PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini "Ob. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 56 (8458)
TRST, četrtek, 8. marca 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
itev v nedeljo
I kosti je vzrokov, zakaj se evropska javnost toliko
ve V Pr^ma za sedanie volit-je	Po§'liavitni vzrok
iranor,^k0r v novem pojavu v nu iriSkSm Petičnem življe-zelo r i e Pe®at celotnemu boju TStrenemu političnemu 2dmic^a P0jav je nastop leto iq4 t^Ce’ Ce ^vzamemo ska /Jli ’ ko Je nastala Ljud-S iihota' in skupn0 odpomi-vse	med )eti vojne, je
razvmokaJdese,tleitn0 obdobje v ga !ranc°skega delavskemu ™Ja PotekMo v znatne-drobila^hiklh navzkrižij, ki so Pin leve sde v nekaj sku-stičnPZlrom.a strank, komuni-na	pa so Potiskala
tako cf d°Sajanja. Krivdo za Polep *tanJe bi kazalo iskati usmeri+1HiSega tudi v Politični
knSj1 partije- Znana je
tajSk^t° nekdanjem glavnem traj vzel® „straPke' da je zju-tudi te* ®nseb°J dežnik, če-krasrL nad Parizom sijalo prešla radio°nCe’ ker je moskov-dai dežlvnZa tlSti dan napove-Zda6267110 vreme. časi l Vs® kaze, da gredo tisti ske na-r*011’ politika franco-
Sramstem6 na Se izraza v pr<> Združb dogovoru levih sil. jeTf^a socialistična stranka
1,1 sevedt enotae zveze
dikairio i tudl Posamezne ra-niso^atr!^6 skuPme. Te pa v Bn.» nepomembne, saj so deiin „ u krogu volitev v ne-
Poidm^mir1-6 skupaj skoraj Proeramn?lllJon 8’iasov. Skupni listov ^ komunistov in sooia-voiilnp ^recivicieva v priimeru vlade ^zm^e sestavo skupne
degoliSrP0ln° Politično oblast toeiip	in pripraviti te-
IhemhPa,gl?!>1je družbene spremenile niPFrancip’ ki bi po-kot zarltlZ vec ni nič manj Sokrati pr,6k Uresničevanja de-SkuDn,1®® poti v socializem, je pomemhSram torej- nakazu-tranje^, m.bn,e Preobrate v no-Francati, f.vllenju in razvoju vloge in kl bi_ imeli — spričo s°dobnPm Po-ožaja Francije v membnem ~ čredno po-dice. 6 naednarodne posle-
Ni t
se sedtoi' niČ čudnega, če so v doka; .. volitve spremenile Etični k!?c kot v navaden polenta - Za obnovo parla-boja {_ srrzen vsega volilnega desnih J?rav sP°Pad levih in berig ° vprašanju druž-zagotovlu n^ff .Francije: ali danjeea .nadaljnji obstoj se-tistdh sil Slsp®rna z vladavino degolisKa! , jrh predstavlja Preti pS sknpina, ali pa od-Ve FranP,iiS družbene preosno-Pieljih na naprednih te-dih sij p d vodstvom napred-
kriv,	v	deželi je
Prinesle dok,?JSke volitve niso Pada. I2v^ln0nega rzidia spo-^didati rtS1 80 .blli le tisti malo) ki i 6b, Pa je bilo zelo stotkov g-i!* dobili nad 50 od-tisti 27' Vsi dru^i, ozi-?° odstotkov s° nabrali nad b°d° morali Vseb glasov, se ! drugem ^' Vn0vič Pomeriti deljo. gel t,0f.u v°litev v ne-končno p0dnK krog bo dal do-ddi sil Pnd°bo odnosa politič-
v SXiekaj b° S
Ve epomemiPej nedeljske volit-?ati PouSlSamo Prvi spo-^ončni izhodi strank in je Jovost nQ o Se P0Poina nego-katere ^®0 le Pokazale ne-večina ki ltvene značilnosti. Solistj ’ „	®°. 1? Pomenili de-
rzgubila cv ?Jlrtl! zavezniki, je ie na drup-n P°lozaj> zdrknila stotka go mesto k s ^
s 34,5 od-

Jve zbraia
■ b giasov
združena levica, ki kar 45 odstotkov

? imela f.ranko> zdaj
r* imen« r	zctai gre
b°do P0jtviHandidat0V’ ki se Potegovat V nedeljo in se ^družena levica Ve°mo §lasov-domenila da k Se je hitro st°ga kanriin ?°do postavili ti-8tr'ankSn rf a’ ne giede na ^več rnož^?3^081’ ki ima Zanj bodo li!Stl za izvolitev, kf združemf ?f°:Vale vse stran-te* ki nln 1 j*’ pa tudi ti-^ ^orazu P°dPisaie lanske-^družena ^a’vse Pravi tudi ?» vse &kSr0aC nabstična stranka ^vica bo tr>Jn-e 676 sk^pine. Sp Posegla r? V nedeljo enot-?pdi delmr-a °diočilnd boj. 5°fc in vSe ka-ne drži križem d^ne siiP ,tk z®’ da bodo tudi .dfbskimi siio pde v blok s sre-Vde pot fevin1’ da bi zausta-Očitno |P ? na oblast. gpUzma k’tda gr,e zvezda de-®lle v Franci iiVOdllne Politične ?0sedan^S’v ,zaton’ skupina bcije je SvSke vladne koa-'^nikov ,PnsilJena iskati za-espo oVd Pa ^ko najde le
Osnovani 711 pa so tako ani reformisti. Reformi-
sti so dobili sicer le malo nad 12 odstotkov glasov in noben njihov kandidat ni dobil 50 odstotkov. Toda postali so pomemben jeziček na tehtnici. To svojo vlogo hočejo kar najbolje vnovčiti, tako da Pompi-douju postavljajo pogoje v zameno za skupni nastop v nedeljo. Ti pogoji pa so med drugim odpoved samostojni jedrski sili in tudi odpoved vseh pridržkov francoske politike proti sodelovanju z ZDA in vzpostavitvi skupne evropske vlade.
Potemtakem si bosta v nedeljo stala nasproti dva tabora, tabor združsne enotne levice in tabor prav tako združenih sredinsko desnih sil. Volivci pa bodo s tako ali drugačno odločitvijo za tega ali drugega kandidata v resnici odločali o daljnosežni usmeritvi Francije.
DRAGO KOŠMRLJ
Zveza Avami zmagala v Bangla dešu RIM, 7. — Petintridesettisoč bolniških zdravnikov je danes začela dvodnevno vsedržavno stavko, ki so jo napovedale vse sindikalne organizacije. Zdravniki zahtevajo obnovitev pogodbe, ki je zapadla konec decembra lani. Med stavko so zagotovili nujno zdravniško oskrbo v bolnišnicah.
MOGOČNA DEMONSTRACIJA PREBIVALCEV Z JUGA V RIMU
Na desettisoče ljudi je zahtevalo ukrepe za razvoj Kalabrije in Sicilije
Prišli so prebivalci s področij, ki m> bila prizadeta po nedavnih povodnjih - Pogovor s predsednikom senata Fanfanijem
RIM, 7. — Na desettisoče p rebivalcev s Sicilije in iz Kalabrije, ki so bili konec lanskega leta in letos januarja prizadeti po poplavah, se je danes zbralo v Rimu in zahtevalo od oblasti čimprejšnje ukrepe za pomoč vsemu hudo prizadetemu prebivalstvu. Prišli so s posebnimi vlaki in avtobusi.
Z demonstranti so bili župani vseh prizadetih občin, deželni predstavniki, sindikalisti, pokrajinski predsedniki in vsi skupaj so uprizorili mogočen pohod po rimskih ulicah do Trga Navona. Na čelu sprevoda so hodili župani, za njimi občinski praporji, kar je dalo celotni demonstraciji še poseben veličasten pečat. Demonstraciji se je pridružila enotna sindikalna federacija v Rimu, ki je ob tej priložnosti priredila štiriurno stavko kovinarskih delavcev. Z prizadetim prebivalstvom so prišle v Rim tudi delegacije delavcev nekaterih velikih industrijskih podjetij Juga.
Medtem ko je bil na trgu Navona shod, na katerem so govorili predsednik deželnega odbora Kalabrije, pokrajinski predsednik Reg-gio Calabrie, in pokrajinski predsednik Siracuse, je delegacija demonstrantov šla v palačo Madama, kjer jo je sprejel predsednik senata Fanfani skupno s predsedni-
MATTEOTTI ZAKLJUČIL OBISK V BEOGRADU
GOSPODARSKO SODELOVANJE ODRAZ DODRIH SOSEDSKIH ODNOSOV MED DRŽAVAMA
Sodelovanje italijanskih podjetij pri gradnji jedrske električne centrale v Sloveniji?
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — Italijanski minister za zunanjo trgovino Matteo Mat-teotti, vodja italijanske delegacije na 7. zasedanju mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje, je odpotoval v Rim. V dokumentu o razgovorih, ki sta ga sinoči podpisala Matteotti in vodja jugoslovanske delegacije dr. Jovič, se ugodno ocenjuje gibanje blagovne izmenjave in industrijskega sodelovanja in drugih oblik gospodarskih odnosov med obema državama. Posebno se poudarjajo perspektive industrijske kooperacije, katere vrednost bo letos dosegla 50 milijonov dolarjev. Ugodno so ocenili tudi skupna vlaganja in sodelovanje obeh držav na področju turizma in prometa.
Minister Matteotti je v svoji izjavi tisku opozoril na zboljšanje gospodarskih odnosov in blagovne izmenjave v preteklem letu. Kot pomemben dosežek v blagovni izmenjavi je Matteotti omenil zmanjšanje trgovinskega neravnovesja, kar bo dalo pobudo za nadaljnje povečanje gospodarskega sodelovanja. Doseženo stopnjo industrijske kooperacije med obema državama in skupna vlaganja kažejo, po besedah Matteottija, zanimanje Italije za razvoj gospodarskih odnosov z Jugoslavijo. «želim poudariti — je dejal minister Matteotti — da je bilo mogoče doseči hiter razvoj trgovine in drugih oblik gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo zato, ker so bili odnosi med obema državama zelo dobri in so temeljili na medsebojnem spoštovanju.» V bistvu — je poudaril Matteotti — so dobrososedski odnosi med Jugoslavijo in Italijo ključ, ki odpira vse ključavnice. Zato menim, da je vzdrževanje dejanskih odnosov, ki temeljijo na medsebojnem razumevanju problemov, odločilna predpo stavka za plodno in intezivno sodelovanje.
Po besedah Matteottija je več načrtov, ki bi se lahko skupno uresničili, predvsem načrt graditve jedrske centrale v Sloveniji. Če bi bilo za graditev te elektrarne angažirano tudi kako italijansko podjetje, tedaj bi industrijsko sodelovanje med obema državama doseglo najvišjo tehnično stopnjo velikega pomena. To kar je važno, je zaključil Matteotti, je ohranitev in izboljšanje ozračja medsebojnega zaupanja med obema državama. Minister Matteotti se je med bivanjem v Beogradu pogovarjal tudi s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta dr. Jakovom Sirotko vicem in zveznim tajnikom za zunanjo trgovino Mu-hamedom Hadžičem.
B. B.
Avstrijski minister za prosveto v Vojvodini
BEOGRAD, 7. — Avstrijski zvezni minister za kulturo in umetnost dr. Fred Sinovvatz je obiskal da-
nes Novi Sad, kjer se je v razgovoru s podpredsednikom republiškega izvršnega sveta Vojvodine Ti-borom Mindo in pokrajinskim tajnikom za prosveto, znanost in kulturo Popovičem seznanil s prosvetnim sistemom in kulturnim razvojem pokrajine. Tibor Minda je med drugim obvestil avstrijskega zunanjega ministra, da *elotna prosvetna politika v pokrajini temelji na načelu, da se vsem narodom in narodnostim pokrajine zagotovi čimpopolnejša nacionalna e-nakopravnost ter razvoj materme-ga jezika, kulture in običajev. Minda je med drugim omenil, da Vojvodina daje letno iz proračuna o-krog 200 milijonov dinarjev za prosveto in razvoj kulturnega ustvarjanja narodnosti in za uresničenje načela jezikovne enakopravnosti. Avstrijski minister odpotuje na o-bisk v Zagreb in Ljubljano.
B. B.
kom senatne komisije za javna dela Tognijem. Govorniki so na shodu poudarili, da se mora državna oblast zavedati vloge, ki jo ima prebivalstvo na Siciliji in v Kalabriji za vsedržavni gospodarski razvoj. Zato so zahtevali, da mora državna oblast to vlogo in vse delovne ljudi z Juga spoštovati in mora prenehati z zapostavljanjem njihovih pravic ter začeti stvarno reševati vprašanje Juga, ki so se z zadnjimi povodnji še bolj zaostrila.
Hkrati se je danes v senatu začela razprava o zakonskem odloku, s katerim je vlada določila takoj po povodnji prvo pomoč za prizadeta področja V Kalabriji in na Siciliji. Med današnjo razpravo je prišel do izraza, da je bil sicer ta zakonski odlok že v komisiji nekoliko izboljšan in da so bila določena večja sredstva v korist krajevnim upravam prizadetih področij, za zidanje porušenih ali poškodovanih hiš ter večja pomoč vsem, ki so bili prizadeti.
Med razpravo se je večina senatorjev, ki je danes govorila sicer strinjala s prvo nujno pomočjo, hkrati pa so predstavniki opozicije ugotovili, da se mora vlada spoprijeti z osnovnimi vprašanji Juga, kar zahteva popolno spremembo dosedanje politike.
Na srečanju s predsednikom senata Fanfanijem so predstavniki prizadetega prebivalstva Kalabrije in Sicilije opozorili, da je treba čimprej poslati pomoč prizadetim in začeti končno reševati tudi tista vprašanja, ki so tesno povezana s preprečevanjem poplav. Fanfani je dejal, da je to le prvi u-krep v korist; prebivalstva Juga. Tudi sindikalisti so pozneje izjavili, da je predsednik senata dal razumeti, da so ti ukrepi sicer delni, da pa predstavljajo začetek nove vladne politike do Juga. Čeprav so predstavniki prizadetega prebivalstva z zadovoljsvom sprejeli vest, da je bila povišana vsota pomoči, so vendar ugotovili, da je povodenj decembra in januarja povzročila ogromno škodo, ki presega tisoč milijard vrednosti in nakazana pomoč bo samo delno krila to škodo.
Srečanje kovinarjev z delodajalci
RIM, 7. — Minister za delo Coppo je imel danes dopoldne ločene sestanke s predstavniki zasebne kovinarske industrije in kovinarskih sindikatov. Popoldne pa je bil ob navzočnosti
ministra sestanek med delodajalci in zastopniki delavcev. Na njem so sklenili, da se bodo jutri sestali predstavniki obeh strank in ministrski funkcionarji, da preučijo tehnično plat nekaterih sindikalnih zahtev. Po sestanku so predstavniki sindikata kovinarjev izjavili, da so delodajalci samo potrdili svoja prejšnja stališča zlasti kar se tiče združitve kvalifikacij, glede odnosov z Intersindom pa so sporočili, da bodo glavni tajniki CGIL, CISL in UIL poslali vladi pismo, v katerem bodo zahtevali, naj se odstranijo politične ovire, ki zavirajo rešitev spora delovne pogodbe.
V raznih italijanskih mestih so bile danes stavke kovinarjev, med katerimi so sindikalisti seznanili delavce o težkem boju, za dosego noye delovne pogodbe.
RIM, 7. — Osrednje vodstvo PSI se bo danes sestalo. Tajnik stranke De Martino bo imel poročilo o političnih vprašanjih. Poleg notranjih vprašanj bo obravnaval tudi volilne izide v Franciji in Čilu, kjer se je levica močno uveljavila.
Ob današnjem mednarodnem prazniku žena čestitamo vsem našim čitateljicam in vsem slovenskim ženskam v zamejstvu ter jim želimo mnogo uspehov v njihovih prizadevanjih za boljšo bodočnost naše narodnostne skupnosti.
ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiTiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiTmTuTTu
PO VESTEH IZ FRANCOSKEGA GLAVNEGA MESTA
Kmalu pogajanja med ZRV in Saigonom o bodoči ureditvi Južnega Vietnama
Sporazum o nadaljevanju osvoboditve vojnih ujetnikov ■ Kanadski zunanji minister Sharp obišče Severni in Južni Vietnam ■ Začele operacije za odstranitev min v haiphonškem pristanišču
so se
SAIGON, 7. — ZRV in južno-vietnamski režim predsednika Thieu-ja sta danes dosegla sporazum o osvoboditvi vojnih ujetnikov, s katerim sta premostila zastoj, v katerem so se znašle operacije za osvoboditev. Po novem sporazumu naj bi Thieujev režim osvobodil še 6.300 vojnih ujetnikov, ki so v njegovih rokah. Začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama pa je dodala še približno 500 imen seznamu, ki ga je izročila že v Parizu.
Do zastoja je prišlo, ker je sai-gonska vlada izjavila, da bo osvobodila samo 2000 ujetnikov. Točen kraj, datum in način osvoboditve bosta obe strani sporočili naknadno, saj bo treba o tem govoriti v okviru štiristranske vojaške komisije. Po vesteh iz ameriških krogov naj bi Saigon v bodoče osvo-
Britanski učitelji stavkajo proti sedanji zamrznitvi plač, ki jo je določila londonska vlada. Včeraj so uprizorili demonstracijo in sprevod, ki je šel skozi znameniti Hyde Park
bodil po 1000 vojnih ujetnikov na dan. V rokah saigonskega režima je trenutno 20.000 vojnih ujetnikov, po pariškem sporazumu pa morajo vse strani osvoboditi vojne ujetnike v roku 60 dni po 28. januarju, ko je stopil sporazum o premirju v veljavo. Preostane torej samo 22 dni do zapadlosti tega termina tako da sta se obe strani domenili, da ne bodo več osvobajali ujetni kov po skupinah, temveč brez za stojev, s poostrenim tempom.
Glasnik ZRV je kasneje sporočil, da se bo izmenjava ujetnikov začela že jutri, kar zadeva nadaljnje osvoboditve pa bodo izdelali načrt med sejo posebne komisije, ki se bo sestala v nedeljo.
V Parizu so se medtem domenili, da se bodo začela pogovarjanja med ZRV in Južnim Vietnamom o bodoči ureditvi države 15. marca. O tem poročajo danes dobro obveščeni pariški krogi, ki tudi zatrjujejo, da bodo pogovori določili tudi značaj «Nacionainega sveta za spravo in pomiritev», ki ga predvideva sporazum o premirju. Govor naj bi, bil tudi o načinu volitev, ki bi morale biti še letos. Saigonsko delegacijo naj bi vodil podpredsednik ministrskega sveta Luu Vien, glavni svetovalec pa naj bi bil Tran Van Do, ki je zastopal Južni Vietnam že na ženevskih pogajanjih leta 1954. Učinkovitost mirovnega sporazuma, ki so ga konec januarja podpisali v Parizu, je v mnogočem odvisna od teh pogovorov.
Severnovietnamski zunanji minister Duy Trinh, je jutraj odpotoval iz Pariza v Hanoi, na poti pa se bo kot vedno ustavil v Moskvi in Pekingu.
O podpori Severnemu Vietnamu je govoril tudi Olof Stroh, ravnatelj Mednarodnega rdečega križa za in-dokitajsko področje. Omenil je nekaj podatkov o razdejanju, ki so ga prizadejala ameriška letala glavnim se-vernovietnamskim. mestom: v Hanoiu je, bilo n. pr. 8,000 hiš popolnoma razrušenih, 9.000 pa delno. Haiphong je utrpel ogromno škodo. Trenutno
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Priprave na drugi krog volitev v Franciji
PARIZ, 7. — V Franciji se nadaljujejo priprave na drugi krog volitev, ki bodo v nedeljo. Pomerili se bodo namreč kandidati, ki prejšnjo nedeljo niso bili izvoljeni. Priprave označujejo pozivi desničarjev in degolistov k protikomunistični fronti. Kljub zmagi, ki jo je združena levica namreč dosegla v prvem krogu in ki ji le zaradi krivičnega francoskega volilnega zakona ni zagotovila odločno premoč v številu izvoljenih kandidatov, je zelo malo verjetno, da bo vladna koalicija med degolisti, neodvisnimi republikanci in Duha-melovimi centristi, zgubila v parla r’;ntu absolutno večino. Najbolj op timi stična predvidevanja KP Francije govorijo o 190 poslancih za
levico in 30 za reformiste, absolutna večina pa je 246 sedežev. Poleg tega bo sedanja vladna koalicija lahko štela na glasove nekaterih neodvisnih poslancev.
Po zgledu enega od obeh voditeljev reformistov Jeana Lacanueta in tajnika UDR Alaina Peyrifitta, je danes tudi vodja skrajnodesni-čarske skupine pozval svoje kandidate, naj odstopijo, da bi pripomogli k izvolitvi vladnega predstavnika in s tem preprečili morebitno izvolitev levičarja. Nedeljski uspeh združene levice je namreč povzročil med vsemi reakcionarnimi predstavniki velik preplah in v zadnjih urah smo bili priča množičnim odstopom kandidatov manjših skupin v prid degolističnim
predstavnikom. Temu nasprotuje drugi voditelj reformistov Jean-Jacques Servan - Schreiber, ki je pozval svoje strankarske tovariše, naj nikakor ne odstopijo, saj je važno le to, da sedanja vladna koalicija zgubi večino. Menijo sicer, da je njegovo stališče zelo odvisno od tega, da sam v prvem krogu ni bil izvoljen in da se bo moral boriti za izvolitev še v nedeljo. V Nancyju namreč, kjer kandidira, je dobil 16.187 glasov, k temu bo treba prišteti še 6.500 glasov, ki jih je v prvem krogu dobil republikanec, ki je prav danes pozval svoje volivce, naj volijo za vodjo reformistov. Komunistični predstavnik Antoine je v nedeljo dobil 10.521 glasov, prav gotovo pa
bo prejel še enkrat toliko glasov od volivcev, ki so oddali svoj glas za razne druge levičarske kandidate.
Generalni tajnik degolistične UDR Peyrifitte je danes pozval socialiste, naj ne povzročajo zloma sedanjega režima. «Dobro se zavedamo, da imate svoje zahteve, je dejal Peyrifitte, o tem pa bomo lahko govorili kasneje.»
S svoje strani je tajnik KP Francije Marchais obsodil zadržanje Le canueta, ki podpira degoliste, ne da bi zato prejel kakršnekoli garancije. Zvečer so vse stranke združene levice potrdile svojo obsodbo Lecanuetovega zadržanja in pozvale reformistične volivce naj volijo za levičarske predstavnike.
bi bilo nujno poslati v Severni Vietnam od 5.000 do 10.000 montažnih hiš, primernih za tisto podnebje, kar bi stalo približno 20 milijonov švicarskih frankov.
Glasnik kanadske vlade je danes potrdil, da bo kanadski zunanji minister Sharp obiskal prihodnji teden tako Severni kot Južni Vietnam. O-bisk bo trajal približno sedem dni.
Pentagon je danes uradno sporočil, da so ameriški helikopterji začeli odstranjevati mine iz haiphonškega pristanišča. Operacije bodo trajale dalj časa.
n A IKTIP C’
^	________I
V	Rimu je bila danes velika demonstracija prebivalcev Kalabrije in Sicilije, ki so bili prizadeti po povodnji v decembru in januarju. Zahtevali so takojšnje ukrepe za pomoč prizadetim.
Podpredsednik vlade Tanassi in minister za trgovinsko mornarico Lupiš sta včeraj sprejela tržaško delegacijo, v kateri so poleg župana in predsednika pokrajine tudi sindikalisti in predstavniki nekaterih gospodarskih organizmov. Tržaški predstavniki so zahtevali spoštovanje in izvajanje obveznosti medministrskega odbora CIPE glede tržaškega gospodarstva in zlasti njegove pomorske dejavnosti.
Iz protesta proti krčenju števila potniških ladij Tržaškega Lloyda v okviru reorganizacije plovne družbe Finmare, zaradi česar bi izgubila zaposlitev skoraj vsa tržaška delovna sila tega sektorja, so včeraj začeli v tržaškem pristanišču stavkati mornarji in osebje na ladji «Auso-nia», danes, in jutri pa se jim bodo pridružili tudi mornarji na dveh drugih ladjah in uradniki Tržaškega Lloyda. Solidarnostno stavko z njimi so napovedali za danes tudi kovinarji in pristani-ščniki.
Z obiskom klasičnega in znanstvenega liceja «France Prešeren* ter trgovskega zavoda »Žiga Zois« je delegacija izvršnega sveta Slovenije, ki jo je vodil sekretar za kulturo in prosveto Tomaž Bizajl, včeraj zaključila svoj uradni obisk pri nas in razgovore z deželnim odbornikom za kulturo Giustom in drugimi predstavniki tržaškega italijanskega in slovenskega javnega in kulturnega življenja. Bizajl in Giust sta zelo pozitivno ocenila razgovore in možnosti nadaljnie razširitve in poglobitve kulturnih stikov med našo deželo in Slovenijo.
V	Gorici se je včeraj začel 4. seminar za slovenske šolnike na Goriškem. Uvodno predavanje je imel pesnik Ciril Zlobec, ki je govoril o »besedi in kulturi v današnji družbi« s posebnim o-zirom na položaj kulture v Sloveniji. Otvoritve seminarja se je udeležilo nad 100 učiteljev in profesorjev.
OB 8. MARCU
Ženska danes
Leto se je obrnilo in ponovno si ob praznovanju 8. marca — mednarodnega dne žensk izrekamo čestitke in želje za plodno delo in najdalj nji boj za uresničitev tiste enakopravnosti ženske v družbi, za katero so se borile naše velike predhodnice. Dolga je vrsta slavnih imen, ki so temu boju posvetile vse svoje življenje, naprednejše z ramo ob rami s svojim moškim tovarišem stopale v vrste razrednega boja in nemalo doprinesle k zmagi pravice delovnega človeka. V zadnji vojni tudi naše ženske niso varčevale s svojimi močmi in s ponosom lahko trdimo, da je bila naša ženska dragocena pomoč tako pri ilegalnih organizacijah, kakor neposredno v oboroženem uporu. Skozi vse to in iz tega je zrasel lik ženske, ki si je bila svesta svojih moči in bila pripravljena na samostojno pot življenja in dela. Ta pa kajpak ni lahka niti danes, ko se na druge načine spreobračajo delo in navade, ki težijo vsakega posameznika in žensko še posebej. Kaiti reči je treba, da sedanja delitev dela nalaga ženski bremena, ki bi iih mora^ prevzeti družba ali družbene služnosti, če nai bi črka meso postala in bi pravica do e^aikcnravROsti ne ostajala le slovesno z^nisana v modemih in naprednih zakonih in ustavah.
Kako naj ravna ženska danes, da bi zadosti^ zahtevam, ki jih terja razvoj?
Odveč bi bilo dokazovati, da je materialna neodvisnost, ki si jo ženska nridobi z delom ižven hiše, eden od pogojev za njeno emancipacijo. Dolžnosti, ki jih ženski nalaga materinstvo, pa je breme in če-sto ovira, da pri svojem delu ne more razviti vseh svojih sposobnosti, posebno pri poklicih, ki terjajo daljšo odsotnost od doma v času odraščanja otrok. Zahteva po otroškem varstvu je zrasla iz te potrebe, ki pa po drugi strani daje otroku prve izkušnje za spoprijemanje z zunanjim svetom in ga tako usposablja za uspešno delo v šoli. Mimogrede omenjeno, da to tudi ustreza splošni zahtevi, da naj bi bila vsakemu otroku omogočena enaka možnost za izobraževanje. Da je do tega še dolga pot je splošno znano, ker se ne najde dovolj sredstev. Ovira pa gotovo ni samo v tem, temveč v drugačni presoji splošnega problema šolstva in vzgoje, ki se pri nas ne premakne z zelo zastarelih stališč cesto ne samo odgovornih činiteljev, temveč, žal, tudi izpolnjevalca navodil. Boleče občutimo to tudi v naši slovenski šoli, kjer bi si želeli, da ne bi otroku posredovali le suhega znanja, temveč da bi bile številke in črke o-plemenitene z ljubeznijo do svojega jezika, do svojega naroda, s prizadevanjem za njegov obstoj in razvoj v vsakem pogledu. Terjamo preveč? Najbrž ne, če bi radi, da bi slovenska žena in dekle (poleg prizadevanj za rešitev splošnih problemov) znali vselej biti kos valovom asimilacije, ki butajo ob naše narodno telo, da bi znali vliti svojim potomcem duha in zavesti svojega naroda poleg nesebičnosti, marljivosti in iskrene zavzetosti pri delu ali študiju, smisla za potrebe široke skupnosti ali ožje narodnostne skupnosti. Brez dvoma je, da mati polaga prvo seme v mlado otroško dušo, da njene besede in prizadevanja lahko ustvarijo plodna tla za vse nadaljnje pridobivanje znanja in izkušenj, predvsem pa zavzetost in odnos do dela in svoje okolice. Ne more biti brez pomena, če že doma prikažemo, da ima vsak član družine svoje dolžnosti in da ne more biti nihče izključno na uslugo komu drugemu. Pri tem je gotovo treba disciplinirati hotenja vsakega posameznika, kar niti najmanj ni lahko, saj nam mimogrede uide, da rečemo: «Glej, da se boš postavil kot pravi fant« ali pa: «Ti si deklica, zato...» Ta dva reka v svoji preproščini označujeta medsebojne odnose, ki se iz ozkega kroga družine razraščajo v odnose med ljudmi, v njihovo sožitje ali nerazumevanje. Ce si torej ob tem slovesnem dnevu želimo, da bi bodočim rodovom sijale svetlejše zvezde, se zavedamo, da bo to lahko samo po našem lastnem prizadevanju tako za naše narodnostne pravice, kakor v širšem obsegu za zgraditev pravičnejše družbe, za mir med narodi, ki še danes terja tako visok krvni davek.
NADJA PAHOR
L
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
8. marca V/A
SESTANEK S PODPREDSEDNIKOM VLADE TANASSIJEM IN MINISTROM LUPISOM
v v
TRŽAŠKA DELEGACIJA JE V RIMU ZAHTEVALA IZVAJANJE OBVEZ CIPE
Zahteve so se nanašale na reorganizacijo pomorstva in finansiranje pristat j ustanove - Tržaški sindikalisti so se sestali tudi s tajniki vsedržavne federacije
Podpredsednik vlade Tanassi in minister za trgovinsko mornarico Lupiš sta včeraj sprejela tržaško delegacijo, v kateri so bili župan inž. Spaccini, podžupan Lonza, predsednik pokrajine Zanetti, predsednik trgovinske zbornice Caidassi, predsednik avtonomne pristaniške ustanove ter tajniki sindikalnih organizacij CGIL Gerli, CCDL-UIL Fa-bricci ter CISL Gosdan.
Po razgovoru je župan povedal, da je delegacija obrazložila tržaške potrebe s širšega vidika razvoja tržaškega gospodarstva. Predvsem
morju. Pred nekaj dnevi je z isti- . Torre Biarca 13 tajnica Zveze ita-
mi nameni odplula tudi oceanografska ladja «Bannock», ki raziskuje Jadransko morje in je. kot «Marsi-11», opremljena z najsodobnejšimi raziskovalnimi aparati. Na ladjah sta vkrcani skupini raziskovalcev tržaškega preizkusnega geofizičnega zavoda.
Medtem ko bo «Bannock» nadaljevala z raziskavami v zvezi z onesnaženjem morja, ki jih je začela že v preteklih letih, bo skupina na ladji «Marsili» proučevala morsko dno. Njeno znanstveno potovanje bo
lijanskih ž-na UDI Novella Murgia govorila o položaju žensk v Sovjetski zvezi. Sledila bosta razprava in film.
so zahtevali, da vlada spoštuje ob- ! trajalo štiri mesece, odvijalo pa se
Trm v. z-vr-J-l	1-1 lit- 1— ___________; _ i nmn ■	-	’ _	o	t*
vcznosti, ki jih je sprejel CIPE g'ede reorganizacije pomorski prog PIN. Podobna je tudi zahteva o tržaškem pristanišču, da je treba takoj izvajati sklep CIPE, ki predvideva finansiranje pristaniške u-stanove v višini 6 milijard lir, od katerih so do sedaj nakazali samo dve milijardi. Poleg tega so o-bravnavali tudi vprašanja cestnih in železniških zvez.
Podpredsednik vlade Tanassi in minister za trgovinsko mornarico Lupiš sta zagotovila, da bosta predložila te zahteve vladi m da jih bosta podprla, da bi prišlo do njihove hitre uresničitve.
O razgovoru je izdala poročilo tudi tržaška delavska zbornica — UIL, ki pravi, da so predstavnikoma vlade podčrtali zahtevo, da se tržaška gospodarska vprašanja globalno obravnava, tako da se zavre nevarni razvoj in prepreči propadanje. Poročilo podčrtuje resne zamude pri izvajanju že prej sprejetih obveznosti ker ni ustrezne koordinacije med raznimi osrednjimi oblastmi, kritizira pa tudi nepravilne poglede na prihodnost pomorstva ter italijanske pomorske politike. katere je Trst sestavni del. V poročilu se sindikalna organizacija zahvaljuje za pozornost, istočasno pa tudi ugotavlja, da obstajajo v Rimu stalne težave, da se doseže konstruktiven razgovor, da bi lahko dokončno rešili tržaška vprašanja v celoti.
Sindikalni predstavniki so se poleg tega pred razgovorom s ared-stavnikoma vlade sestali s tajniki vsedržavne sindikalne federacije CG IL. CISL in UIL Bonaccino, Maca-rijem in Rosijem, katerim so obrazložili pereča tržaška vprašanja. Zvečer so vsedržavni tajniki federacije poslali ministru za proračun Tavianiju telegram, v katerem zahtevajo nujen sestanek, da bi razpravljali o obveznosti CIPE glede preureditve pomorstva in glede pomorskega prometa Trsta ter o splošnih perečih vprašanjih tržaškega gospodarstva, ki je v krizi, zaradi česar je prebivalstvo nezadovoljno.
Delo deželnih komisij
Včeraj popoldne je zasedala n. stalna posvetovalna komisija deželnega sveta, ki je pristojna za vprašanja kmetijstva, gozdarstva in gospodarstva goratih predelov. Na dnevnem redu je bila razprava o treh zakonskih osnutkih, med temi o osnutku o kraških rezervatih. Zaradi pozne ure in zaradi pomanjkanja ustrezne dokumentacije so razpravo o zakonu, ki zadeva kraške rezervate, prenesli na jutrišnjo sejo.
• Razpisali so natečaj za 127 štipendij za univerzitetne študente, sinove uslužbencev notranjega ministrstva, ki so člani bolniške blagajne v pokoju ali ki še delajo, ter za sirote uslužbencev notranjega ministrstva. Za vse informacije je na razpolago kabinet prefekture.
bo pretežno v vzhodnem delu Sre dozemskega morja.
Omenjene raziskave bo izpopolnilo proučevanje onesnaženja Ligur-skega morja, ki ga izvaja genovski hidrografski inštitut. Medtem pa bo laboratorij za morsko geologijo v Bologni nadaljeval s sistematičnim proučevanjem morskega dna, ki obkroža italijanski polotok.
® Ob današnjem mednarodnem prazniku žensk bo danes ob 17. uri pri združenju Italija — SZ v Ul.
11,111..miiiiiiiiiiiuiiiimuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
VEDNO HUJŠI UDARCI TRŽAŠKEMU GOSPODARSTVU
Z OGLEDOM SLOVENSKIH ŠOL ZAKLJUČEN OBISK DELEGACIJE IS SLOVENIJE
Možnosti razširitve in poglabljanja medsebojnega kulturnega sodelovanja
Sekretar IS za kulturo Tomaž Bizajl in deželni odbornik za kulturo Bruno Giust pozidno ocenila razgovore in nove pobude - Stiki med tržaško in ljubljansko univerzo
Delegacija izvršnega sveta Slovenije s sekretarjem za kulturo Bizajlom na čelu med obiskom v slovenskem
znanstvenem liceju «France Prešeren«
Finmare za odpravo 12 ladij od teh je devet «tržaških»
Protestna stavka mornariških delavcev in LIoydovih uradnikov - Sinoči so začeli stavkati mornarji «Ausonie», danes pa bodo zaustavili za 24 ur ladjo «San Marco»
Dvanajst je ladij, ki jih držav- torja, v katerem opažamo, da se na plovna družba «Finmare». na- državni organi odpovedujejo svoji
Dr. Austria začasni vodja trž. prefekturo
Ministrstvo za notranje zadeve je imenovalo podprefekta dr. Alfreda Austrio za začasnega vodjo tržaške prefekture do imenovanja novega prefekta.
Včeraj dopoldne je poslevodeči podprefekt dr. Austria sprejel zastopnico staršev dijakov, ki o-biskujejo srednjo šolo konservatorija «Tartini». Starši so mu obrazložili položaj, ki je nastal zaradi stavke pomožnega osebja, ki traja že več kot mesec dni. Podprefekt je zogotovil svoje posredovanje pri pristojnih oblasteh.
Zakon o finansiranju rotacijskega sklada
Komisija za zaklad in finance poslanske zbornice je odobrila na zakonodajnem zasedanju povečanje rotacijskega sklada za 40 milijard lir. Zakonski predlog, ki so ga podpisali poslanci Belci, Marocco in Bologna, mora sedaj odobriti še senat. Zakon predvideva, da bodo vplačali v rotacijski sklad za razvoj gospodarskih pobud na področju tržaške in goriške pokrajine v osmih letih po 5 milijard lir letno.
Ladja «MarsiIi» odplula na raziskovalno križarjenje
Iz tržaškega pristanišča je včeraj odplula oceanografska ladja «L. F. Marsili», ki bo opravila znanstvene raziskave v Sredozemskem
merava likvidirati v okviru sploš nega načrta za reorganizacijo potniškega in trgovskega brodovja. Med temi je kar devet «tržaških» potniških ladij, ki so plule pod zastavo Tržaškega Lloyda. To je seveda razburilo javno mnenje, posebno še zato, ker se je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE že pred dvema letoma obvezal v povsem nasprotnem smislu.
Povsem nesmotrna politika «Fin-mare» do Trsta se kaže tudi v drugih ukrepih, ki globoko prizadevajo naše interese: naj omenimo črtanje večine turističnih križarjenj Lloyda, bojkot letalske družbe «Ali-talia». in drugo. Zaradi tega so sindikalne organizacije začele oster boj, ki se nekako usklajuje z na- na pori krajevnih predstavnikov v Rimu, da bi rešili, kar se rešiti da.
Sindikati pomorskih delavcev in Lloydovih uslužbencev se namreč zavedajo, da namerava «Finmare» odpustiti iz službe kakih 6000 pomorščakov in da bo v tem številu zapopadena skoraj vsa tržaška de lovna sila na tem sektorju.
Sindikalne organizacije so sklenile, da v znak protesta in pritiska na vlado in druge oblasti zaustavijo v tržaškem pristanišču nekatere ladje. Tako je sinoči ob 23. uri začelo enodnevno stavko 220 mornarjev in uslužbencev na ladji «Ausonia», drevi pa se jim bodo pridružili mornarji in uslužbenci na potniško - tovorni ladji «San Marco». Teh je 110, stavkali pa bodo 24 ur.
Danes zjutraj bodo za štiri ure prekinili delo tudi v vseh uradih Tržaškega Lloyda. Uradništvo in
vlogi in prepuščajo mornarico špekulaciji tujih in domačih zasebnih brodarjev.
tehnično osebje je namreč sklenilo, da na tak način izrazi svojo solidarnost s pomorščaki in svoj protest za to, kar se dogaja. Jutri pa bodo, prav tako za en dan, stavkali na ladji «Livenza», kjer je 40 mornarjev.
V razgovoru s sindikalnimi predstavniki smo izvedeli, da se boj tržaških mornariških delavcev prepleta z zaostrenim spopadom za novo delovno pogodbo. Te dni so se namreč v Rimu razbila pogajanja na sedežu «Finmare».
Kaj zahtevajo, skratka, tržaški
Škvadrist Sussich končno za rešetkami
Sinoči ob 22.30 so agenti letečega oddelka aretirali 25-letnega škvadrista z Lonjerske ceste 22, Gianfranca Sussicha, ki je 12. januarja letos streljal na manifestan-te ob splošni stavki. Tistega dne so ga sicer agenti političnega oddelka ujeli, ko pa so ga prepeljali v koronejska,, zapore, jim je ušel! Iskali so ga do sinoči, ko so ga agenti nočne izvidnice povsem slučajno opazili v Ul. R. Man-družbi drugega pripadnika zloglasne Avanguardie Nazionale 17-letnega Giannija Vidicha iz Ul. Pitacco, ki so ga prav tako aretirali zaradi skrivanja pobeglega iz zaporov. Oba so zaprli v celice kvesture.
vnelo več požarov suhljadi, ki pa niso zajeli takega obsega kot prejšnje dni.
Zjutraj se je vnela trava v bližini smodnišnice pri Sežganki ter pri naselju S. Sergio, popoldne pa pri Drašci. Zvečer je zagorelo tudi na Dolgi kroni
Veliko strahu in tudi precej škode je bilo včeraj v stanovanju Franca Pegana na Proseku 128. Zaradi siabega delovanja pečice na kero .isa ali pa .mprda tudi zaradi vetra. ki je potisnil dim nazaj v peč, se je vnel kerozen v rezervoarju. Sami domači so takoj začeli gasiti, vendar niso bili kos plamenom, ki so načeli tudi hišno opremo. Morali so prihiteti gasilci z Opčin, ki so sicer v pol ure pogasili plamene, pri tem pa so zlili toliko vode, da je prodrla do trgovine, ki je v pritličju in poškodovala strop.
llllllllllllMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllMlIllllllllllUUIIIIIIMJIllllMlIllllllllllllllllllllllllIllIllIiiiliiiiiiiilut
SOLIDARNOSTNI NASTOP TRŽAŠKIH DELAVCEV
Za novo pomorsko politiko stavka kovinarjev in v luki
Danes zjutraj konferenca zainteresiranih kategorij o mornariškem gospodarstvu
Še štirje požari suhljadi in trave
Kljub vlažnemu vremenu rahlemu rosenju čez dan, se je tudi včeraj i kretarja Tomaža Bizajla in name-
Delegacija Izvršnega sveta SR Slovenije, ki jo je vodil sekretar za kulturo in prosveto Tomaž Bizajl, je včeraj popoldne zaključila svoj obisk in razgovore ter se vrnila v Ljubljano. Včeraj popoldne so člani delegacije, ki so jih spremljali jugoslovanski generalni konzul Boris Trampuž, deželni odbornik Bruno Giust, deželni višji šolski nadzornik prof. Angioletti in šolski skrbnik dr. Fidenzi, obiskali znanstveni in klasični licej «F. Prešeren«, trgovski tehnični zavod «žiga Zois» in novi industrijski tehnični zavod «Alessandro Volta«. O-gledali so si šolske prostore, stopili v stik z dijaki in se pogovorili z ravnatelji ter profesorji o delovanju in problemih posameznih šol. Predvideni popoldanski program, ogled Gradeža in Ogleja, je odpadel zaradi nujnih obveznosti se.
stnika Andreja Ujčiča.
Ob zaključku uradnega obiska, ki je zaradi natrpanega programa zahteval precej napora, sta sekretar Tomaž Bizajl in deželni odbornik Bruno Giust pozitivno ocenila vsebino in zaključke razgovorov. Obe delegaciji sta imeli možnost, tudi 'd obiski kulturnih in šolskih u-stanov, da proučijo in poglobijo vprašanja, ki se nanašajo na na-
urganizacijo drugega mednarodnega seminarja Alpe-Adria, ki bo posvečen mladini sosednjih dežel.
Odbornik Giust, ki je spremljal delegacijo tudi na obisku pri rektorju tržaške univerze, je podčrtal perspektive nadaljnjega sodelovanja med tržaško in ljubljansko univerzo, o čemer se je delegacija pogovarjala z rektorjem tržaške univerze. Deželni odbornik Giust in rektor tržaške univerze De Ferra sta predstavnike slovenske vlade med drugim obvestila tudi o novi pobudi tržaške filozofske fakultete glede ustanovitve tečaja za specializacijo slovenskih šolnikov. Glede priznanja univerzitetnih diplom so člani obeh delegacij, v okviru svojih pristojnosti in mednarodnih dogovorov, poudarili nujnost posegov pr; svojih vladah za pozitivno rešitev tega zelo važnega vprašanja.
Spacal otvarja galerijo «Forum»
Umetnostna galerija «Forum» v Ul. Coroneo 1 začenja svojo dejavnost z osebno razstavo slikarja Lojzeta Spacala, ki bo razstavil svoja najnove$a dela in tista, ki so bila razstavljt
,	. ■	.. r	-r , ~ »K	i<Ai.>Li-tvLjeno, na 34. Bien-
daljnje razvijanje stikov m sodelo- nalu v Benetkah 1972 ter na 10 vanja med Slovenijo in Furlanijo- QUadriennalu V Rimu 1973.
to pritožnost Bo po posebno
Julijsko krajino, tako na šolskem
I**". Pf*1 ^dovolistvo, osebno
deželne uprave zaradi do- Mevilu odtisov 2 naslovom ,sJpet iz
tret/ ega sveta».
Otvoritev galerije in razstave bo v soboto 10. t. m. ob 18. uri.
seženih uspehov in predlogov. Glede šolstva je Giust podčrtal možnost dogovorov za medsebojne stike in sodelovanje med raznimi zavodi in šolami. Na kulturnem področju je omenil perspektive nadaljnjega razvijanja medsebojnih izmenjav ter organiziranja velikih u-metniških razstav, kot bo razstava beneških slikarjev 17. stoletja v Ljubljani, izmenjave gledaliških in folklornih predstav ter druge prireditve. Glede mladine pa je omenil
O stavkovnem gibanju mornarjev in Lloydovih uradnikov za novo mornariško politiko poročamo na drugem mestu. Zvečer pa smo izvedeli, da so kovinarji in pristaniščniki sklenili stavkati v znak solidarnosti. S tem nameravajo dokazati, kako so usode treh važnih kategorij, oziroma gospodarskih sektorjev, medsebojno povezane. Delavci kovinarske industrije, prvenstveno delavci v ladjedelnici in arzenalu, bodo prekinili delo za dve uri pristaniščniki pa za eno uro.
Danes bo tudi pomembna enotna konferenca o raznih aspektih mornariške politike in gospodarstva. Gre za važno vprašanje, ki
mornariški delavci in drugo oseb- ; zadeva splošni razvoj tržaškega je pri Lloydu? Predvsem zagoto- j gospodarstva, njihovih nosilnih vitev, ki zadeva raven zaposlitve. I struktur in, s tem povezano, vpra-To pa pomeni, da mora vlada iz- j sanje zaposlenosti v Trstu, vajati^ politiko, za katero se je y sporočilu sindikalnih organi-svoj cas obvezala: v Trstu je tre- j zacij je rečeno, da so zahteve ko-
hl' komhimVaH tnvnrnn	vjnarjev jn pristamŠČnikOV Zna-
ba kombinirati tovorno dejavnost s turistično - potniško, slare ladje je treba zamenjati z novimi (in te bi lahko gradile italijanske, se pravi tudi tržaške ladjedelnice). Skratka se danes mornariški delavci borijo za razvoj svojega sek
ne- obnova ladjedelnice «Sv. Marka«, izgradnja razplinjevalne postaje, splošna izpolnitev obvez medministrskega odbora za načrtovanje CIPE.
O tem in drugih vprašanjih bodo
Blllllllllllllillllllllilllllllllllllllliillliiiilllllllllllllllliiilllllllllllililllllllllllliiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Slovenec na Krasu, kje si... ?
Težko, zelo težko gre nekaterim iz ust beseda Slovenec, slovenski in druge izpeljanke slovenskega i-mena. To smo ugotovili, tudi včeraj, ko smo v popoldanskem italijanskem televizijskem dnevniku gledali in poslušali kratko reportažo o kraških rezervatih oziroma o zakonu, ki te rezervate ustanavlja.
Ni kaj reči, filmska kamera se je vešče in igrivo sprehajala po kraških gmajnah in goličavah, med izlizanimi kraškimi skalami, med borovci in travniki, odkrila nam je trop prisrčnih srnic in iztakni la še bolj ljubo veveričko, orav na koncu nam je pokazala tudi kraške jave in sploh je italijanskemu gledalcu postregla z enkratno lepoto našega Krasa. Komentator Fulvio
Molinari je slike spremljal z živo pripovedjo, včasih čustveno obarvano, včasih zaskrbljeno dramatično o usodi kraških cvetlic, travic, drevesc pa živalic, kar vse je treba pred nevarnostjo industrializacije in urbanizacije spraviti v zaščitene kraške rezervate. Resnici na ljubo je enkrat omenil, da upošteva zakon o kraških rezervatih tudi »etnično posebnost tržaškega Krasa«, toda kakšna naj bi bila ta etnična posebnost, o tem naj televizijski poslušalec in gledalec nekje v Abrucih, v Laciju. Kalabriji, na Siciliji ali Sardiniji pa tudi še kje bližje, samo ugiba. O tem da so ta etnična posebnost Krasa njegovi avtohtoni prebivalci, to je Slovenci, o tem nit.	pa
tudi o tem slovenskem Kraševcu ni
bilo v vsej oddaji niti sluha. Pač, videli smo nedeljske mestne sprehajalce na Napoleonski cesti in še na kakšni stezici (pljuča mesta!?), resničnega kraškega človeka v njegovem naravnem življenjskem in delovnem okolju ne! Kamera, ki je odkrila veveričko, ni znala odkriti Kraševca.
Pa zakaj bi tudi ga, ko pa gre vendar za zaščito cvetlic, ki se bohotijo v svežih sapicah križajoče se celinske in morske klime in srnic in veveričk, pri katerih pridevnik slovenski ni potreben.
Bo že tako. da bomo tudi za razne tolmače zakona o kraških rezervatih samo etnična zanimivost in nič več, Slovenci s pravim imenom pa še najmanj?
razpravljali danes zjutraj ob 9. uri v konferenčni dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo 7. Konferenco sklicuje federacija CG IL, CISL in UIL.
Predstavniki deželnega koordinacijskega odbora sindikatov trgovskih uslužbencev so se včeraj srečali z deželnim odbornikom za trgovino in mu predložili seznam posebnih zahtev. Predvsem zahtevajo, naj bi dežela sama urejala urnike trgovin, kar je doslej bilo v pristojnosti 252 županov, in so njihovi sklepi marsikdaj v medsebojnem protislovju.
Dežela naj bi, prav v zvezi s tem, sklenila urediti umike tako, da bodo v trgovinah delali 40 ur tedensko — samo pet dni. Umik naj bo deljen, v dveh izmenah po 4 ure. Vsaka sprememba urnika naj bo vnaprej določena iz leta v leto sporazumno med sindikati, oblastjo in trgovci.
Razstave
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gret-ta, Ul. Bonomea 93; Godina AlTIgea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
V	galeriji Cartesins bodo od 10. do 23. t. m. razstavljali trije jugoslovanski likovniki in sicer Zvest Apol-lonio, Branko Miljuš in Andrej Ajdič.
V	Kulturnem domu bo od 9. t. m. do 1. aprila 1973 slikarska razstava Jožeta Šajna. Odprtje bo v petek, 9. t. m. ob 20. uri.
V	občinski galeriji razstavlja do 13. marca slikar Duren.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 8. marca JANEZ
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.59 — Dolžina dneva 11.26 — Luna vzide ob 7.11 in zatone ob 21.21 Jutri, PETEK, 9. marca FRANČIŠKA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,9, najnižja 7,6, ob 19. uri 11,2 stopinje, zračni pritisk 1016,7, mb, stanoviten, veter 34 km na uro, s sunki 70 km na uro, severovzhodni, vlaga 60-odstotna, morje razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. marca 1973 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 10 oseb.
UMRLI SO: 90-Ietni Ferretta Ma-riano, 69-letni Francesco Stefani, 77-letna Giuseppina Coloni vd. Saratel, 41-letna Nidia De Marchi por. Pe-schiari, 62-letna Paola Flego por. Sandrin, 804etna Eugenia Oliva vd. Ramella, 72-letni Franco Barzellato, 63-letni Danilo Marass, 81-letni Gia-como Vidali, 82-letni Giovanni Špehar.
Tradicionalni
KNJIŽNI TEDEN
od 5. do 10. marca
Danes, 8. marca ob 17. uri se bo v naših prostorih pisatelj Boris Pahor pogovarjal o svoji knjigi
GRMADA V PRISTANU, ki je prav te dni izšla.
__»___^__
Ob 8. marcu vsem ženam naše čestitke, našim obiskovalkam pa pripravljamo še majhno presenečenje!
•tiaika liniiaatna ™.SI-uLsv-f™ffika20
GLASBENA MATICA Trst
Sezona 1972-1973 Sedmi abonmajski koncert
V soboto, 10. marca 1973 ob 21. uri v cerkvi sv. Vincenca, Ul. Petromo
ORKESTER
GLASBENE
MATICE
Dirigent:
OSKAR KJUDER Solist;
HUBERT BERGANT, orgle Spored:
T. Albinoni: Adagio
N. de Grigny: Dialogue sur
les grands jeux
J. Haydn: Koncert v C-duru
D. Buxtehude: Preludij in fuga
v g-moiu
F. Haendei: Koncert v g-moiu P. Sivic: Prelude — fantaisie.
Vstop prost
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst TED WHITEHEAD
ALFA BETA
Prevod
DUŠAN TOMŠE Scena in kostumi
EDVARD ZAJC
Režija
MARIO URŠIČ Gospod Elliot
SILVIJ KOBAL
Gospa Elliotova
LIDIJA KOZLOVIČEVA
Jutri, 9. t. m. ob 21. uri ABONMA RED A — premierski
Razpored predstav pod rubriko »Gledališča«
SLOVENSKO
GOSPODARSKO
ZDRUŽENJE
se je preselilo v nove prostore v Ul. CICERONE št. 8/b-pritličje. Telefonska številka ostane nespremenjena: 37-808.
Delovni umik: od 8.30 do 12.30 in 15.30 do 18.30 oh sobotah od 8.30 do 12.30
Kino
Cappella Undeiground ob 19. in 21. «Amore» (Szerelem) Madžarska. 1971. Posebna nagrada žirije na festivalu v Cannesu.
Nazionale 16.00 «FratelIo homo, so-rella bona«. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Alla fine lo chiama-rono Jerusalem l’implacabile». Film v barvah.
Fden 16.00 «Rubare alla mafia e un suicidio«, Anthony Quinn, Japeht Kotto. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Anche gli angeli mangiano fagioli«. Barvni film režiserja Clucherja. Giuliano Gemma in Bud Spencer.
Excelsior 15.00 «Film d’amore e di anarchia«. Barvni film. Giancarlo Giannini irj Mariangela Melato. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Dalla Cina con furore«. Barvni film. Bruce Lee. Mladini pod 14. letom prepovedano.
Aurora 16.30 «Professione assassino«. Barvni film.
Impero Zaprto.
Capitol 16.00 «Biancaneve e i sette nani«. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Piu forte, ragazzi«. Barvni film. Bud Spencer in Te-rence Hill.
Filodrammatico 16.30 «Decamerone 300». Igra Rosalba Neri. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «La fuga di Tarzan«. John Weissmuller in Maureen 0’Sul-livan. Čmobeli film.
Vittorio Veneto 16.30 «Una tomba a-perta, una bara vuota«. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Scusi, lei e favorevole o contrario?«. Alberto Sordi, A. Ek-berg, S. Mangano, G. Mašina. Zabavni film v barvah.
Astra Rezervirano za tržaški Cinefo-rum: ob 18.00 «Dillinger e morto«, ob 20.30 «L’udienza».
Ideale 16.00 «11 Decamerone orienta-le». Tomoko Naiama. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
Gledališča
KINO Nfl OPČINAH
predvaja v soboto ob 18. uri;
Charles Bronson «L’UOMO DALLE DUE OMBRE«
Ponovitev v nedeljo ob 15. uri
KMEČKA ZVEZA v Trstu
vabi na
redni občni zbor
v nedeljo, 11. marca ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4.
Dnevni red:
Izvolitev predsednika ■občnega zbora Predsedniško poročilo Poročilo tajništva Poročilo nadzornega odbora ■ Pozdravi in diskusija Volitve
V drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi.
KULTURNI DOM
Jutri, 9. marca 1973 ob 21. uri 83 abonma red A — premierski T. tehead «Alfa Beta«. Ponovitve: v sc boto, 10. t. m. ob 20.30 za abon®3 red B — prva sobota po premieri v ponedeljek, 12. t. m. ob 16. ur' abonma red G; v sredo, 14. t. ®: ob 20.30 abonma red D — mladins^ v sredo; v četrtek, 15. t. m. ob 20.3U abonma red E — mladinski v četrtek' v petek, 16. t. m. ob 16. uri aboti®8 red H; v soboto, 17. t. m. ob 20.* izven abonmaja in v nedeljo, 18. t. ®' ob 16. uri za abonma red C — P®18 nedelja po premieri.
V	torek, 13. t. m. ob 15.30 Saš8 Škufca «Janko in Metka«.
Prodaja vstopnic vsak delavnik 12. do 14. ure ter eno uro pred Prl' četkom predstav; ob nedeljah in P®*' nikih eno uro pred pričetkom predsta' pri blagajni Kulturnega doma. ^ štev. 734265.
V	nedeljo, 11. t. m. ob 17. uri «Pe' sem mladih 1973» prireja Zveza cet kvenih pevskih zborov.
VERDI
Tretja predstava Catalanijeve oP6! re «La Wally» bo na sporedu jri® ob 20.30 za red B v vseh prostori1 Dirigent Gianandrea Gavazzeni. ^f. žija Carlo Piccinato. Nastopajo *stl pevci kot pri prejšnjih predstava^
V	priredbi je predzadnja opera & zone Ponchiellijeva «La Gioconda*' Opero bo dirigiral Bruno Bartol#® Režija in scena Luciano Barbieri. M® pevci so nekatera najslavnejša im#13’ baletne točke pa bodo izvajali nek3’ teri plesalci mednarodnega imena-
POLITEAMA ROSSETT1
«8. september« je delo, ki se vltUu' čuje v repertoar ljudskega gledal®#' kot si ga zamišlja in uresničuje' Tea®0 Stabile iz Genove. Gre za gledal®#’ ki dokumentira, obenem pa posredu je zgodovino iz manj znanih asp#' tov, pri čemer se drži načela popri?6 nepristranosti pri svojih zaključk® Delo, ki so ga napisali De Bernari' Scjuarzina in Zangrandi, režira Squar'
zina, na sporedu a bo od danes
d«
nedelje 18. t. m. Pri blagajni v P3' saži Protti so na razpolago vstop®# za prvih šest predstav.
AVDITORIJ
Humoristično-satirični napad na # našnjo potrošniško družbo je vse!®1" komedije «Forza Fido!« avtorja & stiana Censija, katere prva predsta?
v okviru cikla «Gledališče danes
ob
bo na sporedu v petek, 9. t. n>-20.30. Prodaja in rezervacija vstoP nic v Pasaži Protti, kjer so na ® polago tudi abonmaji.
Izleti
Kmečka zveza in Patronat INAC
sta se preselila v nove prostore
v Ul. Cicerone št. 8-B pritličje.
Telefonska številka Kmečke zveze (35458) ostane nespremenjena, patronat pa ima novo številko — 62785.
SPDT priredi danes, 8. marca ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa
PRVI JAMARSKI VEČER
Počkaj Alojz, predsednik jamarskega društva na Kozini, bo predaval ob spremljavi diapozitivov O LEPOTAH KRAŠKIH JAM IN O JAMARSKI TEHNIKI.
Vabljeni vsi jamarji, planinci in ljubitelji narave.
Prosveta
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« priredi v soboto, 10. marca ob 20.30 «Dan žena« z nastopom pevskega zbora «1. Gruden« iz Nabrežine in zabavnim programom. Smučarjem bomo podelili priznanja. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Učenci nižje srednje šole F. Levstik, osnovne šole A. Sirk in otroškega vrtca vabijo drage starše in vse vaščane na skupno Prešernovo proslavo, ki bo v prosvetni dvorani A. Sirk v Sv. Križu, v soboto, 10. marca 1973 ob 17.30.
SPDT priredi v nedeljo, 11. t-ob priliki smučarskih tekem za fejo Tommasini« avtobusni izlet v SaP pado. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 p Norci Zavadlal še danes.	„
SPDT priredi dvodnevni izlet po' jf savju dne 18. in 19. marca Prvi dan:	Trst — Ljubljana
Obisk Sv. Urha, vzpon na J*®, (794 m), po dolini Besnice v — Ogled gradu Bogenšperk (V® ^ sor), čez Podkum v Trbovlje P prenočitev.	f
Drugi dan: Ob lepem vreme®1 sedežnico na Partizanski vrh, ^ Trojane, Vransko, po Tuhinjski d° v Kamnik. Ogled zanimivosti v 0 ,. lici Kamnika in Mengeša. Vp®° nje pri Norci Zavadlal v Ul.
9. Prostih je še nekaj mest. „ SPDT priredi 17., 18. in 19. ®afl5. zimovanje na Krvavcu. Odhod ob ^ uri v soboto, 17. marca. PriiaVe Ul. Geppa 9.
Razna obvestil^
Konzorcij pridelovalcev vin tr?as|ie občine vabi vse vinogradnike tri3 občine, da pismeno prijavijo _ sV^ udeležbo na 7. razstavi domačih na sedežu konzorcija, Sv. Križ stali pri Kmečki zvezi Trst, W- 1/1 • V četrtek, 8. marca ob 20’3°Krjju redi Slovenska skupnost v Sv. K « sestanek somišljenikov. Razpr3vl8 bodo o vaških problemih.
Žene praznujejo 8. marec, ^ žena, danes ob 20.30 v Bazov®a domu z govorom in priložnostno žabnostjo.	jr
Srečanje bivših fantov dolinsko ^ čine letnikov 1924, 1925, 1926. ® bili deportirani v «Battaglione; j
ciale« pred tridesetimi leti,
bo i11^
v petek, 9. t. m. ob 20. uri v g°st «Pri studencu« v Dolini.
Prispevki
Ob 7. obletnici smrti drage . ^gl in žene Frančiške Košuta darujeJ0 in otroci 5.000 lir za Dijaško ^ G. K. iz Padrič daruje 5000 Dijaško matico.
Sporočamo žalostno vest, da naS za vedno zapustila naša drag
Valerija Furlan
*
Pogreb bo danes ob 16. hiše žalosti na vaško pokopal®
Sestra Avguština, nevesta vnuki Bonifacij, Meri,
Dori in drugo sorodstv
Dolina, 8. marca 1973
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali bridki izgubi našega dragega
kak
IVANA C0KA
Zahvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovalce1® cvetja in vsem, ki so darovali v dobrodelne namene ali na drug način počastili njegov spomin.
Družini ŽERJUL in ŽERJAL
Lonjer, 8. marca 1973
PRIMORSKI dnevnik
GORISKMDNEVNIK
3. marca 1573
ZAKON O GORSKIH SKUPNOSTIH V DEŽELNEM SVETU
Zaključena splošna razprava zdaj so na vrsti posamezni členi
Včeraj so spregovorili Moschioni (KPI), Martinis (KD) in odbornik za kmetijstvo Comellr . Poročevalec večine o slovenski skupnosti
Na včerajšnji seji deželnega sveta bili na vrsti odgovori obeh poročevalcev in predstavnika deželnega nabora na stališča, ki so jih zavzeli Posamezni svetovalci med splošno raz-p’av° 0 zabonu, ki uvaja na naše Področje tako imenovane gorske skup-. • Za večino je spregovoril po-ocevalec Martinis (KD), za opozi-1J? poročevalec Moschioni (KPI), za a^ebii odbor pa je povzel besedo . “omik za kmetijstvo Comelli. S tem J “na splošna razprava pri kraju ter 36 bo danes začelo preučevanje po-^meznih členov zakonskega osnutka,
Poročevalec Moschioni je uvodoma knn °Val’	da	se	mora izreči	o za-
Pr' Ufi -ne	^	^	mU Pristojni	uradi
1 deželni upravi pravočasno postre-* s Potrebnim materialom, to je ^odvsem z besedilom popravkov, ki sk • vlozhe posamezne svetovalske opine. Državna norma (štev. 1102) _ Sama	P°	sebi	ugodna, je	dejal
žel artu*i’	ter	bi	jo lahko naša de-
le 9 ,vnesla v našo zakonodajo ne 1V .izvirni obliki, ampak celo z do-lahtI1'ni^ Popravki. Tako bi na primer , Ko izboljšali zakon zlasti glede pro-^^Ktike slovenske manjšine, ki je pozavna norma ni mogla obsegati. , zakonskem osnutku deželnega od-.ra so Slovenci omenjeni le v točki, «Je Sovor, da bo deželna uprava _ rasala- za mnenje tudi razne or-^K^zacije slovenske manjšine, medno f k° bi morala naša narodna skup-Btat izrecno omenjena tudi v tutu za bodoče gorske skupnosti.
je, .Kabonom, kakršnega predlaga de-0u 1 °^bor, pa skuša sedanje vodstvo ■raniti v svojih rokah bodisi oblast,
•■■Kinu
bodisi krmilo za usmerjanje predvidenih finančnih naložb. Tak postopek pa ne nudi nobenega jamstva, da se bo v naših goratih predelih tudi po sprejetju zakona o gorskih skupnostih v resnici kaj spremenilo na bolje. Pričakovati je, da se bo nadaljevala sedanja politika, ki je prinesla le malo koristnega tem nerazvitim področjem. Tako je glede slovenskega prebivalstva fašizem v dvajsetih letih načrtno raznarodoval Nadiške doline, po ustanovitvi dežele pa se je ta proces nadaljeval v drugi obliki, in sicer tako, da so se prebivalci morali izseljevati v druge italijanske pokrajine ali v tujino. Moschioni je nadalje prebral več odstavkov iz dokumenta, ki ga je o gorskih skupnostih pripravila Slovenska kulturno gospodarska zveza ter naglasil potrebo, naj bi deželni organi upoštevali njene pripombe. V zvezi z gorskimi skupnostmi je govornik omenil tudi kraške rezervate ter omenil tezo, po kateri naj bi novejši zakon o gorskih skupnostih praktično odvzel veljavo zakonu Belci o kraških rezervatih. Moschioni je nadalje objasnil stališče sindikatov do zakona o gorskih skupnostih in napovedal, da bo svetovalska skupina KPI vložila še nove popravke k izvirnemu besedilu.
Poročevalec večine Martinis je nato odgovoril na pripombe opozicije in zagovarjal predlog deželnega odbora. V zvezi s slovensko manjšino pa je naglasil, da «ni dvoma, da bo ta primemo zastopana v gorskih skupnostih na nekaterih področjih, in sicer sorazmerno z njeno številčno razsežnostjo. Prepričani smo, da bo
sti v začetni fazi, to je pri ustanavljanju novih ustanov. Ni pa dana možnost, da bi bili Slovenci izrecno omenjeni v zakonskem besedilu, kajti pravice manjšine so zagotovljene po ustavi, medtem ko naša dežela nima na tem področju nobene zakonodajne pristojnosti*.
V zaključnem posegu je odbornik za kmetijstvo Comelli omenil vprašanje razmejitve gorskih predelov med posamezne gorske skupnosti in naglasil, da gre pri tem za upravni akt, za katerega je pristojen deželni odbor. Zato nista potrebna poseben zakon in ustrezni sklep deželnega sveta. Sicer pa — je nadaljeval Comelli — pri vsem tem je važno, da dežela spoštuje, duha državne norme o gorskih skupnostih, ni pa nujno, da prevzame v celoti tudi predvidene instrumente. Glede sodelovanja občin pri sklepanju o gorskih skupnostih je odbornik poudaril stališče, da zadostuje njihovo mnenje, kajti s tem se vodilni organi izognejo nevarnosti, da bi posamezne občine ne pristale na določene sklepe in s tem zavrle izvajanje zakona. Končno se je Comelli dotaknil vprašanja finančnih sredstev in omenil, da je za gorske skupnosti danes na razpoago 1,5 milijarde lir (iz državne in deželne blagajne ter za leti 1972 in 1973). To sicer ni dosti, je zaključil govornik, ampak pozneje bodo po vsej verjetnosti prispela finančna sredstva, ki jih je dežela svoj čas zahtevala od vlade na osnovi člena 50 deželnega statuta (kakor znano, je dežela postavila zahtevo po priznanju izrednega finančnega prispevka v višini 490 milijard lir v sedmih letih).
njeno sodelovanje v veliko pomoč zla-
|uiiiiiiiiiiii„,|,l|IIII|||||III||,|||II|||||II|lllllllll,l|||,||mi|||||,|||||l||||||l||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRIŠLA JE PEPELNICA IN Z NJO SLOVO OD PUSTNIH ZABAV
V razposajenem «ialnem» sprevodu veselo slovo od letošnjega pusta
Največja množica se je zbrala ob «Zabji mlaki» na Kontovelu, kjer so pusta Blaža zažgali sredi kala - «Žalnl» sprevodi tudi v nekaterih drugih krajih
letošnji pust se je poslovil JjKo. kakor se za takšno pomembno jhnost spodobi. Po brezskrbnih zgj1 razigranih zabav je včeraj a- splošna «žalost». Po vseh jjJtn, kjer je bil pust posebno do-spn’	dostojno in hvaležno
§a Pospremili v «žal-sprevodu. Kakor vsako leto So iJS -ie tudi letos izkazalo, da So],0111 sPrevodi vse prej kot žalni, bjj e so sicer tekle v potokih, a Vabl'S? S0*7'e smeha, ki so ga iz-p°greb’ našemljeni in razposajeni
Največji in najpomembnejši pust-sprev°d je bil na Kontovelu, zbral 0Se ie okrog «žabje mlake* vs^h a vecst°glava množica prav z strani Krasa in iz samega Sbrv., j 0 s^aIa navadi je «žalni»
Ho krenil iz društvene dvorane
ziiarrm°ve^’ k-ier so s* svetovno li kirurgi do polnoči prizadeva-
,	= —	prizadeva-
nje . pustu podaljšali življe-Pusta D.n° °Polnoči pa se je srce z Jt “ ,a ustavilo in kirurgi so svni °V° in sorodniki vred zalili neuspeh z vinom.
stom^vTT4 s paškim kraljem Pu-pr(. vtt in njegovo vzvišeno so-- so na čelu so po odhodu iz žal-obiskali vse
ProsŽTane najpre-'
vdm, e gostilne, kjer je morala rvj. a • Preveriti, koliko dolgov je , jna pustil okrog po svetu. Po-
je h-.k° so .Povsod zagotavljali, da Po P°kojnik_ dober klient in so ho w •, naP°jili, je sprevod glas-žic« end pro^ *Luži», kjer je mno-že ’ Prezebla od nadležne burje, Vst=ia i*110 UP31-3- da je pokojnik at od mrtvih, ker ga toliko časa bilo od nikoder.
Ja) a *Luži» je kot običajno čakal katel °^er in bršljanov splav, na Sh e®3- so Kvokih žalostink. ki Dihai’e ,'grala proseška godba na Položil- ln glasnega ihtenja vdove, banii 'T P,usta. Dostojanstveni pop
gosin Lela le podelil Poslednji bla-fOSlov, strežnik	____
šemn' ’ Snežnik Gigi žek je pre-li0 * Pahal s kadilom, kralj Mi-vdova 76r Prebral oporoko in so cu ie 'htela. Ob vsem tem PUsb? ,V zvlekli na sredo kala in «7? slovesno zažgali. Vsi pogrebno nato odšli na sedmino, da bi
PESNIK CIRIL ZLOBEC NA SEMINARJU ZA ŠOLNIKE
«Slovenci smo za odkrito konfrontacijo z večjimi narodi na vseh področjih»
V Gorici se je včeraj pričel četrti seminar za slovenske šolnike Nr " >!uje se še danes in ju( ’ Tajnik s idikata slovenske šole pr. Sir!: ugotovil postopno	dnje pravnega položaja šolnikov
V ZVEZI Z VARSTVOM NARAVE
Sindikalisti se zanimajo za usodo oddelka «fiocco»
Župan De Simone je poročal o ukrepih, ki naj preprečijo onesnaženje zraka in vode
Voditelji pokrajinske sindikalne federacije so se prejšnji dan pogovarjali z županom občine Gorica De Simonejem o nadaljnji usodi podjetja za izdelovanje kemičnih vlaken «fiocco» v Podgori, ki ga je državno pravdništvo pozvalo, naj namesti čistilne naprave in tako prepreči onesnaženje zraka in vode.
Župan je sindikalnim predstavnikom povedal, da je v skladu s stališčem državnega pravdnika že meseca februarja uradno pozval ravnateljstvo podjetja,.naj opravi vsa potrebna dela, ki bodo zmanjšala zastupitev zraka in vode do tiste stopnje, ki jo predvideva zakonodaja.
j Ker ni povsem gotovo, da bo ' podjetje namestilo čistilne naprave, ampak obstaja celo možnost preus-| meritve proizvodnje, je deželno od-borništvo za zdravstvo predlagalo,
- naj pri reševanju sodeluje tudi deželno odborništvo za industrijo.
Da bi sindikalni voditelji spo-polnili županovo informacijo glede ukrepov za preprečevanje okuže-nja v Podgori in tudi na področju, ki se razprostira izven te vasi, se bodo sestali še s deželnima odbornikoma za zdravstvo in za industrijo.
Pogled na del udeležencev seminarja za slovenske šolnike v Gorici
Slovenci smo danes enakovredni drugim narodom na kulturnem področju zaradi svoje notranje živahnosti. Zavest o tem izhaja iz resničnih vrednot našega naroda. Danes se ne zadovoljujemo samo z registriranjem kulturnega dogajanja v tujini, danes to dogajanje soustvarjamo*. Tako je dejal pesnik Ciril Zlobec v uvodnem predavanju četrtega seminarja za slovenske šolnike na Goriškem, ki se je pričelo včeraj zjutraj v veliki dvorani italijanskega profesionalnega zavoda «Leonardo da Vinci*. Zlobčevo predavanje, ki ,fe imelo za naslov «Beseda o kulturi v današnji družbi* je pritegnilo izredno pozornost več kot sto prisotnih profesorjev in učiteljev, ki so ga ob koncu nagradili s hvaležnim ploskanjem, saj smo takih predavanj v Gorici precej prikrajšani.
Iz Zlobčevega predavanja izberemo glavne misli. Za majhen narod kot smo Slovenci, je kultura baza vsega. Če ne bi imeli enotne kulture bi nas veliki narodi okrog nas že davno stisnili in uničili Kultura je v današnjih pogojih del družbenega razvoja, zaradi tega jo je treba programirati. Slovenci se danes ukvarjamo z vprašanjem kako ohraniti svobodo posameznika in jo vključiti v interes naroda in druž-
nateljica prof. Rozalija Lojkova. Zahvalila se je vsem, ki so pripomogli k prireditvi rega tečaja in ugotovila njegovo korist.
Na tečaju so bili prisotni tudi pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem prof. Sivec, ravnatelj zavoda «Leonardo da Vinci* prof. Cristiani, šolski inšpektor dr.
Lebani in didaktični ravnatelj dr. Brešan.
Tečaj se je včeraj popoldne nadaljeval z ločenimi predavanji za profesorje in učitelje v prostorih slovenske nižje gimnazije v Ul. Randaccio, kjer bodo predavanja še danes in jutri. V slovenskih šolah ne bo zaradi tečaja tri dni pouka.
zorne komisije občinske knjižnice, proglasitev zmagovalca natečaja za mesto občinskega knjigovodje, potrdili bodo tri sklepe občinskega odbora ter razpravljali o treh prošnjah, naslovljenih na občinsko u-pravo. Prva se nanaša na občin prispevek za električno delovanje zvonov v farni cerkvi v Sovodnjah, druga na prispevek za popravilo župnišča v Sovodnjah, zadnja pa zadeva občinski prispevek pevskemu zboru Rupa - Peč. V sklepnem delu bodo razpravljali o odkupu zemljišča za ureditev občinskih cest Peč - štradalta in Rubije - Peč.
Petarda je moža ranila v nogo
Precej slabo se je zaključil zadnji dan pusta za 40-letnega natakarja iz Ul. San Giovanni 5, Carla Vido, ki si je s petardo poškodo-j val desno nogo in bo zaradi tega j ostal v bolnišnici 10 dni. Vida se je z nekaj tovariši peljal s pustnim vozom po Verdijevem korzu. Pred kavarno «Teatro» je mož hotel stopiti z voza, da bi šel v kavarno. Ravno pri tem je neznanec vrgel proti njemu petardo, ki se mu je razpočila ravno pod nogami.
Jutri v Sovodnjah občinska seja
Sovodenjski župan Jožef češčut je sklical sejo občinskega sveta, ki bo jutri, v petek, 9. marca ob 19. uri. Na dnevnem redu je imenovanje občinske komisije za sestavo seznama porotnikov, obnovitev nad-

SKORAJ DVA MESECA PRED ODPRTJEM
Ugodno napredujejo priprave za blagovni sejem ESPOMEGO 73
Napovedujejo udeležbo petih srednjeevropskih držav Letos bo sejem ESPOMEGO poslednjič v starih prostorih
be. V preteklosti je "bil permanen- seveda Italije dajejo letošnjemu
4-s-vv-t PiiitnT’	o Ir »-»o noč	OTVvrlni r>	l r-\r« tt! ✓✓rvvif+n.lmnvvTVclri'*, r/rvci_
noreii.
Prireditelji letošnjega blagovnega sti opremo za taborjenje, ter «Te-sejma ESPOMEGO 73, ki bo v obi- rimpex», ki se specializira v živi-čajnih prostorih v Gorici od 27.	“
aprila do 6. maja, so zadovoljni s potekom priprav in udeležbo. Zagotovila o prisotnosti Madžarske, Češkoslovaške, Avstrije, Slovenije in
ten surov pritisk na naš narodni obstoj. Danes je pritisk močnejši kot v preteklosti, vendarle ima drugačne oblike. Danes se borimo za odprto gospodarsko, znanstveno in civilizacijsko konfrontacijo. Spet i-majo veliki narodi prednost. Slovenci se zaradi tega ne smemo zapreti v staro narodnoobrambno borbo; če bi tako delali, bi bili že vnaprej izgubili bitko. Moramo se boriti na odprt način z zunanjim svetom, upoštevati vse dobrine, ki so v tem svetu, jih dosegati in tudi presegati.
sejmu pravi «mittelevropski* značaj. Sejem so vključili v seznam specializiranih tovrstnih prireditev v državi, kar dviga njegov ugled in pomen. In še tretji razlog, ki ga velja omeniti:	letošnji sejem
bo zadnjič v starih in neprimernih prostorih. ESPOMEGO 74 se bo prihodnje leto preselil v novo razstavišče v Ul. Bolivia in della Barca.
V okviru priprav, ki potekajo v več smereh, je generalni tajnik trgovinske zbornice dr. Giovanni Ber-itolazzi obiskal predsednika skupšči-
Umrl je 63-letni Alojz Persolja
Letošnji pust izgoreva na kontovelski mlaki
se po dolgem čakanju na mrazu ogreli s pristno domačo kapljico.
Na podoben način so se od letošnjega pusta poslovili tudi v nekaterih drugih krajih. Pokojnika so slovesno zažgali v Škednju, Miljah, Ricmanjih in nekaterih drugih vaseh. V Boljuncu, kjer so pusta v preteklih letih pošiljali z raketo v vesolje, pa so letos priredili navadno priložnostno zabavo. Povsod je bilo veliko ljudi, veliko veselja in veliko obljub, da bo prihodnje praznovanje še slovesnejše.
Pustni sprevod od Pirana do Portoroža
Krajevna skupnost Beli Križ nad Piranom je organizirala včeraj popoldne velik pustni sprevod, ki je obšel Piran in Portorož ter pritegnil pozornost več tisoč domačinov ter domačih in tujih turistov. V sprevodu se je zvrstilo nad sto vozil, ki so na šaljiv način opozarjala na razne nesrečne domače in svetovne probleme.
V koloni so bili tudi tanki, topovi in helikopterji kot nekakšna demonstracija proti vojnim žariščem
v svetu, pozornost pa so vzbudili napisi v zvezi z nerešenimi komunalnimi vprašanji v Piranu, nadalje, da so ribe na obali dražje kot v Ljubljani in podobno. Kolona se je nato ponovno ustavila na Belem Križu, kjer je pustu najprej prebral črno belo mašo za njegove pregrehe član Stalnega slovenskega narodnega gledališča v Trstu Joco Turk, nato pa so grešnika obsodili na smrt in zažgali.
Današnji pustni sprevod je bil vsekakor najuspešnejša karnevalska prireditev na slovenski obali v zadnjih letih. Sodelovala so števih na podjetja piranske občine, zasebni gostinci, domača godba in pevski zbor in drugi.
L. Omladič
Tudi na Slovenskem teži tudi kul- i ne Nova Gorica Rudija Šimca in tura h komercializaciji, je nadalje- j ga prosji za posredovanje pri dolo-,r„i n,hc ker nobeno kulturno čanju uradne prisotnosti Slovenije.
Zvečer”1«!!^ ^ ,PUS‘ vcs.t,an na Parah pred Kuretovo gostilno.
ga zazgali. žalostinke je igrala domača godba na pihala
Nočni pretep
pred barom Garibaldi
V poznih urah prejšnje noči je prišlo do pretepa pred barom «Ga-ribaldi* na istoimenskem trgu. 25 -letni Sergio De Mattia iz Ul. Cor-ridoni 8 se je zatekel v bar_ in zahteval naj nemudoma pokličejo policijo, ker sta ga pred barom pretepla bratranca Mario in Dario Cramerstetter. Napadla sta ga zahrbtno in brez vzroka in mu poškodovala levo oko, iz katerega je krvavel, ter ga močno sunila v trebuh. Zdraviti se bo moral 7 dni. Pretepaška bratranca iščejo, da bi ju zaslišali v zvezi z napadom.
Napadenega iščejo...
Prejšnjo noč se je pripetil pri železniški postaji precej neobičajen dogodek. Mimoidoči so obvestili a-gente policijske izvidnice, ki je krožila po Ul. Carducd, da sta na Trgu Liberta dva mladeniča pretepi a neko priletno osebo in nato zbežala proti podzemskemu prehodu za pešce. Agenti so prihiteli z vso hitrostjo na Trg Liberta in res zagledali mladeniča, ki sta ustrezala opisu napadalcev, ki sta prav tedaj pritekla po stopnišču prehoda. Ustavili so ju in identificirali za 18-letnega Luciana Zanettija z Lo-njerske ceste 22 in za prav toliko starega Giorgia Torreja iz Ul. Ve-rude. O napadeni priletni osebi pa ni bilo ne duha ne sluha. Agenti so
val Zlobec področje ni komercialno rentabilno. Zaradi tega je nujno potrebna pomoč družbe. Ta v Sloveniji daje zelo veliko pomoč vsem oblikam kulture, tudi takim, ki jo žele širiti na področja, kjer je je manj kot v središčih. Treba je uskladiti težnje, ki trdijo, da je kultura le privilegij posameznikov in druge, ki trdijo, da je kultura le način prodiranja med množice. Kultura mora tudi ohraniti vezi s tradicijo in istočasno mora odpirati nove probleme.
Ciril Zlobec je nato še orisal področja, na katerih smo se Slovenci uveljavili. Naše slikarstvo je danes povsod v svetu zelo cenjeno in e-nakovredno onemu drugih narodov. Konfrontacija na literarnem področju je uspešna za tista dela, ki so imela možnost dobrih prevodov. Gle. dališče se je po zadnji vojni razmahnilo bolj kot kdajkoli prej. Kar se tiče gledališč (6 dramskih, dve operi, ena filharmonija) smo med prvimi v Evropi. Vsak dan izidejo v Sloveniji tri knjige. Ta kvantitativni preobrat ni bil brez pomena. Danes kultura prodira med Slovence v večji meri kot kdajkoli prej. V preteklosti je bila to last peščice izbrancev, danes je kultura mnogo bolj razširjena.
Do tu Zlobčevo predavanje, ki mu je sledila debata.
Tečajnike je uvodoma pozdravil šolski skrbnik dr. Martuscelli. Pozdravil je zamisel prirejanja takih tečajev, ki so za šolnike koristni, saj se tečajniki seznanijo z najnovejšimi dosežki, ki jih predavajo ljubljanski univerzitetni profesorji. Prav tako taki tečaji pripomorejo k povečanju kulturnih stikov med Italijo in Jugoslavijo.
Tajnik Sindikata slovenske šole prof. Albin Sirk je ugotovil, da se je službeni položaj slovenskih šolnikov precej uredil. Učitelji so vsi v staležu, prav v teh dneh se vrši natečaj za nadaljnjih 7 mest. Tudi večina profesorjev je že v staležu, za nekatere je to le vprašanje dokončne ureditve. So pa še nekatera odprta vprašanja, kot priznanje kvalifikacije tistim slovenskim šolnikom, ki poučujejo že celih 25 let, ne da bi takrat imeli potrebne kvalifikacije Prav tako je
Predsednik Šimac je s tem v zvezi sporočil svoje osebno zagotovilo glede prisotnosti Slovenije, vendar naj bi dokončno odločitev sprejeli na republiški ravni. Slovenijo so doslej na sejmu poluradno predstavljali samo nekateri sektorji, medtem ko želijo prireditelji zagotoviti u-radno prisotnost slovenske republike.
Medtem ko sta Madžarska in Avstrija uradno potrdili svojo udeležbo, je prisotnost Češkoslovaške še vedno vprašljiva. Če se bo Češkoslovaška odločila priti v Gorico, bo to njen prvi nastop na naši gospodarski manifestaciji in bo prav gotovo deležen zanimanja obiskovalcev. Možnost češkoslovaške udeležbe napoveduje prihod predsednika trgovinske zbornice iz Prage inž. Vaclava Kroupe na odprtju sejma 27. aprila. Če bo ta država sodelovala na sejmu, jo bosta zasto-
obe nogi in dobil notranje poškodbe, pa ni prebolel poškodb in je 48 ur pozneje umrl.
Družini in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Včeraj ponoči, približno ob dveh, ko se je vračal domov v Doberdob, se je na ovinku pri mirenski meji ponesrečil 34:letni delavec Franc Lavrenčič, ki se je vozil s fiatom 850 z goriško registracijo 46817. Verjetno zaradi neprimerne hitrosti je zgubil kontrolo nad vozilom in Oba, Alajz Persolja in njegova ; trčil v cipreso na levi strani ceste, žena Uršula, so sprejeli v bolnišni- j V gcrlv.o bolnišnico so ga sprejeli co zaradi hudih udarcev s prog-1 na 7 dni zdravljenja zaradi mož-nozo okrevanja v 80 dneh. Mož j ganskega pretresa in udarca v des-Alojz, ki si je pri nesreči zlomil f no nogo.
tlliliiiiHimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
VČERAJ PONOČI PRI «KAZERMETAH»
V našem listu smo že poročali o avtomobilski nesreči, ki se je pripetila možu in ženi iz Gorice v vasici pod Sabotinom na jugoslovanski strani.
Mladinski krožek v Gorici priredi
v torek, 13. marca ob 20.30 v klubskih prostorih, Verdijev kor-zo 13 predavanje
O SOCIALIZMU V SVETU
Predaval bo tajnik Temeljne kulturne skupnosti Nove Gorice, diplomirani sociolog Sergej Pelhan.
Vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo »Sovodnje« priredi v nedeljo, 10. marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah
PRAZNIK ŽENA
Društvo vabi ob tem prazniku vse domače žene in dekleta, da v veseli družbi proslavijo ta mednarodni praznik.
SLOVENSKA
PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo, 11. marca ob 17. uri v prosvetni dvorani v Gorici. Verdijev korzo 13
DAN ŽENA
Na sporedu bo nastop osnovnošolskih otrok, 60-članskega otroškega pevskega zbora pod vodstvom Cirila Siliča, pevskega zbora «Srečko Kosovel* iz Ronk ter baletne skupine «Ruj* iz Kopra.
Toplo vabljeni.
DRZNA NOČNA PUSTOLOVŠČINA MLADEGA TATU AVTOMOBILOV
Ob nedovoljenem prehodu meje so mu vojaki avto prerešetali, miličniki pa so ga v Postojni aretirali
stavništvih, da bi se vrnil domov, vendar naj bi bila zaprta. Pripeljal se je v Trst, kjer je ukradel fiat 125 in se z njim odpeljal v Gorico. Pri «kazermetah» je prečkal mejo, vendar so ga jugoslovan-
pali dve podjetji; «Praga export», tako je povedal zasliševalcem, se ki prodaja športne rekvizite, zla- I je zglasil pri jugoslovanskih pred-
Nasto Božimovič, 19-letm mladenič iz Beograda, je včeraj preživel intenziven dan, poln nevarnosti, prekrškov in pustolovščin. Z ukradenim avtom se je pri «kazermetah» pripeljal v Jugoslavijo, kjer so mu vojaki vozilo prerešetali, milica ga , ski vojaki ustavili. Pospešil je hi-je priprla, sodnik za prekrške pa j trost in jim skušal pobegniti, ven-obsodil na 20 dni zapora zaradi j dar je avtomobil najprej zadela prestopa meje.
Božimovič je zasliševalcem povedal, da je 4. marca pri novogoriški železniški postaji prišel v Italijo. Odpeljal se je v Milan, kjer je najprej zaprosil politično zatočišče. Ker mu ga niso priznali,
se zaman pozanimali pri Rdečem , križu in v bolnišnici. Ker sta fanta Drof. Sirk nozdravil sprejem zako-tudi tajila, da bi koga napadla, na o ureditvi položaja slovenskih
so ju morali izpustiti, saj ju niso mogli tožiti napada, ko pa ne ve-1 do, koga sta napadla.
šolnikov v rimski poslanski zbornici.
Za njim je spregovorila še rav-
Naše kritike skrbniku
Ugotavljanja Primorskega dnevnika nekaterim gredo na živce. Goriški šolski skrbnik dr. Martuscelli je čutil včeraj, m otvoritvi seminarja za slovenske šolnike, potrebo da se v dveh nadaljevanjih obregne ob naše ugotovitve.
Prvič nas je tudi imenoval, drugič pa skušal braniti stvar, ki smo jo kritizirali.
Torej. Ne gre mu, da smo kritizirali dejstvo, da ni bila uradna otvoritev tečaja v dvorani pokrajinske uprave (ta jo je dala na razpolago). Bolje je po njegovem, da pride do sodelovanja med slovensko in italijansko šolo, čeprav gre tu le za nekajurno posojanje štirih zidov lepe zbornične mule magne». Šolske zadeve naj se urejajo med šolskimi zidovi. Pozabil pa je, da se je sorodni seminar vršil v Trstu v Kulturnem domu ob prisotnosti ne le šolskih, marveč tudi konzularnih, političnih in upravnih oblasti. Po mnenju goričkega šolskega skrbnika je treba torej prireditve slovenske šole skrivati med šolskimi zidovi.
šolskemu ne ugajajo
V drugem nadaljevanju njegovega govora pa je gospod šolski skrbnik opravičil tisk nekam čudnih dvojezičnih programov za seminar s pozabljivostjo in dejstvom, da je bilo treba poslati italijanski prevod programa na prosvetno ministrstvo v Rim. Ker smo že pri tem, analizirajmo vabila. Prva stran splošnega značaja je samo v italijanščini. Na drugi in tretji strani pa so samo v italijanščini naslov, datumi, navodila za kategorije šolnikov, nazivi predavateljev. Dvojezični so le naslovi predavanj. Ko bi bil naš list molčal, bi imeli prihodnje leto vabila za seminar pisana samo v italijanščini.
Prav je bilo torej, da smo pisali o stvareh, ki niso pravilne. Tako bo tudi vnaprejL Logično je, da ne bo naše kritiziranje namernih napak nekaterim po godu. Tem so očitno bolj všeč taki ljudje, ki nočejo na Prešernovo proslavo, «češ da je to preveč slovenski in premalo šolski praznik.»
patrulja pri bloku, potem pa še patrulja pri podjetju Gostol. Ker s preluknjanim avtom ni mogel naprej, je ukradel drugega in se odpeljal do Postojne. Po dveh urah, okoli 2. ure ponoči, ga je milica aretirala in pripeljala v Gorico. V zaporu bo počakal na razpravo pred rednim sodiščem, kjer se bo zagovarjal zaradi kraje avtomobilov.
Božimovič je kljub svoji mladosti star znanec pravice, saj ga je zaradi kaznivih dejanj poslala za tri leta v mladinski zapor.
Razna obvestila
Ravnateljstvo gimnazije - liceja in učiteljišča v Gorici obvešča, da bo v nedeljo, 11. marca 1973 ob 10. uri roditeljski sestanek, v risalnici učiteljišča v Ulici Croce 3. Starši dijakov in njihovi namestniki so vljudno vabljeni, da se udeležijo sestanka.
V Sovodnjah bodo jutri, v petek, 9. marca od 8. do 12. ure na županstvu pobirali davke.
Kino
Sopotnik umrl v gorečem avtu
Tragično je minulo soboto preminil Vinko Batič iz Mirna št. 234. Peljal se je v osebnem avtomobilu GO 75-09, ki ga je upravljal 15 - letni B. O. iz Mirna. Mladoletnik je samovoljno vzel avtomobil Milene Ožbot, ki je avtomobil pustila v Mirnu pred hišo št. 239. Avto ni bil zaklenjen, v njem pa bil tudi kontaktni ključ. Mladoletnik se je nato odpeljal približno 50 m daleč, nato pa avtomobil obrnil. Tedaj je prisedel njegov sovrstnik Vinko Batič in skupaj sta se odpeljala do bivše tovarne usnja v Mirnu. Ko sta se vračala, je voznik zaradi neiskušenosti in neprimerne hitrosti zapeljal najprej na levo, nato pa na desno in trčii v betonsko ograjo hiše št. 235. Voznika je ob udarcu vrglo iz avtomobila in je ostal nepoškodovan. Avto se je ob udarcu vnel in sopotnik Vinko Batič je v njem zgorel. Sosedje so sicer hitro prihiteli na pomoč, vendar ga niso mogli več rešiti grozne smrti.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Cinque dita di violenza*, L. Lieh in W. Ping. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
CORSO 16.30—22.00 cBiancaneve e i sette nani*. Barvna risar.ka.
CENTRALE 17.00—21.30 «1 bandoleros della dodicesima ora*. M. Forest m F. Harison. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Luca, bambino mio!*. P. Stevvens in P. Velasquez. Barvni film.
VITTORIA 17.15—22.00 «Anche i dot-tori ce 1'hanno*. G. Scott in D. Rigg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
Iršič
AZZURRO 17.30 «Maddalena*. Barvni film. L. Gastoni.
l:\CEI.SIOR 16.00 «Che c’entnamo noi con la rivoluzione*. Barvni film. V. Gassman in P. Villaggio.
PRINCIPE 17.30 «Safari 5.000». Barvni film.
A ora Gorica
SOČA «Vdova Couderc*, francoski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Sestanek z nečastnim*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE Prosto.
RENČE Prosto.
PRVAČ1NA Prosto.
ŠEMPAS Prosto.
KANAL «Volk samotar*, jugoslovanski barvni film — ob 16. in 20.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341.
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Clara Andreos, Andrea Duriavig, Alessandro Battistutta, Sara Arena, Maurizio Vecchi, Macri Sta-cul, Marco Mauri, Glauco Brandone, Massimo Belloni.
SMRTI: upokojenka 78-letna Rosa Vit vd. Tagliarol, upokojenec 81-Ietni Domenico Ferron.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
8. marca 1971
OBČEVALNI JEZIK NA GRADIŠČANSKEM
Primer Vorištan ni edini primer
Kakor pravijo podatki iz ljudskega štetja v letu 1971, se ja število hrvaško govorečih ljudi na Gradiščanskem zelo skrčilo
Kakor poroča glasilo gradiščanskih Hrvatov «Hrvatske novine», je avstrijski statistični urad končno objavil podatke tudi o občevalnem jeziku na Gradiščanskem in sicer na temelju ljudskega štetja iz leta 1971. Gradiščanski list pravi, da bi bilo napačno ne jemati na znanje številk in podatkov, ki jih kažejo te statistike in ki dokazujejo, kako «je v naših vaseh od leta 1961. do 1971 žalostno nazadovalo število tistih, ki v medsebojnem občevanju uporabljajo hrvatski jezik».
Nato glasilo gradiščanskih Hrvatov nadaljuje takole:
«Kar na je vendarle nenavadno presenetilo, je naš Vorištan. Na primeru Vorištana se najbolje vidi, kako usodno zlo more povzročati stalno hujskanje proti hrvaškemu jeziku. . . Lahko si predstavljamo, kako bodo sedaj zlohotno triumfi-rali vsi tisti, ki bi nas hoteli čim-prej asimilirati, če niso bili v Vorištanu na delu protihrvatski duhovniki, kako naj se potem razumejo naslednji rezultati: pri štetju leta 1961 je od 2.2S2 prebivalcev le 733 izjavilo, da je njihov «občeval-ni jezik» izključno nemščina. Potemtakem se je 1.610 prebivalcev izreklo, da govori hrvaški in sicer 1.222 samo hrvaški, 388 pa hrvaščino v kombinaciji z drugimi jeziki. Štetje leta 1971. pa je prineslo za Vorištan naslednje rezultate: od celotnega števila 2.325 prebivalcev se jih je 2.022 izreklo, da je njihov «občevalni jezik» izključno nemški jezik, izključno hrvaško govorečih prebivalcev pa je bilo tokrat samo 52, samo	226	oseb	pa se	je izreklo, da	še govori	hrvatski. ven-
dar v kombinaciji s kakim drugim jezikom. Spričo tega nam ne preostane drugo,	kot	da se	z vso
resnostjo vprašamo: kdo je tisti, ki je prestrašil naše ljudi, oziroma kje	so	tisti	vzroki,	ki so
privedli do tega, da so rezultati tega štetja v Vorištanu tako negativni? Dobro vemo, da nam bodo takoj postregli z odgovorom, češ da ima v demokratični deželi vsakdo pravico svobodno povedati, kar misli. To je točno. Toda prav v primeru Vorištana se nam zdi, da tu ni bila na delu svobodna volja, pač pa nekaj drugega. In prav to je tisto, kar se ne bo tako lahko izbrisalo iz sveta, namreč odkrita ali pa tudi podmolkla kampanja ir hujskanje proti našemu hrvaškemu jeziku».
Nato «Hrvatske novinec • navajajo rezultate kot jih je zbral in objavil avstrijski statistični urad. Ne moremo navesti vseh podatkov za vse Gradiščansko,_ pač pa bomo navedli nekaj izrazitejših primerov. Za Vorištan smo že rekli, da so podatki tokrat porazni. V Klimpuhu pa se je od 1.231 prebivalcev izreklo, da je njihov «občevalni jezik* hrvaški 878 prebivalcev, 103 govore le nemški, nemški in hrvaški pa govori nadaljnjih 235 prebivalcev. Podobno veliko Hrvatov je v Uzlopu. Kraj šteje 1.245 prebivalcev, 736 se jih je izreklo, da je njihov občevalni jezik hrvaščina, 272 da govore nemški in hrvaški, 228 pa izključno nemški, čuden je odnos razmer v Cindrofu, ki je znano kulturno središče. Skupno število prebivalstva te občine znaša 3.305. Komaj 134 se jih je izreklo, da je njihov občevalni jezik hrvaščina. 1.093 se jih je izreklo za nemščino, toda kar 2.022 se je izreklo, da je njihov občevalni jezik nemščina in hrvaščina. Bijelo selo je na neki način tudi zanimivo: 981 je prebivalcev, 634 govori le nemški, le 27 se je izjasnilo za hrvaški občevalni jezik, 288 pa govore nemško in hrvaško.
Zanimiv je primer Pandrofa. Tu živi 2.336 ljudi. Nekaj nad tisoč obvlada izključno nemščino, komaj 58 se je izreklo za hrvaški občevalni jezik pa čeprav je v tej vasi hrvaški tamburaški ansambel, pevski zbor in tudi sicer veliko kulturnega življenja. To morda pove podatek, da se je 1.234 prebivalcev izreklo da sta njihova občevalna jezika hrvaščina in nemščina. Vse drugače je v Frakanavi
- Dolnji Pulji. Občina šteje 1.620 prebivalcev. Od teh se je samo 83 izjavilo, da je njihov občevalni jezik nemški, 1.391 je izjavilo, da je njihov občevalni .jezik hrvaščina, 126 pa govori nemško in hrvaško. Prav tako zanimiv ;ie Filež. Ta šteje 2.316 prebivalcev. Samih 40 je izjavilo, da je njihov občevalni jezik nemški. 1/93 se je opredelilo za hrvaščino, S48 se je izjasnilo za — nemško in hrvaško govorico, 120 pa za hrvaško in nemško.
Še m še bi lahko naštevali šte-
vilke iz posameznih krajev. Zaključili Lemo ta del s podatki iz Velikega Borištofa, ki šteje 2.212 prebivalcev. Samo 66 se je izjasnilo za nemški občevalni jezik. Hrvaščino je izbralo kot svoj občevalni jezik 43 ljudi, 77 prebivalcev pa pravi, da je njih občevalni jezik nemščina in hrvaščina, kar 2.015 Pa da je njihov občevalni jezik hrvaščina in nemščina, to se pravi daje prednost hrvaščini pred nemščino, vendar se ne izreče za svoj hrvaški občevalni jezik.
Ob koncu še nekaj zaključnih podatkov, kot jih prinaša glasilo gradiščanskih Hrvatov:
Na vsem Gradiščanskem je od 271.119 prebivalcev izbralo kot občevalni jezik nemščino nič manj kot 241.254, samo 6.600 je izbralo za občevalni jezik hrvaščino, 15.740 se je izreklo za nemško - hrvaški občevalni jezik, 2 165 pa za hrvaško - nemški občevalni jezik, če pomislimo, da se je- 10 let prej izreklo za hrvLŠčino 23.813, za nemško - hrvaški 1867 in 2.414 za hrvaško - nemški, pomeni, da so v 10 letih pretihrvaške sile na Gradiščanskem delale brez oddiha.
Preminila je pisateljica
P earl S. Buck
V visoki starosti 80. let je v Dengbinghiju umrla svetovno znana pisateljica Pearl Buck, ki je napisala vrsto del, nanašajočih se v glavnem na Kitajsko in njene ljudi. Rodila se je leta 1892 v mestu Hillsboro, v zahodni Virginiji. Tako oče kot mati sta dolgo bila prezbiterijanska pridigarja oziroma misionarja v kitajski notranjosti. Svojo mladost je preživela v čin - Kjangu na bregovih Jankcekjanga, kjer je rasla skupaj s svojimi vrstniki, govoreč z njimi po kitajsko. Po svoji poroki z nekim ameriškim misionarjem, se je naselila v severni Kitarski, kjer se je seznanila s pojavom razbojništva, lakote, kot je tudi bila priča nasilja nacionalističnih čet, pred katerim se je rešila s stojim begom v Nanking. Iz te svoje mladosti, iz teh osebnih dogodkov, ki jih je doživela na Kitajskem, kakor tudi iz vsega, kar je o tej prostrani deželi čula od samih Kitajcev, je črpala potem snov za svoja književna dela. Za romana «Dobra zemljam in «Zmajevo seme» je leta 1938 prejela Nobelovo nagrado. S tem se je uvrstila med najbolj priznane pisatelje na svetu. Roman «Dobra zemlja» je objavila leta 1931, zanj je prejela Pulitzerjevo nagrado, preveden pa je bil v trideset jezikov.
Manj posrečena so njena dela,
kjer prikazuje Ameriko, njene probleme in ljudi. Največji uspeh so ji prinesle, kot rečeno, knjige s kitajsko problematiko. Na vsak način pa je kot pisateljica dosegla velike uspehe, kar med drugim potrjujejo številni prevodi v tuje jezike. Tudi v slovenščino, je bilo prevedenih nekaj njenih najboljših del.
NEVSAKDANJA RAZSTAVA V PARIZU
Vse o čarovništvu in čarovnicah
Preganjanje čarovnic najpogosteje samo alibi za oblastnike - Kako so ženske, kandidatke za čarovnico, prodajale hudiču svojo dušo - Peklenske orgije in pornosadizem
V pariški Nacionalni biblioteki je bila pred kratkim odprta zanimiva razstava o čarovnicah.
Zgodovina o čarovnicah in preganjanjih teh «svečenic hudiča* je zelo mračna, grozljiva, metode, ki so jih v zvezi z njimi uporabljali, neusmiljene, argumenti in pojasnila revni. Namen razstave je. ljudem pojasniti ta pojav, u-gotoviti, kje in kdaj se je «ro-dil», v kakšnih družbenih pogojih razvoja in kulture je nastal in bil tako neusmiljeno preganjan, odkriti razloge za domala tristoletno histerično gonjo proti njim.
Sodeč po tem, kar je prikazano na tej razstavi v pariški Nacionalni biblioteki, so čarovnice in preganjanja le-teh pravzaprav bila pogostoma nekakšen alibi v korist raznih oblastnikov. A ko je 1. 1326 papež Janez XXII. na zahtevo dominikancev odobril organizirano preganjanje čarovnic, kakor tudi izdelavo zadevnih zakonodajnih instrumentov in ustre-zne natančne inkvizitorialne procedure, so se začele množiti tudi zgodbe o čarovnicah.
Kako je takrat kaka žena postala čarovnica? Po pravilu je najprej hudič srečal svojo žrtev
..........,,,,nnn,,,,,i,n,"i,i",imi|MiiK"iHiinimiiiiiiMiM.,iui.i..i.iiii,.i»iiii„„l,„HI„IUHH„||m,,,I„„„m,In|11I,II,11II1I|||m.,
DOGODEK IZ FAŠISTIČNE DOBE, KI BI GA NE SMELI POZABITI
Pred 30 leti so po Bregu izvedli mobilizacijo v posebne bataljone
Pobrali so vse mladeniče iz letnikov 1924, 1925 in 1926 ■ Tistega dne harmonika ni pela ■ Najprej v Aquilo, nato v Foggio in drugam na jug. - Trpljenje, lakota, bombe - Jutri zvečer se bodo preživeli sestali na družaben večer v gostišču v Dolini
't. * - j ». . Mr
Skupina fantov iz Doline in Boljunca v vojašnici v Aquili. Edino kar jih na zunaj «veže» z vojsko, glava
«na balin* in «gavetta»
Kot bi fašizem še ne predstavljal dovolj velikega zla, je pri-peljal še do vojne, najprej v Španiji, nato v Abesiniji, na kar je izbruhnila druga svetovna vojna. Ker Slovenci fašizma nismo hoteli sprejeti, je bilo več ali manj razumljivo, da nam fašizem ni zaupal, kot ni zaupal niti drugim narodnostnim manjšinam, ki so bile vključene v Italijo. Posebno se je to kazalo v drugem in tretjem letu vojne. Od tod tud: «po-sebni bataljoni*, v katere so strpali mnoge mladeniče iz naših krajev. Jutri v petek, 9. marca, bo točno 30 let, ko so fašistične oblasti pobrale in odpeljale vse slovenske fante iz tržaške okolice, rojene v letih 1924, 1925 in 1926.
Nekaj preživelih deportirancev sem obiskal in rade volje so mi pripovedovali, kako so doživljali tisto dobo. Nekdo izmed teh, neki Dolinčan, je pravil takole-
«Ko se je začela vojna, so starejši in mlajši možje neprestano odhajali v vojsko. Navada je bila, da smo se že na predvečer odhoda zbrali fantje in dekleta ter v veseli družbi popili kozarček dobrega domačega vina in prepevali takrat prepovedane slovenske pesmi. Naslednje jutro pa smo vsi skupaj krenili proti Trstu, s harmoniko na čelu in z lepo slovensko pesmijo «K vojakom letos pojdemo*.
«Vsega tega tistega 9. marca 1943 ni bilo. Že prejšnje dni se
je razširil glas, da bodo odpeljali vse sedem, osem in devetnajst let stare slovenske mladeniče. Govorica je postajala vedno bolj utemeljena, ker so tiste dni pripeljali iz Istre v Trst polne tovornjake mladeničev. Tako so res orožniki tistega dne že navsezgodaj zjutraj pobrali mlade fante po vaseh dolinske občine in nas vse pripeljali na trg v Dolino, kjer stoji še danes orožniška postaja. Tu so nas vse preiskali in nas nato odpeljali v Trst. Spominjam se, kako je bil trg takrat poln ljudi, ki so jokaje pozdravljali prijatelje in sorodnike, ki so odhajali. Prisotni so bili tudi predstavniki fašističnih oblasti.
«Naslednjega dne so nas iz Trsta odpeljali v Aquilo. Pozneje smo zvedeli, da so tam že pred našim prihodom opozarjali domačine na prihod mladih «ribelov». Toda mi «ribeli», smo kaj kmalu pokazali svojo slovensko kulturo in ljudje so se prepričali, da nismo taki, kot so nas opisali. Razdeljeni smo bili po raznih «ka-sarnah» v Aquili in po okoliških vaseh. Bilo nas je več tisoč Slovencev iz Goriške, Krasa, Istre in Tržaškega. Ustanovili so tako zva-ne delavske čete.
«V sedmi in deveti nas je bilo največ iz dolinske občine in s Proseka. Kmalu so nas premestili z južno Italijo. Največ v Foggio in Lecce. Začelo se je žalostno, obupno življenje. Foggia. kjer sem bil, je bila strateška toč-
ka južne Italije, saj so bila tam večja nemška in italijanska vojaška letališča ter je bilo zelo razvito železniško omrežje. Zato so ameriški in angleški bombniki stalno bombardirali to mesto. Takrat nas je pretresla prva bridka vest, da je pod bombami izgubil svoje mlado življenje naš prijatelj Pepi čuk iz Doline. Sami prijatelji in sovaščani smo ga
■iiiimiimiiiiiiuuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiimiimmiimmiiiiiiiiiiiniuuimiijmuMiui
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Presenečenje, ki pa žal ne bo prijetno. Vse drugačno razpoloženje v družini.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vzdušje za smotrno kolektivno dejavnost. Kar se tiče čustvenih zadev, boste preživljali prijeten dan.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Kljub svojemu upravičenemu strahu boste stvar dobro izvozili. Zvečer pojdite v družbo, ki vas vabi.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Napetost bo pokvarila razpoloženje za delo. Prijeten obisk.
LEV (od 23, 7. do 22 8.) Kar morate opraviti, opravite hitro, ker se bo nakopičilo novo delo. Ne rinite v ospredje, ker bi vam to škodovalo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Preveč ste domišljavi in to bo škodovalo vašim poslovnim stikom. Ne delajte si utvar glede čustev neke osebe.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22, 10.) Čemu bi vztrajali v tekmi, ki ne bo imela nobenega haska. Nekoliko naoeto ozračje v družini.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Zavihajte rokave, in to čimprej, da
ne bo šlo vse rakovo pot. V svoji ljubosumnosti pretiravate.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pazite, da ne napravite kake napake zaradi svoje malomarnosti. V ljubezni bo vse prav.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.1 Le dobro oripravljen načrt boste lahko izvedli. Ne zanašajte se na druge.
VODNAR (od 21. 1. do 20 2.) Nekaj nepredvidenega bo zmotilo normalni potek poslov. Prijateljska družba vam bo pripravila presenečenje.
RIBI (od 21. 2 do 20. 3.) Težave ne bodo majhne, vendar se bo vse prav izteklo. Neka oseba, ki jo imate radi. se vam bo približala.
V FILMSKIH KROŽKIH
Miklos Jancso:
*
«Egi Barany»
Po popoldanskem predvajanju, v katerem je predstavil kratko-metražni ameriški film o političnem delu v vojski. «Gi ’s», ki ga je realizirala skupina Newsreel in kateremu je sledila diskusija o protimilitarizmu z Angelom D’Or-sijem, je Tržaški kinoforum predstavil premiero madžarskega filma Miklosa Jancsoja «Egi Baranja* (Agnus Dei, 1970). Igrajo Jozsef Madaras, Daniel Olbrj/ch-ski, Andras Kozak, Anna Szeles itd.
Miklos Jancso je nedvomno največji madžarski režiser in med največjimi na svetovnem nivoju. V tem filmu nam prikaže nekaj bojev med Horthyjevimi in Bela Kunovimi silami leta 1919, a še bolj kot ostali režiserjevi filmi je ta vsaj navedeno brez jasne historične opredelitve. Nekateri se sprašujejo, ali ne morda Jancso vedno bolj prehaja k akademskemu ponavljanju ali izpopolnjevanju lastnih mehanizmov, lastne mojstrske uporabe kamere. Čeprav se ne bi radi dokončno izrazili o tem filmu, mislimo, da Jancso ohranja vedno (ali skoraj vedno) neko emotivno silo, neko obnavljanje lastnih tem. ki je daleč od akademičnosti. Mnogo prizorov v tem filmu je kratkomalo presunljivih. Omenili bomo le prizor, ko se Olbrgchski nepričak-liivo posmeje v prvem planu, gle-dainč nlcdalca: ko smo prvič gledali film, nismo verjeli lastnim očem . ..
S. G,
na čim dostojnejši način pokopali.
«Sem so nas prihajali iskat vsako jutro, da smo odhajali na delo na nemška vojaška letališča. Poleg bombardiranja nas je preganjala še črna lakota. Zato nismo hoteli več delati in smo se nekega jutra, ko so prišli po nas, razbežali. Gorje tistemu, ki je padel v roke paznikom. Plačal je-» za vse. Roke so mu zvezali za hrbet in ga izpostavili žgočemu poletnemu soncu. Ko se je nesrečnež onesvestil, so ga oblili z mrzlo vodo, da je prišel k sebi in ga pustili spet na soncu. Zvečer smo se vrnili, čez nekaj dni nam je kapetan zagrozil, da nas bodo «zdesetkali», če se ne bomo vrnili na delo. Obljubil nam je tudi boljšo hrano, na katero pa smo zaman čakali.
«Po dolgem bombardiranju so začele razsajati po mestu tudi kužne in nalezljive bolezni. Zato so nas premestili v S. Severo,
30 km od Foggie, kjer smo se u-taborili v nekem gozdiču. Pod šotori smo ostali do zloma fašistične Italije, katerega smo pozdravili z veseljem. Odpravili smo se proti domu, polni želja in nad, kot vsi mladi ljudje, saj izmed nas ni imel še nihče 20 let. Na žalost pa nas je čakalo na železniški postaji v Mestrah bridko presenečenje. Esesovci so nas obkolili, nam obljubili, da nas bodo po kontroli izpustili, da bomo lahko nadaljevali pot proti domu, naslednjega dne pa smo res nadaljevali pot, a ne proti domu, temveč v nemška koncentracijska taborišča. Tam sem videl umreti dosti prijateljev. Po dveh letih trpljenja, mučenja, mraza in lakote smo končno lahko objeli svoje drage.*
Drugi iz istih vrst, iz skupine tistih ki so bili pobrani 9. marca 1943, pa so mi pripovedovali o svojih doživljajih v partizanih. Večino mladeničev v ostalih delovnih četah v Južni Italiji so namreč osvobodili zavezniki in ti mladeniči so se vključili v jugoslovanske partizanske enote, ki so se formirale v Bariju in drugod in se od tod odpeljale čez Jadran na dalmatinske otoke in v Jugoslavijo, kjer so se borili proti nacifašističnemu okupatorju v prekmorskih brigadah.
Jutri, 9. marca, bo torej' 30 let, odkar se je začelo trpljenje tolikerih slovenskih fantov. Koliko mladih življenj je tedaj u-sahnilo. Danes, po 30 letih, se klanjamo njihovemu spominu, spominu tistih, ki so se žrtvovali za naše boljše življenje. Za preživele iz dolinske občine pa se pripravlja jutri zvečer ob 20. uri v dolinski gostilni «Pri studencu* primeren družabni večer. Najprej se bodo fantje zbrali v Boljuncu ob 18. uri. Od tod bo kolona avtomobilov krenila po vseh vaseh Brega. Ob določeni uri pa bodo prispeli v Dolino.
VOJKO LOVRIHA
SPOMENIK CHAPLINI!
V BARCELONI
Barcelona je menda prvo mesto na svetu, ki je postavilo spomenik Charliu Chaplinu. Spomenik so postavili v nekem parku, kjer stoji že eden posvečen plesalki Carmen Amaya, v katerem pa ga bodo v istem kraju postavili tudi meksikanskemu komiku Cantinflasu.
in ji ponudil v zameno za njeno dušo vse pozemske dobrine, oblast in užitke. Ko je žrtev na to pristala, so se začele velike priprave za orgijo hudičev, na kateri je žrtev z zakletvo za vse večne čase potrdila svojo privre ženost novemu gospodarju. Te priprave nam odkrivajo nekatere za naše pojme naravnost neverjetne, grozljive in hkrati naivne primere prenapete in vzburkane domišljije. Za orgijo so potrebovali med drugim kri dojenčkov, maščob mrtvakov, zmlete netopirje in druge tolšče, do katerih je težko priti in katere zbujajo gnus. Tu je prišlo ne samo do splošnega ljubimkanja, marveč tudi do nekakšnega skupinskega spolnega izživljanja, kar je bilo še zlasti vzburljivo za takratnega srednjeveškega človeka in njegovo psihologijo. Ko danes gledamo stare bakroreze na temo teh orgij, se nam zde kar smešni, za takratne ljudi pa so bili bolj nasladni od današnjih najbolj pornografskih fotografij.
V preganjanjih čarovnic so o-čitni močni elementi pornosadisti-ke. Tako so na primer inkvizitorji «vedeli», da bodo čarovnico prepoznali tako, da jo bodo slekli do golega in na njenem telesu poiskali nekakšne posebne madeže. V te madeže so zatem zabadali posvečene srebrne igle. če se je pri tem pocedila kri — do česar je, jasno, vedno prišlo — je to bil dokaz, da gre za čarovnico. In če so bila čarovništva obtožena lepa, mlada dekleta, so omenjene madeže iskali s posebno pozornostjo in zelo dolgo. Odveč bi bilo dokazovati, da je šlo pri tem za poseben užitek, ki se mu takratni pobožni razsodniki čarovniških primerov niso zlahka odpovedali. Ko so nekateri takratni veliki slikarji slikali svoje akte, so to opravičevali prav z iskanjem omenjenih dokazov.
Izredno zanimiv je tudi tisti del razstave o čarovnicah, kjer je prikazana uporaba halucinogenih sredstev. Prav mamila so bila kriva, kot zatrjujejo danes, da so številne ženske, ki so jih obtožili, da so čarovnice, vprav z dobrodušno inskrenostjo priznale, da so bile zapeljane od hudiča. Običajno so strogemu inkvizitorju, potem ko si je dodobra napasel oči na njih, vse priznale: da so letele po zraku, da so bile v peklu, da so doživele najbolj čudne in neverjetne pustolovščine. Spolna doživetja od mamil povsem zmedenih «čarovnic»' so v nekaterih dokumentih inkvizicije opisana s tako bujno f«ntazijo, da lahko danes služijo kot relativno dokaj zanesljivi indikatorji o delovanju halucinogenih rastlin in sestavin.
Razstava v pariški Nacionalni biblioteki je doslej žela med obiskovalci zelo velik uspeh. Verjetno ne samo zaradi tega. ker ljudi običajno zanima vse, kar sega v preteklost, marveč tudi, ker je bila na njej prikazana vrsta velikih del, ki si jih je še do pred nedavnim ni bilo moč zlahka ogledati, ker se jih je družba sramovala.
Prejeli smo
Giorgio Saviane: II mare verticale. Romanzo. Rusconi editore. Miia-no, febbraio 1973. Lire 2.900.
ARTE CRISTIANA - Zvezek LX. — snopič 10-11 za november in december 1972. Ilustrirana revija j liturgijske umetnosti.
Nekaj pusta v slikah
Slovenski klub je za pustni večer priredil tradicionalno tombolo, kjer pa ni manjkal kozarček domačega
Zares odličen «orkester», ki ga je za letošnji pust sestavila skupina fantov od Ferlugov
Veselo so se za pust zabavali tudi v dijaškem domu
Slika s pustovanja v Mačkovljah
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Domači skladatelji: 19.10 Kristusov lik; 19.25 Pisani balončki:
20.00	šport; 20.35 Diego Fabbri: «Dogodek»; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče: 14.45 Tretja stran; 15.10 Umetnostni spored; 16.10 Smareglia: «Istrska svatba*.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Šola; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester Intra; 11.30 «La vera Ro-rr.agna*; 12.00 Glasba no željah;
14.00	Turistične beležbe; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Šola; 15.20 Plošče; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Po poteh ljudskega izročila: 18 00 Juke box; 19.00 Male skladbe: 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkester; 21.00 Literarna oddaja; 21.20 Strani iz albuma; 22.35 Violinist Rak Klopčič.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden: iz Milana; 14.00 četrti program; 15.10 Glasbeni spored za mladino: 17.05 «Sončnica»; 19.10 Sindikalna pano-
CETRTEK, 8. MARCA 1973
rama; 20.20 «Andata e ritorno*; 21.15 Sindikalna tribuna; 21.45 Japonsko slovstvo; 13.20 Godalni trio.
li pkogram
1.30. 8.30, 13,30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 in 9.15 Orkester; 9.00 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka;
10.00	Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Zakaj in kako?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Program iz Neaplja;
21.00	Festival ital. popevke v San-remu.
III. PRCGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Andersen in ruska glasba; 14.30 Simf. koncert; 16.30 Brez naslova; 17.20 Enotni razred; 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Koncert; 20.00 Mednarodni festival sodobne glasbe;
21.30	Pucini: II ciarlatano.
S' m/FNMA
7.00, 8.00 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šoja; 9.35 Slov. narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Razpoloženjske skladbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe;
13.30	Priporočajo vam...; 14.10 Češki mladinski zbori; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Mehurčki; 15.40 Naš orkester igra Havdna; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Sanda Lagerliif: Zimska zgodba;
17.10	Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavni orkester;
18.30	Iz kasetne produkcije; 18.45
Znanstveniki pred mikrofonom:
19.00	Lahko noč, otroci!; 19-1® Kvartet Silva Štingla; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Večer z Nado Kraigher; 21.40 Glasbeni noktur-no; 22.15 Paleta popevk; 23.1® Iz opusa S. Prokofjeva.
»TAL T=« Fvr/iJA 9.45 šola; 12.30 Poljudna znanost: kemija; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; 14,30 Nemščina; 15.00 Šola-
17.00	Spored za najmlajše: 17-®° Dnevnik: 17.45 Program za mladino: 18.00 «Mali violinist* — sekanica; 18.45 Poljudna znanost: 10.15 Sindikalne aktualnosti;
Šport in ital. kronike: 20.30 Dne^ nik; 21.00 Sindikalna tribuna; 21.™ Zweig: «La questione del sergeD' te Griša»; 23.00 Dnevnik.
II KANAL
18.30 Protestantizem: 18 45 Judovska kultura: 21.00 Dnevnih' 21.20 Enrieo r.amici: 21.35 Rischia-tutto; 22.50 še o davku IVA.
JUG TELEVIZIJA 9.35. 14.45 TV v šoli; 11.00, 1®-°° Francoščina: 17 30 Beseda za ma me; 18.00 Otroci pojejo mamicam; 18.15 Obzornik: 18.30 Drušci na Jehu, film:	19 45 Risanka.
20.00	TV dnevnik: 20.40 Četrtkovi razgledi: 21.30 Večer s Fernan; delom; 22.20 B. Britten: Alberi Herring, opera; 23.30 Poročila-
KOPRSKA BARVNA TV Risanka; 20.15 Poročila; 20.3« Saga o Forsvtih, nadaljevanka.
21.10 Dokumentarni film	Ir
«Vietnam».	>

^•morski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
8. marea T8W
POKAL PRVAKOV
polom bayerna
V AMSTERDAMU
^ma9o Milamr v pokalu pokalov in Beograda v pokalu UEFA
Takšnega
PogonauAM, 7. -
čakm,=i Eay?rna (4:0) nihče ni pri-času f’ tokko bolj po prvem pol-D0mU;.se ie zaključil brez golov. Premnnm*TS0 res beležili terensko nanarif’ Nemci Pa so bili s proti-varn0!sPr?dvsem v Prvem delu ne-povedl]1' Ko. Kaiser v 51. min. Pa sn iurY,°-'e m°štvo v vodstvo, Papakn. eY in tovariši napravili in av°jo obrambo so odprli je z 8aJ? ^enačiti, Ajax pa jih Cruvffn i ^irrna. Neeskensa in ga nem«k-aznoval s P°razom, ki gotovo S1C1 prvak' v povratni tekmi VsekatPe kodo “ogli nadoknaditi, ravni °Z ,pa je kila tekma na nižji moštev S bi bilo pričakovati od V Evropi Sta na papirju naJboljši
tak^iz^'’ 7' ~ Češki prvak špar-lirn • irnave je premagal s pič-1;0 a Poprav nezasluženim Conntv ,.sk?§a zastopnika Derby 42.	Je Po golu Horvatha v
jn je
Painuti
gospodaril na igrišču
l°žnostfr^S^ nekai stoodstotnih prireji An i -• Povratni tekmi bi mo-gubljeno 6^i z*akka nadoknaditi iz-
•ijanskn 7; r:.,Milan Je s čisto «ita-skesa , takhko» premagal sovjet-prvakovaS^lopnika v pokalu pokalnih vjeti ~ ’ opartak iz Moskve. So-jim tr° vps čas napadali s svo-ftioip Taastim a enakomernim rit-ProtjL^bjani Pa so bili s hitrimi je v 5adl vselej nevarnejši. Ko ^agnvif-' minut' Benetti dosegel strnit o,! • je Milan še bolj
zmaan SVo.Je vrste, tako da je z svoje pridobil, ne da bi pokazal igral kt116 možnosti- Spartak je odlična 0t., Vsa sovjetska moštva: Ppav „ atletska pripravljenost (če-Poprečne na. višku), toda tehnična nje jrt ?st in predvsem pomanjka-jan0m J, Rezultat 1:0 daje Itali-d° na sk°rajšnjo gotovost, da bo-ložij,- „ domačih tleh dokončno iz-TUR^SPr°tnike'
fašniim ’■ •• ~ Juventus je z da-kriz0 ■, nastopom potrdil splošno |i žoln a 'lanskega nogometa. Pro 3e Uin01!rejeni 'n zreli ekipi, kot 0:9.	. so Turinčani remizirali
SEOrml na*eRa dopisnika) nalnj i,' 7. — V prvi četrtfi-0EK j} ™11 za P°kal UEFA, je (f-m j ®.°?rad premagal na doma-
ci’ hiznISCU’ pred 15 tisoč g]edal-^2 (2.iZ\ernsko moštvo Twentee s kem 'I- Domači so bili v vsa-n®rn, jU&fdu, posebno v tehnično HS1, gost' Pa s0 svojo teh-Veliko \?n?anjkljivost nadomestili z stj0. »Požrtvovalnostjo in zavzeto-in 73 ^elci so bili Zec v 30., 43. Vaal'vm!"uti za domače, Van der »Uti Z 17’ in Jeuring v 51. mi-43 goste.
Ostau	B. B.
rezultati:
Dinami Ev’ROPSKIH PRVAKOV pOkA M°skva “ Real Madrid 0:0 EaiSe^L POKALNIH PRVAKOV Riberr,rautern - Borussia M. 1:2 Halk'an ~~ Hajduk	4:2
e - šparta	2:1
bilquattru, v skupnem seštevku pa jim je zmaga s 15 točkami razlike v Splitu le dala toliko zaželeni u-speh. Tekma je bila v finalu nepotrebno dramatična. Jugoplastika je v 8. minuti drugega polčasa vodila s sedmimi točkami prednosti, nato pa je zaradi odhoda svojih centrov začela popuščati. Sicer spretni Tvr-dič je .morda, le preveč taktiziral in zanemarjal met, tako da je nekaj nesrečno zgubljenih žog in pa prednost pod koši povedla domačine pred prag končne zmage: v zadnjih treh minutah pa jim ni uspelo povišati svoje vrednosti 12 točk. Odločitev je padla 3 sekunde pred koncem, ko je po dolgem zadrževanju (22 sekund) Grašo dosegel odločilni koš pri stanju 68:82. Tekma je bila precej težka, domačini pa, ki so ves teden tožili nad vedenjem splitske publike, so> svojo «športnost» dokazali po tekmi s fizičnim napadom na belgijskega sodnika. To pa za razveljavljen koš, za katerega je televizijski komentator rekel: «Sicer je prekršek res bil, toda noben drugi sodnik ne bi napravil kaj takega proti domačemu moštvu (!?)».
ODBOJKA
OD PONEDELJKA DALJE
Letos enajst naših šesterk na 7. turnirju prijateljstva
V finalu po dve naši in dve istrski ekini - Zamejsko odbojko bodo zastopali Bor (3 ekipe), Breg (2), Sloga	s, Kontovel, Hrast in 0lympia
Tudi letos se bodo naši odbojkarji in odbojkarice udeležile turnirja prijateljstva, na katerem nastopajo šesterke iz zamejstva in hrvaške Istre. V preteklosti je to tekmovanje odlično uspelo in naše ekipe so vedno naletele na tekmece, kj so bili popolnoma enakovredni ali pa celo še boljši. Le škoda, da so bili ti stiki zadnji dve leti prekinjeni, kar pa ne pomeni da ni prišlo do posameznih prijateljskih srečanj med našimi in ekipami iz Istre, zlasti s Partizanom z Reke.
Po tej prekinitvi se bo turnir prijateljstva letos nadaljeval, za kar ima največ zaslug neumorni špprtni delavec z Reke, Ivan Peršič.
Odziv pri naših športnih društvih je bil več kot zadovoljiv, saj se je prijavilo šest ekip pri članicah in pet pri članih, članice so bile razdeljene v dve zločinski skupini po tri šesterke ,ld bodo igrale tudi povratni del. Zmagovalca v vsaki skupini pa se bosta udeležila sklepnega turnirja s prvima ekipama
Milam »
i dosegi’ 71 ~ Jugoplastika je kalnih Vs*°P v finale pokala po-8 70:82Prvakov- Splitčani so zgubili ‘"'"■to, P°vratno tekmo proti Mo-
,,,Miiiiiiiii,ill,mi||| HniHiH,murni
SPOT °?VESTILA
Mešali Va,i udadince, ki so se Spari! Za ‘®kmovanje v Cimi "aj s„ ,za Trofejo Tommasini. sestant “de ez,lJ? danes ob 19. uri a v Ulici Geppa 9.
Sb	* * *
d' avtL0bvešča' da bodo odhodih „'u!ia za Sappado ob sle-- rah: »b 6. uri iz Trsta
6 20 0 openskega tramvaja), ob *a. Y„ roseka 'n ob 6.25 iz Kri-
rone), ob 6.15 z Opčin
-1'1- Cicer oi ro
"test 'Z rafpoia§° je še nekaj
Na
Za izletnike.
. STDt * * *
6aj prj spoveduje napovedani te-
:!ntonu' zaradi p,c-
H« 7«»-, tevila PUjav. Tečajniki ^as,1eje C e ^cena lir) prejeli
Na odbojkarskem turnirju prijateljstva bo sodelovala tudi ženska ekipa
Konto vela
immuiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiil,lin,mi,nininiiniimiinil|limi|||||||||||||||||||||||||m|||U|m|||||n|m|
NAMIZNI TENIS
3. TRŽAŠKI POKAL

DANES SOKOL-JUUA ZA 1. MESTO LESTVICE
Nubrezitisku ekipa si Je z zmago v prejšnjem kolu že priborila pravico do nastopa v finalnem kolu
Danes se zaključi prvi del moškega ekipnega namiznoteniškega turnirja za Tržaški pokal. Sokol se kltl-v Nabrežini srečal z drugouvrščeno ekipo v svoji skupini, s tržaško Julio. Srečanje pa bo zgolj formalnost, saj imata obe e-kipi že zagotovljen nastop v finalnem delu turnirja, kjer bosta tekmovali še prvi dve ekipi iz druge skupine, tržiški S. Michele in S. Marco iz Pordenona.
Tudi v današnji tekmi so Sokolovi igralci favoriti, čeprav bo rezultat verjetno zelo tesen (4:3).
V prejšnjem kolu je Sokol premagal tržaško ekipo CUS s 6:1. Taš rezultat je treba pripisati predvsem odlični formi Nabrežincev, delno pa tudi dejstvu, da je pri tržaški ekipi manjkal standardni igralec Archidiacono. Edino točko je zanje torej osvojil mladi Ren-ni, ki je v izredno napeti in izenačeni tekmi odpravil Radoviča. Sicer pa je bilo srečanje zelo zanimivo, o čemer pričajo tudi rezultati, saj se je kar pet tekem končalo s tesnim 2:1.
IZIDI
Pertot — Mameli	2:0
(18, 23)
Ukmar — Zebochin	2:0
(14, 16)
Renni — Radovič	2:1
(25, -22, 16)
Pertot in Ukmar — Mameli in Zebochin 2:1 (—14, 26, 12)
Pertot in Radovič — Mameli in Renni 2:1 (—21, 21, 15)
Ukmar — Mameli	2:1
(19, —14, 19)
Pertot — Zebochin	2:1
(-16, 13, 14)
Stanje na lestvici je po tem kolu nespremenjeno. V drugem srečanju je namreč Julia premagala S. Michele B s 6:1.
LESTVICA SKUPINE A
Sokol 10, Julia 8, CUS 2, S. Michele B 0.
V skupini B je v predzadnjem kolu S. Marco premagal Tricesi-mo s 5:2.
LESTVICA
S. Michele A 6, S. Marco 4, Tri-cesimo 0.
SPORED ZADNJEGA KOLA
Sokol — Julia, S. Michele B — CUS in Tricesimo — S. Michele A.
Srečanje Sokol — Julia bo na sporedu drevi, ob 21. uri v dvorani «Igo Gruden» v Nabrežini.
S. J.
mist.
IZIDI: Primorje — Inter SS 0:2, Portuale — Muggesana 4:0, S. Canzian — Vesna 4:0, Campanel-le — Libertas Prosek 2:1, Ison-zo — Fogliano 0:0, Sagrado — Flaminio 1:1, Aurisina — Breg 1:2, Libertas — Zarja 1:1.
LESTVICA: Isonzo 28, Inter SS 27, S. Canzian, Sagrado in Primorje 25, Muggesana 23, Campa-nelle in Fogliano 22, Portuale 20, Libertas 19, Flaminio, Breg in Zarja 18, Vesna 17, Aurisina 16, Libertas Prosek 13.
PRIHODNJE KOLO: Inter SS — Isonzo, Muggesana — Libertas, Flaminio — Aurisina, Vesna — Portuale, Libertas Prosek — S. Canzian, Zarja — Campanelle, Breg — Primorje, Fogliano — Sagrado.
* * *
V goriški skupini ni bilo presenečenj. Juventina je zopet osvojila dragoceno točko in je s tem obdržala rahlo prednost pred skupino ekip, ki se bore za obstanek.
IZIDI: S. Rocco — Juventina 0:0, Torreanese — Lucinico 2:0,
IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllIlllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillliHiiiiiiiiUllllllIlllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillliiiiiiuiiiIllIllIlllllIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
(prav tako izločilnega tekmovanja) istrskega dela.
Članice so bile tako porazdeljt „e:
Skupina A: Bor A. Hrast (Doberdob) in Kontovel.
Skupina B: Breg, Bor B in Sloga.
Velika favorita za nastop na zaključnem turnirju sta nedvomno Breg in prva šesterka Bora. V obeh skupinah pa bo izredno zagrizen boj za drugo mesto. Odbojkarice Hrasta bi morale biti povsem enakovredne Kontovelu in prav zaradi tega bo sam turnir veliko pridobil. Do podobnih razpletov bi moralo priti, tudi v drugi skupini. Prav gotovo so zastopnice Brega za razred boljše od Sloge in druge postave Bora. Slednji dve, ki dokaj uspešno igrata v prvenstvu 1. divizije, sta precej enakovredni šester-ki in tudi tu lahko pričakujemo ogorčen spopad.
Pri članih se je prijavilo pet društev in sicer: Kras, Sloga. Bor, Breg in 01ympia iz Gorice. Vseh pet je bilo vključenih v eno samo skupino, ker bi bilo sploh ne-
smiselno napraviti dve. Glede razmeroma kratkega časovnega termina za izločilni del (saj bosta sklepna turnirja že 8. aprila), pa bo nemogoče odigrati tudi povratni del turnirja. Tako pri članih kot pri članicah ni bilo mogoče pričeti poprej, ker imajo vse naše ekipe še prvenstvene obveznosti.
Pri članih je rahla prednost na strani Krasa. Prav gotovo pa niti Sloga in letos odlična 01ympia iz Gorice se ne bosta poceni predah odbojkarjem iz Zgonika. Sloga in 01ympia častno zastopata barve slovenske odbojke v 1. diviziji. Po petih zavrtljajih sta na prvem mestu lestvice in odločilen bo njun neposredni spopad prihodnjo soboto pri Banih. Na novo reaktivirani i-gralci Brega in mladi zastopniki Bora pa ne bi smeli biti tako nevarni. Finalista moramo tako iskati med Bregom, Slogo in 01ympio.
Oba izločilna turnirja se bosta pričela v ponedeljek, koledar pa bomo objavili v naši nedeljski številki.
G. F.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED
V nedeljo bolj slabi kot dobri rezultati slovenskih enajsteric
Primorje je (kljub zadnjemu porazu) še vedno naša najbolje uvrščena ekipa
2. AMATERSKA LIGA
V 6. povratnem kolu je v osmih tekmah padlo kar 20 golov. Na lestvici je prišlo do nekaj sprememb. Isonzo vodi zdaj le še s točko prednosti pred Interjem SS. Tudi na dnu lestvice se položaj jasni. Portuale si je popravil svoj položaj, Campanelle pa so dejansko že rešene. Položaj pa postaja kritičen za proseški Libertas in Aurisino.
Za naše ekipe je bilo nedeljsko kolo delno pozitivno. Zmagal jc le Breg, ki si je priboril 2. zmago v tem prvenstvu. Ta uspeh je tem pomembnejši, ker ga je dosegel proti neposrednemu tekmecu za izpad.
Zarja je z remijem dosegla zastavljeni cilj in če bi S. Križman čič ne zakrivil avtogola, bi ga celo presegla.
Primorje si je doma z nepričakovano zmago zapravilo 2. mesto na lestvici.
-Najslabše se je odrezala Vesna, ki je zašla na nevarno področje, čeprav tega v začetku prvenstva ni pričakoval niti največji pesi-
ODBOJKA
MEDŠOLSKO PRVENSTVO
«Prcšeren» v finalu
Včeraj se je v Trstu zaključil kvalifikacijski del moškega odboj karskega medšolskega prvenstva tržaških višjih srednjih šol. V finale se je uvrstila tudi šesterka slovenskega liceja «F. Prešeren*, ki pa se bo lahko potegovala le za 3. mesto. V včerajšnji tekmi so imeli naši fantje možnost si priboriti pot v veliki finale, vendar so v zadnjem setu preveč po pustili in nikakor niso zmogli ukaniti odličnega nasprotnega bloka.
V kvalifikacijskih tekmah je slovenski licej	dosegel take izide:
«Prešeren» — Pomorska šola 2:0 (15:6, 15:6)
«Prešeren»	— «Oberdan»	2
(6:15, 15:10, 15:7)
«Prešeren»	— «Petrarca»	2
(7:15, 17:15, 15:9)
«Dante» —	«Prešeren»	2
(15:3, 9:15, 15:8)
Finale za tretje mesto bo na sporedu v sp{joto, y.^pIovadnici v Ul. della Valle ob 16. uri, za prvo mesto pa uro kasneje.
, r or	rffrtota«
KOLESARSTVO
DIRKA MILAN — TURIN
Bergamo prehitel dvanajst tekmecev
TURIN, 7. — 26-letni Marcello Bergamo, ki nastopa peto leto med profesionalci, je osvojil 59. mednarodno kolesarsko dirko Milan — Turin, čeprav je osvojil prvo mesto v skupinskem naletu trinajstih tekmovalcev, pred katerimi si je uspel v zadnjih metrih priboriti minimalno prednost, pa je zmagal zasluženo. Bil je namreč pobudnik več km trajajočega pobega, pred ciljem ga je ujela skupina zasledovalcev, vendar je v poslednjih metrih še zbral toliko moči, da se jih je otresel in prvi prevozil ciljno črto.
Lestvica:
1.	Marcello Bergamo, ki je prevozil 205 km dolgo pot v 5.24’25” s p.h. 37,846 km na uro. V njegovem času so prišli na cilj še:
2.	Bitossi Franco (It.)
3.	De Vlaeminck Roger (Bel.)
4.	Merckx Eddy (Bel.)
5.	Lasa Miguel Maria (Šp.)
6.	Boifava (It.)
7.	Ritter Ole (Dan.)
8.	Lazcano (Šp.)
9.	Moser Francesco (It.)
10. Ziholi (It.)
H. Battaglin (It.)
12.	Pettersson Gosta (Šve.)
13.	Motta (It.)
14.	Panizza (It.)	zaost. 20”
15.	Basso (It.)	40”
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Borov trener M. Mari zadovoljen z nedeljskim nastopom svoje ekipe
V Padovi je zelo dobro igral A. Zavadlal - Med dečki nastopili le borovci
D LIGA
Borov trener Mari: «Zadovoljen sem z nastopom svojih fantov. Predvsem so se dobro izkazali v drugem polčasu, ko smo celo do segli kar 51 točk. V tem delu sem zares užival. Moštvo je tokrat igralo tako, kot želim.»
«Ekipa dobro igra, predvaja zadovoljivo igro. Točk pa ni?»
«Vedno ista pesem, fantje so premladi, neizkušeni.*
«Tokrat je ponovno igral Ambrožič. Njegov nastop?*
«Če upoštevamo, da Ambrožič več časa ni treniral, gre oceniti njegov nastop vsekakor pozitivno.*' «Sicer pa je bil najboljši v Padovi Adrijan Zavadlal.*
«Zavadlal je morda odigral svojo, najboljšo tekmo v tem prvenstvu. Če bo ohranil to formo, lahko resnično upamo na kak uspeh.* V ostalih srečanjih je Lido Šanson ohranil prvo mesto na lestvici s pičlo zmago proti tržiškemu Han-nibalu. Vse kaže, da sta ostala tržaška predstavnika, Cianocolori in Don Bosco, že izven konkurence za najvišja mesta.
IZIDI: CUS Padova — Treviso 80:75, Fiamma PD — Bor 85:71, Lido Šanson — Hannibal 58:56, Don Bosco — Pro Pace PD 74:68, Jesolo — INA Crick VE 70:62, Virtus PD — Cianocolori 79:75.
LESTVICA: Lido Šanson 26, Virtus PD 22, Cianocolori in Don Bosco 20, Crick INA VE 18, Hannibal 16, Jesolo in Pro Pace PD 14, Treviso 10, CUS Padova 8, Fiamma 6, Bor 0.
PRIHODNJE KOLO (11. 3.): Treviso — Don Bosco, Pro Pace PD — Cianocolori, CUS Padova — Fiamma PD, Hannibal — Crick INA VE, Bor — Virtus PD (17.00), Jesolo VE — Lido Šanson VE.
MLADINCI
Pogovorili smo se z Borovim mladincem Maurom Francio, ki je bil v nedeljski tekmi v mladinskem prvenstvu naš najboljši predstavnik.
«Bila je to zadnja priložnost za osvojitev prvih točk. Je bilo res nemogoče zmagati?*
Francia: «Zelo slabo smo igrali v uvodnem delu tekme: Razlika v koših je bila že taka, da je po-
stalo res vprašanje, kako bomo dohiteli nasprotnike. Ko smo razliko zmanjšali, pa nam je zmanjkalo sape. To so izkoristili nasprotniki, ki so zasluženo zmagali.*
«Kako si razlagaš letošnji neuspeh Borove ekipe v prvenstvu?*
«Mislim, da je to odvisno od več okoliščin. Le malokdaj smo lahko razvrstili celotno postavo. To se je tudi maščevalo.*
PRIHODNJE KOLO: Lloyd A-driatico — Bor (15.30), Italsider — Spliigen Brau GO, Tigers — Radiči Arte B, Ardita — POM, Ita-la — Ferroviario.
DEČKI
Prvenstvo dečkov se ni zgčelo ugodno za naše peterke.^ V'jqbo: To so namreč nastopiET leT borovci, Polet in Kontovel pa sta morala srečanje odgoditi, ker je bila večina košarkarjev teh društev zaposlena na zimskih igrah.
V	skupini A so odigrali le eno tekmo. SABA je z visoko razliko premagala Lloyd Adriatico in je tako prva v lestvici.
IZIDI: SABA — Lloyd Adriatico 83:57, Don Bosco — Polet n.o. Počitek: CGS.
LESTVICA: SABA 4, CGS 2, Don Bosco, Polet in Lloyd Adriatico 0.
Več ekip je zaprosilo za odgo-ditev raznih tekem zaradi šolskih izletov, zato je trenutno še nemogoče objaviti nedeljski spored.
V	B skupini je Bor doživel visok poraz proti Interju 1904. «Pla-vi» so na splošno igrali poprečno.
IZIDA: Inter 1904 — Bor 77:21, Italsider — Servolana 42:71. Juventus — Kontovel n.o.
LESTVICA: Servolana in Inter 1904 4, Italsider 2, Bor, Kontovel in Juventus 0.
b. L
mmm
BERLIN, 7. — 30-letni nemški atlet Hoffmann je sklenil umakni-
DbiMOORK 1
ti se iz aktivnega športa. Pred petimi leti je bil prvi Evropejec, ki je sunil kroglo več kot 20 metrov daleč.
FIRENCE, 7. — V mednarodni prijateljski tekmi je Fiorentina premagala švedsko državno nogometno reprezentanco z 2:0.
KOŠARKA

«©;
ITALIJANSKA A LIGA
Spliigen- Bock — Alco , 64:74 Briib““- Ignis	.-76:75
Mobilquattro — Partenope 105:86 Norda — Corena	65:58
Gamma — Sacla	62:65
Maxmobili — Simmenthal 70:85 Forst — Snaidero	112:73
LESTVICA: Simmenthal 36; Ignis in Forst 34, Snaidero in Maxmobi-li 18; Norda, Sacla, Mobilquattro in Gorena 16; Spliigen Bock in Partenope 14; Brili in Alco 12; Gamma 8.
Pan prihodnjega kola: Gorena -Brili, Sacla - Forst. Ignis - Gamma, Partenope * Maxmobili, Simmenthal
-	Mobilquattro, Alco - Norda, Snaidero - Spliigen Bock.
JUGOSLOVANSKA 1. LIGA
Borac — Beograd	102: 89
Rabotnički — Crvena zvezda 78: 76 Jugoplastika — OHmpija 109:103 Bosna —	Kombinat	68: 65
Zadar —	Železničar (S)	85: 72
Radnički — lokomotiva 110:102 Partizan — Željezničar (K) 111: 71
LESTVICA:	Crvena zvezda in
Radnički 32; Partizan 28; Lokomotiva in Zadar 24; Olimpija in Borac 22;	Jugoplastika 20; Željezničar (S)	18; Rabotnički in Beo-
grad 16; Bosna in Kombinat 12; Željezničar (K) 2.
Pan prihodnjega kola: Partizan
-	Borac, Željezničar (K) - Radnički, Lokomotiva - Zadar, Željezničar (S)
-	Bosna, Kombinat - Jugoplastika, Olimpija - Rabotnički. Crvena zvezda - Beograd.
Valnatisone — Piedimonte 3:1, E-studine — Ziracco 3:4, Cividale-se — Aurora 0:0, Vetroresina — Audax 1:5, Natisone — S. Marca 0:2, Pro Farra — Villanova 2:0.
LESTVICA: Pro Farra 34, S. Marco 33, Lucinico 30, Cividalese 29, Torreanese 28, S. Rocco 25, Ziracco 22, Natisone in Piedimonte 21, Audax 20, Juventina 19, Valnatisone 18, Aurora in Estudi-ne 16, Villanova 11, Vetroresina 9.
PRIHODNJE KOLO: Piedimonte — S. Rocco, Juventina — Torreanese, Audax — Estudine, Lucinico — Pro Farra, Aurora — Natisone, Villanova — Valnatisone, Ziracco — Vetroresina, S. Marco — Cividalese.
3. AMATERSKA LIGA
Peto povratno kolo je bilo za naše ekipe neuspešno.
SKUPINA N
Duino nadaljuje svoj zmagoviti pohod. Njegov zasledovalec Libertas Sv. Marko je tesno odpravil Union, za katerega je bil to že četrti zaporedni poraz.
IZIDI: Union — Libertas Sv. Marko 0:1, Roianese — COOP 1:1, Esperia — Demacori 0:5, Carti-mavo — ACEGAT 0:1, Duino — Libertas Rocol 6:1.
LESTVICA: Duino 24, Libertas Sv. Marko 20, Cartimavo 18, Demacori in ACEGAT 16, Esperia 13, Union in Roianese 9, COOP 8, Libertas Rocol 5.
PRIHODNJE KOLO: Libertas Sv. Marko — Duino, COOP — Union, Demacori — Roianese, ACEGAT — Esperia, Libertas Rocol — Cartimavo.
SKUPINA O
Opicina Supercaffe in Stock si še vedno delita prvo in drugo mesto na lestvici. Stock se je moral temeljito potruditi, da je odpravil trdoživo ekipo Primorca.
IZIDI: Primorje — Stock 0:1, Perugino — Libertas Opčine 1:1, Zaule — Edilcolor 0:0, Opicina Supercaffe — Fiamma 2:1, GMT — Virtus 1:2.
LESTVICA:	Opicina Supercaffe
24, Stock 23, Virtus 20, Zaule 17, GMT 13, Edilcolor 12, Libertas Opčine in Perugino 9, Primorec 7, Fiamma 4.
PRIHODNJE KOLO: GMT - O-picina Supercaffe, Fiamma — Zaule, Edilcolor — Perugino, Libertas Opčine — Primorec, Virtus — Stock.
SKUPINA P
S. Anna in Costalunga sta še vedno na vrhu lestvice. Prvenstvo se bo verjetno odločilo čez dve nedelji, ko se bosta ti ekipi pomerili med seboj.
Breg B je tudi proti skromnemu Don Boscu ostal praznih rok, čeprav je že vodil.
Olimpija je presenetila z remijem proti Giarizzolam. Po njenih zadnjih neuspehih je pred dnevi podal njen dosedanji trener Alojz Husu ostavko.
IZIDI: S. Anna — Libertas Bar-kovlje 3:1, Bar Veneto — Domio 0:0, Libertas Sv. Sergij — Costalunga 0:4, Obmpija — Giarizzole 2:2, Breg B — Don Bosco 1:3.
LESTVICA: S. Anna in Costalun-ga 23, Libertas Barkovlje 16, Giarizzole 13, Domio in Olimpija 8, Don Bosco in Bar Veneto 7, Libertas Sv. Sergij 5, Breg B izven konkurence.
PRIHODNJE KOLO:	Libertas
Barkovlje — Breg B, Domio — S. Anna, Costalunga — Bar Veneto, Giarizzole — Libertas Sv. Sergij, Don Bosco — Obmpija.
B. R.
KOŠARKA
POKAL KORAČ
Forst — Picadero	112:82
Barcelona — Racing Malines 82:78
V včerajšnji zahvali sodelavcem pri organizaciji letošnjih 7. ZŠI je pomotoma izostalo ime Oda Kalana. SPDT se mn za to opravičuje in se tudi njemu zahvaljuje za pomoč pri izpeljavi te manifestacije.
Dr.
ksander ■ Peter
Partizanski zdravnik 9
vbogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
Hil
Stho	trden mrak, verjetno tudi že kasno ponoči, ko
®rja itot i-1 d° gos^ne na Ravnah. Tu sem spoemal koman-^ iz K • 001 in operativnega oficirja Slavca, ki je bil do-gg 5^nJa- Ta dva sta nas vodila že od Sodražice, vendar et'°ta dnH i6 Z<7a^ spoznal z njima. Bila sta zadovoljna, da je Siavpa a zdravnika. Zanju sem bil partizan kot drugi. Moja 1,1 kolne t bo: sta Pojasnila borcem, da zdravim ranjene nQsti	zaradi tega ne smejo nalagati drugih dolž
^ so jih sicer opravljali drugi borci.
Vec je hi?10 'kievec Je kil videti zelo živahen, hiter človek. Sla-^ vse o! 0dl0CTlejŠli ™ P^darnejši. Takoj sta naročila vina stilry j seveda tudi plačala in naročila harmoniko. V go-Vine0 mah prijetno razpoloženje. Vsak je spil ko-H Biia ’ 1X3,10 pa smo Potegi, kjer je bilo količkaj prosto-^Sod Je Polna gostilna: na peči, na klopeh pod klopjo u Je bil kak partizan.
m0Čn0 deŽevala v gostilniški sobi je kmalu pa 3% tei„ ’ a, PrPetno toplo. Sopara se je dvigala s premo Via , ;„H1y\nas je Premagal dremež. Harmonika je u-19 Pa<ua kr^ ^	J6 tlŠma- Nisem se še dobro naspal, že
Pot komainda: “Naprej!»
nas je vodila naprej proti zaselku Matevlje (Metli),
ki ni zelo oddaljeno od bloških Raven. Tu smo se porazdelili po senikih in hlevih in se spravili spat. Vstati je bilo treba že ob svitu.
Bila je že druga noč, ko nisem nič ali pa prav malo spal in le malo jedel. Še vedno sem bil pod vtisom dogodkov v Žlebiču, poleg tega pa skoraj neprestano moker od dežja In znoja ter močno utrujen. Čeprav sem bil mlad in dober športnik, sem se bal, kako bom ves ta napor prenesel. Način življenja, ki sem ga bol vajen v Ljubljani se mi je prehitro spremenil.
Zajtrkovali smo po hišah krompir v kosih, zabeljen z redko zabelo. Čeprav sem bil lačen, mi ni šlo v slast.
Partizani so hodili po vasi in prepevali partizanske pesmi. Razpoloženje je bilo sijajno, jaz pa se kljub temu nisem dobro počutil. Vse mi je postalo nekam nemogoče .neverjetno. Dobre pol ure od nas je bila postojanka z okupatorskimi vojaki, mi pa smo tu brezskrbno prepevali, ne meneč se za sovražnika.
Kmalu po zajtrku smo odšli naprej proti Križni gori nad Ložem. Vidljivost je bila majhna, ker se je spustila megla. Pot je bila seveda spet dolga, tokrat čisto po nepotrebnem. Zašli smo in hodili brez potrebe dvakrat okoli Bloščka.
Mokri smo prišli nazadnje do cerkve na vrhu Križne gore. Poleg cerkve je bila bolj podrtiji podobna mežnarija in list ajak. Komandir Levec mi je, ko je videl, kako sem premočen in utrujen, izjemoma dovolil namestiti se v mežnariji, medtem ko so drugi ostali v listaj aku. Razpostavili so straže, dru gi pa so se zarili v napol preperelo slamo in listje in brž zaspali.
Kmalu je bilo v mežnariji prijetno toplo Na improvizi ranem ognjišču je zaprasketal ogenj in širil po prostorih blagodejno toploto. Mežnarija je bila zapuščena, kar se je poznalo po zatohlem smradu, po razpadajočem ometu in preperelem lesu okenskih in vratnih okvirov. Tudi vrata in okna se niso
dobro zapirala, pa je vleklo kakor skozi rešeto.
Moral sem se primakniti bliže ognju, da sem se ogrel. Bližina ognja je kmalu storila svoje. Od premočene obleke se je jelo kaditi, postajalo je neprijetno, saj sta se perilo in mokra obleka lepila na kožo. Moral sem se sleči in kos za kosom sušiti dele obleke. Kuhar je medtem iz vreče, ki je bila shranjena nekje v mežnariji, vsul v velik lonec fižola, ne da bi ga pred tem vsaj malo opral ali pa kako drugače očistil. Fižol se ni kuhal niti dobro uro in že je Levec sklical zbor za kosilo. Tovariši so jedli napol surov fižol, da je kar hrustalo. Tudi ni bil zabeljen niti slan. Nikakor nisem mogel jesti tega fižola, čeprav sem ga imel vedno rad. Drugega pa ni bilo. Tudi to pot sem ostal lačen. Kasneje sem se navadil na hrano, ki je bila še mnogo manj okusna od tega fižola.
Vse mi je bilo še vedno novo, vsak trenutek je prinesel kaj docela nepričakovanega. Čeprav sem si pred odhodom v partizane skušal predstavljati, kako bo, je bila stvarnost zdaj popolnoma drugačna. Nič se ni skladalo s predstavami, ki sem si jih ustvarjal, ko sem se pripravljal na odhod v partizane. Tako mi ni preostalo nič drugega kot da vzamem življenje tako, kot je. To ni bilo niti težko, sa sem imel okoli sebe tovariše, ki so se že zdavnaj privadili na nov, partizanski način življenja. Navadili so se, da vsako nevšečnost vzamejo tako, kot je, in da v njej vidijo le zabavno stran. Zato ni manjkalo dovtipov na račun kuharja in fižola, na račun ležišča na preperelem listju in mokrote, saj nas je dež spremljal že drugi dan. In tako, kot so oni vplivali na moje razpoloženje, je verjetno moja prisotnost vplivala tudi na njihovo razpoloženje. Bili so v veliki večini preprosti kmečki fantje, ki se pred zdravnikom svoje enote niso hoteli pokazati kot slabotneži ali omahljivci.
Drugi dan sem s kurirjem nadaljeval pot proti Petelinja-ku. četo z Levcem sem pustil na Križni gori. Po nekajurni hoji smo se ustavili v taborišču 4. čete II bataljona Notranj-
skega odreda, ki je bilo nekje za Račno goro.
To pot sem prvič videl partizansko taborišče. Sredi skalnatega gozda so bila razpeta šotorska krila. Steze med njimi so bile dobro shojene in mah s skal na mnogih mestih očiščen. Zdelo se mi je, da je tu taborišče že dalj časa.
Ko so tovariši izvedeli, da je prišel partizanski zdravnik, so me nekateri želeli videti na lastne oči in se tako prepričati, da niso sami v borbi proti okupatorjem, ampak da tudi zdravniki prihajajo v partizane. Sprejeli so me prijazno, postregli so mi z jedačo in pijačo. Živeli so dobro in bili so tudi dobro oboroženi, Tu ni bilo nobenega bolnika, čeprav so bili že precej časa brez zdravnika in tudi starejši partizani so bili med njimi. Nekateri so bili partizani že od zime, večinoma pa so pršli v partizane spomladi, marca, aprila. Največ jih je bilo iz Loške doline Rakeka, Bloške planote in Loškega potoka. Prvi vtis, ki so ga naredili name, je bil nadvse ugoden. Posebno mi je ugajala prijaznost, zanimali so se, odkod sem, če sem res zdravnik in podobno.
V štab II. bataljona Notranjskega odreda sem prispel 2. junija 1042. štab je bil na vrhu Petelinjska, nekaj ur hoda jugovzhodno od taborišča 4. čete za Račno goro. Takoj sem se javil komandantu bataljona Smeliju in politkomisarju bataljona Florjanu Notranjcu (Cveto Močnik). Prebivala sta v šotoru, ki je bil precej velik, šotorsko krilo je bilo dvignjeno, tako da si pod šotorom lahko stal. V vsakem kotu je bilo po eno ležišče, kjer sta oba tudi prebivala. Sredi šotora bliže vhodu je bila mizica iz štirih, v zemljo zabitih kolov in deske prek njih. Tudi klopci, ki sta bili na obeh straneh mizice, sta bili napravljeni preprosto. Na mizici so bili popisani papirji, verjetno tudi kakšna specialka. Na oporniku sredi šotora, ki je podpiral streho šotora, je viselo orožje: dve puški, opasač z mumcijo in bombami. Seveda tudi pištoli nista manjkali
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST U!. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	83 382
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/11	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/111	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 . lir, .celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za irozemštvo .19.500 lir, za naročnike .brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike	mesečno 18.—
letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	8. marca 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/*
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglas'| 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P1’1 oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.'.*
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • T'5
NA UKAZ RIMSKEGA PRETORJA INFELISUA
PO VESTEH IZ ŠPANSKIH KROGOV
BIVŠI KOMISAR INALTER BENEFORTI ZA ZAPAHI KAZNILNICE V REBIBBII
Po izjavah tehnika Mattiolija je Beneforti organizator telefonske vohunske mreže
RIM, 7. — Rimski pretor dr. In-1 zavozljuje štreno, ker ni jasno za ko-felisi. ki vodi preiskavo o protizako- J ga so delovali. Po poročanju socia-
nitem telefonskem prisluškovanju, je danes odredil aretacijo bivšega poveljnika milanske «Criminalpol» Walterja Benefcrtija. Sodnik dolži bivšega komisarja, da je kršil določila členov 619 in 616 kazenskega zakonika.
Ukrep proti Benefortiju sta omogočila detektiv Tom Ponzi in tehnika Bruno Mattioli ter Marcello Micozzi, ki jih je Infelisi zaslišal včeraj. Vsi so obtoženi, da so sodelovali v protizakonitem telefonskem prisluškovanju. Pretor se je verjetno odločil, da je izdal zaporni nalog proti bivšemu komisarju zaradi hudih prekrškov, ki jih je zakrivil, zlasti pa zaradi nevarnosti, dA bi zbežal in skril dokaze o svojem protizakonitem delovanju.
Aretacijo Benefortija je izvršil podčastnik karabinjerjev Rillo. ki je sinoči skrivaj odpotoval v Milan. Po nekaj urah je bil bivši komisar že v rimskem zaporu Rebibbia in pretor ga bo verjetno zaslišal jutri zjutraj.
Odvetnik Donnina, ki zastopa Benefortija, je danes zjutraj sicer zahteval, naj sodnik takoj zasliši bivšega komisarja, Infelisi pa je zahtevo zavrnil. V pogovoru s časnikarji je odvetnik napovedal, da se bo njegov klient «izkašljal», ker nima namena odigrati vloge grešnega kozla. Izvedelo se je tudi, da bo dr. Infelisi po bivšemu komisarju zaslišal še druge zelo pomembne priče.
V	prejšnjih dneh je sodnik s pomočjo tehnikov Antonia Randaceia in Franca Greca zbral veliko dokazov proti Benefortiju. Med drugim je u-gotovil, da je Beneforti podtaknil v Rimu številne prisluškovalne naprave, od katerih je tehnik Randaccio odstranil tri.
V	uradu rimskega pretorja in v vojašnici karabinjerjev, ki mu pomagajo v preiskavi se je medtem zglasilo veliko ljudi, ki sodijo, da imajo telefon pod nadzorstvom. Preiskovalci so danes dobili tudi sveženj dokaznega gradiva o protizakonitem delovanju Toma Ponzija, ki ga je zbralo italijansko združenje detektivov. V tej zvezi je Ponzijev odvetnik, misovski senator Nencioni, sporočil, da bo jutri zjutraj tožil predsednika združenja detektivov Tavazzija zaradi o-brekovanja. Kot smo že včeraj poročali je slednji med drugim obtožil Ponzija, da je vpleten v mednarodno vohunsko afero. Vedno v zvezi s Ponzijem se je izvedelo, da je pred nekaj dnevi ponudil Infelisiju svoje sodelovanje z obljubo, da bo v kratkem odkril «prisluškovalce». Pretor pa je zavrnil njegovo ponudbo in ga spomnil, da nastopa kot obtoženec ne pa sodelavec pravice.
Walter Beneforti je zapustil policijo pred približno dvema letoma, ko je bil funkcionar milanske «Criminal-pol» s činom višjega komisarja. Med službo v Milanu je bil tudi «desna roka» tedanjega kvestorja. Kot zasebni detektiv vodi agencijo «G 7», ki ima sedež v Milanu. V detektivskih krogih se širijo tudi govorice, da je solastnik vrste Ponzijevih agencij.
Glasilo socialistične stranke «Avan-ti» piše danes da bo rimsko državno pravdništvo združilo preiskavo o telefonskem prisluškovanju s preiskavama o aferah ANAS in «Pontedera» (gre za poskus izsiljevanja proti predsedniku podjetja ANAS) ker kaže, da je veliko stičnih točk med omenjenimi preiskavami. Ključna osebnost naj bi bil prav bivši komisar Walter Beneforti, ki je organizator vohunske mreže in vezni člen med rimskimi in milanskimi «prisluškovalci». Vse kaže, da so po njegovem naročilu postavili pod nadzorstvo telefone bivšega predsednika družbe Edison Va-leria, predsednika družbe Montedison Cefisa in predsednika državne družbe ENI Girottija.
Po izjavah, ki sta jih Ponzi in Mattioli dala časnikarju tednika «Espres-so» in ki, sta jih potrdila pretorju Infelisiju kaže tudi, da so v afero telefonskega prisluškovanja vpleteni številni visoki funkcionarji notranjega ministrstva. Okvir celotne afere je vsekakor zaskrbljujoč, vprašanja pa ki se vedno bolj nujno postavljajo so: za koga so vohunili? Za koga je deloval Beneforti? Kdo mu je zaupal in zakaj? Na vsa ta vprašanja bo moral odgovoriti pretor Infelisi. «Prisotnost» v aferi funkcionarjev notranjega ministrstva še bolj
lističnega glasila pa gre vsekakor za funkcionarje, za katere so nekateri krogi že zahtevali odstranitev, ker naj bi gledali s preveliko simpatijo na vohunske službe tujih sil. Kot smo že rekli je okvir, v katerem se mora gibati Infelisi zelo nejasno začrtan in prav tako nejasno je kako je prišla časnikarjem na ušesa vest, da je preiskava v teku. Očitno je namreč, da so imeli preiskovalci ves interes tajno delovati, da bi lahko zalotili telefonske vohune «na delu».
zu na monetarni konferenci, ki se je bodo udeležili poleg predstavnikov njih tudi predstavniki ZDA, Kanade, Švedske, Japonske in Švice (kot opazovalke).
Ministri bodo nadaljevali pogovore ves jutrišnji dan. Zelo verjetno bodo na pariškem srečanju zahtevali od ZDA stvarna jamstva za določeno stabilizacijo dolarja v mednarodni trgovini. Amerikanci izključujejo možnost ponovne devalvacije dolarja, zahodne evropske države pa zahtevajo strogo nadzorstvo nad «evrodolarji». če se ne bi prišlo v Parizu do sporazuma, obstaja nevarnost vrste protekcionističnih ukrepov v trgovini zahodnih držav.
EGS se pripravlja na pariško srečanje
■dtdttot^t r	•	•	. MILAN, 7. — Milanski prasko-
BRUSELJ, 7. Ministri za fi- valni sodnik dr. D’Amforcsio ki vo-nance EGS so danes razpravljali di preiskavo o pokolu na Trgu Fon-v^es dan o skupnem stališču, ki ga i tana. je danes zaslišal v zaporu bodo zavzeli pojutrišnjem v Pari- i fašističnega založnika Venturo.
Francosko vojaško letalo zakrivilo nesrečo pri Nantesu
Na razbitinah letala DC-9 so odkrili sledove zelene barve, čeprav nista bila ne «coronado» ne DC-9 zeleno pobarvana
PARIZ, 7. — V Franciji se je ravznela velika polemika o tragični letalski nesreči pri Nantesu, v kateri je izgubilo življenje 68 ljudi. Poleg polemike med piloti in vlada, je dolilo bencina na ogenj odkritje zelenkastih sledov ra razbitinah ie-taia DC 9. Govori se o trčenju med DC-9 in francoskim vojaškim letalom vrste «mystere» čeprav je pariška vlada odločno demantirala to domnevo.
Strokovnjaki, ki vodijo preiskavo o vzrokih nesreče, si ne vedo pojasniti od kod sledovi zelene barve na razbitinah španskega letala. Ne družba, kateri je pripadal DC-9, še manj pa družba, ki je lastnica «co-ronadas. ne uporabljata te barve. Po vesteh iz španskih krogov, naj bi sledove zelene barve pustilo francosko vojaško letalo, ki naj bi bilo vpleteno v nesrečo.

Te govorice je odločno demantiral francoski obrambni minister na današnji seji pariške vlade. Dejal je, da francoska vojska v ponedeljek ni izgubila nobenega letala in pribil, da so vsa tovrstna letala pobarvana s sivo barvo.
Medtem pa so skoraj vse mednarodne letalske družbe začasno ukinile polete v Francijo in nad Francijo. Družbe pa, ki tega niso storile, so se morale sprijazniti z dejstvom, da njihovi piloti nočejo v Francijo. Mednarodno združenje pilotov IFALPA je namreč ukazalo vsem svojim članom, naj prekinejo polete nad Francijo, dokler ne bodo točno ugotovljeni vzroki nesreče pri Nantesu.
Pariški levičarski listi ugotavljajo v tej zvezi, da je načrt «Cle-ment Marot» (nadomestitev civilnih strokovnjakov z vojaškimi) propadel. Številni komentatorji opozarjajo tudi, da bi nesreča v Nantesu imela lahko hude politične posledice. V nedeljo bo namreč v Fran-ciij drugi krog političnih volitev in državljani bodo pri izbiri kandidatov verjetno nekoliko upoštevali sposobnost vlade za reševanje socialnih sporov. Prav v tem je verjetno vzrok, da je pariška vlači izbrala za grešnega kozla pilota španskega «coronada». Minister za prevoze je že včeraj na tiskovni konferenci poudaril, da je španski pilot zakrivil nesrečo, ker ni spoštoval navodil. kontrolnega stolpa.
Na te ugotovitve pa predstavniki stavkajočih civilnih nadzornikov letalskega prometa odgovarjajo, da so vojaški strokovnjaki neizkušeni in da se ne morejo kar čez noč privaditi intenzivnemu civilnemu prometu. Predstavnik francoskih pilotov pa je na to še pribil, da so vojaški nadzorniki prepozno ukazali poveljniku «coronada», naj zmanjša hitrost in zato je moral ta narediti velik krog nad Nantesom in tako «prestrigel» pot drugemu letalu.
Vse kaže, da bodo morebitne politične posledice spora, prisilile vlado, da začne pogajanja s stavkajočim osebjem francoskih letališč. Govori se že o pripravljalnih pogovorih za dokončno pogajanje, poleg tega pa vsi opazovalci v Franciji menijo, da se bo moral Pompidou
Indijanci, ki so prejšnji teden zasedli vasico VVounded Knee so postavili nove pogoje za prekinitev svoje raa-	njakov kot orožju ^rot^odalnim
mfestacije. Zahtevali so odstranitev predsednika rezervata v Pine Ridgeju in načelnika urada za indijanska	zahtevam določenih kategorii delav-
vprasanja. Na sliki: indijanski voditelji med pogovorom z washingtnnskimi funkcionarji	cev.
"“'"H..................................................................................................................................
PO TRAGIČNEM DOGODKU V KARTUMU
Po štirih letih zapora so južno vietnamski partizani izpustili na svobodo zahodnonemško bolničarko Monik0 Schwinn in njenega prijatelja Bernarda Diehla. Oba sta včeraj dopotovala na hongkonško letališče
iiiiiiiniiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiun111111
PREB LJUDSKIM REFERENDUMOM 0 DRŽAVNI PRIPADNOSTI ULSTRA
Ekstremist William Craig se pogaja s socialistično-laburistično stranko
Načrt angleške vlade za ureditev zapletenega vprašanja Dvoboj med Faulknerjem in Craigom ■ Cosgravov poseg
Razstava del slovenskih umetnic v počastitev 8. marca
LJUBLJANA, 7. — Umetnostni paviljon v Slovenj Gradcu je pripravil doslej v počastitev 8. marca že več razstav del slovenskih likovnih umetnic. Lani pa so se prvikrat odločili za organizacijo razstave del jugoslovanskih likovnih ustvarjalk. Ta prva predstavitev likovnih umetnic je nadvse u-godno odmevala v vsej Jugoslaviji. Zato so se odločili, da priredijo 2. jugoslovansko razstavo del likovnih umetnic, s katero bodo na svojstven način proslavili 8. marec, mednarodni praznik žena.
Na razstavi se bo predstavilo 40 umetnic, med katerimi bodo zraven Slovenk najštevilnejše zastopane ustvarjalke iz Beograda in Zagreba. Tako bodo iz Slovenije sodelovale med drugimi tudi Alenka Gerlovič in Dragica Čadež - Lapajne iz Ljubljane, Jelica Zuzu iz Žalca in Vlasta Zorko - Tihec. iz Maribora.
Tokratna slovenjgraška razstava del likovnih umetnic je pomembna tudi zavoljo tega, ker sodi v sklop prizadevanj umetnostnega paviljona, da zmanjša razdalje med velikimi središči in majhnim mestecem, ki se hkrati s krepitvijo kulturne tradicije vse bolj tovrstno uvršča med pobudnike umetniških prireditev.
Arabske države iščejo nove poti sedelo vonja s palestinskim gibanjem
V središču pozornosti Al Fatah: v kratkem bo Arafat odgovoril Nimeiriju
BEJRUT, 7. — Sudanski predsednik Nimeiri je poslal ustno sporočilo predsedniku izvršnega odbora Organizacije za osvoboditev Palestine Jaserju Arafatu. Vest o tem je objavil libanonski časopis «A1 Moharer», ki je tesno povezan s palestinskim osvobodilnim gibanjem.
Sporočilo sudanskega predsednika je posredoval Arafatu sudanski veleposlanik v Bejrutu, ki je pojasnil sudansko stališče po krvavi tragediji v Kartumu, kjer so izgubili življenje dva ameriška diplomata in eden belgijski. Omenjeni časopis ne sporoča, če bo Arafat odgovoril Nimeiriju po diplomatski poti, ali po radiu.
«A1 Moharer» posebno poudarja, da je bil Arafat po razgovoru s sudanskim veleposlanikom «zelo mračno» razpoložen.
Bejrutski pogovor med sudanskim diplomatskim predstavnikom in priznanim voditeljem organizacije Al Fatah je posledica nastopa su-
danskega premiera, ki je obtožil i podala nobene izjave, čeprav je prav to organizacijo, da je imela j skoraj direktno obtožena za pod-velik delež pri kartumski tragediji. ! piranje določenih krogov palestin-Sudanska policija je aretirala šest. j skih gverilcev, se posebno v Liba-Sudancev (od katerih sta dva na- nonu širijo vesti o preganjanju pa
mnčormnr, T.‘l->,'	„ 1—locfinclzcirro	; 1 „ „ „ _:i_•
Pripadniki peronistične gverilske organizacije so predsinočnjim napadli in ubili tri policiste, ki so stražili vhod
v neko plesišče. Na sliki: trupli dveh ubitih agentov
meščenca libijskega veleposlaništva v Kartumu), ki jih bodo postavili pred vojaško sodišče pod obtožbo zarote proti državi. Nadalje je treba še omeniti, da se je baje voditelj Al Fataha v Kartumu odpeljal z letalom v Libijo nekoliko pred začetkom akcije palestinskih gverilcev na saudskem veleposlaništvu. Nimeiri je v svojem včerajšnjem govoru poudaril, da so palestinski gverilci dobili informacije od sudanskih «agentov».
Kartumski dogodek je v določeni meri oslabil palestinsko osvobodilno gibanje, ker je po mnenju političnih in časnikarskih krogov v številnih arabskih deželah ohromil pozitivni učinek izraelske nesmiselne sestrelitve libijskega potniškega letala. Prav v trenutku, ko je mednarodna javnost začela spreminjati svoje mnenje do palestinsko - izraelskega spora, je prišlo do umora a-meriških in belgijskega diplomata, kar je samo škodilo revolucionarnemu ugledu palestinskih borcev za svobodo.
Izjavo v tem smislu je podal libanonskemu časopisu «A1 Safa» sirski zunanji minister Ali Hakem. Njegova izjava je prva, ki jo je do sedaj podal kak državnik arabskih dežel. Hakem je rekel dobesedno: «Spričo nevarnosti, ki jo predstavlja Izrael, bi bilo treba u-resničiti koordinacijo med akcijo palestinskih gverilcev ter akcijo a-rabskih držav. To predstavlja sporazum med vsemi prizadetimi ter izključuje vsakršno individualno akcijo, ki bi utegnila razbijati skupne sile».
Iz vsega tega sledi, da se je a-rabski svet znašel zaradi kartum-skega dogodka v precej kočljivem položaju. Dogaja se namreč, da je Sudan, po zgledu Jordanije, prepovedal na svojem ozemlju dejavnost palestinskih organizacij ter še posebej Al Fataha. Zelo verjetno bodo podoben ukrep sprejeli tudi v Saudski Arabiji.
Medtem ko libijska vlada še ni
lestinskega osvobodilnega gibanja. V Bejrutu so aretirali nekega gverilca, ki je izjavil, da je 12 gverilcev nameravalo ubiti nekaj policijskih funkcionarjev in tudi jordanske osebnosti v Libanonu.
NEW YORK, 7. - Policija je prejšnjo noč odkrila in zaplenila večjo količino razstreliva na mednarodnem letališču Kennedy v New Yorku. Razstrelivo je bilo skrito v zapuščenem avtomobilu, ki je bil parkiran pred skladiščem izraelske letalske dTužbe «E1 Al».
V avtomobilu sta bili dve najlonski vrečki polni razstreliva, tri jeklenke propana in tri posode bencina, ki so bile povezane z detonatorji.
LONDON, 7. — Jutri bo v Severni Irski ljudski referendum na katerem bo prebivalstvo sklepalo glede bodoče državne ureditve te ciežele, kjer že tri leta divja skoraj pravcata državljanska vojna. Severni Irci bodo morali odgovarjati na naslednji dve vprašanji: ali so za nadaljevanje povezave njihove dežele z Združenim kraljestvom, ali pa za združitev z Južno Irsko (EIRE). Rezultat referenduma je že. znan. V Severni Irski živi M'*’'Trilijon protestantov ter pol milijona katoličanov. Protestantsko prebivalstvo je naklonjeno nadaljevanju; povezave z Veliko Britanijo, katoličani pa, vsaj v določeni večini, zahtevajo združitev z južnoirsko republiko.
Ta ocena dirži na splošno, ker v resnici obstajajo precejšnje razlike med posameznimi političnimi skupinami dveh taborov. Poleg tega je treba upoštevati še londonsko vlado, ki se skuša prikazati kot nepristranska sila, a je v resnici tesno povezana s protestantskimi krogi.
Angleži so v svoji kolonialni in tudii domači politiki pokazali, da so veliki mojstri glede reševanja zapletenih vprašanj. Ko so lani, bilo je v marcu, uvideli, da ne morejo več upravljati Severne Irske preko deželne vlade, ki je bila absolutno v rokah protestantov, so prevzeli oblast ter izdelali okviren načrt za rešitev krize, ki naj bi potekal po teh smernicah:	1) navezati razgovore z
raznimi zakonitimi strankami; 2) izvesti referendum; 3) navezati stike z južnoirsko vlado, ki je po njihovem mnenju vsaj v določeni meri pristojna za sodelovanje pri rešitvi ulstrske krize.
Angleški minister za ulstrske za-dleve Lord Whitelaw se je že pred časom rezgovarjal z raznimi ulstrskimi političnimi strankami. Pri tem je nabral precej gradiva, ki mu je služilo za izdelavo angleške «bele knjige* o Ulstru, ki bo v kratkem objavljena.
Politične razmere v Ulstru pa nišo tako preproste, kot bi se zdelo na videz, že dalj časa ekstremistični voditelj organizacije «Lo-yalist council* William Craig je v stikih s predstavniki severnoirske socialistične in laburistične stranke, konkretno s Paddy.iem Devlinom in Ivanom Cooper.iem. Craig se je sestal s tema dvema predstavnikoma največje irske «ka-
toliške» stranke že pred časom v hiši svojega najožjega sodelavca Johna Taylorja, ki je bil svoj čas notranji minister razpuščene severnoirske vlade. No, sedaj so se predstavniki socialistov in laburistov sestali spet s Craigom. Srečanje je izzvalo močno reakcijo v protestantskih krogih ter še posebej pri političnih predstavnikih unionistične stranke, na čelu katere je Brian Faulkner. Vsaj dve gibanji sta odločno zavrnili Crai-govfe hastope. Gre za znano organizacijo UDA (Ulster Defence Aso-ciation) ter za polpolitično in pol-sindiikalno organizacijo ulstrskih protestantskih delavcev «Ulster Workers Asociation*.
Brian Faulkner, ki je leader unionistične stranke, odločno ob-
soja vsakršen razgovor s
katofr
čani ter uporno zahteva, da ■„ ■s-ki
državno ureditev, se pravi
glija vrne Severni Irski
ZANIKRN0ST
Neka 51-letna ženska iz Mar-ghere, Caterina Pampagnin, bo imela paralizirano roko zaradi svoje izredne zanikrnosti: štiri leta in pol je imela roko v mavcu, čeprav so ji zdravniki ukazali, naj se vrne v bolnišnico 20 dni po zlomu, da ji snamejo «obveze». ženska se je spodtaknila doma in si pri padcu zlomila roko. Zdravniki so ji dali roko v mavec in ji priporočili, naj se vrne po treh tednih, a ženska se ni zmenila za priporočilo. V bolnišnici se je javila šele včeraj, ker jo je močno bolela obvezana roka. Nenavadno ravnanje Pampa-gnijeve je prišlo tako na dan in vzbudilo osuplost zdravnikov, katerim ženska ni znala pojasniti vzroka svoje zanikrnosti.
SREČA
Londonsko žensko, ki je zadela stavo na britanski «to-tocalcio» je sreča res poljubila na čelo, če ne morda še kam drugam.' Poleg tega da je zmagala, je postavila tudi nov rekord: dobila je doslej največjo nagrado v zgodovini britanskega «totocalcia»: 547.142 funtov šterlingov (okrog osemsto milijonov lir), ženska je «potolkla» za okrog 7 milijonov rekord, ki ga je postavil prejšnji teden neki bradforski delavec.
severnoirskega parlamenta ting») ter vlade, katere oblast ^ bi iz njega izhajala. Prejšnja žavna ureditev v Severni je bila taka, da je omogočala. no in izključno oblast severne1'-^ buržoazije protestantskega 1Z' ^ ki je bila in je še vedno 4 povezana z Veliko Britanijo- y William Craig pa je PrezrLpt' «zgodovinske» zahteve protest .j ske buržoazije ter je nanhOj
celo na možnost nekakšne neCM^ i bi bila
določeni:®1 ^
ne Severne Irske, ki bi bila P0^
zana z Anglijo z _________
zrni. Taka rešitev bi seveda _ menila pritegnitev določenih ^
ivljanje
žele, kar naj bi omogočilo ' mitev napadalnosti organ® ^ IRA. Prav v tem tičijo raZ^Gu]k sedanjo Craigovo pobudo, h (p ner se seveda boji, da h1^.^ Craig spodnesel trdno n® . ^ osnovo v unionistični strank1^, ga potisnil v ozadje. Samo a,
gov katoličanov v upravija*-^^
si lahko razlagamo pobudo ^
nizacije UDA in protestantskih jj
lavcev, da javno nastopijo ^
voditelju organizacije «Vangu‘:jr$j
ki je ena od najmočnejših v
koaliciji «Loyalist Council»- ^ Jutrišnji referendum praV Lavo ne bo dokončno rešil tega sanja, saj je na dlani, da ho ^ čina severnoirskega prebiva glasovala za tradicionalno P° \fi vo z Anglijo. Istočasno pa s. i tudi zvedelo, koliko ljudi 1 |j enem, oziroma drugem tabor se ne strinjajo z mnenjem a)r nih ljudi v raznih političnih s kah. Zvedelo se bo, kolik0 ličanov je za združitev z * 0 koliko jih je naklonjenih za gačne rešitve (nekakšna sam ^ na Severna Irska) itd. Na 0 strani pa so bo videlo tudi ^ je protestantov, ki so za jevo rešitev, oziroma za prfj Rf ter končno, koliko je ljudi. R1 /p
ki
čejo povezavo z Anglijo P°^ ločenimi pogoji.	• (P
Angleška vlada stoji s. 3 strani. Whitelaw pripravlja o(e knjigo» a istočasno tudi P°®Ldl> z novim južnoirskim pr®11^ nf Cosgravom. Tudi tu obstajaj^ \e katere neznanke. Te po£°v?v^ pripravil prejšnji minister LiF ki pa je na za niih volitvah
rel. Kakšno stališče bo
Cosgrave, je še vedno
n etV
liilllllilllllluillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiniiiiiiMifininiiiiiniiiiiiiiii.iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluililtillliliiiuiiiiiiiiniillllllilllllliiiiiilifiiiiiilllimiiiiiitiiiiiiiiuniuiiiinmiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiu'lll|l,>>11
KRALJ PUST JE TUDI LETOS TERJAL KRVNI DAVEK
Tragičen obračun pusta v Riu: 137 mrtvih
«Zlata kolajna» žeparju, ki je izmaknil ure šestim turistom
RIO DE JANEIRO, 7. — Kot vsako leto je tudi letos Rio de Ja-neiro na pepelnični dan naredil o-bračun smrtnih žrtev pusta. Tokrat je zaradi najbolj znane pustne prireditve v svetu izgubilo življenje 137 ljudi, začasni obračun ranjencev pa je 11.466. Gre pa za številke, ki le delno prikazujejo tragične posledice pusta v Riu, saj uradni podatki upoštevajo le ranjence, ki so prosili za pomoč bolnišnice, u-temeljena pa je trditev, da se je vsaj še enkrat toliko lažje ranjenih «pustovalcev» zdravilo doma.
Obračun smrtnih žrtev je hujši od lanskega, ko je umrlo 116 ljudi, število ranjencev pa je znatno manjše.
Ko so začeli elegantno oblečeni
ljudje ob prvem svitu zapuščati občinski ples, najbolj eleganten ples v Riu, so srečali na cesti še tisoče preprostih ljudi, ki so še vedno kot nori plesali po cesti. Vsi so bili veseli, marsikdo pa se je bridko kesal svojega veselja, ko se je vrnil domov. Ko je pogledal na uro ali se je potrepljal po prsih, kjer je imel polno listnico, je presenečen odkril, da ju ni več. Pust v Riu de Janeiru je namreč čas, v katerem se žeparji kar kosajo v «umetnosti», kljub izrednemu policijskemu nadzorstvu. «Zlata kolajna* je šla letos neznanemu žeparju. ki je izmaknil ure skupini šestih tujcev, ki so dopotovali v Rio izrecno za to priložnost.
Agenti so v velikem številu za-
stražili tudi sobane občinske palače, kjer je elitna družba razkazovala svoje pričeske in kostime. Policisti v blestečih se jeklenih čeladah pa niso bili le okras zabavi izbrane družbe. Ko so vino, ples in veselo razpoloženje razgreli duhove so morali agenti energično poseči, ker so gostje smatrali, da so obleke čisto odveč. Marsikateri moderček je že «letel» po dvorani in policisti so se morali pošteno potruditi, da so prepričali lastnico, da ni na orgiji, kot so jo prirejali stari rimski cesarji, pač pa na «re-snem» občinskem plesu.
Prvič v zgodovini pusta v Riu de Janeiru ie bil letos kralj temno-poHi državljan. Tokrat je guverner pokrajine, v katero spada mesto,
izročil kraljevsko žezlo Pos^a. M* vojaškemu podčastniku ^son„A W culi, ki je štiri dni vladal n -
dijanci, Kitajci, srednjeveški Jl>
mami in kavalirji, ki so se na mestne ulice.	$
Ne pasja vročina (40 stopil K> zija v senci) ne tropski n je je prilepil kostime na P°tn ^ sa in «odplavil maquillage»-vajce« «pogasila» navdušenja P1'® 5o J Rio de Janeira. Kljub nahv.^, * vsi udeležili pustnega spre je trajal 14 ur.	^
Danes zjutraj pa je bdo 0$ mrtvo. Po tradiciji je tu župar, odredil, naj se del® ob 13. uri, ko se je vsa* vsaj nekoliko naspal.