Šolsko obzorje. Iz Štajerskega. . Pri nas zelo manjka učiteljev. Za podučiteljske službe z 240, 300 in 360 gld. — nihče ne prosi. Take službe morajo se po 2- in ?>krat razpisati — in še večkrat zastonj. Za nčiteljske službe s 400 in 500 gld. oglasi se po navadi le po en kompetent. In to pomanjkanje postalo bode dan za dnevom veče; kajti obstoječe šole se močno razširjujejo. V učiteljskih pripravnicab v Mariboru in Gradcu je le malo kandidatov, tedaj malo naraščaja. Ker je materijelno stanje tii bolje vredjeno nego na Kranjskem, došlo bode še mnogo kranjskih učiteljev tu sim. In to je tudi prav. Zakaj bi doma stradati morali? In tukaj zvedenih in narodnih učiteljev kaj potrebujemo, ker po nekterih krajih niso učitelji ne kuhani ne pečeni. Tzjeme so prav redke. Čuje se, da bode naš deželni zbor vse nčiteljske službe od 400 na 500 gld. letne plače povzdignil. In to bode skoraj primoran, ako se bode hotlo dovelj raoči za uč. stan pridobiti. Iz Ljutomera. (Šolska veselica.) Na praznik sv. Alojzija imeli so ljutomerski učenci prav vesel in prijeten dan. Zjutraj ob 6. uri so imeli sv. mašo. Potem pa se zbero vsi učenci na tergu, in zapojo pesem »Vsakemu svoje« , ter pevaje po dva in dva korakajo proti Cvenu, v vas 3/4 ure od Ljutomera, kamor je bil izlet šolske mladine odločen. Tu zapojo učenci »Otok Bleški«; potem pa jim g. nadučitelj razlaga pomen tega šolskega praznika. Na to so učenci svoje naučene pesniške izdelke deklamavali. Čulo se je več lepib pesem n. pr.: »Orjaška igrača«, »Očala«, »Piščalka«, »Sreče dom«, »Šolski zvon«, »Vojaška« in še veliko drugih slovenskib in nemških. Na zadnje učenci zapojo še »Na jezeru«, ter se radoštnega serca podajo na zeleno tratico v prostornem ogradu; tu je bil postavljen mali oder z zelenjem okinčan, namenjen za predstavo dveh glediščnih iger, namreč: »Kaznovana radovednost« in »Boječi Matevž« , kteri je prinesel lep »Vertec«, ki ga naši učenci tudi z veseljem čitajo. Omenjeni igrici so učenci in učenke 4 razreda dovelj dobro izverševali in s tem mnogo smeha napravili mladim in starim, ki so bili nazoči. Za toj predstavo se je dalo mladini nekoliko prigvizljeja, da so si okrepčali še svoj želodec, in potem lože telovadili in rajše se igrali in skakali po tratici. Čas je pa naglo minul; ,še malo so učenci deklamovali, potem smo pa šli nazaj domu. Iz Notranjskega. Ljudski učitelji na Kranjskem še zmiraj težko čakamo, kdaj nam bode zasijalo milejši solnce, da dobimo vendar nekaj veC kervavo zaslužene plače. Učitelji prav radovedno in pazljivo prebiramo oasnike, in iščemo od verstice do verstice, kje bodemo našli veselo sporočilo, da nam je plača zboljšana. —• Prav po naključbi sera dobil v roke časopis »Soča« od 27. jan, t. 1. št. 4. Na tretji strani bcre se sledeče: »Postava, ktera vravnava plačo ljudskib učiteljev na Kranjskem, še sedaj ni poterjena. To je vendar preveč! Vse se zahteva od ljud. učitelja, da bi bil naroden, izobražen, učen, tudi v sadje-, živino-, svilo-, vino- in čebeloreji popolnoma doma i. t. d., samo tega nihče nc pomisli, od kod bo za vso to potrebno učenost priporaočkov dobil, kajti plače so večidel take, da se ž njo borno živi, zlasti če ima učitelj družino. Ali jim zboljšajte plače, ali jih pa že v učiteljskih pripravnicab navadite na post, in sčasoma celo jim zažugajte: ljudskim učiteljem so želodci prepovedani! — 0 nemila osoda!« V resnici, nekterim učiteljem se jako slabo godi, zlasti onim, ki imajo družino. Neki učitelj mi je vlani tožil, da že 3 mesece ni nikakoršnega mesa pokusil, in da on in družina mora samo močnik, zelje in fižol jesti, drugače bi se kmali na kakih vratah njegovo ime bralo. Drugi rai je pravil, da mu od njegove plače ne ostaja toliko, da bi mogel svoji družini spodobna oblačila in obutev napraviti, in pristavil je šaljivo: Moji otroci bodo morali ob delavnikih obleko narobe, ob praznikih pa na lice oblačiti, in namesto obutve jiin bodem pa noge »nabiksal«. Še veliko enacib in drugih prcžalostnih jeremijad bi lahko povedal, pa raji molčim, ker me zavoljo tega že dovolj serce boli. Zakličem samo še: Usmilite se tudi že enkrat ubogih učiteljev! *) Iz logaškega okraja. (Učiteljski zbor.) Na vradno povabilo c. k. okr. šol. svetovalstva v Planmi imeli smo 26. preteč. m. učitelji logaškega okraja v Cerknici učiteljski zbor. Dopoldne ob 9. uri se nas je zbralo 10 učiteljev tega okraja, v kterem so sedaj 4 učiteljske službe izpraznjene. Zborovanje je pričel okr. nadzornik g. F. Stegnar, ki je pozdravljal zbrane učitelje, ter razodeval svoje veselje, da se je toliko učiteljev sešlo k tej skupščini, akoravno ne dobijo letos še povernjenih stroškov za popotovanje. Na to se je pristopilo k dnevnemu redu, ki je bil ta - le: a. poročilo o prestrojenji okr. učiteljske knjižnice s sedežem v Idriji; b. volitev odbora ali komisije za učiteljsko knjižnico; c. razlaganje metrične mere; d. o učilnib pripomočkib pri risanji in o metodi; e. drugoverstne Solske in učiteljske zadeve. 0 učiteljski knjižnici se je enoglasno določilo, da bode knjižnica v Idriji. *) Potem se je odbor za okr. učit. knjižnico volil; voljeni so bili gg: J. Juvan, ravnatelj 4 razredne ljudske šole v Idriji, in učitelji: J. Jnglič, A. Levstek, J. Eupnik, J. Čerin. G. nadzornik vpraša, kteri časopisi naj se naročijo v prihodnje. Učitelji so se zedinili in sklenili, da naj se naročijo sledeči časopisi: »Tovarš«, »Vertec,« . »Slov. pedagog«, »Prosvjeta«, »Oesterr. Schulbote« in »Prakt. Landwirth«. Določen je bil potem tudi red, po kterem se bodo časniki bralcem pošiljali. Na to g. nadzornik prav umevno razlaga novo metrično mero, primerjaje tedanjo z novo mero. Priporoča učiteljem, da naj že prihodnjo leto novo mero v šoli uče, da bodo potem otroci starševn doma računiti pomagali. Kar zadeva nauk v risanji in pripomočke pri risanji, kazal je g. nadzornik, kako bode treba velike šolske table in tablice v ta namen pripraviti, da se bode podučevalo po stigmograflčni metodi; kazal nam je tudi različne risar- (* Odbor slov. uč. drustva je že vtretjič posredoma in neposredoma o tej žalosfni zadevi prosil pomči, toda zadnji odgovor je ta-le: ,,Doklcr deželni zbor ne sprcjmc te šolskc postave, nc more sc kaj ukreniti". (*¦ Ueitelji logaškcga okraja imamo namrco svojo bukvarnico s scdežcm v Idriji ie od 1. okt. 1870 j trcba je bode lc postavno vravnati. Pis. ske predloge. Naj bolj lahki, mični in djanjski predlogi za male učence so se nam zdeli Kopšičevi risarski zvezki. G. nadzornik priporoča dalje učiteljem, da naj na to delajo, da se vsaka šola vpiše kot ud v društvo »Šola«. Vsak učitelj ve, kako ubožnira učencem vsakoršnega orodja za šolo večkrat primanjkuje. Vsemu temu pomaga društvo »Šola«, ker za malo denarja se dobi toliko potrebnih reči, da se človek mora čuditi. Omenjala se je tudi velika razstava na Dunaji. Sklenilo se je, da se bodo tudi iz tega okraja nekteri učitelji razstave vdeležili, ako bodo dobili prosto vožnjo po železnici, ali saj za dve tretjini znižano ceno. Slednjič nam je še g. nadzornik pokazal in razlagal računski stroj pri številjenji z drobci. Konečno smo še vsi učitelji nektere spisane prošnje ali peticije podpisali in jib izročili g. nadzorniku, da naj je pošlje na dotična mesta^ Solnce je bilo že zatonilo, ko smo si še v roke segli in se po bratnvsko eden od dragega poslovili. Iz Šent-Jerneja. (Šolski praznik, šolstvo, šolski prijatclj i.) 21. preteč. m. smo tudi pri nas prav slovesno praznovali praznik šelskega pomočnika sv. Alojzija. Zjutraj ob 9. je bila sv. maša, pri kteri so učenci lepo peli. Praznik sv. Alojzija se je že popolnoma udomačil pri naši nježni šolski mladini. Brali smo v Tovaršu po »Soči« posneti sostavek: »Ljudske šole in slovanski starši«. Prav všeč nam je bil. Ko bi ga le slovenski starši in tudi možje, ki imajo o njem govoriti, bolje prebirali. Za vse druge srenjske in deželne naprave se precej dobi dovolj denarja, lc za šolo ga rado, rado manjka. Veselo se sliši, kako tii pa tam posamesni šolski dobrotniki materijalno podpirajo šolske namene. V našem (kerškem) okraji smo vstanovili okrajno šolsko knjižmco, za ktero smo dobili prav lepe darove. V Kerškem so v nedeljo po sv. Telesu imeli veselico, pri kteri se je za ta namen nabralo 180 gold. Serčna hvala bodi vsem tukajšnjim milim šolskim dobrotnikom! Okrajni šolski svet je določil, da naj se 130 gold. ila za napravo knjižnice, 30 gold. pa koncc šolskega leta dvema naj pvidnejšema učiteljema, ktera bode g. okrajni šolski nadzornik priporočil. Iz Ljubljane. (Naznanilo vsem prijatlom slovanskega petja.) Češka »Glasbena Matica« v Pragi izdaja svojim udom vsako leto izvirno opero češko, osnovano za petje in glasovir (Klavierauszug) s češkim ter nemškim tekstom. Že meseca avgusta t. 1. pride na svetlo pervo tako delo, in sicer velika komična opera »Predana nevesta«, ktero je zložil B. Smetana, pervi kapelnik češkega narodnega gledišča. Cena vsakega dela, ki bi sicer stalo 8 do 12 gld., bode za ude le 3 gold. Ker vsako tako delo obsega mnogo številk za 1, 2 in več glasov ter zborov moških in mešanib, zato bode, posebno našim čitalnicam za »besede« vgodno. Kdor tedaj želi dobiti omenjeno opero po omenjeni nizki ceni, je vljudno vabljen, naj pristopi kot ud k pražki »Glasbeni Matici« in pošlje do 20. julija 3 gold. podpisanemu, kteri bode tudi pristopni list in omenjeno opero vsacemu naročniku poslal. V Ljubljani, 1. julija 1872. Zastopnik »Glasbene Matice« pražke: Ant. Foerster. — Odbor slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani je  imel 4. t. m. napovedano sejo, ktere so se vdeleževali gg.: A. Praprotnik, kot pervosednik, Fr. Gerkinan kot zapisovalec, ravnatelj Bl. Hrovat, Ivan Tomšič, A. Vizjak, J. ČenCič, J. Majer, in V. Kumar. Vstanovili so se pododbori za pripravo k pervemu splošnemu zboru vseh slovenskih učiteljev v Ljubljani (24. in 25. sept. t. 1.). Centralni odbor se je tako-le vstanovil: A. Praprotnik je pervosednik; Iv. Tomšič namestnik, M. Močnik in Dr. Dermelj pa rednika; v odboru za vazstavo so: Fel. Stegnar, pervosediiik, J. Zima, namestnik, Fr. Podobnik in J. Čenčič pa rednika; v odboru za slovesnost so: A. Nedved, pervosednik, Lav. Belar, namestnik, A. Vizjak in J. Majer pa rednika; v odborn za stanovanje so: Fr. Gerkman, pervosednik, Fr. Baktelj namestnik, Jakob Šot in Fr. Kokalj pa rednika. Naznanilo. S pismom 11. t. m. so dosedanji odborniki gg. Lav. Belar, France Eaktelj, in društveni blagajnik Iv. Zima podpisanemu predsedniku naznanili, da volitev v pododborih za pripravo splošnega zbora sprejmejo le kot udjo, ne pa kot odborniki, ter ob enem naznanjajo, da stopijo iz odbora slovenskega učiteljskega društva. Naznanja se tedaj, da od 11. t. m. vsa blagajnikova in knjižniearjeva opravila (§. 11 društvenih pravil) začasno opravlja ter sprejema vsedrušfvenedoneske A. Praprotnik, pervosednik slov. uč. društva v Ljubljani. — Ministerstvo za bogočastje in uk je letošnje leto mnogo, mnogo učnih pomočkov naklonilo in podarilo ljudskim šolarn, šolskim in učiteljskim knjižnicara. Vrednost vsega tega darovanega lepega blaga je 16.578 gold. 94 kr., kterega je naj več dalo c. k. založništvo šolskih knjig na Dunaji. Kaže se, da se ljudsko šolstvo vedno bolj podpira. Da bi se le še plača ljndskih učiteljev povsod že stalno vravnala! — Po naj višjem sklepu od 27, preteč. m. so presvitli cesar na njegovo lastno prošnjo pl; Karola Wurzbacha odvezali njegoveslužbe in ga v priznanje njegovega zvestega službovanja povzdignili v baronov stan, in grofa Aleksatidra Auersperga, dosedanjega deželnega glavarja, imenovali so za c.k. deželnega pervosednika za Kranjsko. Ko smo se novo imenovanemu gospodu poglavarju učitelji tukajšnjih ljudskih šol poklonili, nas je prijazno sprejel in nas zagotovljal, da mu je skerb za povzdigo ljudskega šolstva zelo pri sercu, in da bode prošnje ljudskih učiteljev rad poslušal in se na nje oziral. — G. Jakob Smolej, ravnatelj tukajšnje višje giranazije in c. k. nadzornik mestnih ljudskih šol, je dobil naslov in značaj šolskega svetovalca.