Naročnina mesečno 25 Din. za možem-itvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi nI.6/111

VENEC
ček. račnn: Ljnb-Ijana št 10.630 ia 10.349 za inseratei Sarajevo 4tv. 7563; Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Telefoni aredništvai dnevna alnib« 2090 — nočna 299«, 2994 ia 2090
Izhaja vsak dan sjntraj. razen ponedeljka li dneva po prazniku
Potreba
radikalnih zdravil
Mislimo, da od francoske okupacije, ko so rogovilili nu kmetili rokovnjači, nismo več v naši mirni deželi doživeli slučaja, da bi tolpa malopridnežev straliovala celo vas, vso noč razgrajala in vsevprek razbijala ter naskočila celo cerkev, kakor se je godilo preteklo nedeljo na Gorenjskem v obljudenem in kulturnem kraju blizu velikega državnega zdravilišča. Bili so to čisto organizirani klateži, ki so svoj posel opravili tako, da imamo pred seboj primer pravega gangsterstva, kakršnega dozdaj nismo poznali.
Taki pojavi so v sodobni družbi zrastli povsod tam, kjer se skrajna gospodarska stiska, ki je oropala toliko ljudi dela, druži s politično dcsorientaci jo ali brezbrižnostjo odgovornih mest in s pomanjkanjem moralnih smernic na vseh področjih javnega življenja V naši državi, ki razpolaga še vedno z močno rezervo nravstvenih sil iz narodne tradicije, pa je tak slučaj potepuškega terorja pač presenetljiv in zares izreden, dasi predrznost, objestnost in nasilnost delomržnežev v zadnjih letih nevarno narašča in si je dajala duška v čedalje pogostejših prestopkih in zločinih posameznikov. Nedeljski primer organiziranega terorja manjvrednih elementov, ki so se bili zbrali z vseh koncev in krajev naše domovine, nas mora zato nagibati k resnemu razmotrivanju njegovih vzrokov, ker pomeni izbruh bolezni, ki že delj časa skrivno razjeda naš ljudski organizem.
Ali je nezakrivljena brezposelnost, iz katere se deloma zaradi naravnega propadanja moralne odpornosti prizadetih, deloma zaradi primešanja zločinskih in duševno bolnih tipov polagoma razvija prava delomržnost in sntiso-cialna miselnost, v naši državi res v toliki izmeri potrebna? Mislimo da se toliko število nezaposlenih v Jugoslaviji ne da razložiti zgolj iz svetovne gospodarske stiske, ampak tla je njenega nenormalno širokega obsega kriva v veliki meri tudi nemarnost, breznačrtnost ter poman jkanje socialnih vidikov in občestvene odgovornosti, s katero bi se moralo voditi državna politika, ki ima odločilen pomen za smer gospodarstva. Ni toliko gospodarstvo, ki vpliva na politiko, ampak politika, ki gospodarsko delovanje1 pravilno uravnava in obrača v obče dobro, ali pa ga vodi v anarhijo, v kateri se brez meje okoriščajo nekateri, velika večina naroda pa je obsojena v gmotno bedo in nravstveno propast. Menimo, da nam nihče ne bo ugovarjal, če ugotovimo, da smo pri nas prav tam, odkoder ponavadi, kakor iz glave, vodijo niti usmerja-jočih direktiv po vsem narodnem, oziroma državnem organizmu, dosihdob občutno pogrešali pravega vodstva in načrta za gospodarstvo, ampak da smo imeli povečini ne zadosti premišljene odredbe in zakone, ki so v mnogih primerih, kakor na primer tako zvani zaščitni zakoni minule diktature, gospodarsko stisko še povečali in komplicirali — v glavnem pa smo se morali prepuščati mehaničnemu toku navzdol, naj pride, kar pride, ako si nismo pomagali s slučajnimi domisleki ali pa vsako temeljito rešitev sploh odlagali. Kaj v najtežjih okoliščinah, ko se morajo primeroma pičle gospodarske in moralne rezerve naroda do zadnjega izkoristiti, more narediti odločna volja in pametno vodstvo, to smo pravkar doživeli v Evropi, pa vidimo tudi v mnogih drugih državah, ki trpe na nič manj težki, če ne še hujši gospodarski krizi ko mi, in ne razpolagajo s tolikimi naravnimi bogastvi in možnostmi eksplo-atacije ko Jugoslavija. Seveda je poleg načrtnega vodstva in odločne roke treba tudi tistega nesebičnega čuta državnika, ki gospodarskih vprašanj in nujnosti zavestno ali instinktivno ne glede pretežno s stališča interesa posameznikov in posameznih skupin ter njihovih osebnih in političnih koristi, ampak zares le z vidika naroda in države, ki igra toliko vlogo v programu in besedah gotovih strank, praktično pa čestokrat stoji žal prav na zadnjem mestu. Mirno rečemo, da bi se pri nas gospodarska stiska komajda poznala — če bi se znali obenem tudi primerno sedanjim razmeram pametno omejevati v svojih potrebah — ako bi mogli danes gospodariti z vsemi tistimi milijard-nim i vsotami, ki jih je zapravila občestvu korupcija raznih minulih režimov, ne oziraje se na ogromne izgube, katere nam je prizadela in v svojih posledicah mimo korupci je še prizadeva pomanjkanje prave usmerjajoče gospodarske politike in pravilno funkcionirajoče uprave.
Velik napredek je, če se je z. izpremembo dosedanjega političnega kurza začelo misliti tudi na velikopotezno gospodarsko politiko s pomočjo razgibanja vseh narodnih sil za velika javna dela, treba pa bo pospešenega tempa in pa radikalnega izkoreninjenja tistih metod in miselnosti, ki se je globoko zajedla v naše javno življenje, da na gospodarskem področju lahko pogrešamo nravstvenih direktiv in odgovornosti" pred občestvom, kako, zakaj in v čigav prid se trosijo javna sredstva in ali ros pridejo v celoti v korist družbi ali pa se, kakor moka skoz.i sito, izgubijo po znatnem delu, kamor se ne bi smela. To žalostno in socialno pogubno dediščino pro-šlosti je treba brezobzirno likvidirati in mi zaupamo sedanjemu, k pošteni demokraciji stremečemu režimu, da bo to prvo in najnujnejšo nalogo za ozdravljenje našega političnega življenja, gospodarskega delovanja in socialne ureditve dovršil, zakaj policijska sredstva pridejo, kakor izkušnja kaže, pri takem reformnem delu šele v drugi vrsti.
So pa policijske odredbe seveda tudi potrebne. da se izrežejo taki gnili tvori, kakor je pote-puštvo, teror in gangsterstvo moralnih in socialnih izrodov družbe. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki izrekli mnenja, da so zlasti metode, diktature, ki je ves varnostni aparat usmerila v preganjanje ljudi, ki so biji režimu kot strankorskopolitična opozicija neljubi, krive, da je otrpnila pozornost na prave kriminalne tipe. ki se še danes nemoteno sprehajajo po mestu in deželi, ljudi, zlasti mladino pohujšujejo, zlorabljajoč usmiljenje, izsiljujejo denar, dela in poštenega zaslužka pa se krčevito branijo in širijo kugo nemorale in antisoeialnih instinktov, ki ne izhajajo iz poštenega političnega prepričanja, ampak iz nopolne moralne propalosti ali
V jugoslovanski prestolnici:
Radosten pozdrav g. Bechu
		jBm
	t J \	i- 4MHBMB wwm
	■Br j| ' : f	
		
	ir ■ a i	
		flH . JUH
		
		
H		
Poljski poslanik v Belgradu g. D e m b i c k i
Belgrad, 27. maja. m. Za prihod poljskega zunanjega ministra Jožefa Bccka se je naše prestol-110 mesto odelo v praz.nično obleko. Peron zemun-ske železniške postaje, na katero je pripeljal Becka poseben vlak, je bil ves okrašen z našimi in poljskimi zastavami. Naše in poljske belo-rdeče zastave ee vi.jejo v pozdrav visokemu gostu ravno tako raz vseh državnih in samoupravnih jioslopij.
Na jugoslovansko-madžarski meji je g. Becka sprejel in pozdravil v imenu predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča svetnik zunanjega ministrstva Niko Miloševič. Poljski zunanji minister Beck se je s svojo soprogo Jadvigo, s svojim kabinetnim šefom Mihaelom Lubijanskim in osebnim tajnikom Stanislavom Sedleckim pripeljal s subo-tiškim brzovlakoni na zemunsko postajo ob 7 zjutraj. Tu so njegov salonski voz odklopili. Minister Beck je v Zeinunu ostal v svojem salonskem vozu, v katerem je po svojem prihodu sprejel poljskega poslanika Dembickega, vse do tričetrt na 9.
Na zemunski železniški postaji se je v tem trenutku že nahajalo tudi več domačih in inozemskih časnikarjev. Nekoliko trenutkov pred odhodom posebnega vlaka se je minister Beck pojavil ob oknu svojega salonskega voza, se pozdravil s časnikarji ler se zahvalil najprej za zanimanje in pozornost, ki jo je časopisje jjosvetilo njegovemu prihodu v Belgrad. Neposredno pred odhodom posebnega vlaka v Belgrad je minister Beck podal naslednjo izjavo:
»Odmev, na katerega je moj obisk naletel > poljskem časopisju, je najboljši dokaz za vse one moje tople občutke, s katerimi prihajam v jugoslovansko prestolnico. Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da je vse poljsko časopisje brez razlike strank toplo pozdravilo osebni stik, ki ga boni imel s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Milanom Stojadinovičem.
Poljski zunanji minister Beck se je nato poslovil od časnikarjev in se odpeljal v Belgrad. Medtem so se na belgrajski postaji že zbirali dostojanstveniki, ki so prišli pozdravit ministra Becka. Na peronu se je že nahajala vojaška godba 18. pp. in četa Sokolov z zastavami V tem trenutku je prišel na postajo tudi že predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič s soprogo, nadalje je bil navzoč poljski poslanik g. Roman Dembicki z gospo, pomočnika zunanjega ministra gg. Vladi-
slav Martinac in Milivoje Pilja z gospema, načelnika zunanjega ministrstva gg. Andrič in Predič, jugoslovanski poslanik v Varšavi dr. Grisogono, šef protokola g. Božidar Stojanovič, kabinetna šefa pred6edništva vlade in zunanjega ministrstva gg. di. Gašič in Protič. Gosp. Becka jo nadalje pričakovalo na postaji vse osebje poljskega poslaništva, predsednik Jugoslovansko-poljske lige g. Milan Nešič, general Boškovič, člani nacionalnega odbora Zveze jugoslovansko-poljskegn tiska, poljska kolonija in veliko domačih in inozemskih časnikarjev.
Točno ob 9 je posebni vlak privozil na bel-grajsko postajo. V tem trenutku je že zaigrala vojaška godba poljsko državno himno. Ko se ie vlak ustavil, je iz salonskega voza prvi izstopil poljski zunanji minister Beck. Njemu je hitel nasproti predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič, ki se je z g. Beckom prisrčno pozdravil in rokoval. Soproga predsednika vlade in soproga poljskega poslanika na našem dvoru sta izročili gospej Beckovi lepa šopka rož. Predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič je zatem g. Becku predstavil vse dostojanstvenike, ki so bili zbrani na postaji.
S perona železniške postaje je predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič odpeljal poljskega zunanjega ministra g. Becka v dvorsko čakalnico, kjer je bil nekaj časa v razgovoru z dostojanstveniki, ki so bili tam zbrani. Nato sta sedla gg. Beck in dr. Stojadinovič v prvi avtomobil ter se odpe-lajla v hotel »Srpski kralj«. V drugem avtomobilu pa sta se odpeljali soprogi gg. Becka in dr. Stojadinoviča ter poljski poslanik na našem dvoru g. Dembicki.
Beck pri kraliici in hnezu-namestnihu
Danes ob 12.30 je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle blagovolil sprejeti v avdijenco Josipa Becka, zunanjega ministra poljske republike. Pri tej priložnosti mu je izročil lento belega orla prve stopnje. Ob istem času je Nj. kr. Vis. princesa Olga blagovolila sprejeti v avdijenci go. Beckovo. Po avdijenci je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle z Nj, kr. Vis. kneginjo Olgo priredil v Belem dvoru kosilo na čast g. Becku in njegovi gospe. Kosila so se udeležili predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z gospo, prometni minister dr. Mehmed Spaho, poljski poslanik na našem dvoru g. Dembicki z gospo, kraljevski poslanik v Varšavi dr. PTvislav Grisogono, g. Martinac, prvi pomočnik zunanjega ministra, z gospo, Mihajlo Lubianski, ravnatelj kabineta zunanjega ministra poljske republike, Stanislav Sodlicki, osebni tajnik ministra Becka, Viktor Paul, svetnik tukajšnjega poljskega poslaništva z gospo, major Jan Greždin, tukajšnji poljski vojaški odposlanec, in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Danes popoldne ob 5. je Nj. Vel. kraljica blagovolila sprejeti g. Becka in njegovo gospo v skupni avdijenci.
Po avdijenci poljskega zunanjega ministra Becka in njegove soproge pri Nj. Vel. kraljici Mariji sta se dr. Stojadinovič in polkovnik Beck drugič sestala v kabinetu zunanjega ministrstva ter nadaljevala razgovore, ki sta jih imela že dopoldne.
Zavedajoč se ogromne cene, s katero smo si pridobili tu mesto pod solncem, ki ga danes zavzemamo kot svobodni nacionalni državi, ne moremo, če se nočemo izneveriti zgodovinski nalogi, ki nam ju zaupana, nikdar dopustiti, il a bi d r u g i o d I o č a I i o nas brez nas in brez našega r a v n u p r a v n e g a sodelovanja, Tudi v tem oziru j c kraljevina Jugoslavija docela istih pogledov z republiko Poljsko.
Vse te sorodnosti, ki sem jih tukaj v kratkem omenil, so sigurno jamstvo, da bosta naši dve državi tudi v bodoče kakor tudi doslej, kjerkoli se jima ho za to nudila prilika, globoko in tesno razvili prisrčno sodelovanje v obojestranskem interesu, kakor tudi v interesu splošnega miru.
Kraljevina Jugoslavija, zvesta svojim zaveznikom. s k r ti p o I o ?. n n v d r ž a n j u danih bes od in v spoštovanju prevzetih obveznosti, je prepričana, da ne dela samo v svojem, marveč tudi v splošnem interesu, ko se trudi, da i vsemi državami ustvari, razvije in okrepi odnose dobrega razumevanja, medsebojnega spoštovanja in trajnega prijateljstva. V tem duhu so razvijajo odnosi med našima dvema državama ž« od zdavnaj.
Pred obiskom, ki ga je napravil leta 1931. poljski vladi moj prednik, pokojni dr. Vojislat Marinkovič, pa vse do danes, se odnosi med na širna dvema državama razvijajo prisrčno in ugodno. Lepo število mednarodnih pogodb in sporazumov. cela vrsta raznih kulturnih in gospodarskih manifestacij so najboljši dokaz želja za sodelovanje in prijateljstvo obeh narodov.
Naj ini dovoli Vaša Ekscelenca, da vidim t tem Vašem sedanjem obisku dober znak za na-daljen razvoj prijateljskih odnošajev med Poljsko in Jugoslavijo na poti k miroljul.....mu sodelovanju.
Dvigam svoj kozarec v pozdrav in čast Nj. Ekscelcnci predsedniku poljske republike Ignacu Moscickemu, na veličino in napredek plemenitega poljskega naroda; pijem na zdravje in hrečo Vašo Ekscelence kakor tudi ua zdravje ge. Beck, ki nas jc blagovolila počastiti s svojim obiskom!«
Predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču se je za prijateljsko zdravico v prisrčnih besedah zahvalil, zunanji minister Beck. (Njegov govor priobčimo v drugi izdaji lista. Op. ur.)
V Abesiniji
Zdravice v Gardnem domu
Ob 9 zvečer je priredil, na čast poljskemu zunanjemu ministru g. Becku ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič slavnostno večerjo v gardnem domu. Na večerji je dr. Stojadinovič pozdravil predstavnika poljske republike s sledečim nagovorom v srbohrvaščini:
Dr. Milan Stojadinovič
»Gospod minister in dragi tovariši! Srečen sem, da mi je dana čast v jugoslovanski prestolici pozdraviti Vašo Ekscelenco, odličnega šefa zunanje politike Poljske republike. Poljska, njena preteklost in njeni sijajni napori za osvoboditev in zedinjenje, njena živahna in vsestranska mednarodna aktivnost po svetovni vojni, kakor tudi impozantna osebnost njenega nesmrtnega zedinitelja maršala Pilsudskega, so dobro znani jugoslovanskemu narodu. Pozdravljajoč v osebi Vaše Ekscelence, zelo uglednega in odličnega predstavnika te lepe slovanske države,
dajem izraza veselju in zadovoljstvu vsega jugoslovanskega naroda. V resnici sta naši dve državi, čeprav oddaljeni druga od druge, povezani z številnimi in različnimi vezmi, tako v preteklosti, kakor tudi v sedanjosti. Vaši napori za ohranitev naše narodne eksistence in Vaše borbe v preteklosti, mnogokrat tragične, toda vedno vzvišene in junaške, imajo veliko podobnost z borbami in napori jugoslovanskega naroda. Toda vezi, ki združujejo naši dve državi, ni treba iskati samo v preteklosti. One obstojajo morda še globlje v sedanjosti. Naši dve državi, podobni po svojem nastanku, se nahajata pred stičnimi nalogami. Tako vi, kakor tudi mi, se nahajamo pred nalogo, da rešujemo težavne in zamotane probleme, ki jih nalaga zemljepisni položaj obeli držav. Tako vi, kakor mi, moramo brisati sledove težke preteklosti, da bi nadoknadili to, kar se je zamudilo, da zgradimo našemu potomstvu boljšo ui varnejšo bodočnost.
dušnega nezdrav ja. Zn te elemente je samo prisilna delavnica, koncentracijski delovni tabori in psihiatrični zavodi ter poboljševalnice. Pomislek, du liberalna ustava ne dovoljuje kratenja osebne svobode, v teli primerih nima nobene podlage. Nikomur ni dovoljena svoboda, do jo premišljeno ali iz neodoljivih breznravstvenih in protidružabnih nagonov, odgovorno ali neodgovorno uporablja v škodo družbi in njenih vrhovnih interesov in tudi ustava ni mogla kuj takega lioteti ali dopuščati. Zato brez ozira, prisilne delavnice in delovni tabori, ki bodo delo-mrzneže in vse druge izrode k delu prisilili in. kolikor se da. k delu zopet vzgojili in ozdravili! Tukaj bo policija imela hvaležno in koristno polje delavnosti in si bo zares lahko stekla zasluge za narodno kulturo. Kaj takega, kakor v Goricah na našem Gorenjskem, ki naj postane nekaka druga Švica, se ne sme več zgoditi žc zaradi ugleda naše države ne, ki kljub vsem ranam in pomanjkljivostim po pravici uživa sloves, dn jc domovina mirnega in dobrega slo-vanskega ljudstvn._
Dunajska vremenska napoved: Hladneje in poslabšanje vremena, krajevne nevihte, proti koncu tedna zone) boljše vreme.
Za vsakogar!
Od 30. maja do 8. junija
potovanje v Ljubljano na
XVI. Ljubljanski velesejem
Polovična voznina na železnici, parobrodih, avijonih. Železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2-—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja« — Modna revija Pohištvo. — Avtomobili. — Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 m2
Džibuti, 27. maja. AA. (DNB) Uprava iranco« ske železniške družbe, ki je lastnica železniške proge iz Addis Abebe v Džibuti, je doslej odklonila vsak prevoz italijanskih čet na tej progi. Železniška uprav dovoljuje samo prevoze materijala. Za te prevoze pobira zelo drago voznino, ki jo je treba plačati vnaprej. V enem tednu so Italijani plačali nad pol milijona frankov voznine, prva dva dneva tega tedna pa že okrog 100.000 frankov. Železniška uprava dovoljuje italijansko oboroženo spremstvo prevozov samo do Diredave. Italijani s svoje strani pa so uvedli zelo visoke izvozne carine. Pobirajo jih v DiredavL Vsled teh carin je ogrožena prehrana v Džibutiju. Mesto je doslej nabavljalo živež povrtnino in sadje večinoma iz Abesinije.
Rim, 27. maja. b. Dopisnik »United Pressa« poroča, da bo italijanska vlnda v soboto razpisala veliko notranje posojilo, ki bo v celoti uporabljeno za gospodarsko povzdigo Abesinije. Isti dopisnik jioroča, da je Mussolini sklenil odbiti nekaj [ ponudb inozemstva za jiosojilo Italiji. ! Rim, 27. maja. 1>. Po nalogu Mussolinija se : mora takoj pričeti z gradnjo šestih projektiranih I velikih cest v Abesiniji. Pri teli delih bo zapo-| slenih tisoč inženjerjev in strokovnjakov, 30.000 italijanskih delavcev in 70.000 domačinov.
Pričele so se priprave za zgraditev letališč v Makali, v Desije in v Addis Abebi. Na teh letališčih bodo urejeni pokriti hangarji, lako da se bo ob času velikega deževja lahko vršil neovirano letalski promet. Istočasno se vršijo tudi priprave za organiziranje potniškega in letalskega prometa na progi Addis Abeba-Rim. Ta proga bi se po načrtu morala odpreti že meseca junija. Letala, k> bi potovala iz Rima, bi se spuščala v Khartumu, Kasabi, Asmari, Azebi, Džibutiju iu Diredavi. Zadnja postaja bi bila Addis Abeba. Ob času velikega deževja bo sicer letalski promet nekoliko spremenjen, vendar pa se bo vseeno vzdrževa' vsaj dvakrat mesečno med Rimom in Addis Abebo
Epsom in „Queen Mary"
To zanima danes Anglijo
London, 27. maja, b. Danes obstojita za Veliko Britanijo samo dva problema, ki jih smatrajo Angleži za važnejša, kakor vse politične in gospodarske probleme svojega imperija. Zato so tudi vsa druga vprašanja potisnili popolnoma v ozadje. Vsi Angleži z največjo napetostjo pričakujejo izida konjskih dirk v Epsonu, kjer se vsako leto prireja tradicijonelni in znameniti angleški dcrby Že navsezgodaj zjutraj so ogromne množice l]ud stva odhajale na postajo, da se peljejo v Epson in udeležijo znamenitih konjskih dirk. Drugi dogodek, ki je spravil na noge vso Anglijo, pa je današnji odhod nove ogromne angleške lad|e »Uueen Mary« v Ameriko, ki bo skušala zopet osvojiti modri trak Veliki Britaniji. Vlaki, ki so odhajal1 proti Southamptonu, so bili nabito polni in kei ni bilo dovolj prostora, so se številni radovednež, povzpeli celo na strehe železniških vagonov, di so pravočasno prispeli in gledali odhod orjaškegi velikana. Ves angleški tisk je poln člankov in slil in obravnava skoraj izključno t« dva dotfodka.
Goring ,na tov4 v Pešto
Delegacija generalov ma je pripravila pot
Budimpešta, 27. majnika. Tg. Tukaj se nahaja že več dni številna nemška vojaška delegacija, ki jo sestavljajo dva aktivna generala, dva polkovnika, dva majorja in nekaj nižjih častnikov generalnega štaba. Javnost je o nemški delegaciji zvedela samo suho dejstvo, da je prišla. Očividno je vlada dala tisku nalog, da o bivanju nemških častnikov ne sme ničesar poročati. V uradnih krogih so mnenja, da obisk nemških častnikov ni nič izrednega. V inozemskih diplomatskih krogih pa zatrjujejo, da je to znamenje, kako se Nemčija in Madžarska pripravljata za primer, da bi v Evropi nastale razne zmešnjave.
V	javnost je prišla tudi vest, da pride v kratkem »na lov« pruski ministrski predsednik general
Goring. Vlada te vesti ni zanikala, marveč pravi samo, da čas Goringovega obiska še ni določen. General Goring bi potemtakem imel nalogo, da bi podpisal z Madžari pogodbo, ki jo sedaj na eni strani pripravljajo zastopniki generalnih štabov, na drugi strani pa diplomacija.
V	mednarodnih krogih spravljajo v zvezo s temi važnimi političnimi dogajanji v madžarski prestolnici tudi udejstvovanja poljskega zunanjega ministra Becka v zadnjih časih, kar pa je očividno pretirano.
Poljsko-jugoslovanski tisk
za tesno sodelovanje obeh narodov
Belgrad, 27. maja. AA. Danes dopoldne se je začel v svečani dvorani poljsko-jugoslovanske lige četrti redni letni kongres poljsko-jugosiovanske antante tiska. Kongres je olvorii in inu predsedoval poslanec Miloje Sokič. Ko je otvarjnl kongres, je imel v francoščini lep nagovor:
Nato je podelil bredsednik besedo šefu centralnega presbiroja Kosti Lukoviču, ki je izrazil veselje, cla se mu je ponudila priložnost, da sprejme zastopnike poljskega tiska, ki jih pozdravlja kot ravnatelj centralnega Presbiroja. Naše veselje je tem večje, ker je ta vaš obisk prišel po dobi celili štirih let, dobi, ki pomeni čas. v katerem so se pripetili mnogi viharni in težki dogodki in težke preizkušnje. Ganila so nas čnvslva sočutja poljskega tiska in poljskega naroda v komcmoracije tragičnih dogodkov v Mar-seillu ob strašni sinrli našega velikega kralja, slavnega vojskovodje in voditelja jugoslovanskega naroda. Prav tako smo mogli ugotoviti najgloblje sočutje pri nas oh žalosti, ki jc zadela poljski narod s smrtjo velikega maršala Pilsudskcga Osvoboditelja. Nato je g. Lukovi? govoril o nalogah narodnih odborov obeh narodov in navajal vsa sredstva, ki naj vodijo do cilja. Med temi sredstvi se je zlasti ustavil pri skupnih stikih novinarjev obeh držav. Svoj govor je končal i ugotovitvijo, da smejo poljski novinarji zmerom računati s podporo centralnega presbiroja.
Za njim je govoril predsednik poljskega narodnega odbora Gelzinskv. Zahvalil se je za tople pozdrave in poudaril v svojem govoru prisrčnost, ki vlada med Poljsko in Jugoslavijo v njuni vzajemni zgodovini, polni skupnih usod. Podčrtal je. da je usoda zadnje čase oba naša naroda kruto zadela s smrtjo viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja, tvorca Jugoslavije: takrat je poljski narod iskreno sočustvoval i bolestjo jugoslovanska naroda. Komaj nekaj mesecev nato je pa -Poljsko zadela nič manjša žalost, ko ji je umrl maršal Pilsudski: r njim je Poljskn izgubila moža. ki ji je bil vrnil neodvisnost. Nato se je govornik pomudil pri sodelovanju med poljskim in jugoslovanskim tiskom (er izrazil upanje, da se ho s tem sodelovanjem doseglo tisto, kar se doklej še ni doseglo. Pri omenjanju imen blagopo-
kojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in pokojnega poljskega osvoboditelja maršala Pilsudskega so vsi prisotni vsilili in jima izkazali Čast r. vzklikom: Slava jima!
Nato je govoril poljski novinar R u c k, pozdravil je udeležence kongresa v imenu šefa poljskega tiskovnega ' urada Skutskega, ki ni mogel osebno priti na kongres.
Nato je tajnik jugoslovanskega odbora Vuka-šin Andjel kovič prečital pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru H. in predsedniku poljske republike nj. eks. Moscickemu.
V imenu poljsko-jugosiovanske lige je pozdravil udeležence kongresa g. Nešič. Potem je bil kratek odmor, nato se je pa zasedanje nadaljevalo. Prečitali so letna poročila in izvolili člane posameznih odborov, ki bodo popoldne nadaljevali delo.
Po izvolitvi članov v tri komisije in to v kulturno, turistično m gospodarsko, je bilo na čast poljskim časnikarjem prirejeno intimno kosilo v hotelu Srpski kralj. Ob 3 popoldne so se sestale v prostorih Jugoslovansko-poljske lige na Kolar-čevi univerzi komisije ter so pretresale vsa vprašanja in možnosti za poglobitev že obstoječih kulturnih, turističnih in gospodarskih vezi med obema bratskima slovanskima državama. Vsaka komisija je sprejela tudi resolucijo. Te bodo prečitane in sprejete na glavnem sestanku Zveze jugoslovansko-poljskega tiska v petek popoldne. Ljubljanski pododbor Zveze jugoslovansko-poljskega tiska zastopa na kongresu jugoslovansko-poljskih časnikarjev glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin, ki je bil na kongresu izvoljen v drugo sekcijo za pospeševanje turizma. V gospodarsko sekcijo pa je bil od slovenskih časnikarjev izvoljen belgrajski dopisnik »Slovenca« g. Joško Krošelj, blagajnik nacionalnega odbora Zveze poljsko-jugoslovanskega tiska.
Nacionalni odbor Zveze poljsko-jugoslovanskega tiska je nocoj priredil .poljskim tovarišem na Dedinju večerjo, po kateri so se vsi podali na sprejem v gardijski dom, ki ga je priredil-pred-seinik vlade dr. Milan Stojadinovič s soprogo. Ta sprejem je bil po večerji, ki ga je priredil na čast Becku predsednik vlade.
Italija — 43 milijonov
D |
Rim. 27. maja. TG. Statistični urad objavlja številke o zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo izvedeno pred 4 tedni. Na podlagi podatkov uradnega poročila šteje Italija danes 42 milijonov 43S.104 prebivalce, ne vštevši vojne olivezance in delavce, ki se nahajajo v Afriki, katerih števila iz razumljivih razlogov ni mogoče izročiti javnosti. Od zadnjega ljudskega štetja 1. 1981 jo prebival-
stvo naraslo za 2 milijona ljudi, ali vsako leto za 100.000 prebivalcev. Rim in Milan imata nad milijon prebivalcev, Rini 1.178.491, Milan pa 1 milijon 114.104. Napulj šteje 876.094. Turin 638.146, Genu a 627.690. Palerino 417.330. Firence 330.687, Benetke i 265.988, Trst 252.238. Nadalje jc še 12 drugih mest, ! ki štejejo nad 100.000 prebivalcev.
Belgija išče novo vlado
Bruselj, 27. maja. c. Kralj Leopold je danes takoj začel s konzultacijami za rešitev vladne krize. Prvi je bil sprejet voditelj socialistične stranke Vandervelde, ki je ostal pri kralju zelo dolgo, vendar pa je po avdijenci izjavil časnikarjem, da ni mogel dobiti mandata za sestavo nove vlade, ker kralj še nadaljuje s konzultacijami strank. Rekel je, da bo kralj sprejel najprej tako zvane ministre brez portfelja. Ob koncu je Van-Jervelde tudi izjavil, da je socialistična stranka najmočnejša stranka v parlamentu in senatu.
Za Vanderveldom je bil sprejet pri kralju zastopnik katoliške stranke Wauters, ki je rekel, da upa, da bodo socialisti sodelovali v novi vladi in da bodo prevzeli v vladi toliko odgovornosti, kot iim po številčni moči gre. Ob koncu je Wau-ters tudi izjavil, da meni, da bo novo vlado zopet sestavil Van Zeeland.
Nato je bil sprejet pri kralju državni minister ie Man, ki ni hotel dati časnikarjem nobene izjave. Za njim je bil sprejet župan iz Anversa.
Bruselj, 27. maja. AA. Sinoči je bil objavljen izid volitev za senat, ki so se vršile istočasno s parlamentarnimi volitvami v nedeljo. Senat ima 101 senatorja, ki se volijo neposredno, 44 senatorjev. ki jih volijo pokrajinski sveti in 23 senatorjev, ki jih voli plenarna seja direktno in indirektno z-voljenih senatorjev. Včeraj so bili objavljeni samo mandati, ki so bili določeni po neposrednih volitvah. Na tn način se lahko jasno ugotovi nazadovanje katoliške stranke in ojačenje desničarskega
pokreta, porast komunistov in ojačenje radikalnih F lani cev. Dobili so:
Katoliška stranka 34 mandatov,
liberalna stranka 11 mandatov, socialisti 39 mandatov, flaniski blok 5 mandatov, Rex 8 mandatov, komunisti 4 mandate.
Katoliška stranka je izgubila 8 senatorjev. Liberalci in socialisti so obdržali isto število senatorjev, flaniski blok 4- l?ex 8 in komunisti 4 mandate v senatu. Poslednji dve skupini dosedaj sploh nista imeli zastopnika v senatu.
Mala zveza v Bukarešti
Bukarešta, '27. maja. b. Bodoče zasedanje Male zveze bo v Bukarešti od 6. do 8. junija. V zvezi s leni zasedanjem zahteva romunski tisk rešitev spora glede sankcij. .»Argus« poudarja, da Bo sankcije napravile ogromno škodo in da bo za Evropo nastopila še večja škoda, če bi Italija izstopila iz Zveze narodov.
Zemunska vremenska napoved za 28. t. m.:
Oelno oblačno, morda krajevne nevihte s kratkimi nalivi. Temperatura bo nekoliko zrasla. — Sonce vzhaja ob 3.57 in zahaja ob 19.13.
Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno-
ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
Josip Jernejčič
admin. poročnik v pok. in vodja podružnice Vzajemne zavarovalnice v Belgradu
dne 26. maja ob pol 5 popoldne po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl v splošni državni bolnišnici v Belgradu v starosti 51 let.
Pogreb dragega pokojnika ho v četrtek, dne 28. maja t. 1. ob 4 popoldne iz kapele splošne državne bolnišnice v Belgradu na novo pokopališče.
Sveta maša zndušnica se bo tirala v petek, dne 29. maja 1936 ob 7 zjutraj v župni cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici. — Priporočamo ga v molitev. Belgrad, dne 27. maja 1936.
Žalujoča soproga Anic a roj. H I e b a n j a. Hčerke Anica, Zofka, O I g i c a , Jožica in ostalo sorodstvo.
Japonci zasedejo Peking
\ Puji bo kronan za kitajskega cesarja
Tiencin, 27. maja b. Po zanesljivih informacijah se bo meseca junija pričela nova vojno-poli-tična kriza na severnem Kitajskem. Po informacijah, ki prihajajo iz Nankinga, so pričeli Japonci ogromne vojaške priprave, ki jih nameravajo z vso silo izvajati meseca junija. V 14 dneh bo poleg Tiencina zgrajeno novo japonsko letališče in taborišče. Najbt-jši dokaz za to je, da so že danes na ulicah japonske koncesije v Tiencinu nagroma-dene velikanske množine bodeče žice. V nekaj dneh se že lahko vsa japonska posest spremeni v pravo vojaško trdnjavo. Razen tega so Japonci vzeli v najem, deloma pa so tudi pokupili številna poslopja, ki jih spreminjajo v vojašnice. Po istih informacijah bodo Japonci zbrali v 14 dneh v Tiencinu dve pehotni diviziji, zunaj mesta pa bodo imeli še 15.000 mož tehničnih čet. Ko se bo pričela pričakovana junijska ofenziva, bodo Japonci razpolagali s 35.000 možmi iz Mandžurije, z eno pehotno divizijo iz Koreje in s tremi japonskimi divizijami. Poleg vsega tega pa imajo v Tiencinu zbranih še 150 bombnih letal, ki bodo vršila najvažnejšo nalogo ob priliki nastopanja japonske armade.
Pa tudi martač Čangkajšek ne drži križem rok in dobiva neprestano okrepitve z juga. Maršal Čangkajšek gradi močne utrdbe na južni obali Rumene reke, kjer misli, da se mu bo posrečilo za-
držati Japonce. Iz tega se da sklepati, da je nacionalistična vlada sklenila, da pusti Japonski popolnoma svobodne roke v krajih severno od Rumene reke, medtem ko se hoče na južni obali omenjene reke odločno upreti nadaljnjemu japonskemu prodiranju.
V kitajskih vladnih krogih prevladuje mnenje, da nameravajo Japonci meseca junija obnoviti staro kitajsko cesarstvo s sedežem v Pekingu, na prestol pa postaviti sedanjega mandžurskega in zadnjega kitajskega cesarja.
Otvoritev redne autobusne proge
Ljubijana-Kamsiik-Logarska dolina
dne 31. maja 1936
Odhod iz Ljubljane-Tavčarjeva ulica:
ob nedeljah in praznikih; ob 5. uri 33 minut ob delavnikih:	ob 17. uri 20 minul
Odhod iz Logarske doline:
ob nedeljah in praznikih: ob 18 uri 58 minut ob delavn k'h:	ob 5. uri 19 minut
Dosedanji vozni red na progi Ljubljana-Mengeš-Kamnik se ukine z dnam 31. maja 1936.
Domači odmevi
Spremembe občin
Belgrad, 27. maja. m. Notranji minister je na podlagi §§ 3, 6 in 139 zakona o občinah podpisal uredbo o ustanovitvi občine Orehovica v novomeškem okraju, obsegajočo področje bivše občine Orehovica, ki se s to uredbo izloči iz občine Brtas-nice, nadalje uredbo o izločitvi katastrske občine Sv^ Marko iz občine Ilrastnik-Dol in priključitvi k občini Trbovlje. Podpisana je tudi uredba o ustanovitvi občine Ajdovec v novomeškem okraju v vsem obsegu, ki ga je imela bivša občina Ajdovec, in uredba o ustanovitvi občine Riubor in občine Stari trg v slovenjgraškem okraju. Po tej uredbi se iz Sedanje občine Podgorje izloči v celoti pod-ročje bivše občine Razbor. V sestavo nove občine Stari trg j>a pridejo: a) iz občine Podgorje: bivša občina Stari trg in kraj Ruduše ter b) iz občine Paineče: bivši občini Vrhe in Sele.
Balkanska pomorska konferenca
Carigrad, 27. maja. AA. Danes se je tu začela balkanska pomorska konferenca. Sodelujejo zastopniki Turčije, Jugoslavije, Romunije in Grčije. Glavna točka dnevnega reda je vprašanje sodelovanja balkanskih držav na področju jx>niorstva. Predvsem gre za izenačenje potniških in blagovnih tarif.
Cerkvene zadeve
pred cerkvena sodišča
Te dni je bilo v tisku mnogo besed o tožbi frančiškanskega samostana Gučja gora pri Zenici proti vrhbosenskemu ordinarijatu (Sarajevo) in o tožbi fraiičiškana p. Avguština čičiča, načelnika oddelka ža katoliško vero v pravosodnem ministrstvu, proti vrhbosenskemu nadškofu dr. Ivanu Šariču. Dopisnik zagrebškega »Obzora« je o tej zadevi obiskal prevzvišenega nadškofa dr. Šariča, ki mu je na vprašanje, kako je prišlo do tega spora, dal sledeče pojasnilo:
»Stvar jc enostavna. Ne gre za nič (jj-ugega, kakor samo za to, čigava last je stara cerkev v Zenici in zemljišče okrog cerkve. Ljudstvo pravi, da je ta cerkev in zemljišče beneficij župne cerkve, gučkogorski samostan pa pravi, da je to beneficij frančiškanskega samostana v Gučji gori. Jaz sem se v tem slučaju postavil na stran ljudstva in trdil, da je to beneficij župnije. Sicer pa je to vprašanje popolnoma cerkveno in kot tako spada Izključno pred sodišče svete stolice. Jaz pravim, da je kaj malo posrečeno, da je to vprašanje prišlo jired civilno sodišče, ker to nasprotuje določilom cerkvenega prava. V tej stvari, kakor v vseh ostalih cerkvenih zadevah, se nadškof ne more pojaviti pred civilnim sodiščem, ker mu to prepoveduje kanonsko pravo. To je vse, kar vam o tem morem povedati. Nadalje pa bo odločila svela stolica.«
Na vprašanje, kaj je prav za prav s slučajem p. Avguština čičiča, je prevzvišeni odgovoril:
»Tudi to je enostavna zadeva. Kot škof imam dolžnost, da od časa do časa obveščam sveto sto-lico o razmerah v moji škofiji in o tem, kar položaj otežuje. Smatral sem za svojo dolžnost, da sveto stolico obvestim o osebnosti p. Avguština Čičiča. Moje poročilo je pojiolnoma notranja cerkvena zadeva, rezervatno vprašanje.«
Na vprašanje, kako je to poročilo prišlo v roko p. Avguština čičiča, je prevzvišeni odgovoril:
»Ne vem, toda njegova dolžnost je bila, ta odgovori sveti stolici, nikakor pa ne, da po sodišču prepusti to poročilo javnosti in da svojega nadškofn toži pred civilnim sodiščem, ki v tej notranjecerkveni stvari ni pristojno. Zalo jaz v tein vprašanju po predpisih kanonov ne smem stopiti pred civilno sodišče, kanone pa priznava tudi državna oblast.«
Iz drugega vira pa izvemo, da je sveta stolica sjx>r glede postopka že rešila na ta način, da se moril civilna tožba proti sarajevskemu nadškofu nemudoma umakniti, proti toži tel jem pa naj se postojia po kanonu 2341, ki grozi s kaznijo eks-komunikaci je vsakomur, kdor se v cerkvenih sporih obrne na svetno sodišče.
Polovične voznine
Belgrad. 27. maja. AA. Z odlokom prometne-ga ministra je dovoljen 50% ni jiopust na držnvnih železnicah zdravnikom iz vseli slovanskih dežel, ki bodo (»tovali po naši držnvi v Sofijo, kjer bo od 12. do 17. septembra 5. kongres slovanskih zdravnikov. Popusit velja od 8. do 30. septembra.
Podobna ugodnost je dalje dovoljena udeležencem svečanega odkritja spomenika blagopokoj-nega kralja Aleksandra I. v Turiji dne 31. maja. Ugodnost velja od 29. maja do 2. junija.
Isto velja za udeležence evharisttčnega kongresa v Gospičn 6., 7. in 8. junija. Ugodnost velja od 5. do 9. junija.
Podoben pojiust jo dovoljen udeležencem skupščine jugoslovanskega zdravniškega sindikata v Novem Sadu 6. in 7. junija in voljn od 8. do 10. junija.
Isto velja zn obiskovalce razstave sodobne francoske umetnosti, ki jo je priredil muzej kneza Pavla v Belgradu. Popust velja za odhod od 29. maju do vštetega 15. junija in za povratek od 30. maja do vštetega 17. junija.
Nagla smrt neznanca
Maribor, 27. maja.
Zaradi slabosti, menda od lakote, je omagal včeraj na dvorišču emureškega gradu neznani mo-I ški. Pozvani banovinski zdravnik dr. Sergej Ka-: pralov, ki stanuje v gradu, mu je nudil svojo prvo i pomoč, žal pa je bilo prepozno, ker je neznanec | kljub zdravniški pomoči izdihnil. Zdravnik je od-, redil, naj se truplo prepelje v mrtvašnico k Mariji Snežni, kjer bo pokopan. Orožniki sedaj poizvedujejo, kdo je neznanec, ki ni imel pri sebi nobene listine, iz katere bi se dalo ugotoviti, kdo da je,
Roparski ali politični umor
Maribor, 27. maja.
Z avstrijske strani je priplavalo po reki Muri pred turbinske grablje v tvornici papirja na Sladkem vrhu truplo neznanega moškega, starega kakšnih 35—42 let. Žrtev je močne in precej ve-ike, toda lepe postave, črnih in pokoncu striženih las ter črnih kratko ostriženih brk in ima dobro ohranjene lepe zobe. Neznanec je imel na sebi spodnje hlače in srajco, toda oboje je bilo že precej raztrgano. Pri pregledu trupla, ki ga je izvrši« včeraj banovinski zdravnik dr. Sergej Kapralo iz Zgornjega Cmureka ob asistenci enega orožnika od istotam, se je ugotovilo, da je bila žrtev umorjena, saj je imela tri občutne poškodbe, in sicer globok vbod na levi strani prsi, zevajočo rano na temenu glave in vbod ob strani ustnice proli čeljust, kjer mu je bilo odbitih par zob. Po odredbi zdravnika je bil neznanec prepeljan na pokopališče k Mariji Snežni, kjer bo tudi pokopan. Orožni-stvo je obvestilo nadrejene organe, naše oblasti pa so obvestile tudi avstrijske, da ugotovijo, od kje je žrtev. Domneva se, da je morilec svojo žrtev slekel, da bi zabrisal vsako sled za seboj, in jo vrgel v reko Muro, kjer je končno pred turbinskimi grabljami omenjene tvornice obstala. Kakšne vrste je bil ta umor, bo pokazala nadaljnja preiskava.
Osebne vesti
Belgrad, 27. maja. m. S kr. ukazom so napredovali za višje veterinarske pristave: Ivan Pletikapič, veterinarski pristav pri okrajnem načelstvu v Logatcu, dr. Franc Kovač, veterinarski pr ustav pri okrajnem načelstvu na Ubu, in dr. Maks Kozin na okrajnem načelstvu v Konjiču.
Belgrad, 27. maja. m. S kr. ukazom sta napredovala v V. skupino za tehnična svetnika Josip Bncelj, tehnični višji pristav v Pakracu in Viljem Babnik, tehnični višji pristav na Cetinju. V VI. pol. skup. je napredoval ing. Milutin Debeljak, tehnični pristav tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Z odlokom trgovinskega ministra je po potrebi službe prestavljen za kontrolorja mer v VIII. pol. skup. oddelka za kontrolo mer v Zagrebu Franc Rožnik, kontrolor mer iste skupine na okrajnem načelstvu v Ljubljani. Z odlokom finančnega ministra je prestavljen Svetozar Bačič, poverjenik finančne kontrole IX. pol. skup. iz Celja v Sisek za starešino oddelka in kontrolnega organa pri tovarni špirita podjetja »Teslič«. Z odlokom prometnega ministra je vpokojen Ignacij Planinšek, po-močni vlakovodja X. pol. skup. na področju ljub Ijanskega železniškega ravnateljstva.
Belgrajske vesti
Belgrad, 27. maja. m. V Petrovgradu je danes pričela zasedati mešana jugoslovansko-romunska komisija, ki ima nalogo rešiti razna vprašanja, ki so vzvezi s sklenjenimi pogodbami med našo državo in Romunijo.
Belgrad, 27. maja. m. Udeležencem mednarodnega kongresa kriminalne policije je nocoj priredil večerjo v hotelu Brislol notranji minister dr. Anton Korošec.
Belgrad, 27. maja. m. Na snočnji seji Jugoslovanske nogometne zveze je bil vratar BSK Franjo Glaser na podlagi čl. 51 kazenskega pravilnika kaznovan s prepovedjo igranja za en mesec. Ta kazen je bila izrečena zaradi izjav, ki jih je dajal, čeprav je vedel, da je igralcem prejiovedano dajati izjave. Na seji se je nadalje razpravljal tudi slučaj igralca Zupančiča, ki je bil član bivše Ilirije, nato pa je vstopil v Gradjanskega JNZ je sklenila, dn se zaradi tega, ker je Ilirija prenehala obstojali, igralec Zupančič definitivno smatra zn člana Gradjanskega.
Belgrad, 27. inaja. AA. Predsednik ministrskega svela in zunanji minister dr. Stojadinovič je s svojo soprogo in v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Protiča danes dojX)ldne obiskal pomladansko razstavo slikarskih in kiparskih del jugoslovanskih umetnikov v paviljonu »Cvijeta Zuzorid«.
Belgrad, 27. maja. AA. Poštni minister je otvoril telefonski promet med Jugoslavijo in Tns-manijo. Triminutni razgovor stane od ponedeljka
do petka 135 7.1. fr., ob sobotah pa 97.50 zl. fr. *
Praga. 27. maja. A A. Listi priobčujejo podrobna poročila o strašni katastrofi na reki Diji, kjer je utonilo toliko nedolžnih otrok. Na podlagi prve preiskave aretirali brodnika Leopolda ftn-eterja, ki službe ni opravljal vestno.
Rojstni dan predsednika Beneša
Danes se je zbral češkoslovaški narod, da slavnostno proslavi rojstni dan predsednika republike dr. Edvarda Beneša, dan, ki ga slavljenec praznuje prvikrat na tako visokem položaju. Sicer v republikanskih demokratičnih državah ni navada, da narod praznuje rojstne dneve svojih predstavnikov, toda Čehoslovaki so gojili tako vdanost in hvaležnost do svojega častitljivega »tatička«, pre-zidenta Masaryka, ustvaritelja nove države, da je
vsako leto njegov intimni praznik bil svečan dan tudi za vso republiko. In prav tako hvaležnost čutijo Čehoslovaki do Masarykovega najtesnejšega sodelavca, revolucionarja, borivca, graditelja republike in po njegovi želji in želji naroda njegovega naslednika na najvišjem mestu, do svojega sedanjega predsednika dr. Edvarda Beneša. Predsednik dr. Beneš je imel vsekdar največje zaupanje svojega naroda ter se je zgodilo kot nikjer na vsem svetu, da je bil od vsega početka nove države, od razsula Avstrije do dne, ko je lani prevzel najodgovornejše mesto, neprestano zunanji minister, k: je na nevarni poti med rednimi nevarnostmi za evropski mir znal voditi brod v največje dobro naroda in svojih zaveznikov. In prav mi Slovenci smo s Čehoslovaki povezani z ljubeznijo kot redko kje na svetu dva naroda. Vsa zgodovina in vsa sedanjost nas je postavila v svetovni zmedi najtesnejše ob bok ter smo z geslom »Zvestoba za zvestobo« šli in bomo šli skupaj v skupno bodočnost. Ob današnjem prazniku pa gledamo v energičnem, dela in uspeha polnem predsedniku bratske slovanske države prelep zgled državniške modrosti, ki je sredi vseh zmed znala obdržati notranjo ravnotežnost med tako različnimi silami ter ohraniti — kot cvetoča oaza v obdajajoči puščavi — preizkušeno demokracijo, ki se pri nas le z največjo težavo dviga izpod teže uničujočih naplavin. Ob prazniku predsednika dr. Beneša se tudi mi pridružujemo voščilom vsega njegovega češkoslovaškega naroda, ter mu čestitamo na dosedanjih velikih uspehih, želeč mu moči, da bi mogel svojo državo privesti na najvišji vrh blagostanja, varnosti in nemotenega razvoja.
Lojze Res na zadnji poti
Jasen, sončen dan je ležal nad Benetkami, kakor da je sama radost razlita nad hišami, ko je Lojze Res ležal na mrtvaškem odru. V civilni bolnišnici, v kateri je umrl in ki stoji v bližini znamenitega Colleonijevega spomenika, ki ga je rajni tolikrat razkazoval svojim prijateljem in znancem, ki so prihajali na jug. Pročelje starega poslopja nudi lep pogled, toda neskončni, mračni hodniki so kakor blodnjak smrti, z njih se odpirajo neštevil-na vrata na vse strani. In za enimi izmed teh vrat je v ozki mrtvaški celici ležalo Resovo truplo med svečami in svežimi šopki cvetic, ki.so jih prinašali sorodniki, prijatelji in znanci in mu jih kot poslednji dar pokladali k poslednjemu ležišču.
Smrt Lojzeta ni spremenila, morda mu je bilo le obličje nekoliko polnejše; kljub rahli bledici se je zdelo, da bo zdaj zdaj odprl oči in spregovoril. Na obrazu miren, resen »izraz poštenjaka«, kakor so se izražali kropilci.
Četudi je bolnišnica oddaljena od središča, mrtvaška celica ni bila nikoli popolnoma prazna. V trinajstih letih njegovega bivanja v Benetkah v tem mestu ni bil več tujec, poznan ni bil samo od kolegov in dijakov, ki so menjaje se poslednjo noč prečuli ob njegovem truplu, ampak je bil poznan in ljubljen tudi od meščanstva. Družaben po svoji naravi se je zanimal za vsakogar, imel za vsakogar prijazno besedo in tudi pomoč, ako je nanesla potreba. Ni čuda, da se je nekatero oko orosilo za njim.
O njegovi splošni priljubljenosti je pričalo tudi lepo spremstvo na njegovi zadnji poti, kakršnega ima le redek Slovenec v tujini. Pogrebni obredi in maša so se vršili v bolnišniški cerkvici; prisostvovalo je poleg pokojnikove soproge Dine, njenih sorodnikov in sina Marka vse dijaštvo Trgovske visoke šole, kjer je rajni poučeval, dalje po svojih zastopnikih: Filološki krožek, Gruppo Camerati Cattolici, muzej Correr, knjižnici Marciana in Que-rini, zavod Principessa Mafalda; zastopano je bilo tudi mestno županstvo in še razna društva in institucije. Prijateljev in znancev pokojnika iz vseh krogov beneških izobražencev je bilo tako število, da ne moremo vseh omenjati.
Po končanih obredih 6e je razvil mrtvaški sprevod, impozantna množica, ki je spremila pokojnika do obrežja Fondamente Nuove, kjer so govorili ob krsti odvetnik Celeste Bastianetto, profesor Leo-nardo Ricci, profesor Lanzillo in profesor Ettore Lo Gato z univerze v Padovi. Vsi govorniki so s toplimi besedami poveličevali nadarjenost, dobrosrčnost in živo vero pokojnika. Nato so naložili
krsto na barko Pogrebnega zavoda, ki je odplula proti postaji, da jo na zadnjo željo pokojnika prepeljejo v Gorico.
Beneški listi so prinesli o Resu daljša, laskava poročila, v katerih so posebno poudarjali njegovo splošno priljubljenost in široko izobrazbo.
Lojze Res se je rad vračal v Gorico, v kraj svojih mladostnih spominov. Ko jo je obiskal pretekli božič, je bilo njegovo zdravje že zelo zrahljano, vendar je bil še zmeraj nezlomljivega duha in poln načrtov. Ko se je poslavljal, je obljubljal, da se kmalu zopet vrne.
Zdaj se je vračal za zmeraj.
Na tej poti so ga spremljali njegova žena Dina m zvesta mu beneška prijatelja profesor Umberto Saraval ter g. Cotič. Na goriški postaji sta ga pričakovali žalostni sestri Mimi in Gusti. In lepo število občinstva s cvetjem, prijateljev in znancev iz Gorice in iz Trsta. Nepričakovana novica o njegovi smrti je vsakogar, ki ga je poznal, hudo zadela.
Črni mrtvaški avto Pogrebnega zavoda ga je zdaj vozil po mestnih ulicah, po katerih je toliko krat hodil poln življenja z lahkim korakom. Kolona avtomobilov, v katerih so ga prijatelji in znanci spremljali prav do groba, se je pod oblačnim nebom po ovinkih in vzpetinah naglo približevala Sveti Gori. Kadarkoli se je rajni mudil v Gorici, je rag obiskal ta sveti kraj, zdaj si ga je izbral za svoje zadnje bivališče. Svetogorski zvonovi so ga pozdravljali s svojimi čistimi, ubranimi glasovi.
Prijatelji so prenesli krsto v cerkev, kjer so oo. frančiškani izvršili pogrebne obrede, moški zbor pa |e pretresljivo zapel »Blagor mu« in »Nad zvezdami«. Razvil se je sprevod, ki je krenil okoli cerkve in navzdol proti pokopališču, ki leži na ozkem slemenu hriba. Z njega je razgled po obeh straneh v soško in čepovansko dolino. Pred očmi, se zdi, leži kakor na dlani vsa primorska dežela. Trnovski gozd, Vipavska dolina, začetek Krasa, goriška ravan, ki jo od zelene Furlanije loči srebrn trak Soče, Brda in Gorč, ki se dvigajo do zasneženih vrhov na državni meji. Lepšega kraja si Lojze ni mogel izbrati. Prijatelji in znanci so mu hvaležni, da se je vrnil med nje; njegov grob ne bo pozabljen.
Na sveži griček črne prsti so položili štiri vence, ki so jih darovali njegovi žalujoči sestri, njegovi prijatelji, beneški dijaki in dijaki beneške Trgovske visoke šole. In celo goro šopkov svežih cvetic, darov ljubečih ga src, majskih plodov njegove južne, cvetoče zemlje.
Nobeno oko ni ostalo sulio . . .
IRIrtfJrŠe Srce Se |C SOlZilO pri včerajšnji premieri prekrasnega velefilma (v nemškem jeziku).
David Coppcriicld
Danes ob 16, 19 15 in 21-15 uri
Molstrovina po slovitem romanu
Charlesa Dickensa
Očetje, matere, oglejte si to prekrasno filmsko veiedelo, ki je prejelo prvo nagrado na mednarodnem festivalu v Bruslju !
KINO UNION
Čudovita Igra malega TELEF. B letnega Fredtja Vas bo 2?-21	pretresla v dno srca!
Ustanovitev »Pedagoškega društva" v Ljubljani
V naši dobi vre in se prenavlja na vseh življenjskih področjih. Povsod vlada zaenkrat velika nejasnost in negotovosti povsod se vrši »prevrednotenje vrednot«. Izpreminja se pojmovanje in ocenjevanje moralnih, socialnih, gospodarskih, religioznih vrednot itd. Ta negotovost je prav posebno močno odjeknila na vzgojnem področju, kjer se iz-preminjajo tako vzgojni cilji in smotri, kot tudi način in metoda oblikovanja, izobraževanja in vzgajanja. Življenje je prineslo polno novih pedagoških problemov, katerih rešitev je zaenkrat zelo težka ali pa sploh nemogoča. Zato je nastala tako med ljudmi, ki imajo pri svojih lastnih otrocih opravka z vzgojo in izobrazbo, dalje med poklicnimi vzgojitelji in med onimi, ki se teoretično in znanstveno pečajo s pedagoškimi problemi, nujno občutena potreba, da bi se o vseh takih perečih zadevah mogli nekje stvarno porazgovoriti, da bi si med seboj izmenjali misli, da bi po temeljitih predavanjih in debatah prišli do večje jasnosti in do določnejšega stališča v sodobnih vzgojnih problemih. Razen tega obstoja še vse polno občih narodno-vzgojnih problemov, ki so v zvezi z organizacijo našega šolstva in našega prosvetnega dela sploh. Tudi tega dela se mora nekdo lotiti z vso stvarnostjo in temeljitostjo, če nočemo, da nas bo prehitel čas in da se bodo občevzgojni problemi reševali sami od sebe in samo od časovne nujnosti obstoječih razmer. Končno pa prihajajo z naše univerze absol-virani akademiki, ki so študirali pedagogiko .kot stroko in bi hoteli tudi še nadalje ostati v medsebojnem stiku ter nadaljevati svoje znanstveno pedagoško delo.
Iz vseh navedenih razlogov je nastala potreba po ustanovitvi novega društva, ki naj vstopi v vrsto naših znanstvenih društev in kjer naj delovni člani na svojem področju rešujejo teoretične in praktične pedagoške probleme našega časa ter naj nudijo svoje misli in spoznanja v obliki strokovnih predavanj tudi vsem tistim, kd se, ali iz življenjskih ali pa iz teoretičnih razlogov zanimajo za taka vprašanja. Zato se osnuje v Ljubljani znanstveno
»Pedagoško društvo«, ki hoče združiti v svojem okviru učitelje in vzgojitelje vseh strok, od osnovnošolskih, meščanskošolskih, srednješolskih pa do univerzitetnih, razen tega pa še vse tiste, ki se sicer zanimajo za najtežje probleme naše mladine. Ustanovni občni zbor novega društva bo na bin-koštni ponedeljek, dne 1. junija v risalnici na Drž. učiteljski šoli v Ljubljani. Na dnevnem redu je razen formalnih točk tudi kratko predavanje o pomenu novega društva. K ustanovnemu občnemu zboru izskreno vabljeni vsi, ki jim je pri srcu usoda in bodočnost naše mladine. Pripravljalni odbor.
Koncert slepih otrok iz Zagreba
V petek, dne 29. maja pridejo v Ljubljano slepi otroci iz Zagreba. Otroci se bodo udeležili esperantskega kongresa in ob tej priliki priredili v dvorani Filharmonije pod vodstvom svojega uči-teljstva dva koncerta. Prvi koncert bo v petek, dne 29. maja ob 20 in sicer za splošno občinstvo, v soboto, dne 30. maja ob 11 v isti dvorani pa koncert za ,šolsko mladino. Na obeh koncertih bodo slepi otroci izvajali zanimive vokalne in instrumentalne skladbe, ki so na vseh do sedaj prirejenih koncertih dosegle izredne uspehe. Preskrbljeno je, da bo mladina ljubljanskih šol pri sobotnem koncertu dvorano popolnoma napolnila in s tem izkazala svoja sočutja do nesrečne dece. Imamo pa še iskreno prošnjo na vse cenjeno ljubljansko občinstvo, da bi tudi ono podprlo gmotno in moralno ubogo slepo mladino in se koncerta v petek zvečer v velikem številu udeležilo. V Mariboru in Celju, kjer bodo tudi priredili koncerte, bodo otroci sprejeti zelo gostoljubno. Naj bi Ljubljana ne delala izjeme. Našla so se dobra srca, ki bodo nudila otrokom v času njihovega bivanja v Ljubljani primerne priboljške. Splošno občinstvo pa naj bi napolnilo filharmonično dvorano in s tem izkazalo slepi deci svojo naklonjenost. Glasba je za to deco še edino sredstvo, s katero se ji lajša njen položaj. Podprimo ubogo deco, pošljimo ji nevidnih žarkov v njih srca in dajmo ji vsaj nekoliko zadoščenja. — Vstopnice sc dobe v MMični knjigarni od 20 Din navzdol.

, . in za namakanje Ženska hvala
Vlomilci odnesli 77.000 Din
Vlom v blagajno Zadružne gospodarske banke v Mariboru
Maribor, 27. maja.
Bliskovito se je danes zjutraj raznesla po mestu novica o velikem vlomu v blagajno podružnice Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. Vlom je eden največjih, kar jih je v kriminalni kroniki mariborskega mesta zabeleženih, izvršen pa je bil s vso spretnostjo poklicnega vlomilca, kateremu so bile tudi krajevne razmere dobro znane.
Odkritje vloma.
Danes ob 6. zjutraj je prišel sluga banke v uradne prostore pospravljat. Na prvi pogled je bilo v banki vse v redu. Blagajne so bile zaklenjene, pisalne mize nič razmetane. Na enem oknu pa je prežagana in navzgor zavita palica močnega železnega omrežja, s katerim so vsa okna zavarovana, spominjala na obisk vlomilcev. Sluga je takoj obvestil podravnatelja g. Otona Vrečo, ki nadome-stuje odsotnega ravnatelja g. Lekana in stanuje v drugem nadstropju bančnega poslopja. Prihitel je v banko in ugotovil, da so vrata na blagajni v redu zaklenjena in niso na njih vidni nobeni znaki nasilnega odpiranja. Obenem pa je takoj telefo-nično obvestil policijo,, ki je poslala v banko takoj daktiloskopa in več kriminalnih uradnikov. Daktiloskop je preiskal zunanjost blagajn, ni pa mogel odkriti na vratih nobenih prstnih sledov, pač pa so bili jasno vidni odtiski rok v rokavicah. Medtem sta že prišla uradnika, ki hranita ključe blagajne. Glavni blagajnik g. Janez Poženel je odprl vrata na blagajni in takoj tudi prestrašen oJ-skočil. Velika usnjata listnica, ki se je nahajala v srednjem tresoru, je bil prazna. Manjkalo je
77.130 Din,
deloma v tisočakih, v stotakih, majhen del pa v srebrnih kovancih. Vlomilec je pobral vse do zadnjega dinarja. V zli slutnji je potem blagajnik odklenil še zgornji tresor. tu pa se je oddahnil: v tem tresorju je bila zaklenjena kaseta z mnogo višjo vsoto denarja, ki pa je bila nedotaknjena in še ves denar v njej. Vlomilec je očividno mislil, da
Sveta voiska - vsej razuzdanosti
Sveta vojska je zalarmirana. Dne 7. maja so napravili zastopniki vseh prizadetih oblasti in kulturnih organizacij sklep, da hočejo boj zoper alkoholizem znova započeti. In sicer z vsemi združenimi močmi.
Alkoholizem je zalega vse nerednosti in nerodnosti, pijanosti in razuzdanosti, izgredov, pretepov, klanja, kar nas pred svetom tako onečašča. Po drugi strani pa je tudi neka prirojena razposajenost našega ljudstva kriva alkoholizma in vseh njegovih sramotno-žalostnih posledic. Saj drugod tudi pijejo, a pivci tako ne pobesnijo, kakor je to v navadi pri nas. V Dalmaciji imajo močnejše vino in južna kri je bolj vroča, a o pretepih boste dosti manj slišali, listo velja o Italiji. In tudi o slovenskem Primorju. Pretepi in poboji tam niso na dnevnem redu kakor — recimo po starem: na Kranjskem in Štajerskem. Tam so vam bolj mirni pivci, našim pa kri brž zavre — in za vsako žaljivo besedo je pripravljen nož — in ta pogostokrat namenjen naravnost v srce! To je nekaj čudnega in groznega. Odkod imajo naši ljudje to nesrečno ma-nijo?!... Veliko je med nami surovosti. Pa 6e je morda niti ne zavedamo. Ta surovost se javlja očividno tudi v naših političnih bojih, ki so malokje tako surovi, kakor pri nas. G. misijonar Šavelj je na sestanku 7. maja na to stran našega javnega življenja pokazal in tudi na vzroke te javne surovosti, Pa tudi k pohotnosti, spolni razbrzdanosti PrimoTci niso tako razpoloženi, kakor tu pri nas. Kdor je imel opraviti z ljudstvom tu in tam, ta pozna veliko razliko med tu in tam.
Skratka: Z alkoholizmom je v zvezi ali mu je sorodnih več napak ali moralnih ran našega ljudstva, ki jih je treba vse hkrati zdraviti. Katerega človeka, ki naše ljudstvo res ljubi in mu hoče dobro, te rane ne pečejo? Kdo bi ne želel in ne hotel pomagati, da se ozdravijo? Res je naš narod splošno razmeroma visoko v kulturi. Da pa je kljub vsem našim šolam in kulturnim društvom, kljub vsem ovratnikom in kravatam, kljub finim čižemč-komi ir. šolnikom, rokavicam in pisanim nagovicam njed njimi še toliko surovosti in divjosti, kaže, da
je pobral ves ienar in ni niti poskušal odpreti gornjega tresora.
Rekonstrukcija vloma
je pokazala, da je dejanje izvršila oseba, ki je krajevne razmere dobro poznala. Vlomilec je prišel v banko na zadnji strani skozi okno bufeta poleg dvrane. Od tam je vdrl v dvorano in iz dvorane na stopnjišče. Splazil se ie potem po stopnicah v prvo nadstropje, na hodniku odprl okno ter prišel skozi njega na teraso. S te terase se je po požarni lestvici spustil na drugo teraso do oken bančnih prstorov. Okna so bila odprta. Preščipnil ali pre-žagal je palec debelo železno palico na omrežju ter jo privzJignil navzgor in se skozi nastalo odprtino splazil v notranjost banke.
Vlomilec je imel ponarejene ključe, ki so bili zelo točen posnetek pravih. Ključe od blagajne hranita čez noč vedno dva uradnika. Duplikati ključev so pa shranjeni pri dveh različnih mariborskih bankah. Na dosedaj nepojasnjen način pa si je moral vlomilec preskrbeli še tretje ključe ali pa je imel priložnost, da jih je posnel po duplika-tu. Na vsak način pa bi bilo nemogoče blagajno odpreti z vitrihom. Danes dopoldne so blagajno natančno preiskali ter je strokovnjak za blagajne razdrl tudi ključavnico. Sledovi v ključavnici kažejo, da ni bila odprta nasilno, in da niso vlomil-čevi ključi zapustili nobenih sledov.
Preiskava
se giblje sedaj predvsem v smeri, da se ugotovi, na kak način je prišel storilec do ključev. Blagajne so bile napravljene leta 1924 v Mariboru. Policija je osumila nekatere osebe, aretacije pa še ni izvršila nobene. Mogoče, da je izvršil vlom kak poklicni vlomilec. Zadnje mesece je zapustilo mariborsko kaznilnico več takih »težkih fantov«, ki so presedeli svojo kazen. Nekatere od teh so večkrat opazili v Mariboru. Med njimi jih je par, ki bi bili zmožni prav mojstrsko izvršiti vlom v tako blagajno. Seveda pa bo odločilne važnosti ugotovitev, na kak način je prišel vlomilec do ključev
naša kultura ni šla povsem v pravi smeri. In nam veleva, da zdaj obrnemo vso pozornost našega kulturnega dela v to smer.
Sveta vojska hoče naperiti svoje kanone proti vsem tem izrodkom, napakam, strastem našega ljudstva: vsej pijanosti, razuzdanosti, podivjanosti, surovosti in nenravnosti. Hoče biti nekako etično društvo. Dvigniti moralni n i v A našega naroda. V prvi vrsti bo seveda kano-nada naperjena in namerjena proti alkoholu, kii je in ostane vedno glavni grešnik, okoli katerega se suče, iz katerega izvira največ moralne gnilobe. A vse telo naroda treba obenem zdraviti, vsega nravno dvigniti.
In v to sveto vojsko ste pozvani vsi, ki svoj narod res ljubite. Kaj bi zgubljali toliko praznih besedi o ljubezni do naroda! Poprimite in pomagajte, da ga dvignemo iz luže nenravnosti in surovosti! To se pravi »svčto služiti sveti domovini!« To bo resnično »sveta« vojska!
Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanju srca in glavobolom je naravna
Franz-Josefova
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava Franz-Josefova voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ojrl. rep:. S trr. 30474/M
Trbovlje
Podporo malozaposlenim rudarjem v živilih bodo razdelili še pred binkoštnimi prazniki. Poleg tega, kar je poslala banovina, bo dal še rudnik vsakemu rudarju 6 kg moke in za vsakega družinskega člana po 3 kg.
»Njega ni«, igro iz dni svetovne vojne in trptje-nja, uprizori tuk. skupina bojevnikov v soboto zvečer v Društvenem domu.
Na velesejem je povabljena in bo ves čas tare igrala tukajšnja rudarska godba. Povabilo je lepe priznanje za rudarsko godbo; zamudili pa iudi ne bomo kdo ve kaj pri delu.
Drobne novice
Oglase za glavno v e l e s e j m -s k o številko »Slove n c a«, ki izide v znatno pomnoženi nakladi v nedeljo, 81. maja. sprejemamo večja oglasna naročila do petka zvečer, manjše oglase ter neodložljive objave pa do sobote o p o 1 -c! n e. Prosimo cenjene interesente, da oddajo svoja oglasna naročila čim največ že tekom današnjega in jutrišnjega dne.
Hijene na grobovih
Pred tednom dni smo pokopali na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu prerano umrlega inž. Sltubica. Velika udeležba njegovih znancev in prijateljev, zlasti z dežele in z vseh strani Slovenije, je pokazala, kako priljubljen je bil umrli ravno med kmečkimi ljudmi, za katere je delal, v kolikor ga ni v tem oviral več let nasilni režim Pucelj-.Ma-rušič-Kramer. — V Ljubljani izhaja drugače med kmečkim narodom malo poznani tednik 7. bahavim naslovom »Kmetsk.i list«. Ta list pravi, da zastopa kmečke interese. Iz vsebine pa more vsak presoditi, da je temu listu pošla zadnje čase vsled jeze zaradi izgube oblasti vsaka razsodnost. Če to svojo jezo stresa nad živimi, je to njegova stvar in stvar okusa, kako to dela. Značilno pa je, da se ne ustavi ta list niti pred spomini na mrtve in jih kleveta ter razširja zav&stno laži o njih. In to o kmetijskem strokovnjaku, o katerem bi že vsled svojega naslova »Kmetski list« moral govoriti samo dobro, ali pa naj bi bil vsaj tiho. Tako pa je prinesel ta list o prerano umrlem inž. Skubicu poročilo v taki obliki, da se mora to gnu,siti vsakemu poštenemu človeku. Resnično je namreč, da je umrli po letih krivic in preganjanja dobil delno zadoščenje s tem, da mu je bilo spet omogočeno delati v stroki, za katero se je usposobil na univerzi. To delo med kmečkim narodom so mu preprečili ravno ljudje, s katerimi ima »Kmetski list« zelo dobre in prijateljske stike. Za vsa leta, ko je bil umrli brez službe, pa ni dobil niti dinarja povračila in je zato vest »Kmetskega lista« o »čedni vsoti blizu sto tisoč dinarjev« enostavno zlagana. Resnica je samo ta, da bi pokojni prav gotovo še danes živel, če ne bi bil odpuščen brez vsakih sredstev iz službe, če bi mogel delovati za povzdig kmetijstva, pa če tudi »na zapuščenem podeželju«, kakor se izražajo prijatelji »Kmetskega lista« o našem podeželju.
Odebelelim osebam
pomore ena čaša naravne
Franz-Josefove
grenke vode zjutraj na tešče do lahke stolice. Reg. po mlin. soc. pol in nar. idr. S-br. 15185. 25. V. Sft.
Koledar
Četrtek, 28. maja: Avguštin, škof; Viljem, opat. Prvi krajec ob 3.46. Herschel napoveduje mrzlo vreme in dež.
Osebne vesli
—	Imenovanje v naši vojski. Imenovani so za pomočnika načelnika generalnega štaba V. armij-ske oblasti generalštabni polkovnik Anion Lokar, doslej poveljnik 29. pešpolka; za načelnika .štaba jadranske divizijske oblasti generalštabni polkovnik Milan Zelenika, doslej poveljnik pešpolka Boke Kotorske; za poveljnika 10. pešpolka poli. opl-kovnik Borivoje .lonič, doslej pomočnik poveljnika istega polka; za poveljnika 29. pešpolka peli. polkovnik Milivoje Bogičevič, doslej poveljnik 10. pešpolka: za poveljnika 38. pešpolka pch. polkovnik Ljubomir Poleksič, doslej učitelj peh. častniške šole; za poveljnika pešpolka Boke Kotorske peh. polkovnik Mihailo Georgijevič, doslej poveljnik 38. pešpolka in za poveljnika negotinskega vojnega okrožja peli. polkovnik Aleksander La-zič, doslej garnizionar garnizijske uprave v Kar-lovcu.
—	Diplomirana sta bila na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gospoda: Mlukar Karel, višji poštni kontrolor iz Celja, in Petarne! Jože iz Škofje Loke. Čestitamo!
Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, soo/no slabost, notranje žleze, nervozo, sklerozo
zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno
Radonslio kopališče, Slatino ftadenci (pri Mariboru)
Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja, ob 7'20 zjutraj.
—	Volitve občinskega odbora bodo za občini Rajhenburg in Senovo v ponedeljek, dne 29. junija — za občini Prečna in Št. Peter pa v nedeljo, dne 12. julija t. 1.
—	Denarni zavodi v dravski banovini na bin-koštno sobolo, dne 30. maja t. 111., ne poslujejo. — Združenje bančnih in zavarovalnih zavodov za dravsko banovino.
—	Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani na binkoštni pondeljek, dne 1. junija 1936, ne bo I poslovala za stranke.	1
—	Zopet ogenj v Rakitni. V nedeljo zjutraj je poročal .Slovenec« o požarni nesreči, ki je 23. maja zjutraj zadela dva posestnika v naselju No-vaki, danes pa nam je poročati o novem ognju. Včeraj, dne 27. maja, zjutraj ob poldveh je ogenj vpppelil kozolec posestnika in čevljarja Jožeta Debevca nedaleč od župne cerkve. Kako je nastal ogenj, tudi v tem slučaj unihče ne ve.
—	Cena vstopnicam in legitimacijam za obisk Ljubljanskega velesejma. 1. Za tiste, ki bodo s pomočjo rumene železniške izkaznice po 2 Din izkoristili 50 odstotni popust na železnici: a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do 25 Din, dobi obiskovalec pri velesejmski blagajni legitimacijo za 10 Din, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma. b) Ako jp karta veljala do 00 Din. dobi obiskovalec legitimacijo za 15 Din. ki daje pravico na tri dnevne in tri večernp obiske velesejmn. c) Ako je karta vpijala preko 00 Din, dobi obiskovalec legitimacijo za 25 Din, ki daje pravico na pet dnevnih in pet večernih obiskov velesejma. 2. Za Ljubljančane odnosno tiste, ki se voznih olajšav ne bodo poslu-žili, stane legitimacija 25 Din, ki daje pravico na 10 dnevnih in 10 večernih obiskov velesejma.
Vstopnica za enkraten poset velesejma stane 8 dinarjev.
—	P. Hogiimil Remec D, J.: Sv. maša, dar Srca Jezusovega. (Glasnikova knjižnica št. 7.) V par dnevih bodo minile za letos šmarnice; skoro bo tu mesec junij, mesec rdečih rož, vrtnic, mesce, posvečen češfienju Srca Jezusovega. Marsikdo bi rad za vsak dan junija kaj primernega bral in premišljevnl. Lani je l»i I v ta namen »Glasnik« izdal Vrtnice, za letos je pa pravkar izšla gori omenjena lepa knjižica. Ima 120 strani razlage obreda sv. maše. Poljudno razlaga pisatelj zgodovino prav vsakega delca sv. maše, zlasti z ozirom na prve časp krščanstva. Zelo bodo ugajali vpleteni zgledi Iščoč najboljše razlage in najlepših misli je pisatelj na koncu dodal vire, na katere se je naslanjal pri delu. Oprema knjige je zelo lepa, tisk obrednih molitev z ležečimi črkami. Cena lični knjižici (ovitek je značilen!) je 16 dinarjev (poštnina posebej!): naroča se v knjigarnah ali pri Glasniku presv. Srca Jezusovega v Ljubljani, Zrinjskega c. 9 (jezuitski samostan).
1»	«ifinmwDiinnnMnRanaHnni
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na pra/en želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«.
—	Dva junaka noža obsojena. Pred malim senatom sta bila včeraj obsojena dva junaka noža. Vinko Zevnik iz Praš pri Smledniku je bil obsojen zaradi prestopka telesne poškodbe na 4 mesece strogega zapora, ker je na pustni torek letos ponoči s kuhinjskim nožem sunil Franceta Dri-novca v prsa. Plačati mora poškodovancu za bolečine in stroške 1000 Din. Drinovec je starejši Fant, Vinko pa star 22 let. Drugi junak je bil France Cilenšek s Kaninega vrha pri Moravčah. Ta je 15. marca razrezal posestniku Kirenu obraz z nožem — krivcem. Ž njim je potegnil čez nos in leva ustna. Izgovarjal se je pred sodniki, da je bil v zidanici popolnoma vinjen in po poprejšnjem udarcu omoten. Mali kazenski senat je to vpo-števal in ga obsodil le na 3 mesece navadnega zapora, katero kazen bo lahko presedel v Litiji.
—	V duševni zmedenosti si je prerezal vrat. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela 27 letnega posestnikovega sina Ernsta Kunca iz Bukove gore pri Kočevju, ki si je v duševni zmedenosti prerezal vrat v britvijo. Njegovo stanje je smrtno nevarno.
—	Našemu dijaštvu — obojega spola — je namenjena knjiga: Luč z gora — iz življenja mladega fanta. Po Fr. Wieserju poslovenil Joža Ja-goiic. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932., str. 131. Cena broš. izv. 15 Din, vez. 22 dinarjev. — Zlata knjiga, ki bi morala priti v roke res prav slehernemu mlademu fantu, — pa najsi bo še gimnazijec ali akademik. Samo kdor je sam preživel dijaška leta, bo vedel, kolikim nevarnostim in pastem so izpostavljena mlada neizkušena, nepokvarjena srca in kako ravno v teh letih potrebujejo poštenega prijatelja in trdne opore. In prav takale knjiga je dozorevajočemu dijaku najboljši prijatelj in najtrdnejša opora. Preprosta in prepričevalna je ta zgodba: Hinka, ki je doslej študiral v Inomostu, so poslali starši v šesto šolo na Dunaj, kjer je stanoval pri svojem, versko brezbrižnem stricu, skupaj z bratrancem Mirkom. Ta je že zašel med slabo tovarišijo, ki je skušala za vsako ceno pridobiti zase tudi zdravega, vedrega, nadarjenega in poštenega Tirolca, in se je posluževala v to svrho vseh sredstev, ki pa so ostala spričo odločnega nastopa našega Hinka brez uspeha. Ugled, katerega si je pridobil med svojimi tovariši, mu je omogočil, da je ustanovil na gimnaziji Marijino kongregacijo in pritegnil s svojim zgledom tudi svojega bratranca Mirka. Vsa zgodba se razvija naravno in živahno, brez dolgoveznih morali-zovanj in vsiljivega pobožnjaštva — zato bo mladina knjigo prebrala v dušku in z največjim zanimanjem. Naj bi ne bilo očeta ali matere, ki ima sina ali hčerko v šolah, da bi mu ne dala v roke te zlate kniige.
—	Avto brez pneuinatike je isto kakor čevelj brez Palma gumijastih podpetnikov. Teže se napreduje, podpetniki se hitro kvarijo, pravi nepotrebno buko.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Hadenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Ljubljano
0 XVI. mednarodni vzorčni relesejem. Dne 30. maja t. I. bo odprt naš XVI. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani, ki je pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. Slovesni otvoritvi bodo prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja in mnogo odličnikov, V naše mesto bo ob tej priliki prišlo tudi mnogo zunanjih gostov iz vseh delov države in iz inozemstva. V okviru tega velesejma bomo imeli tudi veliko gostinsko razstavo, od 3. do 5. junija pa bo v Ljubljani vsedržavni kongres gostinske stroko'. Naše mesto je znano po svoji veliki gostoljubnosti. Treba je dati temu tudi viden izraz in zalo vabim vse ljubljanske hišne posestnike, da v teh prireditvenih dneh okrase svoje hiše z zastavami. — Predsednik mestne občine: dr. Juro Adlešič.
O O Nikoli Tesli bo predaval drevi ob 8 v Delavski zbornici univ. prof. dr. Milan Vidmar. Predavanje priredita Ljudska univerza in Priro-doslpvno društvo v Ljubi,jani.
0 Društvo Dnin slepili v Ljubljani opozarja svoje člane ter vse ostale Ljubljančane, naj obiščejo ta petek, 29. maja, ob 20 svojevrstni koncert, ki ga priredi v poslopju Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu zagrebški zavod za slepce. Nastopila bo zagrebška slepa deca z vokalnimi in instrumentalnimi točkami sporeda. So-cijalno čustvo naj veleva Ljubljančanom, da nesrečno slepo deco razvesele s polno dvorano občinstva, da bo znjamčen gmotni iu moralni uspeh. Vstopnice so dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
0 Oh obletnici smrti pok. Marice Kapele por. Vašič, potne uradnice, se daruje maša zadušnica v petek. 29. I. 111., ob 6 v uršulinski cerkvi.
0 Jagodo in borovnice na trgu. Včerajšnji tržni dan je bi! srednji. Dovoz češenj iz Rrčkega jp večji. Bile so od 0 do 10 Din kg po kakovosti. Gospodinje so pokupile prav mnogo cenejših češenj. Na trgu so se pojavile tudi prve gozdne rdeče jagode in borovnice. Letos prav zgodaj. Jagode so bile po 7.50 Din liter. Pokupili so jih večjidel izdelovalci sladoleda. Tudi borovnic jp bilo precej iz okolice Vodic na Gorenjskem. Borovnice so bile
4	do 5 Din kg. Vrtnp, debele jagode so drage, 12 dinarjev kg. Iz Zagreba so bili na trg pripeljani prvi letošnji paradižniki po 14 Din kg na drobno. Pocenil sp jp novi krompir, 3 dn 4 Din kg. Slročji fižol iz južne Dalmacije jp cpnpjši, 0 do 7 Din kilogram. Lepih jurčkov je bilo nekaj košar, Jurč-ki za vlaganje so bili 6 Din merica, drugi 4 do
5	Din.
O Trikrat jc strela udarila. 01) popoldanski nevihti v torek je strela trikrat udarila. Najprej v napravo vremenske opazovalnice na grajskem stolpu, nato pa dvakrat zaporedoma v dolenjski tramvaj. Strela pri tramvaju ni napravila posebne škode. Pri vremenski opazovalnici je poškodovala telefonsko napravo do mestnega doma.
0 Planinska orla ali čaplji. »Slovenec« je že poročal, da sta se v nedeljo pojavila nad Ljubljano dva velika planinska orla, samec in samica, ki sta nekaj časa krožila visoko v zraku nad Ljubljano. To dvojico so ljudje opazovali že več dni. Na praznik Vnebohoda sta planinska orla dobro uro jadrala nad Barjem in izvajala svoje krožne polete. Merila sta se z aeroplanoin, ki se je takrat dvignil z letališča. Mnogi so takrat po letu obeh ptic uganili, da morala biti orla. Neki popoldanski list pa je zabeležil, da sta bili to čaplji. To je malo verjetno, kajti polet obeh ptičev visoko v zraku je že izdajal, da spadata zračna živa letalca v vrsto roparic, ko čapl.ja nima navade tako visoko krožiti.
0 Tudi na tramvaju imajo imetniki vclesejm-skih legitimacij popust, in sicer za časa trajanja Ljubljanskega velesejma od 28. maja do 10. junija, so morejo po celem mestu, brez ozira na prestopanje, peljati za 1.50 Din, v Št. Vid pa za 2 Din.
□	Oženjeni in neporočeni. Mestna pomožna akcija zaposluje šc precejšnje število delavcev, ki so zaposleni pri gradnji kanala v Tomšičevem drevoredu. Delijo se pa na dva tabora: na ože-njene in neporočene Med obema vlada nasprot-stvo, ker dobivajo oženjeni večjo mezdo, kakor neporočeni. Spor se je tako zaostril, da so si oženjeni in neporočeni skočili v lase ter jc moralo priti več stražnikov na pomoč, da so se srditi duhovi zopet pomirili.
□	Tudi tu bi bilo potrebno nadzorstvo. Ce ogledujemo novejše spomenike na pobrežkem pokopališču, ki so jih izdelali nemški kamnoseki, opažamo neznosne spakedranke. Imena »jošef«, »Maria«, »Teresia« so nekaj običajnega. Kriva je tukaj tudi nevednost in brezbrižnost naročitelja. Drugod na take stvari zelo pazijo, pa bi bilo primerno, če bi se temu posvečala večja pozornost tudi v Mariboru.
.O Dražba odvzetega orožja bo na okr. na-čelstvu Maribor -levi breg dne 27. junija.
I
HH KINO SLOGA Telef. 27-30 Ob 16., 19-16 In 21-15 url. Slovita ope
Cigan baron
Adolf WoMbrtlck ln Hansl Knoteck
"I
reta Kj
rtlck H oteclt ■
O Skrajna predrznost. V torek zvečer je prišel neki »prosvitljeni inteligent« v neko tukajšnjo priljubljeno Marijino cerkev k šniarntcam s prižgano cigareto in se oblastno in samozavestno postavil poleg kropilnega kamna. Da je s tem predrznim in nezaslišanim nastopom motil šmarnično pobožnost, je umevno. Na opozorilo nekega gospoda, naj zapusti cerkev, oziroma naj se dostojno obnaša, se je sprosvilljenec« zadri nanj, da to njega nič ne briga. Sploh je opažati, da se naša »nadebudna« mladina obojega spola tako nedostojno obnaša v cerkvi, posebno pri šmarnicah, da je sramota. Kaj bi se zgodilo takim »Izobražencem«, če bi prišli n. pr. motit službo božjo v kakšen judovski tempelj, turško mošejo, protestantovsko — ali pravoslavno cerkev? Mi katoličani pa vse trpimo! V takih slučajih napravimo sami »preki sod« in postavimo take »izobražene kulturonosce« na cesto.
0	Otroško trupelce v kanalu. Včeraj zjutraj so mestni delavci čistili kana! pod staro šišensko cerkvijo. Delavec Luka Oražem je globoko v kanalu naletel na mehek predmet, v katerem je spoznal trupelce malega otroka. Delavci so trupelce dvignili iz kanalskega blata ter obvestili o svoji najdbi stražnika. Na kraj najdbe je prišla policijska komisija, v kateri so bili zdravstveni svetnik dr. Lužar, kriin. nadzornik Zajdela in dežurni uradnik Kette. Policijska komisija je dala trupelce izmiti, bilo pa je že močno razjedeno od kanalskega blata. Zdravnik dr. Lužar je na policiji ugotovil, da gre za novorojenčka ženskega spola. Otrok je živel kaka dva do tri dni ter ga je morala mati vreči v kanal pred kakšnimi tremi, štirimi tedni. Policija je uvedla preiskavo ter upa, da bo mater kmalu izsledila.
Maribor
G Rojstni dan čehoslovaškega prezidenta Beneša sta sinoči proslavili tuk. )C-!iga in Češki klub s slavnostno sejo. ki jc bila pri »Orlu«
□	Iz razstave slovenskih umetnikov. V seznamu je pomotoma izostala navedba razstavljenih del akad. slikarja Franca Klemenčiča. Naknadno so še dospela dela akad. slikariev Sirka in Modica, včeraj pa jc prispel šc monumentalni portret Milana Skrbinška, kiparsko delo Karle Bulovčeve.
□	Lastnike blokov opozarja gledališka uprava, da iih porabijo'do konca sezone, ker v prihodnji sezoni izgube veljavnost.
□	Umrla je na Zrinjskem trgu 3 soproga vpokoicnegu fin nadsvetnika ga Ernesiina Ori-haber, stara 66 let. Naj počiva v miru!
□	Za Binkošti na 'adran. V pisarni »Putnika« v Mariboru in pri podružnicah dobe interesenti navodila za potovanja s posebnimi vlaki za bin-koštne praznike iz Zagreba v Split, odnosno Sušak.
□	Zanimiv izum je napravil ortopedični čevljar g. Ivan Globan v Mariboru. Naprava, ki se imenuje »Pcdograf«, služi za merjenje abnormalnih nog.
1	! Maratonci drevi na Livado! Ob pol 7 zvečer zbor za kuluk; napravilo se bo zasilno teka-lišče.
□	Pol zn Slomškovo beatifikacijo šc zastopniki krščanskih družin niso podpisali. Požuritc sc! Pole se podpisujejo v župnijskih pisarnah, podpiše pa lahko le vsak sam zase, nc pa za dnine.
□	Stavka v Rušah prenehala. Lastnik tekstilne tovarne v Rušah Frid Vlah je prispel iz Češkega ter so se pogajanja med stavkujočimi delavci in njim zopet vršila Dosežen je bi! sporazum in jc tovarna včeraj zopet pričela z obratom.
□	Opeke zmanjkuje. Živahna letošnja gradbena sezona, zlasti pa zidanje velikega šolskega poslopja v mogdalenskrm predmestju, je izpraznila zaloge mariborskih in okoliških opekarn. Gradbeniki, ki imajo svoie opekarne, še izhajajo, drugim pa ic že občutno začela primanjkovati opeka ter 10 dovažajo že cclo iz Ormoža.
□	Neprevidnost vzrok nesreče. Na Ptujski cesti sc jc nevarno ponesreči! 14-letni Alojz Val-cer iz Studencev Peljal se je na kolesu ter se spotoma prijel za ptujski avtobus. Ko se je izpustil, sc je zaletel v neki voz ter sc nevarno poškodoval.
O »Mariborski dvor«. Vodstvo tega hotela ie prevzel g. Adam Crcsnar, ki vodi tudi znano »Švi-carijo« v Rogaški Slatini. G. Crešnar bo s svojimi sposobnostmi obe svoji podjetji gotovo vodil v popolno zadovoljstvo vseli svojih gostov.
Cel|e
0 Koncert vojaške godbe priredi odbor Rdečega križa v Celju drevi od četrt na osem do osmih v mestnem parku.
0 Gostovanje ljubljanske drame. V torek zve-čeT je gostovala v mestnem gledališču ljubljanska drama z Besierjevo igro »Tiran«. Igra, s katero je igralec g. Skrbinšek Milan proslavil 25-letnico svojega umetniškega delovanja, je doživela v Celju popolen uspeh. Občinstvo je tako g. Skrbinška kakor tudi ostale igralce nagradilo z navdušenim ploskanjem.
0 Rezervni častniki so zborovali. V torek zvečer je bil v posvetovalnici mestnega poglavarstva redni letni občni zbor Združenja rezervnih častnikov v Celju. Poleg običajnih poročil društvenih funkcijonarjev so bile na dnevnem redu tudi volitve, ker je dosedanjemu odboru potekla triletna funkcijska doba. Izvoljen je bil nov odbor. Želimo mu, da bi bilo njegovo delo vsaj tako plodonosno, kakor dosedanjega odbora. Za volitve se je vršila v mestu precej velika agitacija in je bil ves pohorski štab na nogah.
0 Izredno lepi dobitki so pripravljeni ob priliki gasilske tombole, ki bo v Celju v nedeljo, dne 7. junija ob priliki proslave 65-letnice prostovoljne gasilske čete v Celju.
Nov list v Celju. V Celju je začel izhajati nov list z nemško-srbohrvaškim naslovom, tiskan v gotici, prinaša tudi slovenske članke in ima baje namen pospeševati tujski promet. List izdaja gosp. A. Grilz v Celju, tiska se pa v Zvezni Hskarni. Dvomimo, da bi bil ta list tako nujno potreben za pospeševanje tujskega prometa, na drugi strani je pa tudi vprašanie, če je Celje res najbolj primeren kraj, kjer naj izhaja tak list. Mogoče so pa obupali z »Novo dobo« in bi radi poskusili z nemškim listom.
0 Uboj. Dne 18. maja sta pos. sinova Franc in Jernej Strniša iz Kostivnice napadla na njegovem stanovanju v Čački vasi z ročicami 62-letnega posestnika Drolca Karla po glavi, mu zdrobila lobanjo in ga poškodovala tudi po ostalem delu telesa. Drolc ie bil prepeljan v celjsko bolnišnico kjer je v torek, dne 26. maja ob tričetrt na tri I popoldne umrl. N. v m. p.!
I 0 Lahkoatletski miting dijakov in dijakinj drž ; realne gimnazije v Celju bo nepreklicno v petek, dne 29. t. m. ob 4 popoldne na Glaziji.
Ljutomer
Osebna vest. Pretekli teden je zapustil Ljuto-: mer okrajni podnačelnik g. dr. Mlinar in odšel na ; novo službeno mesto v Gornji grad kot okrajni glavar. G. dr. Mlinar je služboval v Ljutomeru 15 let. Želimo mu tudi na novem službenem mestu mnogo prijateljev, kakor jih je imel v Ljutomeru. Na njegovo mesto je prišel te dni g. dr. Vertovšek i kot pristav okrajnega načelstva.
Mura je te dni strahovito narastla in dosegla . 1 m višine nad običajno normalo spomladanskega narastka. Od Radgone do Medmurja se razliva tako široko, da je videti kot Donava. Zalila je vea sosedna polja, preplavila ceste in naredila velikansko škodo, ki bo razvidna šele takrat, ko voda odteče. Ponekod je voda ogrožala že hiše v vaseh. Uničena sta zlasti krompir in koruza, vsi travniki so blatni. Vzrok povodnji je deževje v Avstriji in sneg s štajerskih planin. Kdaj bomo našli denar za regulacijo Mure?
Žiri
Na binkoštno nedeljo ob 8 zvečer bodo v našem Pro svetnem domu ljubljanski akademiki uprizorili moderno družinsko dramo »Reka«, Prireditev je namenjena širjenju misli o zgraditvi Jegličevega akademskega doma. Zato vabimo k številni udeležbi.
Najdeno truplo utopljenca
»Slovenec« je poročal, da je dne 6. maja pri zavarovalnem delu nasipa in fašiniranja savske struge pri železniškem mostu na Poganiku pri Litiji utonil 24-letni samski delavec Rovšek Ludovik iz Hotiča. Pri prevozu čolna z najbrž preveč naloženim savskim gramozom, se je čoln prevrnil, Rovšek in še dva druga delavca so padli v vodo; medtem ko sta se druga dva s plavanjem rešila na breg, je Rovška voda zanesla v vrtinec, kjer je parkrat še klical na pomoč, potem so ga pa pogoltnili savski valovi. Vzlic takojšnjemu iskanju, takrat njegovega trupla v Savi niso mogli najti. — Dne 21. maja pa je pod vasjo Smarčno v občini Boštanj zagledal posestnik Knez Jože ob bregu Save v vodi truplo utopljenca, katero je potegnil na suho. Orožniki iz Radne so na podlagi osebnega popisa orožniške postaje v Litiji v utopljencu spoznali Rovška Ludovika. Pri njem so našli tudi pismo, naslovljeno na Juvančiča Ferdinanda iz Hotiča. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico Kompolje pri Boštanju, kjer je bil Rovšek pokopan, Kakoi čujemo, bo Rovškova mati, ki ima v Hotiču majhno posestvece, tožila železniško upravo za odškodnino, ker ji je bil ponesrečeni sin v glavno oporo kot hranilec.
Naša zunanja trgovina
Poslabšanje naše trgovske bilance
Objavljeni so statistični podatki o naši zunanji trgovini v mesecu aprilu, iz katerih posnemamo tele najvažnejše podatke:
Uvoz je znašal v aprilu letos 82.573 ton v skupni vrednosti 325.955 m. Din (marca 193695.189 ton za 420.004, aprila 1935 95.058 ton za 325.470 milij. Din). Iz tega je razvidno, da je naš uvoz po velikem povečanju v marcu zopet padel in se drži nivoja lanskega leta.
Na drugi strani je naš izvoz v primeri z marcem zelo oslabel, pa je znatno manjši tudi v primeri z marcem lani. Znašal je v aprilu letos 290,464 ton za 268,516 milij. Din) marca 198.685 ton za 345.571, aprila 1935 324.554 ton za 368.214 milij. dinarjev).
Glavni predmeti našega uvoza so bili v aprilu ( v oklepajih podatki za marec 1936); sirov bombaž 14.7 (23,7), bombažno predivo 29,74 (41.9), bombažne tkanine 16.93 (21.4), ovčja volna 7.35 (19.3), volneno predivo 7.9 (11.1), volnene tkanine 12,87 (28.35), svileno predivo 10.8 (12.45), svilene tkanine 2.63 (3.46), nepredelano in polpredelano železo 6,8 (7.04), pločevina 4.83 (5.9), tračnice žel. materijal Itd. 2.45 (4.85), ostali popolni izdelki iz železa 16.2 (15.16), sirova nafta 2.5 (7.54), nepredelane kože domačih živali 6.6 (4.1), riža 2.6 (4.8), limone in pomaranče 1.5 (6.0), ostalo južno sadje 2.24 (2.5), kava 4.1 (6.3), premog 10.5 (9.5), olj. plodovi in semena 1.85 (3.06), stroji, orodje in aparati 25.0 (19.3), elektrotehnični predmeti 9.0 (7.0), prevozna sredstva 10.36 (22.7) in umetne organske barve 7.3 (7,0).
V uvozu so torej najbolj nazadovale tekstilije, dočim se drugi preimeti drže boljše in ne izkazujejo tako veliko izprememb.
Izvozna statistika pa izkazuje te-le glavne predmete (vse v milij. Din, v oklepajih podatki za marec 1936): koruza 4.5 (3.9), fižol 1.6 (1.46), hmelj 2.0 (1.36), tobak v listih 21.6 (35.4), konoplja 13.4 (19.9), konji 4.46 (6.4), goveda 3.45 (4.6), prašiči 27.24 (32.0), drobnica 0.45 (0.07), perutnina 1.4 (2.5), sveže meso 9.64 (17.5), mesni izdelki 4.0 (—), svinjska mast 10.3 (12.8), jajca 11.64 (15.4), perje 5,17 (5.34), les prinašamo na drugem mestu, cement 3.4 (5.3), sirov baker 23.2 (45.06), rude in zemlja 12.0 (9.3).
Izvoz je padel v kmetijskih proizvodih, najbrž najbolj v Nemčijo, kamor postaja zaradi padca nemških čekov izvoz vedno manj donosen.
Izvoz lesa.
Naslednja tabela nam kaže razvoj izvoza lesa v zadnjih mesecih v tonah:
april 1935 nov. 1935 iJec. 1935 januar 1936 februar marec april
Ta tabela jasno kaže, v katerih vrstah smo največ trpeli. To so drva in oglje, dočim smo pri stavbnem lesu deloma povečali izvoz od marca na april. To nas potrjuje v ponovno že ugotovljenem dejstvu, da so sankcije najbolj zadele Slovenijo.
Nadalje nas poučuje o vrednosti izvoza lesa ta-le skica:
drva	stavbni les	oglje
14.772	88.102	1.892
10.900	75.880	2.824
960	42.834	542
1.494	27.347	1.017
739	34.788	300
654	45.304	729
561	54.968	1.161
april 1935
november 1935
december 1935
januar 1936
februar
marec
april
80.023.000 Din
70.782.000	»
44.051.000	»
28.519.000	»
29.969.000	»
40.849.000	»
52.676.000	»
Trgovinska bilanc«.
Na podlagi gornjih podatkov znaša pasivnost naše trgovinske bilance v aprilu letos 57.44 milij., dočim je znašala v marcu 1936 64.4 milij., v aprilu lani pa smo izkazovali aktivnost v znesku 42.74 milij. Din.
Skupno je prvih 4 mesecih letos znašal naš uvoz 333.239 ton za 1.382.226 milij. Din (lani v istem razdobju 26.634 ton za 1.095.298 milij.). Uvoz je torej narastel po količini za 24.98%, po vredno-sta pa za 26.2%.
Izvozili smo pa v 4 mes. letos 658.665 ton za 1.117.905 milij. Din (lani v istem času 1.012.771 ton za 1.235.56 milij. Din) in se je torej izvoz zmanjšal po količini za 34.96%, po vrednosti pa za 9.53%.
Naša trgovinska bilanca je bila letos zaradi sankcij pasivna za 264.3 milij. Din, dočim je bila lani v prvih 4 mesecih aktivna za 140.26 milij. Din.
Predavanje guvernerja dr. Radosavljeviča v Pragi
V torek zvečer je v Pragi predaval guverner naše Narodne banke dr. Milan Radosavljevič o temi: Pogled na jugoslovansko gospodarstvo. Dr. Radoslavljevič je v začetku pokazal na posledice svetovne krize zlasti za jugoslovansko trgovino. Položaj bi bil še slabši, če Jugoslaviji ne bi uspelo skleniti nekaj prednostnih pogodb, med prvimi s ČSR. Devizne težkoče so povzročile vse večji razvoj kliringa v zunanji trgovini. Ta sistem pa je privedel do paradoksa, da gospodarsko slabše države postajajo upnice veliko močnejših držav. Izhod je v povečanju uvoza iz dolžniških držav in upostava ravnotežja v blagovni izmenjavi med ne-klirinškimi državami, z uvoznimi omejitvami ali povečanjem izvoza. Jugoslaviij ne gre za popolno uvozno kontrolo. Posebej je govoril še dr. Radosavljevič o razmerju naše države in Češkoslovaške, nakar je znatno vplival industrijalizacijski proces. Na koncu se je dr. Radosavljevič zavzel za večje gospodarsko sodelovanje držav Male zveze, potem pa tudi za sodelovanje vseh podonavskih držav potom baš povečanja prometa mej državami Male zveze.
Mariborska mestna podjetja
Zaključna faza v organizaciji mestnega gospodarstva.
Maribor, 27. maja. Zadnje dni se v javnosti mnogo razpravlja o novi organizaciji Mestnih podjetij, ki je v zvezi s predlogom novega statuta. V teh govoricah pa je marsikaj pretiranega in nepravilnega. Zaradi tega prinašamo v naslednjem bistvene posebnosti novega statuta:
Dosedanji statut Mestnih podjetij je bil samo prehodnega značaja ter je predvideval izdajo novega, ko stopi v veljavo zakon o mestnih občinah. Uprava Mestnih podjetij spravlja sedaj z novim statutom poslovanje MP samo v sklad z veljavno zakonolajo. Po starem statutu ie bil vrhovni organ Mestnih podjetij Upravni odbor. Po novem statutu pa so organi Mestnih podjetij: Mestni svet, upravni odbor MP, predsednik mestne občine in upravnik MP. Izprememba v organizaciji stremi predvsem za tem, da bi bilo poslovanje MP kot gospodarske ustanove čim hitrejše in čim bolj elastično. Predvsem odpade po novem statutu ravnateljstvo. O vseh zadevah, ki ne spadajo v kom-petenco mestnega sveta, bo odločal upravni odbor, ki je sestavljen iz predsednika in podpredsednika
očara s svojim elastičnim kova* kom in sigurnim nastopom. Uvesti ffa ^IPf pomočniki pri tem so mu
PALMA
občine ter 6 članov, ki jih voli mestni svet po ! d' Hondtovem sistemu. Kot nadzorni organ je predviden nadzorni odbor, sestavljen iz 5 članoov mestnega sveta. Upravni odbor MP se smatra kot stalen oibor v smislu par. 95 zakona o mestnih občinah. Sestava podjetij in njih poslovanje se z novim statutom ne bo v ničemer izprcminjalo. Nasprotno, novi statut bo uveljavil sedanje stanje mestnih podjetij. Z njim se bo zaključila reorganizacija občinskega gospodarstva, ki traja že nekaj let in bo sedaj stopilo v dobo rednega poslovanja.
★
Mednarodna fotografska razstava v Jakopičevem paviljonu je vzbujala mnogo občudovanja med posetniki. Ljubljanski velesejem, od 30. maja do 8. junija, vam bo pokazal, kako lahko sami napravite tako uspele slike. Fotografski aparati in potrebni pribor njslavnejših svetovnih znamk, ki jih zastopajo naše domače tvrdke na razstavišču, vam bodo pri tem pomogli!
Tudi gostinska obrt se mora boriti s šušmar-stvom, ki škoii ne le ugledu gostilničarskega stanu, ampak tudi odganja tuje goste iz naših krajev. Gotovo se je tudi že vam kdai zgodilo, da ste po utrudljivem potovanju prišli lačni in žejni na svoj cilj, kjer ste se hoteli odpočili in pokrepčati, pa ste jedva našli kako zakotno gostilnico, kjer so vas mogli postreči kvečjemu s frakeljnom žganja in kruhom. Lepota krajev pogosto ne more zabrisati neugodnih vtisov, ki so jih na tujca napravila slaba gostišča ali nerazumevanje nalog gostinske obrti. Bodite uverjeni, da se vas bo v prihodnje v velikem loku ognil, če ga baš nujna potreba ne bo zadržala pri vas. Gostinska razstava na Ljubljanskem velesejmu, od 30. maja do 8. junija bo osvetlila tudi to stran gostinstva.
Razstavni paviljon olicijelne razstave grške proizvodnje na Ljubljanskem velesejmu, od 30. maja do 8. junija bo zelo pester. 51 razstavljalcev iz Grčije, največ iz Aten, Pireja, Ithče. Peloponezn, Soluna, Tirnavosa in Samosa bo razstavilo grške izdelke tekstilne, usnjarske, elektrotehnične, pohištvene, tobačne industrije in obrti. Posebna zanimivost bo pregled igrač in dekoraciiskih predmetov, ki so jih izdelali v neki ljudski šoli v Atenah. Usnjeni ščitniki za knjige z ročno vtisnjenimi vzorci in prizori iz starogrške zgodovine, korintsko grozdje in razna muškatna vina, vaze, fotografije slikovitih mest in krajev, ki so nam že znani iz slavne grške zgodvine, pohištvo v bizantskem slogu, svileni in volneni izdelki, razni pripomočki za umetno vrtnarstvo, tobak in še mnogo drugega bo gotovo pritegnilo vso pozornost obiskovalcev ve-lesjma. Naj nihče ne zamudi redke prilike za ogled pestrih zanimivosti in novosti na grški razstavi!
Borza
Dobe so pri vsakem čevljarskem mojstru I
Denar
Dne 27, maja, 1930.
V zasebnem kliringu se jo avstrijski šiling nn ljubljanski borzi učvrstil na 9.16—9.25, na zagrebški borzi na 9.1550—9.2550, na belgrajski pa na 9.1452—9.2452. Grški boni so nolirali v Zagrebu 29.75—30.85, v Belgradu 29.95-30.65. Angleški
Kulturni obzornik
Tratnik o slovenskem slikarstvu
Na praznik Kristusovega vnebohoda so v Mariboru slovesno odprli umetniško razstavo, ki so je udeležujejo mnogi pomembnejši slovenski slikarji. Otvoritveni govor je imel akad. slikar g. Fran Tratnik.
Slovenci smo bili zaradi položaja svoje zemlje vedno izpostavljeni gospodarskemu osvajanju in kulturnemu vplivu sosednih močnejših narodov. Zlasti Slovenci na Štajerskem so morali vse prejšnje dobe vzdržati silno premoč sosednega, s staro kulturo in gospodarskimi tradicijami oboroženega naroda, da smo ohranili svojo bitnost in svoj kulturni razvoj.
Pod vsestranskim tlakom se naš narod v prejšnjih generacijah ni mogel s svojo umetnostjo povzpeti do one višine, kot je bilo to dano sosedom, ki so bili naši politični gospodarji, ker resnica pravi, da je za vzlet genija pogoj narodova svoboda. To je vzrok, da Slovenci v zgodovini nimamo velikih umetniških tradicij. V dobah pred impresijonistično epoho so naši umetniki živeli in delali po večini v inozemstvu, ter so tudi njihova dela največ ostala v tujini ln domovina jih tako skoro ni poznala.
Umetnost pa je narodova najgloblja korenina, ki mu dovaja sok notranjega življenja, zato je tudi v našem narodu neprestano in pritajeno tlelo njegovo čuvstvo in prekipevalo v iskanju izraza svoji umetnosti, samolastni umetnosti, ki bo nosila njegovo lice, vsebovala njegovo podobo, psiho
njegovega življenja. Hotel je dokazati, da tudi mali narod lahko vzgoji na lastnem vrtu cvetje svojega notranjega življenja, ki se naj vplete v venec vsečloveške lepote in tako utemelji svojo zahtevo, da se ga ne sodi po slabotnih njegovih telesnih močeh.
Z epohalno dobo impresionizma in njegovo elementarno impulzivnostjo v celotnem evropskem umetnostnem življenju koncem preteklega stoletja je tudi za slovensko umetnost nastalo sveže jutro, v katerega je stopil kader mladostno-ener-gičnih borcev. Kot pomladni vihar jih je vzdratuil, njihov duh je pretrgal ozke vezi zatajevanja in s trdim korakom so šii v evropski svet, da si? postavijo v vrsto umetnostnih borcev drugih narodov in kot enakovredni tvorijo duševno ekipo našega naroda.
Iz Ljubljane je šel prvi Ažbe, ki je organiziral v Monakovem svojo umetniško šolo, najrigo-roznejšo v takozvanih nemških Atenah. Za njim je šel Ferdo Vesel in Kobilca, potem Grohar, Jakopič, Jama, Slemen in Vavpotič. Da bi v tej ekipi ne izostala zelena Štajerska, sva šla iz našega Celja vsa mladostna in lepih nad blago-pokojni kipar Bernekar in jaz.
Doba štiridesetih let je potekla od takrat. Kaj vse smo slovenski umetniki preživeli in počeli od tedaj, Vam danes tre morem povedati. Kljub vsem krutim življenskim pogojem, ko smo si morali z vsakim korakom utirati svojo pot, so po naših delih spoznali Slovence in njihovo kulturno udej-stvovanje skoro vsi evropski narodi, kot Cehi, Nemci, Francozi, Angleži in Itnlijnni. V njihovih voli kili mestih so bila Bkozi vsa ta leta razstavljena in reproduclrana naša deln, komentirana kot proizvodi mladostno-prosvitljenega naroda, ler smo dokazali, da sromo vzporedno v stvarnem
izrazu svetovnega umetnostnega ustvarjanja. Vseli teh štirideset let so se ludi doma slalno prirejale razstave in danes lahko trdimo, da je. upodabljajoča umetnost zavzela najgloblji in najizrazitejši del naše duševne kulturnosti.
Za bodočnost slovenske umetnosti se nam sedaj ni treba bati. Z nami je število mlajših umetnikov s svežimi .močmi, ki so istotako posvetili svoje življenje idealu umetnosti, kar nam jamči za nadaljnji lep razcvit nn polju narodne lepote.
Politično smo sedaj svobodni, v svoji lastni državi, prosti vezi preteklosti. Skušnje vseh teh let pa so nas upodabljajoče umetnike prepričale, da se z državno-političnim ujedinjenjem polje za nas ni razširilo, kot smo to prvotno upali, in smo slej kot poprej navezani le na našo slovensko zemljo. Spominjam se tukaj, kako sijajno smo bili sprejeti z našo razstavo v starem Belgradu leta 1904. in s kakimi načrti smo skupno gledali v bodočnost. Pa bomo šli naprej, saj smo s svojim prizadevanjem že vzbudili med narodom živ interes za naše' delo, da nam bodo dani materijalni pogoji življenja ter možnost izvršili našn umetniška hotenja. Da pa bo eksistenca našim umetnikom bolj omogočena, so v prvi vrsti poklicane javne institucije, razen državo naša mesta. Koliko stori ljubljanska občina v tem pogledu, je vsega priznanja vredno. Zalo se poudarja, naj 1 »i se te dolžnosti sorazmerno porazdelile tudi na druga, manjša mesta, zlasli Maribor in Celje, kot kul-truna centra na naši meji, kjer je treba prav z umetnostjo poudariti naše slovenstvo.
Gojimo v sebi spoznavanje in čuvstveno občutje umetnosti, ter iščimo v njej element in sredstvo za naše duševno izpopolnjevanje.
funt je notiral samo na ljubljanski borzi in to neizpremenjeno 2-10.20 250.80. Španska pezeta je no-tirala v Zagrebu (>.73 -6.88.
Nemški čeki so se v Ljubljani ti čvrst IH na 13 30 do 13.50, v Zagrebu na 13.25—13.15, za ultimo junija so notirali v Zagrebu 13 18.20, ui medio julija 13.1150- 18.2150 V Belgradu so nolirnli 13.2809 13.-1809,
Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 3.13—3.18, za dolar pa 49.40-49.00,
Ljubljana — T e č a j i s primom.
Amsterdam, 1<X> hol. gold. . . . 2078.15- 2992.75
Berlin, 100 mark......1756.08—1769.95
Bruselj, 100 lielg......714.30— 749.12
Curih,' 100 frankov ..... M24.22--143l.20
London, 1 funt....... 219.05- 221.10
Newyork. 100 dolarjev .... 4372.49—4406.80
Pariz, 100 frankov .'..... 290.21 291 .(Vi
Praga, 100 kro.i . ...... 182.31- 183.44
Promel na zagrebški boriz je znašal brez kompenzacij 1,500.790 Din.
Curih. Belgrad 7. Pariz 20.38. lx>ndon 15.4225, Ne\vyork 309.025, Bruselj 52.3125, Milan 24.35, Madrid 12.225. Amsterdam 209.125, Berlin 124.56, Dunaj 56.20, Stockholm 79.525, Oslo 77.525, Kopen-liagen 68.85. Praga 12.81, Varšava 58.10, Budimpešta 60.50, Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2,50, lletsingfors 0.79, Buenos Alres 0.850.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 83—85, agrarji 48-—5G, vojna škoda promptna 359- 362, begluške obvoznice 65—67, 8% Blerovo posojilo 83.50 do 85, 7% Blerovo posojilo 73.50—75, 7% posojilc Drž. hip. banke 83—85.
Zagreb. Državni papirji. 7% investicijsko posojilo 81—83, agrarji 18 den., vojna škoda promptna 358—360, begluške obveznice 67—69, dalm. agrarji 63 den., 8",» Blerovo posojilo 83.50 -84, 7% Blerovo posojilo 73.50—74, 7% posojilo Drž. hip. banke 84.75—85, 7% slab. pos. 82.25 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 220—222, Trboveljska 120 den., Isis 25 bi., Osj. slad. tov. 150 bi.
Belgrad. Državni papirji. 7% investicijsko posojilo 82—83, agrarji 48—18.50, vojna škoda promptna 358.50—359.50, begluške obveznice 67.50—68 (67.75), 8% Blerovo posojilo 83.50—81 (83.50), 7% Blerovo posojilo 7325—74, 7% posojilo Drž. hip. banke 84—85 (85, 84.50). — Dclnice: Narodna banka 6.335 bi., Priv. agrarna banka 223—224.50 (223).
Žitni trg
Novi Sad. Danes in jutri je borza zu;, 'a.
Živina
Mariborski sejem 26. niaja. Prignanih je bilo 12 konj, 12 bikov, 160 volov, 359 krav in 19.telet, skupaj 562 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 3.50—1, poldebeli voli 3.25—3.60, plemenski voli 2.50—3.50, biki za klanje 2.25—3.—, klavne krave, debele 2.50—3.50, plemenske krave 2.50—3, krave za klobasarje 1.50—2,—, molzne krave 2.80 do 3.50, breje krave 3.— do 3.50, mlada živina 3.— do 4 -, teleta 3.— do 4.—. — Prodanih jc bilo 295 komadov.
Doulsches katholisclies Schrifttnin gestern und houtc. — Von dr. Theodor Bali. (Benzinger & Coni p., Einsiedeln, 1930, str. 200.) — Ta zanimiva knjiga, ki je zaradi razmer, vladajočih v hitlerjev-fjki Nemčiji, izšla v Švici, ima za vsebino razvoj izrazito katoliške književnosti, pa tudi filozofije, publicistike in krilike od začetka katoliškega pokreta, kot ga je v prvih letih tega stoletja začel K. Mulli z ustanovitvijo revije llochhind« in z borbo proli katoliški okosteneli književnosti, kot se je javljala tedaj v raznih vzgojnih listih, ler prav do naših dni. Knjiga je pisana s širokega katoliškega stališča, kjer katoliškega pisatelja ne označuje 8a n io formalna pripadnost h katolicizmu, ne njegovo pobožno življenje, temveč izrazilo notranje duhovno razmerje do Boga. »V tem smislu spadajo veliki grešniki Baudelnire, Verlai-tie, Iliinbaud in Wjlde h katoliški književnosti, dočim veliko pisateljev, ki so pisali v katoliško družinske liste v času liberalizmu, kljub svojim čednostim in prepričanju nima nič skupnega s katoliško poezijo, pravi urednik nn nekem mestu.
II katoliški književnosti šteje tudi pisatelje, ki <*> na poti h katolicizmu, lako Begsona, Unamunn, Pascollja itd. V tem okviru podaja - kol pravi poročilo, odkoder jemljemo to vest, »VVIndomošci liternčkie. 1930. nr. 22 — dobre informacije, polne in izrazite, dasi se — razumljivo ozira ludi na drugovrstne pisatelje ler polemizira s sedanjim slnnjem v Nemčiji in zamerjn celo takemu katoliškemu delavcu, kot je publicist Olto Foret-Bataglia, znani urednik zbornika >I)ie katholisdie I-eistung in der^Veltlileratur . da se je »linch dem Knmpfe mit dem Drachen in unzeilgemHsses (oder zeit-geinBi-ses?) Schueigen gehtillt-. 0 tej knjigi bi bilo potrebno ob priliki Se bolj seznaniti našo Javnost ter jo kritično premotriti. Zdaj samo poročamo kot kronisti.	,d-
Nevarnost ledenih gora
Razgovor z voditeljem pomorskih „ledenih patrulj44
Znano je, da v severnem delu Atlantskega oceana spomladi vsakega leta od severa prihajajo velike ledene gore, katere so parnikom strašno nevarne. Premnogo parnikov in drugih ladij so te ledene gore že uničile. Zato je Amerika sporazumno z interesiranimi evropskimi državami organizirala tako zvane »mednarodne ledene patrulje«, katere imajo nalogo v zvezi z vremenskimi postajami zasledovati gibanje ledenih orjakov po morju ter na nje opozarjati ladje. Te ledene patrulje imajo svoje postaje. Eno teh vodi Američan Daviš Norton. Časnikar, ki je Nortona obiskal v njgovi delavnici v Bostonu, njegovo srečanje in pogovor z njim takole popisuje:
»Ali imate dosti dela, gospod Norton?«
Norton me pogleda: »Hvala za vprašanje. Kakor veste, imamo sedaj najvišjo sezono.«
»Ali je sedaj spomladi nevarnost ledenih gora tako velika? Saj imamo 20 stopinj toplote in se lahko že v morju kopljemo!«
Norton se zasmeje: »Prav sedujle spomladi je posebno nevarno. Nevarnost ledenih gora je največja od konca marca do srede junija. V tem času morajo vse naše postaje noč in dan delovati.«
Resnično! Bilo je ponoči med 14. in 15. aprilom 1. 1912., ko je največja ladja tedanjega časa »Titanic« na svoji prvi vožnji zadela v ledeno goro. Tedaj je utonilo 1500 ljudi, ladja se je potopila v nekaj minutah. To je bila
največja pomorska katastrofa modernega časa.
Od tistega nesrečnega dne dalje so ustvarili na Atlantskem oceanu tako zvatio »mednarodno ledeno elužtKK. Vsako leto se v noči od 14. na 15. aprila ena ladja te službe odpelje tjakaj, kjer se je »Titanic« potopil ter odda spominske strele.
Ko se je »Titanic« potopil, se je vlada Združenih držav dogovorila z angleško vlado. Spočetka 6o odposlali jeseni 1. 1912. in spomladi 1. 1913. na morje dva patruljna čolna, katera dva sta nadzorovala pomorska pota, po katerih so vozili oceanski pamiki. Glavna nevarnost ledenih gora grozi ne na evropski, ampak na ameriški strani Atlantskega oceana, ker mrzli pas na tej strani sega bolj globoko proti jugu. Tako je že od nekdaj. Led prihaja navadno od zaliva Baffin, ki leži med severno Kanado in Grenlandijo. Severnovzhodni vetrovi ženo led skozi Davisov preliv ob Novi Fundlandiji globoko doli do višine Ne\vyorka. Vsekakor je res, da skoro vse ladje, ki spomladi vozijo iz Evrope proti Kanadi ali Newyorku, med potjo lahko vidijo ledene gore. Zato so že 1. 1913. ugotovili, da sta dve ladji za patruljo mnogo premalo in da je treba v ta namen celega brodovja in še posebnih vremenskih opazovalnic. V sporazumu z angleškimi in ameriškimi paroplovnimi družbami je centrala te ledene opazovalne službe bila postavljena na otok Nova Škotska. Polfg tega pa so na Novi Funlan-diji postavili še posebno vremensko opazovalnico. Mednarodna pomorska konferenca v Londonu je sklenila, da se mora ledena služba opravljati vse leto. To se je tudi godilo, samo v 1. 1917 in 1918, ko se je Severna Amerika vojskovala, so to opustili.
Po vojski so ledeno službo na novo organizirali in znatno izboljšali. Zlasti so ustanovili mnogo novih postaj, katere so v stalni brezžični zvezi z ladjami, katerim sporočajo, kje in kam plovejo ledene gore. Od 1. 19G9. je k tej mednarodni ledni službi pristopilo 14 držav. Vsi ti člani nosijo stroške vzdrževanja, in sicer sorazmerno po svojem prometu po Atlantskem oceanu. Angleži plačajo 40 odstotkov, Američani 18%, drugi pa ostalo. Bro-dovje te družbe šteje 10 ladij.
Norton je pripovedoval: »Marsikatero leto vidimo
s ■
in :
>Sl- ' f
1'JSlllli '	P
več kakor 1000 ledenih gora
in to meseca majnika in junija. Spomladi 1. 1929. smo opazili najvišje število ledenih gora, 1351! Lansko leto, torej 1. 1935., pa smo jih videli le 900. Vse pa prihajajo od iste smeri, toda se proti jugu vedno bolj razkrope ter slednjič ogrožajo prostor, širok več kakor 1000 morskih milj.
Najnevarnejše pri ledenih gorah
je to, da le težko dosežemo, kako velike so. Navadno moli iz vode le ena desetina cele gore. Zato se nam včasih ledena gora zdi čisto majhna, le kakih 80 do 100 metrov visoka. Toda že nekaj metrov pod morsko globino je taka gora navadno že cel kilometer široka. Dostikrat ladja niti ne sluti ne, da že plava v nevarnem pasu, ko je že zadela na ledeno goro. Doživeli smo celo slučaje, ko je ledena gora le nekaj metrov molela iz vode, pa je bila v resnici silno nevaren orjak, katerega smo mogli ugonobiti le na ta način, da smo ga razstrelili z dinamitom, za kar smo porabili več ton di-namita. Razstreljeni delci ledu se hitreje stale in so tudi sami na sebi manj nevarni.«
»Ali je od nesreče »Titanica« bila še kaka podobna nesreča na Atlantskem oceanu?«
»Ne, ker bi sicer vsa naša služba bila zanič in bi mi vse svoje vremenske karte lahko vrgli na gnoj. Samo enkrat se je zgodilo 1. 1924., ko je milijonar William VVashburg Nutting na svoji privatni jahti s tremi prijatelji odšel na križarjenje po Atlantskem oceanu. Prišel je gori do Nove Fun-landije. Mi smo bili tedaj z njim v trajni brezžični zvezi. Takrat je tam okoli bilo vse polno ledenih gora. Naenkrat je njegova brezžična postaja utihnila. Naše patruljne ladje 60 s polno paro hitele tja gori, toda
o milijonarjevi jahti nismo našli niti sledu več.«
»Ali so ledene gore povzročile nesrečo?«
»Tega nihče ne ve. Sicer se pa nobena druga nesreča ni več zgodila.«
Sploh pa večji oceanski pamiki že več let na pomlad in v zgodnjem poletju vozijo sedaj bolj proti jugu. Vožnja zaradi tega sicer nekoliko dlje traja, zato pa je manj nevarna.
F. " ; ^^ ;" '<>; . . . §1^.
iS
Slika iz belgijskih volitev. Ker je v Belgiji vpeljana volilna dolžnost, so se tudi bolniki dali prevažati in prenašati na volišče.
Kako živali spe
Zmagovalec v belgijskih volitvah je bil voditelj nove stranke »Rexistov«, katera je dobila 21 mandatov. To stranko je ustanovil in vodi komaj 30 tetnj Leon Degrelle.
Zanimivo obravnava vprašanje živalskega spanja angleški zoolog dr. Boulanger, ki je pred kratkim priobčil svojo obravnavo o vsem, kar je v tem pogledu več let opazoval.
Med drugim pravi, da je domači pes navajen ponoči spati, medtem ko je njegov divji prednik ponoči hodil nu lov. Da se pa tudi pes lahko povrne k navadum svojih divjih prednikov, nujbolje dokazuje pes-čuvaj, ki je ravno ponoči najbolj buden. Če je lev ujet v kaki menežariji ali živalskemu vrtu, se navudi dobivuti hrano podnevi in zuto ponoči spi. Najmanj spanja potrebujejo sloni. Ugotovljeno je, da se slon le redkokdaj nasloni ali leže, toda še takrat ob najmanjšem šumu takoj vstane. Slon navadno prebije V60 noč tako, da nemirno stopica sem ler tja in prha. Najdalje in najtrdneje spe ptiči. S tem pa je tudi ovržena trditev, da največ spanja potrebujejo tiste živali, ki imajo največje možgane.
Oirok modernega zakona: »Ti si pa videti dober fantek. Kaj ne, da te imajo tvoji starši močno radi?«
»Pa še kako! Odkar sta se ločila, se že eno leto pravdata samo zato, kdo bo mene imel.«
................mm«.'
' .....:
Slika iz nemirnega Jeruzalema. Med judovskim in arabskim delom jeruzalemskega mesta so postavljeni »španski jezdeci« in oborožene straže.
800-letmcu poljskega mesta Lovvicz. Lovvicz je najstarejše poljsko mesto in ima 20.000 prebivalcev. Staro je že 800 let. Slovi po svoji industriji in pa po čudovito lepih narodnih nošah.
a
„Crna legij
Nova shrivna teroristična družba v Ameriki
Iz Amerike poročajo, da so tamkaj zopet odkrili novo veliko skrivno organizacijo, katera je razpredena po vsej Ameriki. Odkrili 60 jo menda čisto slučajno, ko so zasledovali neki zavratni umor, katerega so neznani morilci zagrešili. Tisti umor se je dogodil v Pontiacu. Preiskava je nuto dognla, da so umor izvršili člani skrivne družbe, ki se imenuje »Črna legija«. Najnovejša poročila o tej preiskavi se takole glase:
Preiskava o delovanju »Črne legije« je dognala senzacionalne stvari. Nastal je utemeljen 6um, da se člani te skrivne tolpe nahajajo celo med policijskimi uradniki in vladnimi numeščenci države Mi-cliigan. Zuto je vrhovna sodna oblast morala zapo-četi liujobširnejšo preiskavo. Prejšnji policijski rav-nntelj v Pontiacu je v zvezi s temi dogodki dal javnosti tole izjavo: Najmanj enu tretjina vseh državnih policijskih moči je včlunjena v »Črni legiji«. Vsak sumljiv samomor ali smrt zadnjih treh let po naročilu policijskega ravnatelju seduj na novo preiskujejo, da bi se dognalo, ali ni smrt morda po-sledicu delovunju »Črne legije«. Kukor je voditelj policije že poVedul, ima v rokah dokuze, du je 50 mrličev v zadnjih treh letih bilo na spisku obsojencev »Črne legije«, iz česar sledi, da je upravičen sum, da jih je dala umoriti ravno »Črna legija«. Kako zelo je ta skrivna organizacija razpredena, najbolj sledi iz podatkov policijskega šefu, kateri je povedni, du imu »Črna legija« samo v državi Michigan 135.000 članov.
Ta orgunizucija je torej tako silno razpredena, kakor ni bitu niti glusovitu organizaciju Kukluk-sklan. Umor Američana Pooleja, ki je dal povod, da se je ta zadeva razkrila, preiskuje državni pravdnik Duncun Mc. Creu, ki je dognul, da orga-nizacija »Črne legije« namerava vreči zvezno ameriško vludo ter upeljnti diktuturo. V zvezi s tem so prijeli in zuprli že več ljudi, med njimi nekegu Arturu Luppu. ki ga dolže, da je v skrivni organizaciji bil brigadni general. Toda aretirani Lupp to taji in pruvi, da ni bil vrhovni vodtelj legije v držuvi Michigun, puč pa je bil častnik za nabiranje novincev. Aretiranec izjavlju, du se »Črna legija« v
svojem »boju za ameriške ideale« ne poslužuje niti revolverjev, niti bodal niti terorizmu. Pač pu je res, du je »Črnu legija« skrivna orgnnizacija, ki je razpredena po vsej Ameriki ter ima nalogo izvršiti svoje posebne namene. Člani »Črne legije« so zdravniki, odvetniki in pripadniki vseh slojev in vseh poklicev. To je izjava uretiranegu člana »Črne legije«.
Policija je izdala tirulico zn 25 člani »Črne legije«, ki 6o osumljeni umoru, trinnjst pa jih je že zaprtih.
750.000 frankov za 25 let ječe
Na svoji kmetiji v francoski Alzaciji živi 51-letni Jožef Wendling, ki je enkrat postal najsrečnejši človek nu svetu. Doslej ga je vedno preganjala bridkn usoda. Seduj pa se je kar naenkrut vse obrnilo. Mož se je rodil 1. 1885. v Dijonu, njegovi starši pu so bili doma iz Alzacije. Ko je bil star 24 let, ga je prijelo veselje popotovati po svetu. Hotel je videti daljni svet in tam poskušati svojo ereco. Poln najlepših ujiov se je izselil v Ameriko. Tam pa je doživel bridko razočaranje.
Po nesrečnem naključju je bil kmalu zupleten i v zupleteno kuzensko pravdo ter osumljen, češ, da je odvedel nekegu otroka. Ker se mu dokuz nedolžnosti ni posrečil, je bil po nedolžnem obsojen. To se je zgodilo pred 25 leti v državi Kentucky v Ame-j riki.^ 25 let je po nedolžnem sedel v ječi in potrpežljivo čakul tistegu dne, ko bo svojo veliko nesrečo lahko rnzkril vsem ljudem. In res se je zgodilo, da je čez 25 let pruvi krivec na smrtni postelji priznal, du je on zugrešil tisto, zurudi česar je bil VVendling obsojen.
Sedaj so seveda Wendlinga takoj izpustili. Čeprav je najlepša letu svojegu življenja moral prebiti za jetniškimi zidovi, vendar ga je svoboda zelo osrečila. Začela se je nova kazenska obravnava pri kuteri so sodniki VVendlinga izpustili, obenem mu pa priznali, du mu moru ameriški državni zaklad plačati 500.000 frankov odškodnine. Poleg tega pa so tudi starši svoječasno urojKinega otroka izročili Wendlingu 250.000 frankov. Nato se je Wendling vrnil v svojo alzaško domovino, kjer bo poslej obdeloval svoje posestvo.
»Mamica, glej no, štorklja je že tukaj. ampak letos ima celo telefoni«
V soboto, 27. maja 1876.
Domače novice.
(Obravnava pri deželni sodniji) zarad »Slovenca« se je včeraj končalu ugodno Pritožba državnega pravdnikn zoper razsodbo okrujne sodnije bila je zavržena in gosp. J. Alešovec in J. Krajec nekriva spoznana.
(Na korist prebivalcev ljubljanskegu muhu) bo v nedeljo, 28 t. m besedil v prostorih čitalnične gostilne z veliko loterijo, vojaško godbo in jako mikavnim progrumom. Vstopnina po 20 kr. za osobo. Rudodarnost neomejena.
Razne reči.
— Mraz je v soboto tudi na Štajerskem vinograde in sadunosno drevje posmodil, pu v nedeljo je padla prava slanu in je nižje vinograde okoli Muriboru tu pa tam popolnem uničila; vse je črno. Marsikateri posestnik se je nemilo razjokal. Na-taneniških poročil še nimamo, le od Marije Snežnice in Jarenine smo poizvedeli, da ondi letos ne bodo kaj brati imeli!
Budistični japonski svečeniki se tudi urijo v protiplinskih vajah.
:$S18JEt=
Radi planiških dogodkov so odstopili zimshošportni delavci
S soglasnim sklepom Upravnega odbora Jug. zimsko-športne zveze je bila izvoljena komisija gg. dr. Hubert Souvana, dr. Ivo Pirca in Vekoslava Iskre, ki naj preišče dogodke v Planici in vse kar je v zvezi s tekmo z dne 15. marca 1936.
Komisija je ugotovila krivdo »Udruženja smučarjev Planica« in nekaterih funkcijonarjev JZSZ.
Upravni odbor je briskiral ugotovitve komisije ter zavzel popolnoma nasprotno stališče.
Obsojamo način in vsebino sklepa Upravnega odbora JZSZ ter smatramo, da je na podlagi takega postopanja vsako nadaljnje sodelovanje nemogoče. Zaradi tega odlagamo vse funkcije v upravnem in tehničnem odboru JZSZ.
V	Ljubljani, dne 25. maja 1936.
Gniiovec Ante 1. r.	Fajdiga Milan 1. r.
Dr. Pire Ivo 1. r.	Švajger Marjan 1. r.
Kristan Boris 1. r.	Strikberger Kari 1. r.
Kopetzky Dolfe 1. r.	Vučnik Lado 1. r.
Drofenik Ferdo 1. r.	Golob Lado 1. r.
Dogodki v II. razredu
Pretekla nedelja, ki je bila obenem predzadnji termin v tem prvenstvenem tekmovanju, je položaj precej razčistila. Prinesla nam je poraz Marsa po Svobodi ter visoko zmago Jadrana nad Reko. Z zmago Grafike nad pomlajenim Korotanom se je itak računalo. Sedaj je že definitivno oddano L, 5., 6. in 7. ali zadnje mesto. Reka, ki je zopet utrpela poraz, najprej po Grafiki, potem pa "po Korotanu, je na najboljši poti, da izgubi svoje 2. mesto, ki ga je dolgo časa držala. V zadnji tekmi ima za nasprotnika prvaka Slovana, ki bo sigurno poskušal vse. da dobi prvenstvi brez poraza. Odločilen boj za 2. mesto bi se polem bil med Grafiko in Jadranom. Grafika je precej na boljšem, ker bi ji zadostoval neodločen izid in bi pri istem številu točk z Reko odločila goldiferenca. Žal se bodo tekme nadaljevale šele 14. junija tako, da bo še precej ugibanj in priprav, preden bo prišlo do odločitve za 2., 3. in 4. mesto.
V	naslednjem kratek potek iger: Na Slovano-vem igrišču sta se pomerila kot prvi par
Grafika : Korotan 4 : 0 (2 : 0) Grafika je šla v boj kot favorit in je tudi dosegla v tej sezoni najboljši rezultat proti Korotanu. Lahko bi bil rezultat še večji, ako bi Grafika nastopila v običajni postavi. Tudi drugače zanesljiva halflinija je igrala raztrgano tako, da dolgo ni kazalo, da pride Grafika do kakega uspeha. Vendar pa je sčasoma boljša tehnika in rutina prevladala Korotana ter dosegla številčen uspeh. Korotan ne predstavlja na tujih igriščih resnega nasprotnika. Vajen je samo svojega kratkega in ozkega igrišča, kjer je vsakemu moštvu nevaren. Fante odlikuje samo volja, primanjkuje jim pa tehnike in rutine. Z resnim delom in treningom se bodo pa lahko zopet dvignili na nekdanjo dostojno višino. Sodil je topot prav dobro g. Vrhovnik.
Marsu tudi topot ni bila sreča mila ter je moral proti razpoloženi Svobodi kloniti
Mars : Svoboda 2:3 (0:3)
Svobodaši so vzeli stvar od vsega začetka z resne strani in ni dolgo trajalo, pa so vodili z 2:0. Vsi napori Marsa, priti do številčnega uspeha, so se razbili na dobri igri obrambe in halfa. Nasprotno je uspelo Svobodi pred koncem polčasa zabiti še tretji in obenem zmagoviti gol. Po odmoru se je pa slika temeljito spremenila. Svoboda, vsa izčrpana zaradi forsiranega tempa, ni mogla več vzdržati ter je pričel Mars nevarno napadati. Uspeh je bil tudi kmalu tu in Mars je znižal rezultat na 2:3. Svoboda se je nato potegnila v obrambo in posrečilo se ji je rezultat obdržati. Tako je Mars padel končnoveljavno na predzadnje mesto, ker je odigral že vse tekme.
Največje zanimanje je vladalo za popoldansko srečanje na Jadranovem igrišču v Koleziji med
Jadran : Reka 5:1 (3:0) Na tihem je Jadran itak veljal za favorita, posebno, ker Reki absolutno ne ugaja teren v Koleziji. Da se pa bo Jadranu posrečilo Reko tako težko poraziti, najbrž tudi Jadran sam niti mislil ni. Pa je le prišlo do tega. Jadran je zaigral, kakor že leta ne. Vsi. od prvega do zadnjega, so položili vso svojo ljubezen za sVoj klub v to tekmo. Na drugi strani pa še štart ter precej tehničnega znanja in Reka je bila poražena, preden se je zavedla igrati. Takoj prvo minuto je Jadran zabil gol, ki je moralično opravil še tu svoje ter raztrgal popolnoma nasprotnikovo igro. Reka se je sicer trudila, da uredi svoie vrste, toda vse zaman. Njeni napadi so se razbili ponavadi že pri nasprotni halfliniii in ker ni bilo nobene podpore tudi od' zadaj, je bil vsak napad nekoristen. Obramba, preobremenjena, je morala še dvakrat pustiti pretresti mrežo. Tudi v drugem |>oI-času je imel Jadran igro v rokah Ier zabil nadaljnja dva gola. Nekaj situacij je še lahkomiselno zastre-
ljal. Čast Reki je rešil Ennan, ki je zabil iz proste pozicije neubranljiv gol. Reki sc pač jiozna, da nima vseh igralcev na razi>olago. Rezerve ne morejo nadomestiti manjkajočih igralcev ter mora prepuščali zmage drugim. Sicer bi tudi kompletno moštvo ne rešilo Reke poraza vpričo odlične igre Jadrana. Stanje po predzandjem kolu je sedaj sledeče:
Slovan	11	8	3	0	27.8	19
Reka	11	7	0	4	20:16	14
Grafika	11	6	1	4	19:13	13
Jadran	11	6	0	5	26:15	12
Svoboda	II	4	2	5	15:21	10
Mars	12	4	0	8	15:25	8
Korotan	11	1	0	10	8:30	2
Konjske dirke v Ljutomera
V nedeljo impoldne so so oh najlepšem vremenu vršilo glavno spomladansko konjsko dirke mi dirkališču na t'.vena IMvkp .so Mle tako <><1 domačega občinstva, kakor tudi 1« oddaljenejših krajev, najštevilnejše <»bi*ka.uc. Med odlil6ii.iu.ki, ki sto .prisostvovali dirkam, moramo /.lasti omeniti briguduega generalu tr. Isuko-viča in |K>močnika komandanta konjeniškega iHilku podpolkovnika k. S'f(spnmoviča s številnimi gg. oficirji 17. Ca k ovca in Vnrnždliui, zastopnika banske uprave g. referentu ing. Oblaka, rakmj.ncgn načelnika i?. Ljutomera, predsedniku konjeraiskegu društva g. Petovarja iu predsednika centrale kasaški:!! društev K. Lifvplita in R« mnogo drugih. !>!nkc so poni vodistivom predsednika Ljn-tomtvrMkegn kola vozačov in jahafiev tr. škofa potoklo v najlepšem redu in je njih rezultat sledeči:
I DIRKA PLUNGER
t Pelikani, Slavič .loško,, Bnnčnmi 1020 1.1«; 2. Krka. Rožna Anton Šalinci, 1110(1 1.537: lord, Vtinpo-tič Jakob, T.uikave-i, 1(*I0 1.57; 4. Oriksn, llav.lag Voko-slav, Sidurovei, 1SRI1 2.0(1; fl. Plistrn, Domonjko Alojz, Bučečovei llKKI 1.59. (i. Dorče, Puli Blaž, Graibe.
IT. 1)111 K A OKU. KMET. ODBORA LJUTOMK.lt
l.T,ei>a, Košnik Franjo, Pristava, 314(1 1.555; 2. (Joni, C i mer man Franjo. Badinci, 21.00 1.587; JI. Poka, Perič Franjo, Noreči, 2100 1.592 ; 4. Donko, Gnluiudar Fruujo, Veržei, 210(1 1.597. Nadalje Fnrtnnn in Kadei.
lil DIRKA DRAVSKE BANOVINE
1 Pika. Slavič Ludvik, Grahe, 2240 1.84; 2. Frik.s, II uri e Fi-aujo, Boreči, 21011 1.415; 3. Nevcnika, Slavič A lote. Ban ovci, 2180 1 385; 4. Peter Pilot. Slavi« Ludvik, Gra.be, 2M0 1.335; 5. Lasta, Novnik Alojz, Ba.novci, 2200 1 »5.
IV.	DIRKA TOLAZTLNT HANDTOAP
1. Fort lina, Prelog Ivan, Grlnvu, 2140 1 577 ; 2. Dor-če. Duh Blaž. Grabe, 2140 1.592; 3. Muki, Krnjnc Am-tou, Bubinei, 2120 2.10
V.	I1T R K A KMETIJSKEGA M lNISTHSTVA'
1. Pika Peter Pilot — Pika. 8030 1.49; 2. NevenKa Pelikan 2820 1 57; 3. Ori.ksa — Leipa 2790 2.07 ; 4. Friiks — Toka. izostala.
Razen četrte dirke so hite vse skraij.no naipote 111 so so zmagovalci šele po hudem boju plasirali na prva mesta Rezultati so presenetljivi, zlasti, če pomislimo, da p*) se z vsemi temi ko-njii opravila vsa tež,k a kniet.ij-j sita dela. Po uspehih Pike in La-ste moramo računati, da bosta ti dve koVli naše kmetijske reje imeli važno vlogo pri letošnjem Jugoslovanskem derl)yjn, k.i bo v Mariboru dne 14. junija. Med dirkami je k. Slavič Ludvik predvajal svojega pet letnega licenci ranega žrehca Peter-Pilota. ki je nn dva tisoč metrov dolgi progi dosegel km čas 1 ..'102 in jc tn en« zaznamovati kot najhitrejši domačih konjev na Cvenskom dirkališču.
Nad tasta se je spravil
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Kovač, se je danes ob 16 nadaljevala razprava proti 50-letnemu posestniku Antonu Poroku, doma iz Babnega polja pri Ložu, ob nekdanji stari hrvatsko-kranjski meji. Porok je obložen, da je dne 27. marca ponoči vrgel na tla svojega tasta, 86-letnega vžitkarja Jožeta Žagarja, ga pretepal, tolkel po glavi in suval s čevlji v prsa in glavo. Poleg manjših poškodb je povzročil tudi notranjo poškodbo v prsih, ki je imela za posledico, da je starček pozneje dobil pljučnico in umrl 13. aprila. Na prvi razpravi pred 14. dnevi se je Porok zagovarjal s popolno pijanostjo. Predsednik: »Kako je bilo?« »Prav nič se ne spominjam. Ne vem, kako je bilo.« »Zakaj?« »če alkohol uživam, izgubim pamet in spomin.« »Res se na nič ne spominjate?« »Na noben dogodek se ne spominjam. Zgodaj zjutraj sem vozil hlode iz gozda trgovcu Kovaču v Stari t.rg. Popil sem popoldne nekaj vina tešč. Še drugi dan sem bil v omotici. Drugi so mi povedali, kaj sem storil tastu. Prosil sem ga odpuščanja. Odpustil mi je...« »Zakaj pijete?« »Saj se ogibljem gostilne. Pa me drugi spravijo notri in skušnjava.«
Žena obtoženčeva, Frančiška Porok, kot priča; »Ko je pijan, je zloben. Tisti dan sem morala bežati z doma. Posestvo je bilo prej nekoliko zadolženo. Mož je doma s Klane. Prej ga nisem poznala. Na očeta je imel piko.« Obtoženec: »Nikdar ne. Razumela sva se.« Druge priče so označile obtoženca za mirnega človeka, ki pa ne sme videti ! alkohola in tudi malo pije. Sodna obdukcija je navajala, da obstoja vzročna zveza med hudo poškodbo v prsih, povzročeno od obtoženca, in pozneje nastopivšo pljučnico.
Prva razprava je bila preložena na danes, da je .sodišče zaslišalo še nekatere priče in sodnega izvedenca — zdravnika dr. E. Stiherja.
Po kratki, danes izvedeni razpravi, je bil Atitoi Porok obsojen zaradi prestopka telesne poškodbe | po čl. 180-11. k. z. r,a 6 mesecev navadnega zapora J in v plačilo povprečnine 500 Din. Sodišče dejanje proti tastu ni kvalificiralo kot zločin težke telesne poškodbe s smrtnim izidom v smislu čl. 178-11. k. z., ker ni podana vzročna zyeza med poškodbo preloma reber in taslovo smrtjo. Državni tožilec je prijavi! priziv zaradi prenizke kazni.
L- Gangbofer:
97
Roman
Grof Egge jo je nestrpno stresel za ramena. »Kaj molčiš? Tolažbe potrebujem. Reci mi, ko-šutica, da sem ti več ko on! Čuti hočentl Govoril« Hripav glas. »Govori, ali pa bom moral verjeti, da bi se zaradi njega utegnila postaviti proti svojemu očetu! Ali pa mar hočeš zagovarjati, kar je storil? Da bi bila zmožna slediti njegovemu zgledu in mi obrniti hrbet kakor on? In zakleti mene še v hujšo osamelost? — Košutica?« Težko je dihal. »Ali ne čuješ? Ali pa te moram prositi za besedo? Tvoj oče?«
Kiti je vstala. Trudi srčni boj ji je spačil obraz. Čutila je, da gre v tem trenutku zanjo še za nekaj drugega, in ne samo, da pokaže svojemu očetu otroško ljubezen, ki jo terja od nje. Spraševal je, kakor bi ji bil nezavedno pogledal v dušo in uganil, kar je bilo v njej oživelo in zahtevalo svojo pravico. Če noče biti sama sebi nezvesta, če se noče izneveriti bratu in če si noče zapirati pota, po katerem je njeno koprnenje hitelo svoji sreči nasproti, ne sme lagati. Odkrito mora govoriti in začeti neizogibni boj z očetom že to uro.
Bleja, toda odločena se je zravnala. Ali ko je dvignila oči in videla te od gorja razorane poteze, te od prečute noči vnete veke in ta bojazni polni pogled, ki je hlepel po eni sami besedi njene ljubezni — je usmiljenje zadušilo v njej vsako drugo čustvo. Stegnila je roke in se krčevito ihteč vrgla očetu na prsi ter se ga oklenila za vrat.
Grof Egge se je raznežil. Skoro nasmehnil se je, ko je objemal Kiti in jo božal po laseh. »Hvala ti, košutica! Še si moja in povrniti ti hočem! Mogoče sem zanemaril nekoliko tudi tebe. Popraviti hočem in ti biti odslej pravi oče. Ne pustim te več od sebe. Kako bo to lopo! Pozimi boš potovala z
Motosekcija ŽSK Herme-
sa v Ljubljani sporoča, da g. Ivo Kupona, Ljubljana VII., Ileljašk« 4. (Jugolutz) ni več niti načelnik niti Član upravnega odbora te sekcije ter vsled tega nima pravice, isto nikjer in v nobenem oziru zastopali, zlasti pa ne v interni sekcije ali za njen račun nakupovati motorna kolesa ali karkoli drugega. — Moto sekcija ZSK Hermes, Ljubljana: Uojko Pipen-bacher, s. r.. 1. č. načelnik, Franc Pollak, s. r., t. č. tajnik I.
mtttMMMMMMtmM
CITAJTF IN ŠIRITE
»SLOVENCA« ..............
Radio
Programi Radio L i liana i
Četrtek, 38. maju. 12 Pisano iKilje (plošče). — 12.45 Vremenska nai| Kjved, poročilu. i:i \ upore. I Jima, ohjava sporeda, obvestila. 13.15 Nekaj Seluibertovih skladb (plošče). — 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji.
—	18 Ruska glasba (Radijski orkester). — UMU Slovenščina za Slovouc-e (nosj>. dr. Rudolf Kolnrič). — 19 Napoved časa. vremenska naipoved, ikh-očlia, objava sporeda, obvestil a. — 19.30 Nacionalna ura; Predse,Inlk čohoslovaške republike gosp. dr. Edvard Boneš (Bogo-lju'l) Krejčič. ir/. Uolgrada). — 20 Romantična glasim: (Sodelujejo: Radijski orkester, gosp. Blaž Arnič, gosrpa JosipUia Sivce in gospa Nada Brejc-Ddovč.) — 22 Napoved časa, vremenska naipoved, poročila, objava sporeda. — 22.15 Lahka glasba (Rndijski orkester).
Drugi program*.-
Četrtek, 28. maja. Belgrad I.: 20 Vojaška godba. — 21 Orkestralna glasba. — 21.30 Narodne pesmi. — 22 Orkester. — Belgrad II.: 14.05 Arije lz starih jugoslov. opor. — Zagreb: 20 Prenos te Osijeka. - 22.15 Plesna glasba. — Dunaj: 20 Sehnoiderje-vn vesela spevoigra »Opremljeno sobo oddamo . — 22.10 Plošfe. — i>.-ir> Nekdanji slavni pevo.i nn ploščah. — 23.811 Plesna glasba.
—	Budimpešta,: 20 Igra. — 21.35 Ciganska glas'm. — 22.40 Operni orkester. — Tr»t Milav: 17.15 Petje. — 20.4(1 Kotscherjeva oipereta "Čudež . nato plesna glasba.
—	Rim—Bari: 17.15 Klavir in pelje. - 20,40 Giordano va opera J>'ed<mi , — Vraga: 19.30 Pestra ura. — 20.55 Orkestralni in zborovski koncert. — 22.15 Plesna glasba.
—	Varšnva: 20 Vesel glasbeni prenos. — 2.1 Tgru. — 21..'tfl Poljske i>csm!. — 22 Prenos iz Mpsikega. —
Nassnanila
UuMiana
1 «Ljubljana* iina d rovi ob 8 v Uivtonu pevsko va,?o */a celoten '/.bor.
1 Društvo absolventov drž. trgovskih šol dravsko banovino v Ljubljani ima svoj V. redni občni /.bor v soboto, dno H. junija t. 1. ob v restavraciji hotela StriUkelj, Kolodvorska ulica v, običajnim dnevnim redom. Udeležba članstva — častil«. doJžnost!
\ Fantovski odsek Šcntpctcrskcfja prosvetne<ja društva 4ma danes po šmaruicah predavanje	Sitarja: <0 Mix>rtu«. Pridite točno.
1 Fantovski odsek SentjaJcnbskc pr os vete iuia d«vwi i ki Amarnieah svoj redni ses-tanek, nn katerem predava gosp. dr. Joža Pogačnik.
1 NofinO slu&bo imajo lekarne: mr. Sustiik, Marijin tr£ !rv mr. Kur nI t, Gosposvetska eewta 10 mj mr. IJohinje*' ded.. Kiinska cesta 31.'
Eau de Cologne
o/ciK delakiA^
rtolulo na živce prijetno in osvežujoče, poveča odporno silo ter Ima fini in nežni vonl parfuma „Solr do P ari a". V vnem (telovan)u Jc kot pnrlum. a ne stano več kot dobra koltnBka vodu.
BOURJOIS
PARFUMEUK-PARIS
J
Naše difaštvo
Duhovna obnova za akarleiniearke Ni v petek jmv ipold-ne v uršulinskem samostanu. Govor ob 5 in oh 7, naslednje jutro oh B.3U sv. maša s sv. obhajilom. Pred razhodom na počitnice iskreno povabljene!
J^&iMfgsitskD oleiUitilte
DRAMA; Začetek ob 20.
Četrtek, 2S. ma,lu: Mladi gospod šef. Red A.
Petek, 28. maja oh 15: Juare: iu Staksimiljan. I vrv (m.
Dijaška protlstavn ix> conali. i«l 14 Din navv<lol. Sobota, 3u. mitja: Tiran. !y.vt-u, (ilolH>ko iuiižaue cene
,h1 2(1 Din navz<lol. Nedelja, 31. maja oh 2(1; llintl. Izven. Ololuko znižane
cene od 2(1 llin navzdol. Ponedeljek, 1. JnnJia ob 20: Minili gospod še/. I^van Globoko znižane cene od 20 Din navado).
OPERA: Začetek ob 20.
Cotrteik. 28. maja: Olhelln. Red četrtek. Gostuje Marij Šimenc.
Petek, 20 maja: Zaprto. (Opera gostuje v Mariboru:
Si ril iski brivee.) Sobota, maju: Šaloma. I7,veu. Znižane cone od ;ki Din
navudol.
Nadolia. 31. maja oh 15: .1 propns, kaj drla AndulaJ Tzvon. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob '20: Seritjski brivec. Izven. Znižane ceuo o*l :K) Din navzdol. PonedeUok, t. junija oi> 20: .Uda. l/.ven. Zniiune ccaio od 3(1 Din navzdol.
Meritoorsto fiiMnllsle
četrtek, 28. maja: Zaprto.
Potek, ihi. maja »b 2(1: Sevitjski brivec. (J<wtovanjo
ljubljanske opere. Kod H. Zadnjič. Sobota, M. maja: Za-pHo
Nedelja, 31. maja ob Sveti Anion, vseh al juhi jenih pa t r on. Znižane eene. Zadnjič v sezoni. a
ČIMPREJ I1RR0OTE 0QLRS V
KI BO Z R CRSR VEI.ESPJMR iZHR}RL V ZMRTriO POVECRHI MRKLRDI
TELEF0M 29-92
menoj, na pomlad dam za naju oba postaviti v svoiem najboljšem revirju novo kočo, s prijazno J sobico zale in z vso udobnostjo, ki jo boš želela, j ln v koči bodo kuhali zate posebej. In streljati se boš naučila in boš lovec, ki se mu bom še jaz od-; krival. Vesela boš, kajne? In boš vedra in srečna! In se smejala, velno smejala! Da bom lažje prebolel ubogega, dragega fanta, ki leži zdai zgoraj in se ne bo več nasmejal svojemu očetu.« Dve solzi sta se mu potočili v brke in tesneje je ovil roke okoli hčere.
Tedaj je začutil, kako se vsa trese. »Košutica, kaj ti je?« Prijel jo je za brado in ji dvignil obraz. Iz teh brezupnih oči mu je govorilo vse drugo, samo ne veselje, ki «i ga je bil obetal od svojih nežnih obljubovanj. Obrvi so se mu namrščile, nemirno mu je zadr^etalo v gubah, ki so obdajale nje-. gove oči. »Kaj misliš? Ali nisi čula, kaj sem rekel? : Ali nisi nič vesela, ko tako skrbim zate?«
»Vesela sem, papa!« ie odvrnila mrtvo. »Vse bom storila, kar boš želel.«
»Tako?« TVda in suha je bila njegova beseda. »Menda si utrujena? Sedi!« S krepko roko je grof Egge zasukal naslonjač. Molče je nekaj časa stal pred Kili in gledal z rastočim nezaupanjem vanjo. Razdraženo je gibal s prsti, se obrnil in šel par-krat po soSi gori in doli. Nenadoma je snel neke od najlepših gamzjih rogljev s stene in jih, objemajoč z roko Kitina ramena, podržal njej pred oči. »Poglej, košutica! Tega kozla sem pogodil na štiristo korakov, da je takoj padel. Bil je moj najboljši strel. Tn roglji so lepi, ali ne?«
»Da, papa, zelo lepi.«
Trudni odgovor mu ni bi! všeč. Obesil je rog-lje spet na njih prostor in v kipečem nemiru začel hodili spet po sobi. Potem je nenadoma zgrabil za stolovo naslonilo in jezno bruhnil iz sebe; »Ne kaži mi takšnega obraza! Pozna se ti, da misliš bolj nani, ko name in na revčka tu gori! Toda rekla si mi vendar, da je našel svojo srečo. Tudi brez mene. Dobro torej! Tolaži se s tem, da je srečen. Dosegel je, kar je doseči hotel.«
Kakor v krču so trepetala Kitina ramena in roke; z ustnic ji pa ni prišla nobena beseJa.
Sopihajoč si je pritisnil grof Egge pesti na prsi. Stopi! je k okrni in potegnil z roko po šipi, kakor bi bila rosna. Nekaj časa je stal pred posteljo in poravnaval odejo, nato je srdito pograbil čevelj, ki je stal v lepi vrsti med drugimi, pregledal na-kov, spihal prah z usnja in poduhal obuvalo. »Seveda! Namazan ni bil že Bog ve kako dolgo! So-drga! In jaz jcf plačujem.« Zabrusil je čevelj v kot in se vrgel na posteljo. Čez nekaj tihih minut je spet vstal. »Govoriti ne znaš. ln ta nemi trušč mi draži kri. Pusti me rajši samega in pojdi k Klees-bergovi!«
Molče se je Kiti dvignila.
»Košutica?«
Okrenila je obraz.
Grof Egge je stopi! k železni omari. »Čakaj, nekaj ti bom dal!« Že je bi! obrnil ključ, ko je Kiti čisto obupana stekla k njemu in se ga oklenila za roko. Govoriti ni mogla, samo plaho je .strmela v njegov obraz in odkimala z glavo.
Debelo jo je pogledal, najprej presenečen, nato užaljen.« A Iako? Ničesar ne maraš? Tudi prav!« Mel hripavim smehom je izvlekel ključ in si ga spustil v žep. »Pojtli^«
Odšla je in se trudno vlekla po stopnicah. Ko je prišla v svojo sobico, si je zakrila z rokami obraz in zaplakola.
Gospodična Kleesberg se je prikazala iz sosedne sobe. Vzela je jokajočo deklico v roke, nesmiselno govorila, sama jokala in okušala tolažiti. Nekaj časa je Kiti to zmedeno nežnost, ki ji jc dobro dela, voljno trpela, potem si jc obrisala oči. Iz predalčnika je vzela kvačkano denarnico, kjer so se skozi svilene petlje svetili zlatniki, in je odšla v vežo,
»Tu je denar. Fric, dajajle obilno! Papa ne sme vedeti. In če pridejo brzojavke zame —« glas ji je skoro pošel, »kajne, Fric, mi jih boste takoj izročili?«
Vrata iz rogljc sobe so se oiprla in na pragu se jc pojavil grof Egge. Molče je čakal, dokler ni Kiti izginila s stopnic. Potem je pomignil slugi. »Kaj je hotela?«
»Milostna konlesa so vprašali, ali niso prišU zanje brzojavke?« je mencal Fric in skrival denarnico za hrbtom.
»Brzojavke, ki bi prišle, dobim jazi Vse! Vseeno, na koga so naslovljene.« Stopil je nazaj v sobo in zaloputnil vrata.
Nekaj ur kasneje so mu javili, da je »zgoraj« vse v redu.
»Tako? Zdaj sme biti spet moj? Zelo ste milostni!«
Odšel je po stopnicah. Že čez nekaj minut se je vrnil, njegov bledi obraz je bil trd ko kamen. Kar je našel, lo žalobno slojnico v predpisanem slogu, to nališpano smrt, la rastlinjak z zmedo opojno dehlivih cvetlic — to se ga je dojmilo čudno tuje in ga izlreznilo v njegovi bolečini.
Ko je stopil v svojo rogljo sobo, je uzrl grof Egge na naslonjaču srnjakovo izredno rogovje. Stari Moser jc bil upal, da sc bo gospod, če zaglc-ia to trofejo, potolažil; bridko se je bil uračunal. V prekipevajoči jezi je grol Egge pograbil rogovje, stri s pestjo lobanjo in pognal vse skupaj pod posteljo.
Dan je mineval, in brzojavke in venci so prihajali neprestano zapovrstjo. Proti večeru se je vrnil iz Monakovega Robertov sluga s kupi ška-tel in zavojev. Prinese! je tudi majhen usnjen kovčeg in z njim šopek belih vrtnic
In spel jc nesel Fric tucal brzojavk v rogljo sobo. Grof Egge je preletel z očmi naslove in je brzojavke, ki so bile naslovljene nanj, vrnil slugi. »Za Roberta! Tri brzojavke je pridržal in prebral prvo. »Profesor \Venicr?« Odkimal je z glavo ir odprl drugo. Ivan Forbcck?« Ne da bi se še ka; dalje zanimal za vsebino obeh listov, jih je da' slugi. »Za mojo hčer!« Ko jc ime! tretjo brzojavke odprlo pred seboj, so mu roke zadrMele. Burno je pomignil slugi, naj odide. Polem je bral.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2 —. NaJmanJSl znesek sa mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 5 mm «isoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZitl znamko.
ilužbodobe
Hlapca
poštenega, za vsa kinet-Bka dela sprejmem takoj. Izidor Florjančič, Dravlje št. 34.	(b)
Izurjeno šiviljo
kt bi po potrebi pomagala tudi v trgovini, starejšo moč, iščem za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 7707.
Mlekarska zadruga
v Vel. Laščah sprejme dobrega s i r a r j a. Nastop službe takoj. (b)
Enosobno stanovanje
s pritlklinami oddam takoj ali pozneje. Deteljeva «t. 24, Zelena jama. (č)
J
Pohištvo
i
Spalnica
rabljena (starinska) poceni naprodaj. Poizve se : Vidovdanska cesta št. 2 v trgovini.	(š)
Odda se kuhinja
na Borštnikovem trgu 2. — Poizve se v gostilni TJ senik, Dolenjska c. 23.
Košnja
sena in otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove pod dolenjskim kolodvorom in nad »Zelenim hribom« se odda. Pogoji so na vpogled pri hišniku O. D. D. v \Volfovi ulici št. 12 in na Dolenjski cesti št. 23.	(n)
Kupimo
Plohe
50 mm I. II., kupim 20 ma borovih, 20 ml smrekovih. Dovč, Savljo 71 - Ježlea.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenah CERNE, luvelir, Liubliana Wolfova ulica št. 3.
Vse denarne posle
s hranilnicami tn posojilnicami Izvršuje točno ln solidno moja oblastveno dovoljena pisarna.
RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. št. 12. Telef. 38-10. Priložite znamke.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10
Za vsako elegantno damo samo
JlLBATRiN dnevna in noina
katero dopolnjuje ..Albatrin" milo in puder Izdeluje: LEKARNA DERENČIN, Koprivnica
Posestva
OroOtn oglas r •$iavtmv* posestvo ti hitro proda; ie že ne » gotovim denarjem pač kupca ti s kniižico tla.
Hiša
v malem mestu na Gorenjskem, blizu cerkve, naprodaj. Pripravna za upokojence. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna cena« št. 7709.

Vse denarne posle
denarnih zavodov.
vrednostne papirje
voino škodo
nakup in prodajo Izposluje najugodneje Trg. ag. bančnih poslov AL PLANINSEK,
Ljubljana. Beethovnova u). 14-1. - Telefon 35-10. Za odgovor znamko D. 3'-
Bančno kom. zavod
MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah.
Kdor bi mi posodil
30 do 40.000 Din prot' vknjižbi, dobi visoke obresti po dogovoru. Pismene ponudbe upravi Slov. pod »Pošteno« 7735. (d)
Krasno letovišče
v Rimskih Toplicah, v bližini termalnega kopališča na prostem se priporoča. Cene zelo ugodne. Poizvedbe : ga. Ida Haas v Rimskih Toplicah. (r)
EH2B0
Okna in vrata
dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Poizvo se: Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani.	(l)
Kolesa
ponlklana ln kromirana, garantiran nemški fabrl-kat, po 750 Din. Nova trgovina, Tyršeya 3B. (1)
Moška obleka
skoraj nova, poceni naprodaj. Kodeljevo, Slomškova ulica št. 11. (1)
Košnja
prva in druga, velikega travnika v šiški, naprodaj. Vprašati: Celovška cesta 56, dvorišče. (1)
Skobelnike
nove, solidno delo, prodaja Mrhar Ivan, Stane-žiče, p. št. Vid.	(1)
Obleke.klobuke, perilo itd. nudi ugodno
3ohob Lah, Maribor
Glavni trg 2.
Praktično,
lepo ln poceni obločeti svoje blrmance pri Pr<v skerju, Sv. Petra cesta 14.
Malinovec
najboljše kakovosti - po ugodnih cenah dobavlja tvrdka: »Vitamin«, Ljubljana, Masarykova 46. (1
Izvrstno koso
za 15 Din dobite v želoz-nini Fr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvetska 1. Ponudite v nakup staro železo ln čebclni vosek! (1)
Za pomlad!
Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov. touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket seriia P'I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila, • Vzorci
brezplačno »Kosmos«, razpošilialnica ostankov, Maribor, Dvo-rakova cesta št. 1.
Češnje
sveže, I a, trde, kilogram 4—5 Din po 35 kg košare razpošilja franko prevoz G. Drechsler, Tuzla. (1)
Izredna prilikal
Zaradi popolne izpraznitve skladišča odprodajam poleg drugih železninskih predmetov po znatno nižjih cenah:
Dvorezne ličnike - Doppel-bobel od 42-151 mm po Din 4 J'-.
Kosmače Schropphobel od 30-33 mm po Din 2S -.
Ličnike - Schlichthobel od od 42-48 mm po Din 30'-.
Spehalnikl - Rauhbankho-bel 60 mm po Din IOO -
Stanko riorjančic
železnina, Ljubljana Resljeva 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod Bkozl dvorišče
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel C e č. Izdajatelj: Ivan Rak ovco. Urednik: Viktor Ceneič.
Tinček in Tonček korf detfektfiva
Na sumu.
»Zdaj se pa razidimo,« je Tinček naskrivaj šepnil Tončku na uho. Povej to dalje!«
Tonček je sunil dečka, ki je stal zraven njega, s komolcem in mu rekel:
»Pojdimo vsak na svojo stran! Povej dalje!«
Tako je šlo od ušesa do ušesa. Ko je zadnji deček dobil navodilo, so dečki res začeli prihuljeno odhajati na vse strani. Tinček in Tonček sta krenila skupaj.
Konjederčevo bistro oko ju je nekaj časa sumljivo motrilo.
»Tale dva potepina se mi zdita nekam znana,« je zabrunda) predse.
Tinček je ujel njegove besede in polglasno dejal:
><Tonček, ali si slišal? Konjederec naju ima že na sumu. Za-žvižgajva kakšno pesem, da ga premotiva.«
In sta napela lica in začela žvižgati, da je šlo skozi ušesa.
»Ne verjamem, da bi bila ta dva,« je dejal stražnik. »Preveč brezskrbno žvižgata. Nobenega strahu in zadrege ne kažeta.«
Ko sta dečka prišla do visoke ograje, ki ju je zakrila stražni-kovim in konjederčevim pogledom, je Tinček velel:
»Zdaj pa v dir! Nič več naju ne moreta videti.« In sta jo ucvrla čez drn in strn, kakor da jima gre za življenje. In tudi Muki je tekel, kolikor so ga nesle noge. Vrli kuža je bil gotovo prepričan, da hočeta dečka z njim tekmovati... Pritekli so do velikega soda.
»Odpočijmo se, drugače bom še dušo izgubil,« je ves upehan svetoval Tonček.
Sedli so na tla in ko so se za silo odpočili, se je Tinček kar na lepem nečesa spomnil in zaskrbljeno dejal:
»Tonček, takoj se morava vrniti v gozd in spraviti avtomobil na prejšnje mesto, drugače naju bodo obdolžili, da sva tudi avtomobil hotela ukrasti.«