bi pa ne bilo še najhujše in končno temu tudi ni sam kriv. Hudo je to, da zahteva od prosilcev, da morajo ves čas. dokler čakajo na službo, bili prijavljeni in bivali v Izoli, ker sicer ne morejo dobili dela. Človek se ob leni sprašuje, kdo bo kril si roške stanovanja in prehrane nezaposlenim ljudem, ki so sicer pripravljeni s trdim delom dokazati, da bi si radi sami služili svoj kruh. Posebno je žalostno, da so takemu postopku Urada za delo v Izoli podvržene tudi nekatere vojne sirote, ki so zaprosile za delo v omenjenih tovarnah. Seveda niso iz Izole in ker dela zanje ni bilo takoj, bi morale tudi čakati v Izoli, se tam prijaviti — spati pa za plotom in živeli menda od zraka. Čas je, da bi bilo jasno vsakomur, če le ni birokrat, da so sirote pač sirote in še posebej vojne ter zanje skrbi vsa naša skupnost s podvojeno skrbjo, sni se zavedamo, da so njihovi starši dali svoja življenja za to, kar mi danes imamo. Prav zalo bi morale take sirote imeti prednost pri zaposlitvi in jih ne bi smeli obsojali na čakanic. Takega postopanja ne more opravičiti noben izgovor, ker je dolžan danes vsak človek na svojem položaju misliti s svojimi možgani in temu primerno ukrepati. Predlagati mora različne razmeram primerne spremembe, poslovanja, če to ne odgovarja času in razmeram, ne pa se birokratsko držati kol pijanec plota raznih navodil. i-seua o-' ~,ač"'ka ne morejo predvidevati. Palčič Alojz Zakaj tak®? Svojega edinega otroka imam na zdravljenju v piranski bolnici. Obiskovati ga smem seveda le določene dni oh določeni uri. Tako sem tudi preteklo nedeljo prispela z avtobusom iz Sečovelj, kjer bivam, in se Pretekli teden je bil v Kopru ustanovni - občni zbor Turistično-olepševalnega društva, ki se ga je razen predstavnikov gostinskih, turističnih in drugih zainteresiranih podjetij in ustanov, udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slove-nije Albert Jakopič. Preelsednik pripravljalnega odbora je uvodoma nakazal nekaj nujnih nalog, katere so naravnost zahtevale ustanovitev društva, ki bi skrbelo za olepšavo in ureelitev naših turističnih krajev. Za razvijajo-joči se turizem nimamo na razpolago dovolj hotelov, kopališč, stanovanj, sprehajališč in podobno. Naši parki, vrtovi in drevoredi kričijo po ureditvi in razsvetljavi. Tem-u poročilu je sledila razgibana razprava, v katero je posegel tudi tovariš Ka/limlai. Podčrtal je med drugim tudi gospodarsko plat turizma in omenil našo obalo oel Debelega rta elo Portoroža iil Sečovelj. aT skriva nakopičene turistične-, zgodovinske in druge lepote. Vsaka višinska točka ob tej obali bi morala bili turistična postojanka, kjer bi turisti - izletniki lahko dobili raznovrstna okrepčila. Kaj linij rečemo o zunanjem licu naših mest in vasi? Tu čakajo Turistično društvo velike naloge. Kako prijetno vpliva na tujca, če opazi ob prihodu v naše kraje kaj tipično našega, narodnega, takega kot so na primer nageljni na oknih kmečkih hiš v okolici Bohinjskega jezera, Tam je prav Turistično društvo znova poživelo čut do gojenja te okrasne rastline, ki je že izginjala z oken. Kje je kaj podobnega v Istri? In pravijo, da je Istra vrt!!! Kaiko daleč smo še oel tega, da bomo lahko rekli: Istrske vasi so lepe in privlačne tudi za tujce. Po razpravi je dr. Polič prebral in raztolmačil pravila Turistično- takoj napotila v 'bolnico. Do ure, dovoljene za obisk, je manjkalo še !i0 minut in jaz sem začela potrpežljivo in disciplinirano čakati, da preminejo in bom I mogla k svojemu otroku. V tem pa sla takoj za menoj prišli dve ženski,- ' ki jima je vratar samo prijazno pokimal — spustil, ju je o bolnico tričetrt ure prej, kot lo dovoljujejo predpisi o obiskovanju bolnikov. To f):veda ni bilo nikomur po godu — vsi smo bili nestrpni in v skrbeh za svojce, ki se zdravijo o bolnici, posebno pa je še mene kot mater edinega ptroka skrbela njegova usoda. Zalo sem vljudno vprašala vratarja lov. Grbca, kje in kako se lahko dobi dovoljenje za predčasni obisk bolnika, kar sla omcnicni ženi gotovo morali imeli. Vratar pa me le prezirljivo pogleda in odgovori: »To je moja stvar in vas nič ne briga!« Osuplo sem ga pogledala: »Kaj sem pa zagrešila? Saj ste vendar zato tu, da dajete ljudem pojasnila?!« sem hotela vedeti. »Če Že hočete vedeti, kje sta dobili dovoljenje, pa ju vprašajte kar sami!« mi je zabrusil. Še sem dejala, da ,tega ne morem, ker ne znam italijansko, nakar se mi je ponudil celo za. tolmača. Jaz pa nem le hotela vedeti, zakaj je spustil ženi naprej: ■In vendar morate vi vedeli, kakšno dovoljenje sta imeli in kje >'.a ga dobili, ko ste jih že tako brez premisleka spustili noter!« Tedaj pa se je razvnel in mi zabrusil: »Če bi \me vprašali drugače, bi vam. že odgovoril!« Ta odgovor me je še bolj presenetil. Vsa ogorčena sem ga vrtra-šala, če naj ga rmorda na kolenih zaprosim za to informacijo, pa mi je dejal, naj se kar naslednji dan obrnem na zdravnika, ko bo on tam, da »if hn nojasnil, kar bi rada vedela. Videlo se je, da se je zapletel in je zato hotel še za svoic malenkostno odgovornost prenesti na rame že itak preobremenjenega zdravnika. Čutim potrebo, da v takem rav-naniu vratarja i>iranske bolnica tov. Grbca izve tudi naša javmos'. kar bo morda notna"alo, da hn r.Uuden z obiskovalci, k> so v sroiih skrbeh in nesreči potrebni «minzne besede. Martinčič Amalija Ob ustanovitvi Tunstično-olepševakega društvi ¥ Kopru olepševalnega društva, ki so jih navzoči z .nekaterimi spremembami oelobrili. Pravila določajo v svojem šestem členu glavne naloge društva, ki so: Turistično-olepševalno društvo iniciativno podpira graditev in ureelitev turističnih naprav, aktivno so-eleluje pri olepševanju turističnih krajev, ureja in vzdržuje parke in sprehajališča, zaznamuje izletišča in poli, čuva naravne, zgodovinske, kulturne spomenike in spomenike i/ NOB svojega območja. Turistično olepševalno društvo nadalje sodeluje z organi ljudske oblasti pri delu za dvig turizma v kraju in na ob-močii društva, skrbi za turistično propagando kraja in v ta namen 'z-d; 4/. letake, pibspekte, prip ta vitja propagandne članke in publicira turistične zanimivosti. Zanimanje za turizem vzbuja društvo s kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvama, z izleti, razstavami, predavanji in tečaji. Nadalje sodeluje društvo pri sestavljanju urbanističnih načrtov in regulacij v interesu turizma in olepševanju turističnih krajev, daje pobudo za' gradnjo lu-rislinčih objektov, domov, izletišč in zavetišč, ter skrbi za njihovo gospodarsko izkoriščanje in upravljanje. Društvo ustanavlja lastna podjetja, koorelšnira delo z ostalimi turističnimi in drugimi društvi, skrbi za turistično-strokovno izbrazbo svojega članstva in uslužbencev turističnih objektov in končno skrbi za dvig množičnosti v turizmu, ter vzbuja pri delavcih, kmetih in med mladino ljubezen do prirodnih lepot in smisel za turizem. Član Turistično-olopševailnega društva je lahko vsak prebivalec, ki je dosegel 18. leto starosti. Mladina izpod 18 let je prav tako lahko član društva, če ima smisel in veselje do turističnega udejstvovanja in želi prispevali k dvigu turizma. IZOLA posesivo na zadružniki Airtfcončan.i smo se sloodtitobno odločili za komuno Koper in ne Dekani. O tem smo razpravljali na množičnem sestanku SZDL in ugotovili, da nas na Koper vežejo vse promelne poli; tam je bolnica, zdravnik, sodišče, trgovine. Tako lahko z eno potjo opravimo vrsto zadev. Pol v Koper pelje skozi čežarje in Pobege, kjer bodo imelj v bodoče še več poveza-re. Verjetno se bomo s temi vasmi zadružno še bolj povezali. Ljudska oblast nudi vsem tistim, ki so bili pod italijansko okupacijo prikrajšani za šolanje, učenje pisanja in čitanj.a možnor/.i, da odpravijo to zaostalost. Da bi bila ta skrb še bolj upoštevana, je o-krajni LO v Kopru odločil za vse njc-pismene obvezno obiskovanje tečajev za nepismene. Ugotavljamo pa, da se prav tisti, ki bi morali z veseljem sprejeti tako skrb, odtegujejo obisku tečajev za nep;sme-ne. V naši vasi je 16 nepismenih, tečaj pa obiskuje samo pet od teh. Ali želijo še nadalje ostati kot slepci, tak; kot jih je želela imeti prejšnja oblast?! Pred dobrim tednom je y Dekanih zače'a s poukom kmetijsko gospodarska šola. šolo bi moralo obiskovati 18 mladincev iz naše vasi, ob:sk,ujejo pa le po eden ali dva mladinca in mladinka dvakrat na teden. Mogoče- je vzrok oddal je-nost. Mladina pravi, da bi bilo Končno bomo tudi v Podgradu dob'li manjšj industrijski obrat — Stekleno galanterijo, ki bo, kot kaže, začela obratovati- koncem tega meseca. V začetku bo obrat zaposlil 60 delavcev, To število se bo postopoma zvečalo na 150 delavcev že v prihodnjem letu. Obrat bodo namestili v preurejenem poslopju bivšega sodišča. VSi potrebni stroji so že na mestu. prav, če bi oblast poskrbela, da bi bila šo!a kje bližje, na primer pri čežarjih-Pobegih. Gospodinjski tečaj, ki ga vodi tov. Ogr;nova, uspešno napreduje, Tečaj obiskujejo vse obvezne mladinke vsako nedeljo dopoldne. Rade bi, da bi bil tečaj še enkrat med tednom. Za opremo tečaja je šola dobila 100.000 din. S tem je šola na.bavila štedilnik in skoro ves ostali material. Mlanhke bi se rade učile tudi šivanja, če bi imele na razpolago šivalni stroj. Ob zaključku kuharskega tečaja bodo priredile razstavo in pokazale obiskova'cem, kaj vse so se naučile na tečaju. Vaščan KOPER .Svet za prosveto in kulturo okrajnega LO je v soboto razpravljal o strokovnem šolstvu. Med raznimi sklepi je sprejel dva posc-bno ■važna, ki sta: uvedba angleškega jezika v višje razrede srednjih šol in otvoritev vajenske šole trgovske stroke, šola bo v prostorih Tehnične srednje šole v Izoli, Imela bo tudi internat za 70 vajencev. V Izoli bodo gradili poslopje, v katerem bo prostora za okrog 160 vajencev. Ustanovili bodo šolo za vajence kovinske stroke. Sindikalni svet bo na predlog sveta za presvelo in kulturo pregledal stanje šol. Tajništvo okrajnega LO bo razposlalo podjetjem navodila ■za razpis dijaških štipendij, iki naj jih podjetja, določijo iz svojih dc-bičkov. Okrajnega zleta »Partizana«, ki bo kot sm0 že poročali 11. in 12. junija, se bo udeležilo okoli 9000 članov in 700 tekmovalcev raznih športnih panog. V Dolenji Košani ie vsaka Preteklo nedeljo je bil v Postojni ustanovni občni zbor Društva prijateljev mladine. O ciljih in nategah društva je govorila predsednica iniciativnega odbora Zora To-mič. V živahni razpravj so zborovali iznesli številne predloge in mnenja 0 tem, kako postav1 ti društvo v okvir življenja v mestu in mu dati pravo vsebino. Vsi, ki se še posebej ukvarjajo z vzgojo mladine, so občutili pomanjkanje nekega organa, ki bi zasledoval težnje mladce in pomagal pri reševanju njenih nalog. Odločno so navzoči poudarili, da je treba enkrat za vselej prenehati dosedanjo 'prakso kritiziranja mladine. Napakam in nepravilnostim je treba po:skati vzroke in poskrbeti mladini primerno zaposlitev. Zbor je sprejel predlog mladinske organizacije, da je treba v Postojni postaviti breza'koholno restavracijo za mladino. V tej naj bi se zbirala vajenska in d'jaška mladina, v času ko čaka po končanem pouku na vlak. Ta restavracija bi prišla zelo prav tudi čez poletje, ko obišče Postojno na tisoče tujcev. Nedvomno bodo pristojni organi storili vse, da se najde primeren prostor za restavracijo. Mladinska organizacija je dala tudi predlog, naj bi v program ki-nopredstav vnesli posebne vzgojne filme za mladino po znižanih cenah. Filme naj bi predvajali enkrat mesečno po določenem sporedu. Poostrit; pa je treba kontrolo . nad obiskom takih filmov, ki mlatimo sam0 kvarijo. Društvo bo vplivalo tudi pri vzgoji otrok in mladine v družinski celici. če je že v tej osnovi zgrešena vzgoja, tudi šola kasneje ne more popraviti kvarnih vplivov. Društvo bo pomagalo, pri sklicevanju roc."J beljakih sestanikov in s predavanji ter razgovori dajalo nasvete. Posebno skrb pa bo društveni odbor posvetil moralno o-groženi mladini, učencem v gospodarstvu in tistim, za katere se podjetja malo ali nič ne zrn majo, Vogrič Marija Dasiravno je poverjeniška mreža Prešernove družbe v postojnskem okraju razmeroma dobro razvita, ne poteka delo poverjenikov po vseh krajih enako ugodno. Nekje so rezultati presenetljivo lepi, drugod pa smo pričakovali večjih uspehov. Nekateri poverjeniki so res iznajdljivi, nalogo so vzeli resno ter si tudi napravili lasten program, kaj hočejo doseči in kako. Med temi gotovo prednjači Koša-na. Raze-n poverjenika ima vsaka izmed 14 vasi še svojega predstavnika PD. Vovariši so se zavzeli in dejali: »75% družin moramo pridobiti za PD!« Šli so na delo in prvi uspeli so imeli v Dolenji Košani, kjer je sedaj vsaka družina član Prešernove družbe. V sosednji vasi je podjetje, ki preko zvočnika objavlja razen navodil za delavce tudi dnevne vesti in med temi tudi stanje naročnikov PD. Med delavci so mnogi predstavniki PD, ki jih to vzpodbuja k še intenzivnejšemu delu in pravemu tekmovanju zti zbiranje naročnikov. Sicer pa moramo Košano sploh pohvaliti, kar se tiče prosvetnega dela. Medtem ko prejšnje leto skoro nihče ni vedel za knjižnico, ima ta danes 200 rednih čitateljev iz vrst delavcev in kmetov. Prav lepe uspehe imajo tudi diu-gje in to predvsem v krajih, kjer preteklo leto PD ni imela veliko "članstva. Tov. P. P. na Blokah je lansko leto nabral IS članov, letos pa je že do 10 februarja nabral 80 naročnikov. V Preslranku lansko lelo ni bilo članstva, letos pa jih je že preko 50, kar je zasluga tamkajšnjega šol. upravitelja. Prav tako se je dvignilo število članstva pri. Sv. Vidu, Cajnarjih, Knežaku in drugod. Zanimivo je, da povcitjeniško delo ni tako uspešno v večjih krajih (Postojni, Pivki, Rakeku, Loški dolini, Ccrknici in še kje drugje). Medtem ko je bila lansko leto Loška dolina na prvem mestu, so jo letos Bloke že močno prekosile. Najslabše je v tem .pogledu v Postojni, ki bi lahko sama dala najmanj 400 članov. Naši sindikati v podjetjih ia ustanovah bi k temu lahko mnogo pripomogli. Delo poverjenikov gotovo ni zme- esernove o raj laliko. Treba je prepričevati, dokazovati, predvsem pa sc je treba zavedati, da opravljamo resno prosvetno delo. V tem naj bi bili zgled tovariši iz Košane. Več odziva smo pričakovali tudi od naših podjetij v pogledu pokla-nijanja dobitkov. Doslej sc je odzvalo le podjetje Javor v Ilirski Bistrici, ki je poklonilo furnir za celo sobno opravo, in podjetje Brest v Cerknici, ki je prevzelo izdelavo. Do oprave manjka še precej in naša podjetja, ki so se odzvala še vsaki prošnji, gotovo niso rekla zadnjo besedo. Prav tako se okrajni odbor PD v Postojni obrača na vsa podjetja, ki so prejela okrožnico Glavnega odbora, ela prispevajo k tej kulturni akciji. Odbor mestnega muzeja v Idriji je pred dnevi povabil dr. Romana Savnika, direktorja instituta za raziskovanje Krasa, tla bi vedoželjnim poslušalcem govoril o zanimivostih našega podzemlja. Dr, Savnik je z zanimivim in lahko umljivim načinom pritegnil pozornost številnih poslušalcev. Govoril je o posebnostih kraških pojavov v bližnji okolici Idrije. Tak pojav je Vipavsko ali Divje jezero kako uro hoda od mesta v temni soteski reke Idrijce. Voda lega jezera bruha ob močnem deževju na dan v taki množini, da popolnoma napolni strugo Idrijco. Včasih ,pa voda v jezeru tako usahne, da njegovo kotlino liapolne voda Idrijce. Globoka jama je tudi v Koševniku pri Črnem vrhu. Pri odkrivanju notranjosti Postojnske jame lela 1818 je idrijski rudnik poslal na pomoč rudarje, ki so z razstrelivom širili pota in odstranjevali zapreke. Tisti Francoz, ki jc na zemljevidu kot prvi označil kraške jame s posebnim znakOm, je živel v Idriji. Za poslušalce je bilo novo, da je njihov rojak Štefan Lapajne, pravnik v Postojni, napisal prvo kroniko: »Zgodovina postojnske jame«, in ela je to edina knjiga, ki jc še danes dragocen vodnik raziskovalcem kraških jam. Predavatelj je nadalje prikazal poslušalcem splošne značilnosti kraškega podzemlja, ki je v svoji zu-najnosti tako pust. v notrajnosti 'pa skriva šc polno lepot. Na te lepote moramo biti ponosni, saj nam jih ■tujci, ki pridejo v naše kraje, naravnost zavidajo. Dr. Savnik je poslušalcem povedal, da bo konec avgusta prišla v Idrijo ekipa, jamarjev, ki bo skušala odkriti še ■nepoznane, sedaj skrite izvire in neznane jame. Pozval je idrijske gimnazijce, naj bi jih pri njihovih delili spremljali. Mladi pri- V nedeljo je bil v Kopru redni občni zbor Aero kluba. Ze sama udeležba na tem obenem zboru ■ nam dokazuje, da je na Koprskem veliko zanimanje za to vrsto športa. Posebno razveseljivo dejstvo je, da se te dejavnosti udeležuje v največjem številu mladina, kar je prišlo do izraza na občnem zboru. Po poročilu odbora Aero kluba so se člani pogovorili o posameznih vprašanjih njihove organizacije in njihovega dela. Ugotovili so, da je največja ovira za uspešen razvoj organizacije v tem, da nimajo prepo-■trebnega letališča. Sicer je to star problem in Aero klub ga je načel že pred tremi leti. Najprej so mislili urediti letališče pri Sečovljah, toela teren ni odgovarjal, zato so kasneje svoj sklep spremenili in izbrali primemo zemljišče pri Kopru. Čeprav je OLO že odobril potrebna sredstva, ni prišlo do gradnje, ker so predvideni teren namenili za gradnjo gospodarskih objektov. Sedaj nameravajo graditi letališče pod Senninskim hribom. Na nedeljskem občnem zboru so izvolili posebni odbor, ki bo pripravil vse potrebne načrte, tako da bodo lahko ■ začeli z gradnjami v bližnji prihodnosti. Iflll tV; SimSiSčfe: .. ...... :. tliMI ■ ' ...... ' ....... Pilil > i \ K . . R«1............ wm jŽfejfflP* ■ ■ • ^.»X'íkV__2_wJ_ti!'-i'- , Dutovlje rodoslovci so z veseljem sprejeli to povabilo. Marsikdo je pri predavanju natihem sklenil postati jamar, da bi tako pomagal odkrivati skrite podzemske lepote. Ob zaključku predavanja so poslušalci gledali zanimiv film: Lepote našega podzemlja, ki je prikazoval Cerkniško jezero, Škocijansko jamo, Rakovo dolino in Postojnsko jamo. M. M. * V Idriji imamo društvo upokojencev, ki šteje 1150 članov. Društvo je na kulturnem in drugih poljili eako aktivno, da se je uvrstilo meel najbolj aktivna društva mesta. Idrijski upokojenci imajo lastno poslopje s knjižnico in čitalnico, ki je zlasti v zimskih mesecih zelo obiskana. Upokojenci imajo na razpolago razen časopisov tudi šah in drage igre. V pritličju poslopja deluje gostinsko podjetje »Pod Gradom«, ki je zaradi zmernih cen in solidne postrežbe med Idrijčani zelo priljubljeno. Lani so upokojenci ustanovili svoj pevski zbor, ki z uspehom nastopa na raznih prireditvah. .. ¥ Vremah sla potrebna S tem se odpirajo Aero klubu nove možnosti dela. Razširil bo svoje delovanje tudi na praktično in strokovno vzgojo mladih letalcev, organiziral letalska tekmovanja in podobno ter na ta način doprinesel svoj delež k popularizaciji letalskega športa in vzgoji letaskega kadra. marjah je vedno več dobrih šahisiov Čeprav deluje Šahovsko elrušlvo Šmarje komaj eno leto, ima preko 50 članov, ki precej redno igrajo in so dosegli zadovoljive uspehe. Igrali so precej turnirjev, ki so pokazali moč društva. Mnogi so sodelovali na simultankah v Kopru, nekaj jih je igralo na mednarodnem tekmovanju moštev v Portorožu, en član pa nas je zastopal na prvenstvu koprskega okraja. Ob vsakem pomembnejšem prazniku smo organizirali brzo-tumir v počastitev tistega dne. Lep uspeli smo dosegli v dvoboju z Izolo, kjer smo zmagali 4:3, S koprskim dijaškim domom smo igrali neodločeno (5:5), medtem ko smo Marezige (s tem popravljamo napačno obvestilo v prejšnji številki) porazili z visokim rezultatom 12:3. Dogovarjali smo se tudi za srečanje z Dekani, Sečovljami, Portorožem (JLA), a do njih ni prišlo iz različnih vzrokov. Prav zato smo predlagali okrajnemu odboru šahovskih društev, da bi organizirali ligo društev, ker bi bila na ta način srečanja ob dovorjenem času obvozna in ne bi bilo potrebno toliko razgovorov kot sedaj. Delo društev bi ,se tako zelo poživilo, šahovska igra pa bi postala še bolj množična na podeželju in drugod. V okviru društva imamo pionirsko šahovsko šolo. Preko 18 pionirjev se jc naučilo v 3 mesecih igrati šah. Vodijo' jih dobri šaliisti, zato sistematično napredujejo. Mnogi so postali že boljši od starejših članov. Nekateri se že uvrščajo meel 20 naj-boliših. Sčasoma bo potrebno, da se bodo srečali z drugimi. Morda bo okrami odbor organiziral kakšno pionirsko telan o vanje, kar bi pionirje zelo pritegnilo. V Šmariah upamo, ela bomo (ob podpori okrajnega odbora, šmarske zadruge itd.) dosegli v bodoče še večje uspehe. ¡5 marean Pred leti so govorili, da bodo v Vremskem Britofu zgradili zadružni dom. Toda ostale so le govorice. Dan za dnem se bolj vsiljuje pereče vprašanje prostorov »Kmečke zadruge« OLO, matičnega urada in drugih ustanov in uradov. Kmečka zadruga ima sedaj prostore v stari italijanski kasarni. Ljudska milica pa si je zasilno uredila zgornje prostore. OLO in matični urad sta v nepi privatni hiši. Vremska mladina je precej razgibana, zlasli na kulturnem polju. Sedaj se učijo Desetega brata, a kaj pomaga ves trud in prizadevanje, ko pa nimajo dvorane. Piva leta po svobodi so bile prirejene proslave in skromne prireditve v nekem skednju. Kasneje pa v »dvorani« rudnika »Timav«. Tu je bil za silo narejen oder, Razbita okna in luknjasta streha je kaj žalosten pogled na »dvorano«. S ponovno otvoritvijo rudnika jo je prevzela uprava v svojo last. Tako smo ostali v Vre-rnah brez prostora. Razen tega bi bilo nujno potrebno popraviti šolsko poslopje. V majhni pritlični hiši, kjer je šola, sta le dve sobi. Pouk je le v eni učilnici in to po dva razreda skupaj. Vsak si lahho misli, kako težavno delo imajo učitelji v takih pogojih. Vremec Herpelje Delavsko prosvetno društvo »Svo-.boda« v Herpeljeh je v priznanje za uspešno delo v preteklem letu prejelo oel okrajne iprosvete Sežana denarno nagrado in diplomo. To je za člane društva velika vspodbuda, ela bodo odslej še z večjim veseljem sodelovali pri dviganju kulture v kraju. Na zadnji pevski vaji pa je članica društva prebrala vspodbudno pismo, ld ga je upravnemu odboru DPD »Svoboda« poslal tajnik Zveze DP.D »Svobod« Slovenije. V pismu je rečeno, da bo Zveza v vseh primerih pomagala našemu društvu. L. C. V petek popoldne je pošbio poslopje v Dutovljali zajel požar. Va-ščani in gasilci iz Sežane, Komna in Dutovelj so prihiteli na pomoč, ven-elar je vse njihovo prizadevanje elo-scglo le toliko, ela so stranke, ki so stanovale v isti hiši, komaj rešile opremo, kajti ogenj se je bliskovito širil. Vse križem so leteli papirji, opremo pa so metali kar skozi okna, ne glede ali se pokvari sili ostane celo. Kakor nalašč je bila ta dan silovita burja, ki je položaj še veliko poslabšala: Kljub prizadevanju vestnih gasilcev in vaščanov, se je požar razširili na gospodarsko poslopje, kjer je zgorelo vse seno -in les, ki jc bil tu shranjen za popravilo hiše. Škoda je ogromna, Domnevajo, ela je nastal požar zaradi kratkega stika ali pa iz dimnika. Kjer je bila pred dnevi lepo urejena stavba, danes molijo v zrak le še ožgani zidovi. B. So trenutki, ko povprečen glasbenik ali pa zgleden ljubitelj glasbene umetnosti izgubi ne le kontakt, marveč tudi smisel za vokalno - an-sambelsko izražanje in dojemanje. Zveni paradoksno, a je res: rednih koncertov, vokalnih in instrumentalnih, v Kopru sploh ne poznamo, nastopi domačega pevskega zbora pa na leto zasedejo en sam datum, kar je spričo normalnega in pametnega razvoja povsem razumljivo. Toda o tem kaj več ob zaključku. Na predvečer Praznika žena, v ponedeljek dne 7. marca, se jc koprskemu občinstvu, ki je tokrat do roba napolnilo gledališko dvorano, predstavil moški pevski zbor Delav-sko-prosvetnoga društva »Svoboda«, ki ga vodi prof. Vladimir Lovec. Ta ansambel v današnji sestavi ne deluje menda več kakor poldrugo leto, a ¡je s solidnim znanjem in zgledno intenzivnostjo zapel na tem večeru kar IS zborovskih skladb. Pevski zbor je treba ustvariti, treba ga ije leta in teta brusiti in oblikovati in kdor mish, da so za pevski zbor potrebni le dobri glasovi in hipna vnema, je optimist tiste vrste, ki ob slabih rezultatih vročekrvno zagotavlja, da so krive skladbe in skladatelji. Na Primorskem je veliko in vse preveč pevskih zborov, ki delujejo pač le še zaradi ■tega, ker je v domačem kraju pevska tradicija od leta tega in lega in ker skratka ne gre, da bi ne bilo pevskega zbora. Potlej pa ti in taki ansambli životarijo in ugašajo zaradi bolezni, 'ki ji v medicini pravimo: anemija. Na koncertu koprskega moškega pevskega zbora smo poslušali soliden in (brez tradicije!) uglašen vokalni ansambel z odličnim glasovnim materialom, čigar dosežki bodo v perspektivi umetnostnega dozorevanja in pod vodstvom današnjega dirigenta lahko predstavljali zborovsko reprezentanco primorskega kultur-no-prosvetnega predela. Predvsem: presenetljiva muzikal-nost pevcev, ki se je izražala v zanesljivi intonaciji. Potem: zvočna enotnost vseh štirih skupin. Pri tem naj opozorim na za drobec preslabo spodnjo, basovsko vrsto, ki je sicer po homogenem tonskem volumnu dovolj izrazita, le po zvočnosti neko-•likanj preslabotna. Morebiti bi majhna pregrupacija iz baritonov v base lahko izboljšala učinek. V tem po- •AVJ) gledu sta najbolj izraziti obe notranji skupini, drugi tenorji in basi, za nianso preostri pa pivi tenorji. Današnja dispozicija zbora .jc deloma narekovala tudi izbiro programa, ki je vseboval celih deset priredb koroških narodnih pesmi in nekaj drugih priredb in umetnih pesmi slovenskih in hrvatskih skladateljev. Lovčeva interpretacija je bila očiten rezultat logičnega razmišljanja in študija, kar je zlasti pomembno, če pomislimo, do kakšnih muzi-kalnih absurdov lahko pripelje improviziranje, preračunano na akord-ne efekte v fortissimih. Včasih terjajo tudi povsem nelogično napisana dela drugačno interpretacijo in značilen primer za tak postopek )e n. pr. Venturinijeva »Mi smo ubežniki«, ki — namesto da bi v smislu teksta začela, če že ne v molu, pa vsaj melodično primerneje —- uvaja malo manj kakor slavnostni p os to p. (Kot da bi bilo to, da smo ubežniki, res tako strašno veselo in triumfalno.) Sicer pa: koprski pevski zl>or bo verjetno pod tehtnim vodstvom Vladimira Lovca vsaj v regionalnem smislu izbojeval pravdo, Ici sega nazaj v čitalnico in sc njene posledice še danes krvavo vidne in priznane pri večini primorskih pevskih zborov. Če smo že pri repertoarju: vljudnost in simpatija do koroške narodne pesmi je gotovo pozitivna, toda če deset teli pesmi zavzema (pri osemnajstih pesmih) celokupen spored, se mi zdi le malce pretirano. Pri tem pa naj omenim, da so prav priredbe koroških narodnih najbolje zvenele. Od ostalih sem si zapomnil odlično izvedbo Tomčevih »Dolenjskih furmanov«, Mirkovo »Kolo«, razmeroma komplicirano kanonsko improvizacijo Žgančeve »Cin can cvrgudau«, Dcvovo »Dečva, to mi povej« (pri tem sem pomislil, da ima koprski moški zbor sijajno bodočnost, iker je piano resnično zvenel polno in — če hočete — celo čustveno) in še Devovo »Čej so tiste stazice...« Razvoja ni treba prehitevali, kajti zle posledice se pokažejo po navadi v tistem hipu, ko se ansambel pretehta v drugo izvajalsko fazo in posega v modernejši in - jasno - zahtevnejši repertoar. Koprski moški zbor je zaenkrat stabilen. Jaz bi ga najmanj tše eno leto držal blizu Renesansa je ena najmočnejših stihlih period v zgodovini umetnosti, ki je črpala svoje vzore v klasični antiki in tem predlogam v svojem oblikovanju dodajala nove forme v duhu svojega časa. Svoj neizbrisni pečat ni vtisnila lc stavbarstvu, slikarstvu in kiparstvu, marveč je s svojimi oblikovnimi elementi v smislu čim večje dekorativnosti prepojila tudi povsem uporabnostne predmete. Kot nekdaj v gotiki, tako je tudi v renesančni dobi pohištvo bistvena sestavina notranjščine bodisi profane bodisi kultne stavbe. V tej dobi pričenja nastajati nov tip komih klopi in pohištvene opreme javnih in privatnih zgradb. Dekorativni lementi, ki II y \ - • • . t -l t > v i „ < ■ : ■ ' .'.■■■..■.' ■ ■ . . i i -: mM.......m.. v •<">~:.„V';- v.".: :v fi liSIIS: ' ■ J yt mmä^msm^. 'f<\ *' 1 RENESANČNI STOL IZ 17. STOL. — MESTNI MUZEJ — PIRAN preprezajo posamezne kose pohištva, variirajo od skrajne preproste in čiste forme do največje pestrosti. Znani renesančni slikar Viktor Carpaccio (ca. 1455 do ca, 1525), Id je napravil mnogo slik tudi za naše kraje, podaja v svojih dveh znanih slikah »Sv. Hijeronim v svoji delavni sobi« (Benetke — S. Giorgio degli Schia-voni) in v »Sanjali sv. Uršule« (Galerija v Benetkah) veren prikaz renesančne notranjščine, kjer je posebno privlačna podkvasta oblika naslanjača. Pogosti so primeri, ko renesančni naslanjači prevzemajo arhitektonske elemente, ki so zlasti očitni v naslanjačevem hrbtišču. Se vse pogostejši so primeriti (stolov, kot jih hranita Okrajni muzej v Kopru in Mestni muzej v Piranu, kjer se arhitektonski element podreja bogati dekoraciji stiliziranih rastlinskih elementov, Stoli te vrste imajo raven gladek seelež, pogosto je ta scelež tudi vatiran in prevlečen z rdečim žametom ali usnjem z vtisnjenimi or-narnenti, hrbtno naslanjalo pa je sestavljeno iz ene ali iz elveh bogato rezljanih ploščic. Ornament sestavljajo navadno palmete in volutice. Na enak način in s podobnimi motivi ije okrašena tudi ploskev med prvima nogama. Tip takšnega renesančnega stola z naslonjalom za roke ali brez njega so pričeli uporab-' Ijatd sredi 1(5 stol. in je-proti koncu tega in v začetku naslednjega stoletja že povsem udomačen tueli v istrskih mestih. E. S. Pri reliefu Toneta Kralja »Tolminski punt«, ki smo ga objavili v 9. šte^v. našega časopisa dne 25, II., je pomotoma izpadla pripomba, ela je ta relief razstavljen v oddelku NOB Notranjskega muzeja v Postojni tonike, dorninante in subdominante. to se pravi blizu zborovskih pesmi na vertikalni bazi. V tem slučaju se bo dirigent: diplomatsko izognil preostremu prehodu v nov glasbeni svet in manever izpeljal brez ostrin in brez posledic. Še nekaj: DPD »Svoboda« iz Kopra -— to je praktično njen moški pevski zbor. Pri tej ugotovitvi ni treba biti preveč ozek, kar leli zla-' sti na ustanove, ki ta ansambel finančno vzdržujejo, kajti uspeh jc na dlani. In še beseda o koprskem ->kon-cerbiem življenju«: če so trije javni radijski koncerti poleg ponedeljkovega nastopa moškega zbora domače »Svobode« koncertno življenje«, potem naši kulturni faktorji, naj bo ta ali oni, nimajo pojma, kaj se pravi vsaj skromno koncertno življenje. Zanimivo: nihče nima denarja, začenši od Sveta za kulturo in prosveto pa vse do Glasbene šole in Radia. Ne vem, kako je s fon-eli, toda eno je gotovo: če imamo Gledališče lin Radio in Glasb,eno šolo, pa nam vendar ni elano, da bi tu in tam napolnili gleelališko dvorano ob simfoničnem ali komornem koncertu, potem tu nekaj ni v redu. Lirulič Milem r-iA cd) I Mi 3ž) «1 Islandska umetnost si s svojimi umetninami zasluženo utira pot v svetovno književnost. Po prevodih v slovenščino poznamo že nekatere islandske pisatelje, tako Gunnarsso-na, Svenssona, Gunehnundssona m zdaj še Laxnessa, za katerega pravijo, da je najsvetlejša islandska literarna zvezda. Nedvomno je Halldor Gudjonsson, Kiljan Lamess, najvidnejši sodobni islandski pisatelj. Svojo prvo knjigo je izdal, ko mu je bilo sedemnajst let. »Boni natturunnar« (Otrok narave), pozneje pa jih je izšlo še več, med katerimi so najvažnejše: Salka Valka. Samostojni ljudje, Islandski zvon, Atomska postaja, Gerpla (Junaki) in drama Srebrni mesec. Da je Laxness s svojim literarnim delom prestopil ozke meje svoje domovine, nam je dokaz, da so letos švedski akademiki premišljevali, ali bi podelili Nobelovo nagrado njemu ali He-mingwayu. Letos bo Halldor Laxness star 53 let. Njegov rojstni kraj in tudi bivališče je Reykjavik, na Islandiji, kjer živi okrog 130.000 ljudi, ki govorijo svoj jezik. Islandija je velik otok, za nas neznana, divja in romantična O važnem kultumo-političnem poslanstvu, ki ga ima Prešernova družba med našim ljudstvom, bi bilo skoraj odveč govoriti, če nas to ne bi prisililo dejstvo, da je vsesplošno zanimanje za to knjižno zbirko in pose>-ganje po nji še vse premalo razširjeno pri nas, v našem koprskem okraju. Vsaka slovenska družina bi morala biti reden član Prešernove družbe, če bi hoteli, da elosežemo namen, ki si ga je postavila ta naša prosvet-no-kulturna ustanova: da bi v vsako slovensko hišo prišla vsako leto dobra in zanimiva knjiga, ki bi našega človeka zabavala, poučevala in ga povedati ali pa celo napisati v slovenskem jeziku. Prešernova elružba ni samo važen činitelj v našem duhovnem življenju zato, ker nam s svojimi knjigami vsako lelo nudi za cenen denar obilo elobrega čtiva, temveč tudi zaraeli lega, ker nam širi in odpira pogled na našo družbeno problematiko. Marsikoga bo zanimalo, kako je s Prešernovo družbo v našem okraju. Leta 1953, ko je Prešernova družba zamenjala Prešernovo knjižnico, je bilo v koprskem okraju vsega 500 članov. V letu 195-1 je število članov naraslo na S22, kar je za nas še vedno premalo, če pomislimo, da so šibkejši okraji v Sloveniji daleč presegli to število. Letos bomo morah vsekakor povečati članstvo Prešernove družbe, da ne bomo tako hudo zaostajali za drugimi okraji. Predvsem bo treba razširiti p overjen iSko mrežo, tako da bo vsaka naša vas imela svojega poverjenika, ki bo nabiral nove člane. Lansko leto je bilo v našem okraju 15 poverjenikov, ki so bili več ali manj delavni. Med najboljšimi so bili poverjeniki v Kopru, Ravnah, Šmarjah, Kortah, Čežarjih, Maliji in Strunjanu. Dijaki gimnazije v Kopni in tov. prof, Suhadolnik so na primer nabrali 267 članov v Kopru in okeilici. Tov. Mušič Stojan v Čežarjih 49 članov in tov. Gojko-vič Avgust v Ravnem 46 članov. Slabo pa so se odrezali Dekani, ta naša največja vas, ki je lansko leto dala samo 23 članov Prešernovi družbi. Letošnja knjižna zbirka PD je z.o-pel tako srečno izbrana, da bo nudila za borih 300 din članarine pet dobrih in tehtnih knjig naših priznanih pisateljev, ki so po današnjih cenah vredne najmanj 800 dinarjev in ki ne bi smele manjkati v nobeni domači ter šolski knjižnici. M. P. dežela, kjer se sredi večnih ledenikov odpirajo velikanska vulkanska žrela, kjer se v morju mešajo mrzli in topli tokovi in jc zato tam obilo rib in še dežela, kjer je bila že v starih časih bogata kultura in književnost. Poznejši razvoj kulture in književnosti pa je zavrlo množično preseljevanje ljudstva, neugodni podnebni pogoji in končno tudi slabi sliki Islandije z ostalim svetom. Prvotna oblika islandske književnosti so bili stari napisi, vrezani v les, v kovinske plošče in v kamen. 2e izvirna islandska književnost pa so sreelnjeveške sage, ki so pustile v islandskem človeku neizbrisne sledove. Tudi preprost kmet pozna stare pesnitve in pripovedi in postave iz sag so mu blizu in domače. Tako tudi iz del sodobnih islandskih pisateljev veje dih trpke in fantastična romantike in nenavadnih • doživetij, čeprav imajo zelo razvit tudi čut 7,a resničnost Laxnnessov roman »Islandski zvon* posega v daljno preteklost, v 17. stoletje, v času islandske pobtične odvisnosti od Danske. Zvon, ki ga omenja pisatelj v romanu, »je visel na sprednji strani hiše postave in pravice na Thingvellirju. Nanj so zvonili med sodnimi zbori in pri usmrtitvah.« S tem je pisatelj že nakazal okvir, v katerem se zgoelba suče. Ena glavnih oseb v romanu je zbiralec starih rokopisov in kronik Amas (resnična osebnost Ami Magnusson). Lepa Snaefridur ga ljubi, toda tudi sovraži, kajti -Amas ljubi bolj kot njo knjižne starine in svoje rojake, Islanelce, ki bi jim rad pomagal. Od danskega kralja mu uspe dobiti pooblastilo, da izboljša islandsko sodstvo in stopi na prste tistim, ki izkoriščajo nevednost preprostega ljudstva in ga surovo kaznujejo. Toda s tem si Arnas nakoplje sovražnike na Danskem in doma, celo tisti, ki jim je hotel pomagati, ga zapustijo, kajti ljubše jim je, da ostane vse po starem. V zgodbo se neprestano vpletajo stare sage in njih junaki. Joa Hreggvidsson govori o teh junakih V Kopru je izšla prva številka revije za književnost in 'kulturo »BORI«, ki so nasledniki istoimenskega zbornika. Na uvodnem mestu beremo sestavek Ferruccia Jakomina »S starim imenom v novo dobo«. Prozo zastopajo Boris Pahor (odlomek iz romana), Saša Vuga in srednješolka Marica Močnikova. Meel izvirno poezijo najdemo veliko več imen, in sicer: Lija Pregelj, Janko Jerina, Vi-viana Trobec, Mirko Vedrinjak, Lojze Kante, Božo Leveč, Ferruccio Ja-komin, Sonja, Drago Hribar, Hum-bert Pribac, Marijan Brecelj. Prevodna poezija je zastopana z Bvronovi-imi »Stancami« v prevodu Janeza Menarta. Meel .Problemi in Polemiko najdemo dva prispevka: »Resnica o Kafki« Giovannija Ruggerija in »Odgovor na ,kritiko'« Srečka Vilhar-;ja. O gledališču piše Milan Lindič. Revijo zaključujejo ocene, krasijo pa jo umetniške reprodukcije Pilona, Pohlena in Pečariča. Pred kratkim je bila v Ljubljani premiera našega prvega in zelo uspelega omnibus-filma naše domače produkcije. Na sliki vidimo Julko Staričevo in Berta Sotlerja p filmu »Na valovih Mure« v režiji Igorja Pretnarja _ kot o starih znancih in se večkrat tudi ravna po njihovem zgleelu. Ar-nasu se tudi ne uresničijo sanje o samostojne>sii in svobodi Islandijo, kakor tudi ne o ljubljeni Snaefridur. Le Jon Hreggvidsson, pevosebljcnjc islandskega ljudstva, nazadnje le doseže svojo pravico in reši star», ■sivo glavo. Pisatelj pravi, da bodo Jonovo zgodbo .pripovedovali njegovi vnuki sinovom svojih sinov in tako se bo morda tudi Jon prielnižil postavam iz sag. Laxnesisov roman .»Islandski zvoa« je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani v le.pem prcve>du Jožeta Udoviča, Izšla je druga številka »NOVIH OBZORIJ«, Id jih izdaja Zveza mariborskih kulturnih delavcev. Uvo-eloma je Novela Andreja Hienga »Ož-bolt čuva otroka«. Prozo zastopa še Mirni Malenšek. Med originalno prozo srečamo Gustava Strnišo, Janeza Doklerja, Lojzeta Koresa in Viktorja Konjarja. Razne sestavke so prispevali Božidar Borko, Vladimir Pri-mic, Herbert Grihi, Marcel Sehnei-elcr — Jože Javoršok, in Bruno Hart-man. Prevod Tibula »Pesnik na vasi« je od Jožeta Šmita, Revijo zaključujejo ocene, poročila in zapiski. SAMO DO 10. APRILA JE ŠE CAS, DA SE VPIŠETE V ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUŽBE IN SI ZAGOTOVITE ZA ČLANARINO 300 DIN 5 KNJIG (ZA DOPLAČILO 50 DIN PA CELO 6) IN UDELEŽBO PRI VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, V KATEREM BO IZŽREBANIH VEC STO DOBITKOV MILIJONSKE VREDNOSTI Vse prijatelje, ki živijo onstran Matajurja in Stola, prav lepo pozdravljamo. 2ivimo kol bilka cb reki, ki hrumi in trga zemljo ob bregovih. 2e od VI. stoletja po našem štetju živimo tu rod za rodom, vendar smo ohranili naše navade in naš jezik. Ne povsod. Človeku je težko, ko to sliši. Pravico do govorjenja v s!u-veskem jeziku nam zagotavlja tudi državna postava. Težko je, če človek kaj takega doživi, kot je doživel popotnik, ki je imel opravke v dolini Tera. V neki vasi je postal prod gostilno in slišal skozi okno lepo dom.i-čo govorico. Ko je vstopil, so vsi gostje naenkrat umolknili in šele èez nekaj časa nadaljevali razgovor — v italijanščini! Popotnik je vprašal, zakaj tako, saj vendar ni nikjer zapisano, da so nekateri jeziki gosposki, drugi pa kmctski. Zakaj se torej sra-mujeijo govoriti v svojem jeziku. Vstal je star možakar in pritrdil; -Saj nas je res lahko sram « Še bolj zgovoren je drugi primer. Isti popotnik je v družbi domačih fantov korakal po glavni cesti za Šentpetrom Slovenov. Domačini so mu pripovedovali razne zanimivosti iz življenja, seveda v domačem jeziku. Na ovinku ceste srečajo dva orožnika 111 — čudno, fantje obmolknejo. Na vprašanje, zakaj, odgovorijo. da je slabo zanje v službi, da imajo sitnosti in da jim celo rečejo, da so »litini«, če jih slišijo govorili po domače. Nič kaj dobro ne gre s številom prebivalcev v Beneški Sloveniji. Ko pregledujemo statistiko o ljudskem štetju iz leta 1951 in jo primerjamo s štetjem leta 1921 dobimo, da se je v tridesetih letih število ljudi v 15 občinah, ki sestavljajo Beneško Slovenijo, znižalo za nad 5500 ljudi. Posebno občutno je padlo število prebivalcev v občinah Ahten, Brdo, Gorjani. Praprotno, Tajpana in Dreka. V občinah Gorjani in Dreka znaša ta padec c.no tretjino vsega prebivalstva, v občini Ahten pa eno četrtino. Kje so vzroki? Eden prvih je revščina, ki sili ljudi, da si iščejo kruha in zaslužka v tujini. Drugi pa je zaostalost v kmetijstvu. Tu bo treba začeti z novimi načini obdelovanja zemlje. Mogoče je eden prvih korakov k izboljšanju Zveza sadjarjev Nadiške doline, ki so jo ustanovili pred dobrim mesecem v Čedadu. V Zvezo se je vključilo več občin. Do sedaj so se kmetijski uradi bolj malo zanimali, da bi ljudem pojasnili, kako je treba skrbeti za sadno drevje, ela bi dajalo več in boljšega sadja. »Troštamo se, ela bo od sadâ naprej kaj buojšga,« pravijo. »Ne vjemo pa, kakšen bo uspeh, ker je predsednih Zveze en kolonel (en .polkovnik), ki ne vjemo, če se zastop na sadjarstvo. Povarh tega -J\raóLi motiv nje niti domačin. Buojš je bluo, de bi se na vodstvo Zveze sadjarjopolno-ma upepelili in uničili vse premoženje slavljcncev. To pa družine ni strlo in čeprav jih ju vojna razdelila ter sta starša morala iskati zavetja pod streho prijateljev, otroci pa so bili izpostavljeni noposredni nevarnosti vojne, so borbo srečno jareži-veli in svojo ljubljeno domačijo spet obnovili. Kot je bilo med vojno Božičevo shajališče partizanov, tako se še danes tam raeli snidejo in so |gostoljubno sprejeti vsi znanci in prijatelj!:. Kljub visoki starosti se oba slavljanca sama ukvarjata z delom na posestvu in le ob reelkih pri-ložnostili se zbere vsa družina —-domov pridejo pogledat tudi otroci in privedejo še svoje družine. Tako je bilo tudi sedaj, ko sta Zanut in Matilda slavila svoj veliki praznik. Srečna in zadovoljna sta sreeli otrok in vnukov v njihovem uspehu videla izpolnitev svojega življenjskega poslanstva. Najboljšim željam družine in elru-gili prijateljev se pridružujemo tudi mi in želimo slavljencema še mnogo let v sreči in zadovoljstvu! »I Sli RA « se je razplamtela projektorjev. Nobenega ne odpošljejo naprej, če pri preizkušnji ne pokaže vseh prcdpisanli kvalitet. Delovnemu kolektivu tega oddelka je -veliko na tc-rn, da bo še povečal in razširil sloves, ki ga je v svetu pridobil s svojimi izdelki »Iskra je razvila sistem projekcijskega aparata »Wide screen«, to je projektor, kot se uporablja za normalne lilme, loda predelan tako, ela projektira na zelo široko platno. To platno je zelo podobno platnu Cinemascope sistemu, Razlika je v tem, ela je Cinemascope sistem s plastičnim tonom, medtem ko je pri Wide screen sistemu normalni lem. Prednost Wide screen sistema pa je v tem, da sc- lahko uporablja vsak normalni film, medtem ko pri Cinemascope sistemu uporabljamo lahko samo specialne filme. Prva otvoritvena predstava bo v teku tc-ga meseca v kino Union v Ljubljani. Projekcijsko platno bo .široko 11 rn in visoko 6,50 m. Kabina je že preurejena in sedaj preurejajo tudi železno konstrukcijo za platno, ki bo ukrivljeno. Cinemascope sistem še razvijajo in še niso napravili poskusov. Verjetno boelo prve poskuse napravili v aprilu ali maju. »ISKRA« bo razvijala in usmerila svojo proizvodnjo v telefonijo. 2e sedaj izdelujejo poštne avtomatske telefonske centrale vseh velikosti, avtomatske hišne telefonske centrale, razne prenosnike in telefonske aparate. Čeprav ji' te proizvode začela izdelovati šele pred kratkim, je z njimi že pridobila tudi inozemski trg, predvsem v Turčiji in v Iranu, V izdelavi električnih števcev se je »ISKRA« uvrstila med vodilne evropske tovarne. Našo razvijajočo se avtomobilsko industrijo oskrbuje z vžigalnimi tuljavami, dinami, Regulatorji napetosti, zaganjati in podobnimi napravami. Za svoje delavce je »Iskra« zgradila dva velika stanovanjska bloka na Zlatem polju s 36 stanovanji in sedem blokov na Planini s 142 stanovanji, razen tega jia šc elva velika samska domova z 220 posteljami. Na zemljišču ob Savi za tovarno pa je zgradila 5 hiš s 17 družinskimi in .18 samskimi stanovanji. Vse to je tovarna zgradila v letih od 194S do 1951. V letih 1949/50 je zgradila tudi otroške jasli za 40 otrok in še industrijsko kovinarsko šolo, iz katere je izšlo veliko število mladih strokovnih delavcev. « Tovarno za elektrotehniko in lino mehaniko ISKRO - si m prvič obiskal pred petimi leti. Takrat so mi povedali, da je kinoprojektor, ki m) ga izdelali, vzbudil splošno pozornost na prvomajskih slavnostili v Beogradu. Povabili so me bili na veliko slavnosl, ko 'so najbolj zasluženim delavce m i'.ovarne delili odlikovan;:!. Ravnatelj tovarne je takrat poudaril, ela je zasluga delavcev, ela se je »ISKRA- razplamtela, Priznam, ela sem ta delovni kolektiv obiskal z nekakim spoštovali jem. ko sem slišal, da so lani izdelali že 1000 kinoprojektorjev in 100. telefonsko centralo. Tovarna je bila med okupacijo precej poškodovana. Nemci so nekdanjo tekstilno proizvodnjo preusmerili za vojaške ]50-trebe in izdelovali posebne elele za leíala. Po osvoboditvi je nastalo vprašanje, kako obnoviti tovarno in kaj naj bi tovarna izdelovala. Leta 1946 je štel delovni kr>lektiv okoli 300 delavcev. Kakšen je bil njihov elelovni m proizvodni program? Na to takrat niso dajali večje pozornosti. Glavno je bilo: začnimo z ele-lom, ,potem bo že razvoj pokazal, kako in kam naj usmerimo proizvoel-njo. Začeli so izdelovati stenske ure, ventile za avtomobilske zračnice, izolacijske cevi, ročne brusilne in vrtalne stroje, patentne ključavnice in šc druge izdelke. V osmih lelilí so izdelovali nad 430 raznovrstnih izdelkov. Danes je od večine teh ostal v tovarni le še spomin. Proizvodnjo so ustalili na 29-ih izdelkih, katere lahko vse proizvajajo serijsko. Povpraševanju in naročilom za kinoprojektorje ne morejo sjaroti zadostiti. Kinoprojektorje izvažajo v Turčijo. Avstrijo, Brazilijo, Sirijo in druge države. Do seelaj še niso prejeli iz inozemstva nobene reklamacije za izvožene izdelke. »ISKRA- ima cianeas svoje zastopstvo v Egiptu in v Turčiji, trgovine pa na Reki, v Zagrebu, v Beogradu in v Ljubljani. KOT V MRAVLJIŠČU Predsedniku sindikalnega odbora tovarišu Jožefu Benčiču sem izrazil željo, da bi si rad ogledal tovarno v polnem elelu. Koga ne bi zanimalo videti kolektiv 2400 delavcev. Sam se je ponudil za spremljevalca in že sva se podvizala po stopnicah v pritličje. Spotoma je še povedal, da vsi delavci delajo po normah. V velikanskih prostorih je živo kot v mravljišču. Desno in levo so veliki oddelki, kjer sedijo delavke in delavci zaverovani v svoje tlelo. V vseh prostorih je prijetno toplo. V slru-garskem, vrtalnem, brusilnem in drugih oddelkih so zaposlene same ženske, Naši kolesarji so z zadovoljstvom sprejeli lepo izdelane diname, ki jih »ISKRA« proizvaja serijsko. Prav tako izdeluje serijsko na tekočem traku lične telefonske aparate. Ustavil sem se v oeldelku za sestavljanje telefonskih aparatov. Tu ji' kakih 40 metrov dolg tekoči trak, ob katerem sedi 25 delavk. Posamezni tleli jhi-lujejo od delavke elo delavke. Vsaka opravi določeno elelo. Zadnja delavka vzame že sestavljen aparat in Kinoprojektorji čakajo na preizkušnjo ga jjoloži k elrugim v eloločeno omaro. Dnevno izgotovi.jo do 380 aparatov. Električne števce je tovarna začela izdelovati že leta 1950. Sedanji števci so najmodernejše izdelave, imajo odlične mehanične in električne lastnosti. Z njimi je »ISKRA« osvojila tržišče v Turčiji, kamor je prodala več tisoč kosov. Števci tovarne »ISKRA« pa so poznani tudi žc v Indoneziji, Iranu in Egiptu. Samo Jugoslavija potrebuje letno okrog 200.000 števcev. V zadnjih dveh oeldelkih izdelujejo in .montirajo električne centrale in kinoprojektorje. To tlelo zahteva veliko znanja in prakse, V prostoru, ki bi ga lahko primerjal železnim kletkam za orle v živalskem • vrtu. preizkušajo telefonske centrale. V oddelku za kinoprojektorje imajo prostor za preizkušnjo novih kino- Detajl iz produkcije i: tovarni »Iskrit« eleli, da bo za naprej težje »krotili delavce,-« kot so se radi izražali, zato so začeli misliti na premestitev tovarne nekam v Srbijo. Tam bi bili še našli jDoceni delovno silo. Vojna pa jim je preprečila njihove načrte. Zanimivo iz takratne stavke je še to, da so se vrhovi klera v Kranju pred delavci popolnoma razgalili, ker so zagovarjali lastnike. Precej delavcev je potem izgubilo zaupanje vanje in so po stavki izstopili iz njihove krščanske organizacije ter ustanovili svojo. Stavka je koristno vplivala na kasnejši razvoj osvobodilnega gibanja v tovarni. 2e leta 1941 .je bilo v oplemenjevalnici 70 odstotkov delavcev organiziranih, ela so zbirali denar in drugo za partizane. OD BOMBA2NE BALE DO OBLEKE Po kmečkih hišah na podeželju so ponekod še v rabi razčesalniki (gra-daši) za volno. Z njimi razčešejo in zrahljajo volno, da jo jnedice laže opreelojo. Iz preje pletejo potem nogavice, rokavice, maje in drugo zimsko obleko. V tovarni »Tiskanina« opravljajo to delo moderni stroji. V velikem prostoru ležijo na deli 250 •kilogramov težke bale bombaža, ki ga tovarna dobiva iz Grčije, Makedonije, Amerike in elrugih držav. Pni stroj, imenovan odpirač bal, opravlja elelo ročnih razčesahiikov — »gradašev«. Stroji so med seboj povezani z debelimi cevmi, v katerih piha zrak in odnaša razčesani bombaž iz stroja v stroj. Medtem ko vlakna tako »plavajo« po zraku, odpadajo smeti in druga nesnaga. V tem oddelku prepotuje bombaž kakih 40 metrov po ceveh. Zadnji stroj navija plast lepo očiščenih in za pre-denje pripravljenih vlaken na posebno vreteno. Ko je vreteno polno, ga stroj avtomatično vrže s tečajev in začne navijati drugo. V vsem oddelku je en sam delavec. (Konec prihodnjič) Kjer stenji elanes tekstilna tovarna »Tiskanina«, je leta 1928 še rasla trava in so kmetje orali in sejali. Tuji kapitalisti so kmalu zavohali ugoden teren. Zgradili so na hitro nekaj .poslopij in s Češkega pripeljali že obrabljene stroje. Delavstvo na Češkem je bilo takrat že visoko zavedno in ga niso mogli izkoriščati z nizkimi plačami. Pri nas pa je bilo dovolj delovne sile, ki so jo lahko poceni dobili. Tako so na račun nizkih delavskih plač lalvko šc vedno konkurirali z blagom na evropskem 'trgu, čeprav so imeli stare in že preživele stroje. Zavest delavstva pa se je hitro razvijala. 2c po nekaj letih je v tovarni prišlo do velike stavke, ki se je razširila tudi v druge tovarne ne samo -v Kranju, marveč j}0 vsej Sloveniji. Lastniki tovarne so bili poznani kot najhujši izkoriščevalci delavcev. V tovarni je veljal takrat 12-urni delavnik, plače pa su bile naravnost sramotne. Ko so elelavci razglasili stavko, so ostali kar v tovarni. Najbolj znane eksponente lastnikov' so vrgli skozi vrata. Stražili so skladišča in niso pustili odvažati blaga. Organizirali so zbiranje hrane pri kmetih, ki so stavko podpirali. Stavkovni odbor je pri lastnikih tovarne zahteval zvišanje plač, toda ni dosegel nobenega uspeha. Stavka jc trajala okoli pet tednov. Lastniki so spoznali, da delavci ne bodo popustili. zato so poklicali na pomoč žandarje in policijo. Okoli 400 žan-daijev in policajev so z vlakom ponoči pripeljali v Kranj. Vlak je pri-vozil z ugaslimi lučmi in se ustavil izven postaje. 2andarji in policaji so se natihoma približali tovarni, na Šmarjetni gori pa so postavili stroj-nično gnezdo. Stavkujoče delavce so napadli s solzilnimi bombami in pendreki. Stavka je bila takoj zatrta, vendar so delavci le slavili delno zmago, ker so prisilili lastnike, ela nekoliko zvišajo plače. Lastniki tovarne so uvi- i r MichaJ Rusinek: (Odlomek iz knjige: »Z barikade v dolino glada«.) g Michal Rusinek (izg. Rušinek) je živeči poljski g pisatelj. Rodil se je 1904 v delavski družini v Kra-| kowu. Spisal je več knjig (Burja na tlaku, Človek 1 pod slavolokom, Četa z divje livade, Poljska se pri-g čenja v Gdinji, Zemlja, v kateri se pretaka med, g Preden odpade listje). Aktivno je sodeloval v var-? savskem uporu, zato so ga Nemci odgnali v Maul-g hausen in ga vlačili še po drugih taboriščih, kjer jc i sklenil prijateljstvo z nekaterimi Jugoslovani. Po vr-1 uitvi je napisal eno najmočnejših poljskih knjig o = vojni »Z barikade v dolino glada«. Knjiga je tuz krši vavih doživljajev in spominov iz varšavskega upora, = nemških taborišč, osvoboditve in birokratskih proce-= dur ob vračanju iz taborišča v domovino. | Prvo izdajo (1946) te knjige so razgrabili v ne-1 kaj mesecih, nato sta izšli še dve izdaji» v pripravi 1 pa je bila (1948) četrta. Prevod je izšel v Rusiji, na g Nizozemskem in Hrvaškem. Otrok ni bilo v našem taborišču vse do današnjega | dne; bili so sami odrasli. Danes prihajajo prvi otroci. Rav- | nokar se odpirajo vrata, ki vodijo na Appelplatz1. Sneg sega i elo kolen. Nedaleč od vrat se dviga iz kotla za dizinfekcijn | zamazana para in vroč oblak zakriva nove prišlece, ki rav- | nokar stopajo skozi. 1 Došleci so skujšani in bedni, Peš so prišli iz Osvvieci- | raa, ki je sto šestdeset kilometrov daleč, vozili so se v 1 natrpanem vlaku kot v kotlu. Oblečeni so šc kar, le po- g časi in mukoma hodijo, kajti na nogah nosijo dolge kilo- g metre marša. I Namesto da bi ob pogledu na naše taborišče občutili g olajšanje, ld ga prinese konec klatenja, jim bo mračnost g padla na obraz. Starejši so .videli j^odobne pnzore že prva I leta Osviecima, taboriščni dvoletniki pa še ne. In to pri- g liaja prav sedaj, za zadnji koncc muk, za poslednje mesece. I Otroci iz Osvviecima j:>a stopajo, sto petdeset otrok | stopa v peteroredili, v podolgovatih jnogastih oblekah, v g s snegom prepojenih ogrinjalih, I Ko se ustavijo na Appelplatzu, majhni, ela sožejo es-' g esovcem komaj do kolen, ijih bo Arbeitsfiihrer2 vprašal: g — Kaj pa vi? 2idje? | — Ne, I — Poljaki. w | — Da. = Začudi se sam S vaba, ki je zdresiran v sleherni okrut- = ni zamisli, 1 — Zakaj pa sedite v taborišču? i — Zaradi upora. | — Aha! Ta ».Aha!« pove več kot kakršnekoli nepotrebne grož- | nje. Dovolj je ta neizmrmrana besedica, saj .potr.ja vzrok | aretacije. Upornike pošiljajo iz Mauthausena v Vemich- | tungslager3 v Melk ali v Ebensee4, v te skrite oaze do ee kraja nepopustljive okrutnosti. »Aha!« končuje razgovor. | Niso 2idje, toda z njimi morajo postopati kot z Židi. To = so uporniki. | Tej bedni povoiki .se ne moreš tako približati, toda g za vsako stvar se dobi kak način. Lahko vprašaš izza dre- = vesa: 1 — Ti, od kod pa si? 1 — Iz Osvviecima.5 — To vem. Ooda od kod, iz Varšave? = — Iz Starovke. ? Pogleda me pazljiveje, vpraša z očmi in reče: i — Daj mi cigareto! 1 Čudno je to in nekoč je pohujševalo. Deset let ima, s tika te in ta trenutek ne misli na kruh, pač pa na cigareto. | Nekoč je ,to pohujševalo, elanes izziva zaupanje, -ker i to je navaden odrasel suženj, več, pravi mož. Taki so škofi lTaj vsi; vsi sicer ne povprašujejo po cigaretah, toda vsi g stoje nepremično, urejeni v vrste brez kap na obritih gla-1 vah, kot oni starejši. Nihče od njih ne joče. >= To je v taborišču dan skrušenosti. Zvečer nc govorimo 1 o ničemer elrugem, kot o teh otrocih, ki so že zaprti v | prvem bloku. Stari sužnji bodo prišli zvečer pod okna, g povpraševali po svojih sinovih, ker morda ... g Nihče ne bo tu našel svojega. Vrnili se bodo žalostni | ali srečni in zopet bomo govorili o dečkih, ki bodo jutri, g ko bo pozvonilo za apel, prišli v Karloffelkomando,6 Se--g delu lx>do od jutri dalje v premrznjeni krompirnici, v le-| deni vodi, ki teče v žlebove nad koriti in ki jo je pobelil • g mraz; vanjo bodo morali ves dan metati krompir. Pa da | bi to že bilo za nas! Morda bi jim bilo laže, toda to bo | za esesovsko kuhinjo. Ta večer nihče v 'baraki ne spi. Sedimo v skupinah na | lesenih ležiščih in se pogovarjamo o dečkih iz Osvviecima. 7 Adam jih najbolje pozna. Videl je, ne te, pixlobne za | osvvieciskimi vrati, nad katerimi se je trdo režal patetičen | napis: »Arbeit macht frči.«7 | Bilo je to nekega dne in nekega meseca na prostoru | pred enaindvajsetim blokom. Privedli so bili in do golega | slekli petdeset takih dečkov iz Lublinskega oke^liša. Da bi nc opazili, na kaj čakajo, so jim Nemci bili dali | žogo in jih pustili, da so sc žogali pred blokom. V enain- | dvajsetem bloku je zdravnik iz Krankenhausa8 razvrščal fe- | nolovc in ciankalijeve injekcije. | Od časa do časa je prihajal ven in poklicali enega deč- | ka, ostali so se igrali z žogo, ki je letala v dolgih lokah. | (Nadaljevanje na 11. strani) p ' Appelplatz - prostor, kjer so taboriščnike poimen- | sko klicali. 1 :l Verniehhmgslager ~ taborišče uničenja, .smrti. = 2 Arbeitsfiihrer = dodeljevalec tlela, nadzornik. 1 Melke, Ebensee = koncentracijski taborišči; prvo v = današnji Zali. Avstriji, elnigo v Južni Nemčiji. 5 Taborišče na skrajnem jugu Poljske, v bivši Galiciji* | nedaleč od Krakova. i 6 Kartoffed-komande = baraka ob kuhinji, kjer so ta- g boriščiiiki pripravljali krompir, i 7 Delo dela človeka svoboelnega. •1 8 Krankenbau = bolnica, baraka za zdravniške ordi- = nacije v taborišču. zena EcL\n najbolj zanimivih, pa lueli najbolj zabavnih pogledov na otrokovo življenje je otrokovo pomanjkanje smisla za čas. Zaradi tega pojava so starši pogosto zmedeni in zaskrbljeni. N, pr. mati vpraša otroka, kd.ij bo pripravljen za obed, in otrok odvrne: »Drugo poletje,. Ali pa, če ga vpraša, kdaj bo imel rojstni dan, lahko pogreši in odgovori: »Prihodnji četrtek . Na vprašanje: »Koliko je ura?« se lahko zgodi, da bo odgovoril: Manjka dvainsedem-deset minut do pete ure. : Nekateri otroci začenjajo spoznavati vrednost izrazov, ki se nanašajo na čas, prej, drugi pozneje. Toda preden se na-uče pravilnih izrazov, opazimo pri njih druge znake, ki nam povedo, da otroci na eu ali drugi način le računajo s časom. Otrok more v svojem vsakdanjem urniku, ki ga sestavljajo obedi, počitki in kopanje, opazovati nekatere stvari. Nauči se razlikovati noč od dneva in ve, da mora, ko se vrne oče domov, prenehati 7. igro. Ko začne otrok hoditi v šolo, jx>-stane njegova opredelitev časa lvolj natančna. V otroški vrtec gre zjutraj ali popoldne. Ce opazuje uma kazalca, se zave, da ko ta dva prideta na določeno mesto, je čas, da odide 7. doma. Nauči se, da v nedeljo ne gre v šolo, odkrije, da imamo letne čase, obletnice, počitnice in mesece. Polagoma se privadi na delitev časa, kakrsmo smo sprejeli v Vprašanja: 1. Koliko let imaš? 2. Ali je jutro ali popoldne? S. Je dan ali noč? 4. Je zima ali poletje? 5. Kateri dan v tednu je? 6. Kateri dan v mesecu je? ,7. V katerem mesecu smo? i V katerem letu smo? 8. Kaj dlje traja: minuta ali ura? 10. Kaj dlje traja: teden ali dan? 11. Kaj dlje traja: mesec ali leto? 12 Katere so bile zadnjo počitnice. za 1. maj ali 29. november? 16 Povoj dneve v tednu po vrstnem redu? 14. Povej mesece v letu po vrstnem redu? 15. Koliko je ura? (če mu pokažeš urol) 16. Povejte nekaj, kar se je zgodilo že pred časom! Kdaj se jc egodilo? 17. Povejte nekaj, kar se je zgodilo pred kratkim! Kdaj se fr r.godilo? le tabele je jasno razvidno, da •trok, ko gre v šolo, že nekoliko potna čas. Ve, koliko je star, po/.na razliko med jutrom in popoldnevom, dnevom in nočjo, poletjem in zimo. Razumevati začenja trajanje raznih časovnih delov. Z nadaljnjo njegovo rastjo se veča tudi zmožnost za odgovore na ta vprašanja. Ko pride v Doa kostimu pri/i je iz »tweeda><, jopica ima prikrojen ovratnik, ob vtraneh a strojnimi šivi vložka, rokava 7/H, krilo ozko z, zalikano gubo zadaj; drugi kostim je s podolžno razdeljenimi sprednjimi in zadnjimi deli ter dvovrstnimi gumbi. Krilo je vzko iti zadaj razširjeno z globoko gubo našem civiliziranem svetu. Razume, da sta očka in mamica starejša red rojstvom ljudi, ki jih ona dva poznata. Starši, ki opazujejo stopnjevano razvijanje smisla za čas pri svojem otroku, bi včasih lo razvijanje radi primerjali 7. razvojem ostalih otrok. To lahko store, če se poslužijo sedemnajstih vprašanj na tabeli, ki jo objavljamo. Tako lahko pridejo do točne predstave o napredku svojih otrok, če primerjajo njihove odgovore z odgovori drugih -100 otrok. Namen te razporeditve je samo ta, da dobe vsaj neke pojme o otrokovem napredovanju. Toda niti malo se ne smemo začuditi, če je otrok v nekaterih odgovorih pod povprečjem. V drugih 1k> lahko ostale veliko nadkrilil. So pač to stvari, ki si jih bo p roj ali slej osvojil. Opomba. Tabela prikazuje odgovore na gornja vprašanja otrok otroškega vrtca (DID) in prvih ireh razredov osnovne Šole. Kjer so več kot trije XXX, je več kot tri četrtine tistega razreda odgovorilo na vprašanja: kjer sta le dva XX. je pravilno odgovorilo več kot polovieo otrok: kjer jo le en X, tam je odgovorila le ena četrtina. Kjer pa je prostor prazen, ni odgovorila :iili ena četrtina, marveč le nekaj posameznikov. DID XXX XXX XXX XXX XX XXX XX I. raz.r. XXX XXX XXX XXX XX X X XXX XXX XX 2. razr. XXX XXX XXX XXX XXX XX XX XXX XXX XXX XXX 3. iazr. XXX XXX XXX XXX XXX XX XXX XXX XXX XXX XXX X XX XXX XXX XX XXX XXX XX XX XX XX XXX xx xxx xxx tretji razred, lahko že na vse točno odgovori. Tri izjeme ostanejo še vedno: poznavanje dneva v mesecu, mesecev po vrstnem redu in določitev ure. Odgovori na zadnji dve vprašanji v tabeli so kaj zanimivi. Ko otrok odgovarja na ti dve vprašanji, ima vedno pred očmi resnične dogodke, delno ali docela izmišljene, in jih lahko točno postavi v čas ali pa si z lastilo domišljijo izmisli dobo, v kateri so se dogodki — po njegovi trdni uverjenosti — zgodili. Sledi nekaj takih odgovorov. Vprašanje: »Povejte nekaj, kar se je zgodilo že preti časom? ; Odgovor: »Ze dolgo so vsi umrli.- ali »Požar pri nas doma je izbruhnil drugo poletje,« ali -Krištof Kolumb se je rodil 900 let od tega, ali »Leta 1938, ker se j.-tistega leta rodil moj oče.« Jasno je, da so vsi ti odgovori zgrešeni. Krištof Kolub se je rodil pred davnim časom, toda jasno je, da otrok no more imeti predstave o dobi, ko se je to zgodilo. Lahko smatr;imo leto 1938 kot zelo oddaljen ali zelo bližen čas, vendar ocenitev časa s tem odgovorom ni točna, v kolikor otrok ima občutek za čas, ki je pretekel od rojstva njegovega očeta. Požar je otrok postavil ex-lo v bodoči čas. To, kar starše najbolj skrbi, je dejstvo, ela otroci ne morojo pove-dati, koliko je ura. Res je prijetno, če otroci znajo povedati, katero uro kažeta urna kazalca, vendar tudi eo bi tega iie1 vedeli, se moramo potolažiti, da jih l m j te> ob pravem času naučila šola. Obravnavana skupina otrok je pokazala, da ne poznajo ure vse do tretjega razreda. Najtežje med vsemi vprašanji se zdi, da je naštevanje imen mesecev po vrstnem redu. Tu ponejvno opozarjamo. naj starši nikar ne sililo jih otrok, ela jih tega nauče pred časom, kaiti prej ah slej se jih bodo le: naučili. Nekateri otroei znajo imena mesecev v letu prej ko drugi. Med iz-prašaniini pa je samo ena četrtina na to vprašanje odgovorila točno. Na splošno se otroci nauče začetek vsake serije (skupine itd), zamenjavajo pa proti koncu. Mnogi otroci poznajo mesece do septembra, nato pogrešijo. Ta vprašanja naj služijo staršem kot vodilo za način razvoja otrok. Ne' smejo služiti v vzgojne namene, kajti dajeio samo ielojo o razvoju smisla (občutka) za čas, ki se pojavlja pri otrocih. (K. C. Friedinann, vzelo iz »Parents Ma"azine, marec 19-15) 8. marca Po vsej naši državi so slavnostno proslavili mednarodni Dan žena, S. marec. V Beogradu je bila na preel-večer praznika svečana akademija na Kolarčevi univerzi, ki se je je udeležil tudi maršal Tito s soprogo Jovanko. Slavnostne akademije: in predavanja so bila na preelvečer praznika v večini naših večjih ,'n manjših krajev, na dan samega praznika pa proslave v okviru ženskih d niš tov in delovnih kolektivov. Posebno uspele proslave so bile v de-Iovnih kolektivih, kjer je zaposlenih veliko žena. Za njihovo pogostitev piskotna rulada 4 rumenjaki, 125 g sladkorja, sok in lupin ca 1 < limone, 125 g moke, sneg iz beljakov, 1 zvrhana žlička pecilnega praška, maščoba za pekač, marmelada, sladkor za potre sanje. Sladkor, rumenjake in limonin sok mešamo pol ure, da vse sku paj penasto naraste, nat0 pa te >x i M minersko moder plašč z zlatimi gund/i rokavi so vSili globoko pod ramo. zgornji žepi so samo nakazani mu mešanju narahlo primešamo presojamo moko, pomešamo s prostranim pecilnim praškom in sneg iz beljakov. MEDENI KEKSI 40 dkg moke, -1 elkg surovega masla, 8 dkg sladkorja', dve žlici medu (ali 10 dkg), 1 jajce, 4 žlice mrzlega mleka, ščepec cimeta, limonine lupinice, '/s dkg jedilne sode. Moko denemo v skledo, dodamo limonine lupinice, jedilno sodo in cimet. Nato raztopim0 v lončku med, maslo in sladkor. Vse zlije-mo na moko, dodamo jajce. Za-mesimo testo, razvaljamo, razrežemo v razne oblike ter spečemo v vroči pečici. kako zavijemo phkotno rulado? Piškoino testo enakomerno na-liiažemo na namazan pekač. Plast ne sme biti predebela, ker se sicer pečeno testo težko lepo zavije. Ko pečemo, moramo paziti, da Se robovi preveč ne zapečejo, sicer se lomijo, ko rulado zavijamo. Pečeno ploščo previdno zvrnemo na čist prtič, ki smo ga prej namočili v mrzli vod; in ga kar se da dobro oželi. Pečeno testo zavijemo s prt ¡čem vred. Cez nekaj časa mlado razvijemo, j0 na-mažemo s poljubnim nadevom in ponovno zavijemo. Zavijemo jo še v pergamentni papir in jo shranimo v suhi in hladni shrambi. Ce je postalo pečeno testo v prtiču premehko, ga denemo zavitega v porgament še za nekaj minut v teplo peč'co, da se usuši. Pečica naj bo odprta, da sopara lahko odhaja. Rulada, namazana s pre-redko marmelado, se hitro pokvari, pa tudi po izgledu ni vabljiva, ker tekočina premoči testo. ZbmVNIŠKI KOTIČEK Kakšna bolezen so ,,HILUSI'? Pri šolskem pregledu «o rekli otroku, da ima »liilusc«? Kaj to pomeni? Najl>olj pogosto to pomenu, da obstaja tuberkulozno obolenje bronhialnih ali hilusnih žlez ali ovoja, ki obdaja pljuča do samih liilusov. Zelo redek je primer, da je obolenje organa v pljučnih hi-liLsih netuberkulozno. Ce obolenje ni in jetieui poeliagi, hitro mine, tako da ga navaelno niti ne opazimo. »HiliLsiu pa so dolgotrajno obolenje, ki ga je- treba skrbno zdraviti, ker je to tuberkuloza hilusnih žlez. V začetku jo l.iliko hitro pozdravimo. v nekaj mesecih, pozneje pa traja zdravi jem je- tudi dve in več let. Ce olmlenju liilusov ne posvečamo dovolj jxrzornosti. se navaelno zgodi, ela lx>lezen počasi tli in sr* .pozneje, eez več hi, nenadoma razvije v težko ¡11 neozdravljivo je-tiko. Zalo morajo starši, če zvedo, ela ima otrok »hilusc -. takoj poiskati zdravniški nasvet in stalno kontrolirati stanje bolezni. Le tako jo bodo ozdravili in pomagali svojemu otroku. Zrlo bi pogrešili, če bi te prepustili upiiniii. ela se boelo »hilusi« že pozdravili sami oel sebe. V na-iprei ne moremo nikoli z. gotovostjo trditi, kakšen ho potek bolezni, karti nikoli tudi ne moremo z gotovostjo ved' ti. kolika je otrokova odooma moč. Seveda je naša nalo-I'." -.. !j pomagamo. Zelo pogosti so primeri, ela se pri otroku zaraeli njegovo neodpomeisti iz lažjega tuberkuloznega obolenja razvije smrtonosna milijarna tuberkuloza ali pa tuberkulozno vnetje možganskih open. Med tistim majhnim številom lažjih bolezenskih primerov, ki se pozdravijo sami oel sebe, in med tisto sorazmerno tudi majhnim številom smrtonosnih oblik obolenja, je ogromno primerov navadnega in najbolj pogostega obolenja, ko morajo skupaj sodelovati in intervenirati starši, zdravnik in sam otrok. Kaj je' za lo potrebno? V začetku mirovanje v postelji, pozneje pa, ko lahko o t rek že vstaja, še vedno veliko počitka. Potreben je čist in svež zrak (poelnevi in ponoči), mnogo bivanja zunaj na zraku, obilna, zdrava in močna hrana. Potrebni so vitamini, posebno A in B (ribje olje), poleg zdravil, ki jih predpiše zelravnik. lu eno opozorilo staršem: naj vas ne zavede vroiinsko stanje. Otroci imajo v začetku vročino (visoko. srednjo in nizke»), potem se vročina postopeima izgublja in po elveh ali treh ted ni h popolnoma izgine. Toda lei še ne pomeni, ela je tuberkulozne) oboli nje ozdravljeno. Zdraviti ga moramo Še naprei z. istimi zdravili. Otroci nimajo nikoli dolgotrajnih vročinskih obeilenj in le-tej nastopijo Je v primeru komplikacij, če obolijo tudi drugi organi. ymm-rwm -. .Stf^i^ :r ; v- ••'-• >Wm f""*l "S -v«» - - r- 1'v-. rt,-:'-^', : m* m 1 '¡éú > m in obdarovanje so prispevala pod-jetja in sindikalne podružnice, moški delovni tovariši pa so jim pripravili kratko slavje. Ljuelski odbori in Zveze borcev so priredile svečane sprejeme bivših bork in aktivistk ter mater in žena padlih borcev. V uvodnih govorih o pomenu mednarodnega ženskega praznika, ki ga praznujejo svobodomiselne žene že od leta 1910 dalje, so govornice poudarile vlogo naše žene v borbi za ženske pravice, za našo svobodo v času narodnex>svobodilnc vojne in sedanjo lx)rl>o za izgradnjo in socialistično ureditev. V Kopru je bil na predvečer praznika vokalni koncert moškega pov-ske-ga zbora »Svoboda . S. marca popoldne pa slavnostni spre-jem, ki ga je zaslužnim ženam priredil Mestni ljudski e>dhe>r. Po sprejemu je bila zakuska. Svečane proslave so bile fcudi v Portorožu, Piranu in zlasti v Izoli, kjer je zaposlene veliko ženske delovne sile v ribji industriji. V Solkanu je priredilo prosvetno društvo zelo uspelo akademijo, v Novi Gorici pa je bil svečan sprejem in pogostitev bivših bork in aktivistk. Prav lak sprejem so priredili tudi v Vipavi v Domu JLA. V vseh krajih Slovenskega Pri-inorja in Istre so se tako elostojno exldolžili tradicionalni proslavi 8. PECIVO BREZ JAJC 60 dkg moke, 20 dkg margarine, 15 dkg sladkorja, >/« litra mleka, 2 dkg kvasa. Margarino zdrobimo med moko. Mleko pa malo segrejemo in postavimo vanj kvas. V vzhajan kvas zamešamo še sladkor in iz vsega zamesimo testo. Testo naj počiva na hladnem Va ure. Nato ga razvaljamo za '/a cm debelo in izrežemo kekse ter jih spečemo. Pi čene povaljamo lahko še v sladkorju. • Duh p0 ribah odpravimo z pribora, če ga drgnemo z vkuMiim peskeim. i ,.# - K K) Doc obleki iz mehkega volnenega blaga zii pomlad Poide zmagal na mednarodnih skakalnih tekmah ¥ Ljubljani Snežna odejo, ¡ki je pokrila v zadnjih dneh skoraj vso našo državo, ni ovirala samo cestnega in železniškega prometa, ampak tudi smučarske prireditve. Mnogi sc bodo temu nasmejali, toda ¡je gola resnica. Saj so v nedeljo morali v Planici odpovedati mednarodne ska-jkalne tekme za pokal Kongsberg le zaradi obilnega snega. To prireditev bi pa le težko pogrešali, tako so se požrtvovalni organizatorji takoj zna-eli, prenesli so tekme iz Planice na novo skakalnico v Ljubljani. V ponedeljek sc je ob vznožju skakalnico zbralo kar 20.000 Ljubljančanov, od drugod namreč niso mogli priti zaradi neprehodnih cest. Z velikim navdušenjem so gledalci pozdravili veliko mednarodno zmago našega skakalca Janeza Polde, ki •je v zelo ostri konkurenci zasedel prvo mesto. Za dve točki smo izgubili prvo mesto v ekipnem plas-Lrnu, kjer so nas prehiteli Avstrijci. Zmaga Polde je velik uspeh naše skakalne šole. Pol da sam pa je ponovno potrdil svojo vrednost. Skočil je 56 metrov. Od ostalih Jugoslovanov sta zadovoljila le Rogelj in Zidar, medtem ko so ostali drugi izpod svojih možnosti. Med inozem- Decek brez spomenika {Nadaljevanje s 7. strani) Nek oscmletnik ni lovil žoge. Stal je pred barako in čakal, da pride vrsta nanj. Vedel je, kaj ga čaka, ni pa vedel še, kako izgleda soba, stol za operacije in instrumenti, ni vedel, da ga bodo potem vlekli za noge v pralnico, kjer so že ležali oni drugi, ki so se še pred trenutki iškantarjev«. Vse je bilo lepo spodobno in noben greh se ni delal, kljub temu pa se je gospod župnik neznansko razsrdil na vse udeležence, Določil je namreč prav ob istem času — gotovo zato, da bi svoje ovčice odvrnil od pregrešnega plesanja in objemanja — pevske vaje svojega korskega zbora, na katere pa so mladi pevci in pevke ob splošnem pustnem veselju in rajanju popolnoma pozabili. V onemoglem besu je stiskal pesti in škripal z zobmi ter obljubljal priklicali vsem na glavo bežje maščevanje. Posebno jo bil hud na svoje cerlcvane pevke, ker so se upalo spozabiti tako daleč, da so rajši šle na pregrešni ples, ki ga je sam hudič iznašel, kot pa na bogu in njemu dopadljive pevske vaje. In se je naš župnik poš.ieno pripravil na pridigo za naslednjo nedeljo — ali pa morda tudi ne, kdo ve» saJ skoraj ni mogoče verjeti, da je zavestno metal med ljudi v cerkvi tisto, kar jim je s priž-nice vpil. Uporabil je vso svojo avtoriteto, ki jo je vatikanska cerkvena bratovščina znala skozi stoletja pridobiti svojim nameščencem, in je na nesrečne Sebrelje bruhal ogenj in žveplo s prižnice, »Mar ste že pozabili, kako je bilo pred desetimi, leti? Privoščim vam zaradi vaše brezbožnosti, da bi se tisto in še bolj težko ponovilo«, je grmel in pri tem mislil na naci-faši-belcgardiste, k^ so tedaj do tal pošgali in porušili Sebrelje. Po vsem tem bi bilo tudi danes skrbnemu pastirju najbrž prav, če bi lahko imel pri roki kakšen podoben instrument, s katerim bi stra-liovai svoje nepokorne ovčice. Gospod župnik pa je še drugače kaznoval svoje nepokorne ovčice. Popoldne je pri nauku vse tiste, ki ¡so bili na plesu in niso prišli na cerkvene pevske vaje, z glasom grmečega maščevalca spodil iz cerkve jim obenem zagrozil, da za bližnjo veliko noč ne bodo smeli k obhajilu, ker jim prav gotovo ne bo dal spovednih listkov. Na vse načine jim je grozil z večnim pogubljenjem — vendar pa je možak šel lo malo preveč daleč ¡n je preveč nategnit strune. Prestrašil je morda nekaj starih mamic, -ki so potem zganjale sitnost doma, sicer pa se je ves zaletenj manever obrni! proti njemu samemu. »Kaj pa vendar misli«, so se .kregala dekleta, »pa ne bomo več hodile pet na kor, bomo videli, kdo bo potem na izgubi!«. Morda se bo požigpv željnemu krvoločnemu glavarju šebreljskega farovža končno le posvetilo, da so dnevi inkvizicije pri nas za vselej minili in bi ga podobne nič kaj pobožne želje, kot jih je izrazil ¡Sebreljčanom s pr.žaiice ob tej priložnosti, lahko precej drago stale. Jaz sem šebreljskih mladincev kar vCsol, da so se vendar postavili na svoje noge in s svojo pametjo premslili stvar ter jih zato, kot tudi vas vs® druge, do prihodnjič najlepše pozdravljam! Vač Vane coat. — O.: And did you get that new coat in Ireland? M. : No, I gat it in London. — O. : Whet's in your pockets, Mr. Martin? — M. : My cigarettes are in. this pocket and my papers are in this pocket. — O. : Thank you, Mr. Martin. Your train is in the station now. M. : Thank you. Good morning. — O.: Good morning. — VAJE. — Delajte vprašanja, -ki jih začenjajte z besedo what. Zgled: That is the table. — What is that? — That is the table. That is a book on that table. — This is a ■that table. — Tom is putting his book on that table. — Tom put his bokk on that table. — This is a cigarette. — That is a paper. — My name is Mr. Green. RM S3 m SWPER NEDELJA, 13. 3: 8.15 Vesele narodne pesmi za nedeljsko jutro, 8.40 za naše kmetovalce, 9.00 30' zabavnih melodij, 90.30 Tekmovanje šolskih kolektivov ob 10. obletnici osvoboditve, — Cerkno, 13.45 Glasba po željah, 15.00 ,Mikrofon je vaš! Nagradno tekmovanje primorskih prosvetnih društev in »Svobod« ob 10. obletnioi osvoboditve, 16.00 Promenadni koncert, 16.30 Izbrano cvetje z domače grede, 19,15 Veseli ritmi, 21.00 Melodije iz operet, 21.30 Glasbeni mozaik 22.00 Plesna glasba. PONEDELJEK, 14. 3.: 14.00 Od melodije do melodije, 14.40 Domač» zvoki: 15.00 Čistimo svoj jezik, 15.10 V ritmu z ljubljanskim orkestrom, poje Ivo Robič, 15.35 Operetni zvoki, 16.00 Šport doma in po svetu, 16.10 Castelnuovo - Tedesco: Koncert za kitaro .in orkester, 16.30 Naš tedenski skladatelj in njegov glasbeni portret: R. Wagner in Pariz, 19.15 V ritmu z velikimi orkestri, 20.15 V svetu sevdaha, 20.30 Ravijske melodije, 21,05 Nočni orkestralni koncert, 22.00 Plesna glas-glasba, TOREK, 15. 3.: 11.00 Šolska ura; Ura, ki je obstala, 14.00 Od melodije do melodije, 14.40 Domači zvoki: Polke, valčki in mazurke v narodnem ritmu. Igra vaški oktet in veseli godci, 15.00 S .knjižne police, 15,20 10' s triom Kampič, 15.30 Ali veš, kaj jo to? Pisan spored glasbenih ugank, 16.00 Angleščina, 16.15 Za vsakogar nekaj, 19.15 Harmonika v ritmu, 20.15 Improvizacija za klavir, 20.30 A. Ponchielh: »La Gioconda«, opera v štirih dejanjih, III. in IV. dejanje, 22.00 Plesna glasba. SREDA 16. 3. 14.00 Od melodije do melodije. 14.40 Domači zvoki-15.00 Kulturno življenje na Primorskem, 15.15 Improvizacije na klavirju izvaja B. Lesjak, 15.30 Glasbena kronika doma in po svetu, 15.40 Valčki J. Brahmsa, 16.00 Zdravstveno predavanje, 16.10 Za vsakogar nekaj, 19.15 Vesele melodije, 20.15 Rukoveti S. Mokranjca, iiu.-iO Nabavne melodije in ritmi, 21.05 Nočna ura komorne glasbe, 22.00 Plesna glasba. ČETRTEK, .17. 3,: 14.00 Od melodije do melodije, 14.40 Domači zvoki: Narodne pesmi ob spremljavi orkestra pojo mariborski pcvci, 15.00 Morja široka cesta, 15.15 Revija in opereta, 15.40 Uverture iz znanih oper, 16.00 Radijska univerza, 16.10 Za vsakogar nekaj, 19.15 15' Straussovih Valčkov, 20.45 V plesnem ritmu, 21.05 Nočni operni • koncert, 22.00 Plesna glasba. PETEK, IS. 3.: 11.00 Dopoldanski orkestralni koncert, 13.45 Glasba po željah, 14,40 Domači zvoki, 15.00 Kulturno pismo, 15.10 Za ples in razvedrilo, 16.00 Tečaj angleščine, 16.15 Za vsakogar nekaj, 19.16 Ope- . reine melodije, 20.15 Zabavni ritmi z nemškimi orkestri, 20.10 Narodne pesmi in kola, 21.05 Nočni simfonični koncert, 22.00 Plesna glasba. SOBOTA, 19. L: 14,00 Od melodije elo melodije, 14.40 Domači zvoki: Igra vaški trio in štirje fantje, 15.00 Zena, družba in dom, 15.30 Igrajo znani violinisti, 16.00 Po partizanskih vaseh: Cerkno — primorska partizanska prestolnica, 13,20 Od ritma do ritma, 16.30 Emisija za, JNA, 19.15 Mali ansambli v ritmu, 20.15 Sobotni večer za ljubitelje na-rpdne glasbe, 2100 Radijska igra: Agnus Dei, 22.00 Plesna glasba. 2e dolgo si po svetu belijo glave, kako bi se rešili z dimom zasičenega inorcčega ozračja, ki zavija večja in-drustrijska središča in mesta'. Največji problem je to predvsem za Angleže, ki imajo zelo razvito industrijo. Iz milijonov dimnikov se noč in dan dviga dim pomešan s strupenimi plini in zastruplja ozračje. Saj je enzno, da je za Londončane pravi praznik, ko na njihove idice posije sonce, kar se zgodi komaj nekajkrat v letu. Tudi druga angleška mesta niso mnogo na boljšem. Izračunali so, da izbruhajo dimniki v Veliki Britaniji vsako leto nad 5 milijonov ton žvoplcnih plinov in nad 2 milijona ton saj. V industrijskih eentrih pade dnevno po 1 tono saj ca km! površine. Te pline in saje vdihujajo Angleži od rojstva do smrti, kar porazno vpliva na njihovo zdravje. Primerjava med Angleži in prebivalci drugih dežel, ki živijo pod istim podnebjem, nam pove, da v Angliji redno boluje na brondhijih kar 56% več ljudi kot drugje. Za pljučnico in bronhiji je umrlo v treh mesecih (pozimi leta 1952) samo v Londonu 12 tisoč ljudi vseli starosti. V Londonu in okolici je 60% otrok, ki bolujejo na dihalnih organih m 27Vo odraslih z raznimi kroničnimi boleznimi,ki jih prav tako pripisujejo nezdravemu ozračju. Razen tega trdijo znanstveniki, da zakajeno ozračje povzroča tudi raka in druge tc/.-ke l>olezni. Ni čudno torej, če so ljudje v teh mestih zaskrbljeni. Nič manj pa niso zaskrbljeni tudi tisti, ki naj bi to vprašanje rešili. Predvidevajo namreč, da bodo morali samo v Londonu in okolici preurediti okrog sedem milijonov dimnikov, kar je zvezano z ogromnimi stroški. Razen tega bodo morali razporediti po vseh večjih mestih posebne naprave za vsrkavanje dima in plinov, ki prihajajo iz izpušnih cevi milijonov avtomobilskih in drugih motorjev. Za primeriavo, kako težak je boj proti tej nadlogi in koliko ogromnih sredstev zahteva, nam najlepše pove primer ameriškega mesta Los Ange-Iesa, kjer so pred kratkim naredili načrt in začeli sistematično reševati to vprašanje. Ugotovili so, da ga bodo rešili v prihodnjih tridesetih letih in da bodo morali vsako leto žrtvovati 400 milijonov dolarjev. Naprava za sesanje vlage iz zraka V Veliki Britaniji so skonstruirali aparat za sesanje prevelike vlage iz zraka, ki lahko v 24. uran iesesa iz zraka 20 litrov vode. Aparat je mogoče mnogostransko uporabljati, predvsem v kleteh, skladiščih, kuhinjah in v vseh tistih prostorih, kjer je vlaga in z njo v zvezi rjavenje in plesnjenje težak problem. Z aparatom ni težko upravljati in ga moremo vključiti na običajno stikalo. Težak je 43 kg, Ruski znanstveniki so bili v pogledu svojih napovedi bolj široki. Ti so napovedali popolno avtomatizacijo dela v tovarnah. Delavci sploh ne bodo več potrebni, le nekaj tehničarjev, ki -bodo lepo sedeli v foteljih in na kontrolni plošči opazovali, če gre delo v redu naprej. V Tudi pustne maškare t; znaku odpora proti ponovni oborožitvi. Ki težko uganiti, da so si to privoščili v Zahodni Nemčiji. Na ta način so hoteli dati duška svojemu odporu proti ratifikaciji pariških sporazumov, ki obetajo Nemcem spet vojaško suknjo. V pustnem sprevodu so peljali veliko lutko boga vojne Marsa, ki je nosil na rokah predstavnika nove nemške arnuule. Med akrobati sta prav gotovo tale dva, ki ju vidite na sliki, med najbolj zanimivimi v Ameriki. Njihove »umetne« noge so postala prava atrakcija. Prožne vzmeti jima omogočajo rekordne skoke, v teku pa sta dosei'hi hitrost nad 50 km na uro. Tej hitrosti se še zdaleč ni približal nobeden navaden šnortnik, saj jo celo kolesarji komaj dosežejo. Nu sliki -ju v ld'ie, kako igrata odbojko. Avtomatična ženitvena posredovalni-oa. To napravo so uvedli zadnje čase na železniških postajah v Zahodni Nemčiji. Res je sicer, da na pritisk gumba še ne skoči iz avtomata bodoča žena ali mož, toda avtomat za skromen denar postreže z naslovom in podrobnim opisom vseh dobrih lastnosti »sorodne duše«. Pravijo, da se je avtomat obncsel in sklenil že več zakonskih zvez. Skoraj nc mine dan, da ne bi slišali ali brali raznih napovedi, ki naj •bi se uresničile v prihodnjih nekaj letih. Vsak nov izum vzbudi bujno fantazijo in pravo tekmo v odkrivanju, kaj nam bo prinesla prihodnost. Polet na Luno, Mars in druge planete, umetni satelit, atomska letala in še slo 111 sto podobnih stvari — to so med najbolj priljubljenimi temami znanstvene in ne-znanstvenih razprav po vsem svetu. Pred kratkim pa so ugledni znanstveniki na Zahodu in na Vzhodu dali svoje . mncnjo glede tega, kaj lahko pričakujemo novega v prihodnjih 45 letih, ki jih še imamo na razpolago do konca našega stoletja. Tako na Vzhodu kakor na Zahodu so se držali bolj »pri tleli«. Nikjer ni govora o zasedbi novih svetov in tudi drugače šo napovedi precej skromne. Poglejmo torej, kaj nam obetajo. Angleži pravijo, da bodo znanstveniki izumili aparat, ki bo na daljavo nevtraliziral atomsko bombo .111 rešil človeštvo strahu, ki ga je povzročila, V medicini, da boelo t>dkrili nov postopek radioterapije, ki bo osnova za zdravljenje tistih, doslej te»žko ali celo neozdravljivih bolezni, ki jih povzročajo virusi, Nadalje pričakujejo, ela jim bo uspelo reS'iti se taijhovcga zakajenega ozračja. London naj bi do leta 2000 pokrili z veliko prozorno kupolo in tako zagotovili stalno enako temperaturo v vseh letnih časih. Drugi zahodni znanstveniki menijo, da bo v prihodnjih štirih desetletjih uspelo rešiti vprašanje brezžičnega prenosa električne energije na daljavo. Potemtakem se nam v tem pogledu res obetajo lepi časi: nič več žic ne kratkih stikov.... In to jo nekako vse, če ne upoštevamo Amerikanca, ki pravi, da bodo izumili nov način reklame in se posluževali predvsem reklamnih napisov, ki jih bodo s posebnimi aparati projccirali na nebesni obok. Seveda bodo morali v tem primeru nebo pošteno razdeliti med posameznimi tvrdkami, ki bodo morale državi plačevati redno najemnino. Ko je zadnje veliko neurje zajelo srednjo in južno Evropo, je v posameznih pristaniščih povzročilo pravo katastrofo. Najbolj je bilo prizadelo italijansko pristanišče Genova. Ogromni valovi so razbili in odnesli pristaniške naprave in povzročili milijonsko škodo. Več ladij, ki so bile takrat v pristanišču, so valovi razbili ali prevrnili, da so se potopile. Med rvimi je bila tudi velika ■ ameriška; petrolejska ladja Camas Meadoios, ki so jo valovi dobesedno obrnili. Še hujša nesreča pa je prizadela švedsko ladjo. Nordanland, ki se. je zatekla v pristaivšče natovorjena s karbidom. Votlaje prodrla v spodnje prostore lin karbid se je začel razkrajali. Plini «o ladjo dobesedno raztrgali na koščke. Pri eksvloziji so deli ladje leteli do 500 m daleč. Na sliki: Ostanki ladje Nordanland. primeru okvar pa bodo posegli mehaniki in popravili, kar bo treba. Prav tako napovedujejo velike uspehe v mexlicini. Zaradi novih zdravil in novih učinkovitih načinov zdravljenja naj bi so povprečna starost ljudi močno dvignila. Po njihovem mišljenju pa letu 2000 ne bo 150-letnik nobena reelkos-t. Nadalje pravijo, da boelo popolnoma osvojili ledena področja na Severnem in Južnem tečaju in razširili gojenje kulturnih rastlin na mrzla in zaledenela področja. Obetajo nam same elobre letine in zraven še tovarniški način pridobivanja organskih snovi iz anorganskih. Kakor vidite, torej ni nič tako fantastičnega, kar bi človek lahko pričakoval po vsem tem, kar smo navajeni vsak dan poslušati. Pravijo, ela je vse, kar obetajo, uresničljivo in vse kaže, da se niso hoteli spuščati na spolzka tla. Iz vsega tega pa vidimo, da gre največ za praktične izume, ki naj bi, prinesli človeštvu neposredne koristi. Traktor za vse. Tako pravijo strojčku, ki ga vidite na sliki. To je miniaturni traktor na bencinski ali električni pogon, ki ga lahko preuredimo z zamenjavo gotovih delov za opravljanje različnih del. (Tako nam poleti služi kot kosilnica, z njim lahko opravljamo druga vrtna dela, pozrmi pa ga lahko uporabljamo za čiščenje snega. Je zelo praktičen in z njimi lahko upravlja vsak otrok. ;aici in svi rei ka Zii matere so pri gospodinjstvu otroci mnogokrat velika ovira, posebno če jih nimajo komu pustili v varstvu. Prav Jako je nerodno, da jih norijo s seboj, ko gredo k peku ali mesarju in tudi vozička ne morejo vedno uporabljali. Američani