Jntranfa Izdala. 361. umu. 0 Ljubljani, v smio. dne 26. oMobra 1910. Csaa 4 vtaarje. Letoik xliii. Jntrania Izdaja y Lfubllul: vie leto............... K 12*— pol leta...............M 6'— Cetrt leta...............o 3*— na mesec...............M 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritlUjo levo), teletu it. 14. Izhqja vsak dan ^atraj. Ptsmaena jMavilka 4 viraj«. lasera ti: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri vefkratni insefdji po dogovoru. Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozlra. Jutraa|a Iz4aia po posti za Avstro-Ogrsko s vse ieto...............K 18 — pol leta.................9*— četrt leta...............M 4 50 na mesec...............„ 1*60 Za inozemstvo ćelo leto.........„ 28* — Upravništv«: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorište levo), telefon st.85. Najnovejše vesti. — Brzojavna In telefonska poročila „Siov. Narodu". Delegacijsko lastdanje. Seja vojnega odseka avstrijskih đele- gacij. S. — Dunaj, 26. oktobra K vee-rajsnji iio(H)iiiaiiski seji vojnega ckI-seka avstrijskih delegacij je priix>m-niti, da je referent dr. Petelenz ojr>-zarjal zlasti na to, kako se visoka carina na uvoz železa maščuje Avstri-ji na lastneni telesu. Ako bi dah; gra-v!i11 Avstrija svojo dreadnoughte na Angleškem, bi bil radi tega vsak div-adnought za 1- niilijonov kron eenej-ši. Zlasti oštro je kritikoval postopa-nje mornariške uprave grof Lntour. Vprn>al je mornar iškoga poveljnika grofa Montecuecolija, če namerava sam plaćati pri »Stabilemento tecni-co« v Trstu naročene dreadnoughte. v slučaju, ako bi delegacije za 1911 ne dovolile za to potrebneg-a kredita. Delegat T'držal je primerjal skrb države za vojne priprave s skrbjo za gospodarski napredek, ki da je popolnoma minimalna. Profesor Masarvk je vprašal ministrskega predsednika, če si je že popolnoma na jasnem glede Rothsehildove zastave, pod katero da je cei »Stambilemento tecnico«. Ce se govori o tem, se pravi toliko, kakor da se govori o neki gotovi banki, to se pravi o Roth-schildu. Govornik oštro kritizira, kako vlada povsod protežira ogrsko industrijo pred avstrijsko ter končno predloži od inirovnega društva izro-čeno peticijo, ki zahteva internacijo-nalnega j>osredovanja za razorože-valno akcijo. Delegat Klofae kriti-kuje omalovaževanje delegacij, ki je zlasti kaže ćelo postopanje inornariš-ke uprave pri mornariškem proračunu. V proračun stavljena postavka, per 54 milijonov kron, za izredao oboroževanje, pomenja mistifikacijo davkoplačevalcev, ker v resnici bodo stele te potrebščine 280 milijonov. (lovori proti temu, da zlorablja vlada vojaštvo v politične namene. Dne 29. oktobra so na Hrvaškem volitve in ćeli 13. ter deloma 3. vojni kor sta na nogah, da z bajoneti v rokah gre-sta v boj za vladne kandidate na Hrvaškem. To bo stalo okroglo 200.000 kron in to je popolnoma ne-opravičen izdatek, katerega jemlje vlada iz žepov davkoplačevalcev za svoje politične in volilne namene. Delegat M a n d i ć govori o veliki važnosti dobro pripravljene mornarice za ćelo monarhijo in zlasti za Jugjslovane. Mi Jugoslovani ne ver-jainemo v prisrčno razmerje Avstrije z Italijo, ker vidimo, kako mrzlično se obedve državi oborožujete, kako mrzlično utrjujete svoje meje in kako Italija razširja svojo mornarico. Mi Jugoslovani uvažujemo dobro pripravljeno mornarico, ker vemo, da bi v slučaju italijanske premoći bila prva žrtev spopada med obema državama slovanska obal ob sinji driji. V interesu ćele monarhije in zlasti Jugoslovanov je torej, da je av-strijska mornarica niočna. Nato govori m o raznih nedostatkih pri mor- nariški upravi ter se toplo zavzeina za arzenalske delavce. Miuistrski prtnLsednik baron Bie-nerth poda nato originalno motivacijo, zakaj ni vlada u važe vala pri skli-i/uiiju delegacij zakonitih predpisnv ter pri tem sklicala tuđi dr/atnegn zbora, ki naj bi volil nove delegate. Odločilno vlogo je baje pri tem igralo dejstvo, da bi to ad hoc — sklica-nje državnega zbora stalo 100.000 K. S tem je seveda visokorodni gos|>od ministrski predsednik pokazal, kako zna biti naša dobra vlada tuđi naklonjena in varena za žejK* ubogih davkoplačevalcev. Ko je govori 1 še grof Montecuc-coli in zagovarjal napade na svoje stališče, je bila generalna debata končana. Popoldne se je prešlo v specijalno debato. Govorili so delegati Toina-šek, Seitz in Masarvk proti Biener-thovim »stvarnim« argumentom. Xa razna očitan ja je odgovarjal se grof Monteeuccoli. Končno je bil sprejet mornariški proračun s 6 proti 5 gla- SOVOlll. Prihodnja seja danes. Xa dnev-reni redu proračun voinega mini-strstva. Češko - neniška spravna pokajanja. G. — Praga, 26. oktobra. Včeraj I>opoldne so se nadaljevala neofici-.lalna pogajanja v subkomitejih naci-j-onalno - politične komisije v češkem deželnem zboru. Od obeh strani so bili stavljeni kompromisni predlogi glede še spornih toČk, namreč o raz-delitvi deželnega odbora, o nastavljanju uslužl>encev v cleželnih zavo-fiih in v \-oto - vprašanju v deželnem zboru. Kakor se zatrjnje, je hil v vs^h toh točkah dosežen sporazum. T^anes se bo to soglasje formuliralo v formali ih sejah ]>osameznih subko-mitejev, najbrže pa bode doseženo soglasje fudi glede nekaterih se spornih, toda manj važnih vprašanj. f>lo gradivo nride potem pred ple-carao sejo poslancev obeh narodnost-? ;li tplK>rov. ki bodeta brezdvomno doseženo soglasje tuđi odobrila. Še koncem oktobra, najkasneje pa 2. novembra prično potem plenarne seje češkecra Heželnega zbora in tako ie Ttiogoče. da bo državni zbor skličan že sredi novembra. Đančno vprasanje. B. — Budimpešta, 26. oktobra. Obojestranski, avstrijski in ogrski strokovni referenti o bančnem vpra-sanju so se vceraj popoldne ob 4. se-šli k novim konferencam. Moravski deželni zbor. S. __ Đrno, 26. oktobra, Vsled prozeče obstrukcije bo moravski deželni zbor v prihodnjih dneh najbrže zaključen. Oallškf đeielBl »bor. B.— Lvov, 26. oktobra. V vSeraj-šni seji gališkega deželnega zbora so podali starortiski poelanei protest proti sklepo zadnje dešelnozborske sejet ki se je vrfila v sredo, ker je bilo to proti določbam poslovnika, torej je bil sklep neveljaven. 24 poljskih poslancev je dalo protiizjavo proti teinu protestu. Deželni maršal grot* Badeni je izvajal, da je bii sklep popolnoma velja\tn. \ato >«■ jt nadaljevala debata o volilni reformi. Poslanec Pefezyk je izvajal v svojem govoru, da je volilna reforma zlasti za Galicijo velikega pomena. Zlasti mora volilna reforma vpoštevati vpliv poljskegra kniečkeg'a prebival-stva, ki je danes popolnoma brez vsakih pravic. Poslanec Pefczvk svari v svojem govoru zlasti tuđi Kusine pred pretiravanjem in prenagle-iijem. Ukrajince Skvarko je poudar-jal, da stoje Rusini na stališču državnih temeljnih zakonov in da torej za-htevajo enake pravice s Poljaki in da zlasti zahtevajo, da se da njih številu primerno zastopstvo. Prihodnja seja bo v soboto. - Dalmatinske železnice. B. — Budimpešta, 26. oktobra. Včerajšnji »Pester Llovd« demontira vesti, da bi ogrski trgovinski mi-nister Hieronimyi bil na Dunaju ter se tam z dunajsko vlado pogajal gK1-de železniške zveze z Dalmacijo na ta način, da bi se bilo določilo,daseta zveza izvrši po dolini reke Une. »Pester Llovd« zatrjuje, da to ni resnič-no, temveč da se ogrska vlada šć» ved-no bavi tuđi s projektom železniške zveze z Dalmacijo čez Liko na Kar-lovec. Protestno zborovanje nižjeavsirij-ske^a učitcljstva. S. — Dunaj, 26. oktobra. Včeraj so imeli na dvorišču deželnega dvorca nižjeavstrijski učitelji zborovanje za zvišanje plač. Navzočih je bilo nad 600 učiteljev iz dežele. Posebna deputacija je šla nato k referentu drju. Gessmannu, ki je graja 1 nastop uči-teljstva ter ni ničesar obljubil. Deputacija bosanskih bepov na Dunaju. S. — Dunaj, 26. oktobra. Včeraj popoldne je bila posebna deputacija bosanskih bc^ov ]K>d vodstvom Kara Mehmedovič Čamila pri iniiiistrskem predsedniku baronu Bienerthu in si-cer po posredovanju poslanca Man-dića. Deputacija je prosila ministrskega predsednika, naj se tuđi av-strijska vlada zavzame za fakultativ ni odkup bosanskih kmetov. To stali-sče je popolnoma pravilno in na korist bosanskih veleposeetnikov in kmetov. Deputacija je slikala mini-strskemu predsedniku agrarni položaj v Bosni ter poudarjala, da so bili sedanji veleposestniki že pred tursko invazijo v Bosno lastniki njih seda-njih posestev. Za razmerje med veleposestniki in kmeti v Bosni se ne srne rabiti primere v srednji Evropi znane robote in kmetske odvisnosti. To naziranje ne odgovarja resnične-mn položaju. Kmet je imajo od vele-posestnikov zemljo le v najemu in dajejo le od posejane zornije, sena in sadja pristojbine. Najboljši dokaz za to, da je to razmerje med bosanskim i veleposestniki in kmeti le zasebno-pravnega značaja, je pač to, da so sprejeli lK)sanski begi še po avstrijski (»kupaciji IJosne kmete iz avstrijskih pokrajui za svoje uajciiinikc. Ohliga-torićni odkup kmetov bi hil na veliko škodo \ elejM)sestnikov in tuđi kmetov, ker bi to pomcnilo naenkrat ni prc\ rat ceh* prak*<». Ministrski predsednik baron Hienertli je deputaciji odgovoril, da stoji tuđi avstrij-ska vlada na stališcu, ela je iiv(*db:i cbligatoričnega t>dkupa kmetov vF Bosni za enkrat neiz\ edljiva. S. — Dunaj, 1^<>. oktobra. Dunuj-ski poročevalec »Slovenskejra Naroda« je imel lU'iMisredno J>o sprejemu deputacije bosanskih begov pri miiii-strskeni predsedniku baromi iiitutr-ihu priliko, govoriti s člani deputacije begov, kateri so zhisti poudar-jali. da se kmetje zavzemajo zlasti zato za izvedbo obligatoričnega od-kupa, ker so prepričani, da dobo zemljo v last, ne da bi njim samim bilo za to kaj treba phičati. Pritože-vali so se tuđi čez to, da se od srbske strani preveč vporablja obligatorič-ni o kot agitacijsko sredstvo. Izjavili so ter zatrjevali, da su Srbi prej sami priznavali zasebnopravni značaj tega razmerja. Voditelj deputacije Kara Mehmedovič Camil ie izjavil, da bodo muslemani v prihod-njem deželnozborskeni zasedanju Tiaj-ostreje sli v boj za svoje pravice, ter je poudarjal, da so tuđi mnogi po-slanci »Hrvatske Udruge« na njih strani in da se strinjajo z njih nazori. Xa poročevalčevo vprašanje, kaj je s kmetskimi upori v Bosni, je odgo-voril Kara Mehmedovič Čainil, da so ti zopet potihnili, ker so se kmetje odločili, za letos še počakati, da pa hočejo prihodnje leto nastopiti s ]k»-dvojeno silo. Clani deputacije begov so nadalje izjavili, da jim je na tem ležeče, da se ohrani mir in sporazum v deželi in da hočejo braniti samo svoje posostne pravice. Bolezcn srbskcga prestolonaslednika Aleksandra. B. — Bclprad, 26. oktobra. V ponedeljek in včeraj izdani buletini (^ prestolonaslednikovi bolezni kon-statirajo, da se stanje prestolonasled-nika od dne do dne boljša. S. — Dunaj, 26. oktobra. Profesor Chvostek se je izjavil, da smatra, če ne [»ridejo vmes nikake komplikacije, da bo srbski prestolonasledmk Aleksander v par dneh že rekonvalescent. Iz franeoske komore. B- — Pariz, 26. oktobra. V vče-rajšnji seji franeoske komore je bilo podanih več interpelaci] radi posto-panja vlade pri zadnjem železničar-skem štrajku. Takoj v začetku seje je prišlo do velikih tumultov med socijalisti in vladnimi poslanci. Seja se je radi tega morala prekiniti. Ko se je seja zopet otvorila, se je začela debata o socijalno - demokratskih in-ten>elacijah, v katerih se je zlasti napadalo ministrskega predsednika Đrianda, 6ed, da je preje sam propa-giral železničarske strajke, danes pa kot predsednik kruto in krivično po-»topa proti stavkujočim. Klerikalno nasilstvo v cvetju. Odkar so prišli klerikalci na krmilo v deželi kranjski, dalajo z vsemi kriplji na to, da bi si gospodstvo čim najl>olj utrdili, ter si ustva-rili tako trdne pozicije, da bi jih z njih ne bilo mogoče v dogledneni času iztisniti. Ka kor so si klerikalci pridobili moč v deželi edino z dejansko podpo-ro in pomočjo vlade, tako si morejo svoje pozicije utrditi edino z dejan-skim sodelovanjeiu vlade#saine. Pred javnostjo bi radi to dejstvo prikrili, ker nečejo, da bi ljudstvo videlo, kako neznatna je faktično moč tište stranke, ki se po svojih ko-lovodjih javno postavlja, da je abso-lutna gospodarica v deželi. V svrho, da maskirajo faktično stanje, igrajo v javnosti dvolično vlogo. Na Dunaju nastopajo proti vladi kot najekstremnejši opozicijonal-ci, ki mobilizirajo vse nezadovoljne elemente, da strmoglavi jo centralno vlado, v Ljubljani pa žive z ekspozituro tište vlade v najintimnejših ljubavnih odnošajih, ter zagovarjajo vse, kar u krene eksponent Bienertho-ve vlade in naj je to se tako v na-sprotju z vitalniini interesi slovenske ga naroda. In če se vzpričo tako evidentue-gn Ijubavnega razmerja, ki veže klerikalne z baronoin ZSclnvurzom, poja vi ja jo v javnosti glasovi, ki ka-žejo na čudno odvisuost klerikalne stranke od barona Sch\varza in narobe, takrat se delajo klerikalci uža-ljene v dno svoje hinavske duše, ter se trkajo i>onosno na prsi, rekoč: >/Mi, ki smo v najostrejši opoziciji proti vladi na Dunaju, no moremo imeti nobenih intimnih ozivajo, da se ■zanesljivo udeleže te seje, ker se Lo na njej obravnavalo in sklepalo o vele važnih stvareh. Poslanec Ilribar v Bo&ni. Kakor smo že ]H)ročali, se je muci i] te dni v Sarajevu slovenski državni jMKslanec Ivan Hribar. Pri tej priliki ga je posetil urednik »Srbske Riječi«, ki je svoj razgovor s poslan-cem priobčil v eueni izmed zadnjih številk svojega lista. Na vprašanje, kake vtiske je dobil med svojim bivanjem v Bosni, je poslanec Hribar od-fe-ovoril med drugim: »Bil sein pred dvema let oma v Bosni in Hercegovini pa ne opažam nikakih histvenih spreinemb, ražen «la vidim već vojaš-nic, trdnjavic in tu jih podjetij. Kakor se zdi, je v zadnjem času zlasti naraslo število tujih podjetij v Sarajevu. To je zlo. Dežela sama je po prirodi bogata, z?ito človeka presene-ti, ako vidi, da je narod siromašen. To je znak, da inerodajnim faktor-jem ni bilo ležeče na tem, da bi skr-beli, da zagotove zaneniarjenemu narodu lepšo bodočnost. Zlu, ki tare narod, sr> največ vzrok negotove agrarne razmere. Kakor se čuje, gredo sedlaj na Dunaju bolj na roko moli amedancem, toda to ne srne vstra-siti neodvisnih Hrvatov in Srl>ov v Bosni, da bi prenehali s svojim stremljenjem, da se radikalno in definitivno resi agrarno vprasanjo. Nadejati se je, da bodo tuđi mohame danci uvideli, da je bila naklonjenost duna.iskih mogotcev veuno nestalna, t^r si temeljito premisi ili, da bi pretrpali vsake vezi z dosedanjimi svo-jimi edinimi prijatelji. O svoji aferi prlede nepotrditve za župana ljubljan-hkecra se je poslanec Hribar izrazil. da gn cesar ni ]>otrdil vsled klerikal-r.ili denuncijacij, ter naglnšal. da pri prihodu jih volitvah v občinski svet ne bo več kandidiral. Glede |>odriiž-nice »Ljubljanske kreditne banke« v Sarajevu je ]>oslaiiec Hribar pomlnr- jal, da Slovenci s svojo banko v Bosni nimajo dru^e^a namena, kakor s kulantnim delom iztisniti iz dežela neslovanski kapital. Slovenska banka, ki reprezentuje zj?olj slovenski kapital, bo po možnosti jemala svoj« uslužbence iz vrst domaćih sin<>\'. Z oziroui na složno postopaujc SHkjv in Hrvatov v saboru se je Hribar iz-razil, da se Slovencu vesele, da Srbi in neklerikalni Hrvat je sloino nastopajo v bosanskem saboru, ker nudi borba za neodvisnost ih slovanski značaj Bosne in Hercegovine tuđi Slovencem podjx>ro v njihovem Iju-tem boju j»roti neinskemu navalu. Svoj razgovor z urednikom »Srbsk** Riječi« je Hribar končal z \-zklikom: >;V Ijorbi proti skupnemu sovrafipi moramo biti vsi edini Slovenci, Hrvati in Srbi.« Koparski napad. 321etni tesar Josip Budina m iz Zavrča pri Ptuju se je te dni iz Bakra vračal na Iteko. Spremljal ^a jt» neznan človck, s katerim je obi-skal več na potu htoječil krčem. Blizu Krimeje je neznani spremljevalec napadel Budigama z ocitnim name-noin, da ga oropa, in ga je težko ra-nil. Nek voz je razbojnika prepodil, predno je rop izvršil. Budigama, ki je im«el pri sebi 34 kron, so prej>e!jali v bolnico na Reki. Rodbinska tragedija. Med rodovino Car in nekim Hraljičeiu na Reki je vladalo že dlje časa veliko sovraštvo. Vzrok je bil ta, da je Hraljie hudo obrekoval Ca-rovo ženo. Vnedeljo sta se bila Car in Hraljič zaradi tega stepla, Hraljić je šel domov po revolver, in ko je do-bil Carovo ženo, je nanjo ustr«*lil in jo tako težko ranil, da je umrla. 2elezniška zveza z Dalmacijo. Ogrski trgovinski ininisterlliero-nimv se je mudil te dni na Dunaju in je imel dolga }>osvetovanja z av-strijskim železnLškim ministrom \Vrbo. Ogr.>ki minister se je trudil pregovoriti avstrijsko vlado, naj od-neha od dogovora leta 1907, da se zgradi železniska zveza z Dalmacijo čez Belo Krajino, Karlovce tn Ogulin, in naj privoli, da se zgradi proga od Knina na Bos. Novi. Apel na ilovekoljulna srca. Prejeli smo to-le pismo: »Rotim in prosim vse somišljenike, da pri-skočijo na pomoč ubogemu organi-stu, o katerem je »Slov. Naro->e vrstila v velikanski naglici sledeča vprašanja, na katera je odgovoril Ben - Sedej vedno, se predno je bilo vprašanje povsem iz-govorjeno. »Kaka sta bila prašičaf« »»Po eno leto stara.«« »Kake barve 1« »»Eden bel, eden lisast.«« »Koliko ste dali za nje?« »»Dal sem 194 K 60 vin.«« »Od koga ste jih kupili?« »»Prodajalca nisem poznal. Doma je moral biti tam nekje od Varaždina.«« »Saj je moralo biti njegovo ime napisano na živinskem potnem listu. Kje pa ima^e živinski potni list?« »»Izgubil sem ga, ali pa ga stran vrgel. Prodajaloevo ime in njegovo bivališče je bilo pac na njem napisano, pa sem oboje pozabil.«« »Kam ste djali oba prašiča!« »»Zaklal sem ju takoj drugi dan.«« »Kdo je klal in kđo je videl, đa ste ju res kupili v Starem gradu in drugi dan zaklali?« »»Ražen moje žene Mare ni tega nihče videl; zaklal sem ju pa sam.«« Nastane pavza. Zapisnikar si grize ustni, da skrije škodoželjen smeh, češ: vidiš, nihče mu ni bil še kos, pa mu tuđi ti ne boš. Mrzel pot mi stopi na čelo, čutil sem, da sem do malega premagan in vendar sem bil prepričan o Ben - Sedejevi krivdi. Kaj naj storim? Ce pokličem njegovo ženo za pričo, jo moram sam podučiti, da ni primorana zoper svojega moža pričati. In gotovo bo Ben - Sedej zinil kaj takega, da ji bo dal raz-umeti, naj nikar ne priča. Tedaj mi priđe nekaj na um. Pozvonim slugi in mu naročim, naj privede še drugega slugo, kar se v trenotku zgodi. Enemu slugi naročiin, naj strogo pazi na Ben - Sedeja, da ne stopi iz sod-nega poslopja, drugemu pa naročim, naj gre k orožnikom z naročilom, naj se en orožnik takoj službeno opravi in naj gre s slugo vred k Mari Ben-Sedejevi povprašat, kdaj so zadnjič klali, koliko prašičev, kje so te pra-šiče dobili, kake barve in velikoeti so bili, eventualno kolika so stali in kdaj je Ben - Sedej nazadnje pripe-ljal ali prignal iz Starega grada ka-kega prašica in koliko. Slugi sem za-bieil, naj si odgovore Ben - Sedejeve žene dobro zapomni, ker bo o teh po-tem kot priča pod prisego zaslišan. Ko sli$i Ben - Sedej to naročilo, ki je bilo dano vprifto njega, prebledi in prosi, naj ga pustim domov. Ko sem mu rekel, da ne bo prestopil Uinega pra^a socjoega poelopja, pravi, da mora iti domov — na strahišće. Ko sem mu ponudil ključ od sodnega straniščiL, pravi, da je navajen le doma na domaće stranišče. Se enkrat sem zabičil slugi, naj strogo pazi na Ben - Sedeja in naj ga ne pusti iiika-mor iz sodišča, pa makari, če se mu pripeti katastrofa. Nato sem šel v svojo pišamo re^evat akte. Cez eno uro se zglasi drugi sluga in obravnava st^ nadaljuje. Slugu izpove kot priča, da je rekla žena Ben - Sedejeva orožniku, da &o zadnjič klali lani o Božicu enega starega prašiča crne barve, ki so ga kupili v Mirni vaši za 213 K in da je Ben - Sedej pred 12. leti pripeljal zadnjega prašiča iz Starega grada. Ko Ben - Sedej to sliši: »Gospod sodnik, Če že ni drugače, bom pa res-nico povedal. Res v Starem grauu nisem kupil nobenega prasiča, mar-vec sem šel tja z vozom le po nekega fonta v bolnišnico. Ta fant je domu iz Doline in mu je nekdo z dinamitom po nesreči levo roko ob zapestju od-strelil. Deček se piše Ben - Smolčič, je iz Doline doma in bodo potrdili Ben - Jamin, Ben - Naruili in Ben Cenku, vsi kavarnarji v Hruševki, da je isti dan res peljal na vozu 'u Starega gradu v Hruševko tega dečka z odstreljeno roko. Jaz sem pa za to tako trdovratno molcal o tem, ker so me prosili, da naj molčim, da ne bi bil kazno van dečkov sorodnik, ki mu je ik> nesreči odstrelil roko. Pred-lagam zasliianje imenovanih treh prič.« l>i ve<\ posebno ker pra je nekdo v zadnjem »Slov. ilmnu« [M>hvalil. Mož je res vestern in priilen, delal lx> rad od zore do mraka!« Ali res ni med nami nobeueg-a človekoljuba, ki bi temu revežu priskoeil na pomočf Ne more-ino verjeti! Ponmlbe sprejeina ured-rik Kasto Pustosleinšek v Izubijani. Slovence in Hrvat zrakoplove«. Poručali smo že, da izdelujeta Slovemv Rusjan iz Gorice in Hrvat Merčep iz Zagreba zrakoplov, s kato-rim iiaineravata ilelati poizkuse v Zagrebu. St roje, ki se rabijo pri zrakoplovu, sta dala napraviti v Parizu 710 novrtih, ki jih je napravil Slove-nec Rusjau. Te stroje sta pred kratkim dobila iz Pariza, na kar sta takoj prieela s konstruiranjem zrakoplova. Zrakoplov sta te dni sestavila. Na to sta prieela z zgradho zrakoplovneg-a hangurja na vojaškem vežbališču, za kar sta dobila od kornera {Knelj-stva posebno do voljenje. Cim Im ban-g'ar dograjen, bosta takoj prirela /. zrakoplovni ini iK)izkusi, za kat ere vlada v Zagrebu velikansko zanimanje. Mereep in Rusjan zatrjujeta, da tusto 11 iv ne dvomita, ila se jima Im>-ilo letalni i>oizkusi popolnoina posrećili. Če bo usi>eh odgovarjal njiju velikim nadam, bo pokazal prvi zrakoplovni polet. Slovensko gledališče. Danes nam je predstavilo ravnateljstvo mlađega ruskega pisatolja Leva Birinskesra po njegovi tragediji »Moloh«. Način, kakor 011 gradi in oblikuje svoje drame, nam mora imponirati; ]>odlaga tej graditvi ne tiČ-i v političnem fanatizmu, temvee v pesniškem in eloveškem opazova-nju. Ce smemo imenovati Gorkoga filozofa ruske revolucije, potem je Lev Birinski nje dramatik. Samo na ta način je bilo mogoee, da je nastala taka tragedija. Glavna ost obrnje-na je proti revoluciji; bolj je nihili-stična kot nihilizem sam, ker ona ga zanika in proglasa za laž in prevaro. Vse to nam pove pesnik po motivaciji. Kakor roža, ki se najlepše razcvita na dobro pognojenih tleh, tako vstaja pred nami ta tragedija iz s krvjo prepojenih ruskih tal. To je drama blaznosti in nepojmljive po-žrtvovalnosti, in radi tega ueinkuje s tako silo na človeka. Pretresa naše živce, sami sebi se zdimo bolni in navdušeni in žalostni; stojimo pred nečem nedouninim,pred ognjiščem revolucije in gledamo v njen ogenj. Iskra je brezpomembna; na celoto, 11a velikost, na globočino eloveštva obrnjeno je to delo mlađega, jedva 201etnega Rusa. Ono rusko svetožalje preveva tuđi to delo. Poleg vseh efektov, poleg krasne scenerije ruske revolucije, ki jo je neposredno sam preživel in ki ji je največ pripomogla Urno pošljem slugo po vse tri priče, ki se ni jih poznal kot poštenjake, toda vsi trije so potrdili, da je Ben - Sedej tišti ponedeljek res pe-ljal iz starograjske bolnišnice do Hruševke nekega dečka iz Doline, ki je imel levo roko pri za pest ju od-streljeno. Zmagonosno je gledal Ben - Sedej in škodoželjno je grizel zapisni-kar ustni, da prikrije smeh, jaz pa sem vstal, pokril se z baretom in iz-rekel tako sodbo, da je Ben - Sedej kriv prestopka goljufije, storjenega s tem, da je sodišče v zmoto pripravi 1 i 11 da se obsodi, da bo presedel ti-stih 14 dni, ki jih je bil Ben - Sedej-čič odnesel v Ameriko, fcer je tja v Stari grad peljal sina na železnico in mu na ta način pomagal uiti v Ameriko in da je potem mogoče že peljal kakega dečka z odstreljeno roko iz Staroga grada nazaj v Hrusevko. — Ben - Sedejeva pritožba zoper sodbo jo bila odbita in Ben - Sedej je res sedel 14 dni namesto Beu - Se-dejčiča, — gotovo ne po — krivici, k-er je po prestani kazni priznal v prijateljskom krogu pri čaši vinca, da je on nasvetoval sinu, naj gre v Ameriko in da ga je res on peljal v Stari grad, ter da je storil to zaradi tega, ker si je želei tekme z novim sodnikom, kajti bil je trdno prepričan, da užpne tuđi mene v kozji rog. To se mu sieer ni posrećilo, kazno-val me je pa s tem, da me ni nikdar več pozdravil. đo pravega ritina drama, položil je pisatelj v njo tuđi peanika. Koliko občutkov, koliko lepih, vznešenih misli pronica iz pogubonosnega potoka — revolucije. »Moloh«, to je člove-štvo, v čigar imenu se dela zlo in greh. »Moloh« je življenje, ki škoda za življenje uničiti vse, nihče mu ne uide, čemu potem delati nasilstva, ki so brezpomembna, ker faktorjev, ki jih povzročujejo, se nikdar ne unići. »Moloh« požre prej ali slej vse, ni se mu mogoče ustavi jat i. Največ je zlo je to, da nikogar ne izpusti iz svojih krempljev, vsak mu mora pomagati doprinašat žrtev. Ni ga, ki bi se njemu ustavil. To spozna Šaša, organizator teroristov, v ječi. Tovariši ga rešijo z velikimi žrtvami, ker edino on je zmožen, da usmrti velikega gu-bernatorja, ki iz strahu ne pusti drugega pred se, kot pobočnika, ka-teremu je Šaša zelo podoben. Vse nade so stavili nanj, ali ko je rešen, jim pove, da noče izvršiti atentata. V njem sta dva človeka; prvi je terorist, drugi je dvomljiveo, in ta dva se bojujeta na življenje in smrt. Samo da se resi teh bojev, hoće končno izvršiti atentat, a samo s takim orož-jem, ki tuđi njega pogubi — z bombo. Prehiti ga pa bigotna oskrbnica Agrafena, ki iz strahu pred .antikristom izda policiji, od vseh z blaznost-jo ljubljenega Šašo, samo da resi njegovo dušo. Tako kakor je Šaša skozi in skozi polu življenja, tako so tuđi ostale osebe jedrnate in močne. Stari, dobri Ša^in oče, ki z otroško naivnost jo zasleduje grozne čaše revolucije, Njuta, mlada revolucijonar-ka, vedno vedre glave, ko že vsi obu-pajo, iiamišljen sluga Ivan in naj-mlajši sin Vasja, ki teknmjeta, kdo bode daroval življenje za Šašino resi tev, pred vsemi temi pa stoji že preje omenjena verskoblazna oskrb-nica Agrafena — to so osebe, ki jih more narisati le rojen dramatik in pesnik. Leva Birinskega ^meino po vsej pravici prištevati k prvim dramatikom sedanjega časa. V tem de-lu razloži nam takorekoč svoj pro-grom, svojo veroizpoved. K njego-vemu življenjepisu naj omenim, da je bil trgovski pomočnik. Iz Rusije je izgnan in bil je najboljši prijatelj po-kojnega Kainza, ki je pripomogli, da se je »Moloh« uprizoril na Dunaju z največjim uspehom. Vprizoritev je bila za naše skromne razmere na višku in občinstvo je z navdušenjem sprejelo delo mlađega Rusa. O posa-meznih igralcih po reprizi. B. Razne stvari. * Trgovina z dekleti. Xa žclezni-žkih progah, ki vodijo iz Solnograda in iz Štajerske v Trst so se pojavili v zadnjem času premeteni medna-lodni trgovci z dekleti. Na vlaku obi-sčejo vse vozove, zlasti pazijo na de-kleta, ki se vozijo v tretjem razredu. Ti sleparji imajo pri sebi vsakovrst-na sredstva, da ž nj im i preinotijo lahkovernn dekleta; imajo razne sladkarije, pecivo in <*elo opojna sredstva. I)"kle-tom obi juhu jejo dobre službe v južnih deželah, dajejo jim pod poro v denarju ter preduje-jne. Ako j» slepar vjel svojo žrtev v mreže, pot u se j>elje ž njo do Trsta. Tu dekle i/gine, dokler se ne pojavi \ kaki inozemski tolerančni hiši. Se-dež teh sleparskih trgovcev je v Budimpešti. Konzorcij je v zvezi z ras-nimi zloglasnimi nemškimi agentura mi za posredovanje ženitev. Neki Josip Vronovski, Jakob Felder in zelo elegantno oblečeni Julij Stein-schein so glavni agent je, katerim je ;todrejenih krog dvajset slaboglasnih I.nidi," ki potujejo po progah Solno-jrrad - Trst in Linč - Trst. Sleparji imajo ponarejena pismena priporoči-la raznih državnih in cerkvenih do-stojanstvenikov iz tu- in inozemstva. * Obsojen vohon, V Belgradu je bil te dni obsojen bivši srbski narednik T o d o r o v i 6 na 20 let težke ječe. Pri obravnavi «e je Todarovi6u dokazalo samo to, da je po narofcihi nekega trgovca »meril nek most. * Nesrećo« uretka. favoSCka Lu-dovik Kos in Peter Sasentmiklos v Velikom Varaždinu rta leta 1904 kupila od nekega airenta »tnt^artoke bapke »Merkur«, katere lastniim je bila tvrdka Hiibfier * Ccmp. WtrttBft-berško srećko. Že V nritaj nMSMUI J0 dotična srećka zadela 162.000 mark, I o Čemer je banka ob vest ila oba iz- I voečka. Bila ftta seveda oba neizreec-no vesela. Da bi bolj gotovo dobila denar, sta pooblastila notarja dr. Mi-haela Mezeya, da dvigne denar. Ćelo leto je nato notar tolazil oba iz-vošcka, da bo denar vsak čas prišei. Leta 1906 pa naznani notar, da moža ne bodeta dobila denarja, ker je stut-gartska banka falirala. Izvoščka sta nato ovadila notarja dr. Mezeva, ter sta zadevo tirala prav do justičnega ministra. Notar se je krepko brani I, med pravdo pa je izginila tuđi srečka. Zdaj sta hotela izvoščka pooblastiti kakega advokata, da bi se pravdal z notarjem, toda noben advokat ni hotel zadeve sprejeti. Vsled tega sta pisanja nevešča izvoščka pooblastilu cevljarja Nemethvja, da stori mesto njiju, kar se mu zdi primerno. Cev-Ijar je takoj pisal štutgartski policiji. Ta je dognala, da je banka nehala p>oslovati sele leto po izžrebanju dotične srečke. Notar je imel torej časa dovolj, da bi bil pravočasno dvignil 162.000 mark. Policija je tuđi obve-stila čevljarja, da preisknje, komu se je dobitek izplačal. Te dni je notar Mezey umri. Izvoščka sta nato peš odri ni 1 a iz Vel. Varaždina proti Stuttgartu, da sama iKispešita pre-iskavo. * Dve je hotel i meti. V hotelu »Toulouse« v francoskem inestu Fon-tainbleau je pred kratkim dobil službo pomivača kuhinjske i>os\ Hišini sta začeli kričati, na kar je nesramnež potegnil revolver, ustrelil eno takoj do smrti, drugo pa zelo ne-varno ranil. Morilec je nato zlezel skozi okno na streho, hoteč po strehi zbežati na varno. Ker je bilo na strehi vsled megle precej ojk>1z1o, je Chartier le počasi prišei naprej. V kratkem času se je na cesti pojavila policija. Morilec je vide!, da se poli-caji pripravljajo na streho. Vzcl je i?: žepa revolver ter si pognal dve kroprli v glavo. Vsled te^ra je zdrčal iz visine 20 metrov na cesto. PrcTK1-Ijali so ga v bolnišnico, kjer je takoj izdihnil. Kakor poročajo franco?ki listi, je Chartier pred smrtjo tiho izgovori! : »Tn vendar sem obe tako srčno ljubil.« Najnovejše vesti. Anglija in Srbija. B.- Belgrad, 26. oktobra. »Štam- «: poroča, da je angleški poslanik iestiral pri srbski vladi proti te-, da srbska vlada ni povabila k razpisnemu tečaju za dobavo novega orožja tuđi angleške tvrdke Arni-trong. Vlada mu je odgovorila, da radi tega ni povabila te tvrdke k do-bravnem ofertu,ker se je zadnjič upi-rala položiti predpisano kavcijo. Kongres proti trgovcem z dekleti. B.— Madrid, 26. oktobra. Veeraj se je tukaj pričel kongres proti trgovcem z dekleti. Miss Le Neve oproĆcena. B.— Liondon, 26. oktobra. Pri včeraj dokončani razpravi je bila ljubica drja. Crippena oproščena ob-tožbe, češ, da je bila sokriva na dr. Crippenovem umoru. Poneverjenje. R _ Belgrad, 26. oktobra. Blagajnik v finančnem ministrstvu Bogdan Markovič je poneveril 170.000 dinarjev ter bil radi tega aretiran. Kolera v Osjekn. B.— Oajtk, 26. oktobra. Od 10. do 25. t. m. je v Oejeku zbolelo za kolero 25 oaeb, 15 jih je umrlo, med temi en vojak. Drava je od vojaštva zastrašena. Sole ao zaprte, aejmi pre-povedani. Tuđi ▼olitve v hrva&ki sabor bodo n^ijbfie za oeje&ki okraj Za kratek čas. Fajmošter Matevž: Ba-rometer bom kupil, veš, tak instrument, ki kaže, kdaj bo dež. Fajmošter Jaka: Đeži no. čemu imaš pa revmatizemt IiđaJatelJ lm odgovorni urednik: RMto PutttonleBiiek. Borzna porodila. Dunaj, 25. oktobra. Na vceraj-šni borzi je vladalo še slabše razpo-loženje. Kurzi so deloma zopet popustili. Rente so popustile. Divize so neizprenienjene. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani11. Ur&M karzl 4«MJskc h*nt 25. oktobri itlU. 4°/. majevt rcnU .... 93 05 93-25 4-2«/8 srebrn« rento .... 96 75 96 95 4o/0 avstr. kronika rcnU . . 92 95 93* 15 4% ogr. „ n . . 91-55 9175 4°/§ kranjsko dcžclno posojllo 96— 97 — 4*U k.o. čcike dei. banke . 94 — 95 — Sr«6k#. Srcčke Iz 1. 1860 «/• • • • 21^- 225 — „ Uske...... 153-50! 159 50 M zemcljske I. izdaje . 297*75 303 75 II. „ . 27760 283 50 „ ogrske hipotečne . . 248 25 i 254 25 „ dun. komunalne . . 540-— | 550 „ avitr. kreditne . . . 519*75; 52975 „ ljubljanske .... 8875; 9475 „ avstr. rdeč. krila . . 60*501 64£0 „ ogr. „ „ . . 37 25 4125 „ bazilika..... 2550 29*50 „ tmike...... 254 25! 257 25 D«lalo«. ! Ljubljanske kreditne banke . 446 — I 449 — Avstr. kreditnega zavoda . . 665*50 666 50 Dunajske bančne družbe . . 565 25 556 25 Južne železnice..... 114- 115- Državne železnice .... 75525 7^625 Alpine-Montan..... 766 50 767 50 Češke sladkorne družbe . . 253 — 257 — Živnostenske banke. . . . 272 25 273 25 Valat*. Celdn!........ 1136 11-38 Marke........ 117 57*, 117 77« Frankl........ 95 50! 9560 Lire . . . :..... 9475 i 94*95 Rubljl......... 254 25 255*25 Žitne cene v Budimpešti. Dne 25. oktobra 1910. Termin. PSenica za oktober 1910. . za 50 kg 10 55 Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 10*44 Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 7 64 Rž za april 1911 .... za 50 kg 781 Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg 5 55 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 812 Oves za april 1911 ... za 50 kg 840 Efekti«. Neizpremenjeno. Anton Šare Ljtiliaia, Seleoborpa Dika it. 5. u ngali luflm liiu (uspnti glavnt poiti) im njoj perilfl najcenejši nakup 182 oprem za neveste. HajboUSa on scdanjostl: 1M0. ncbni, tolo, ntteODUta ta ItUtM u dobi som pri H. SUnHER UuMlanii Hestnl trj. m vittaL Kupujte večerao izdajo „Slovenskega Naroda*. Z lepa prostora pripravna za delavnice ali skladišta se s L novembrom oddaeta. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivanu Koftenina, Kolodvorska ulica ftL 6. 189 Razne prevode Iz nemftftln« v oloveniftlno cirkularjcv, puam in dragih tiakovtb otkrbi oOttO * tej itroki isveibai •radnik. Mulov Haroda". v nprmvDištrn „Slov. Ustanovljena Ista 1S02. 23 Kmetska pnjiloita ljubljanske okolice reglstroviuia zaAraga s aa«Bc|«ao mmtmo v hstncm zadrožnem doma ¥ Ljubljani na Dunajski cesti t\. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K O39118.121*11 upravnega premoženja............. . . . K 209778310*80 obrestuje hranilne vloge po 4f|2°|o br«z vsiktga odbitka r#ntn«ga davka. katertga slačujs sasajllnlea lama za vloznike. Sprejezna tuđi vloge na tekoči raiun v zvozi a iekovnim prometom ln |ih obroataje od dno vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 20,000.000 Posojuje nm xsmljl*6a po 5l,°0 « I1/, na amortizacijo ali pa po 51 4C 0 broš »fitortlzaclje | nm imenice po 6° 0. Posojilnica sprejema tndi vsak drugi nacrt glede amortizovaoja dolgi. UBADNE UBE: vsaii dan od 8.—12. in od 3.-4. Izven nedel] in p£-&£ &ikov. Telefon tt. 185. Poitne Uranilnice r&ćun at. 828.409. Jnnslo - ebrlHa banka t liiii" ■ •alilieiaai »**>■§« * o«*leaiai lazaatvoai Mi umni: Sdataim ma JI. 7. usmti ilnu lUli Strcleau vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga PO 41///«; rentni davek plaću je zadruga sama. — Sprejeaa vloge na tekoći račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — narastam aasalalaica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eikdaatirt trgovske menice. — Preskrkije vnovčenje menic, nakaznict dokumentov itd. na vsa tu- in inozemski tržišča. — Izdaji nakaznice. Vu pojasnila se doke bodisi nstmeno ali pismeno v zadružni pisarni. IO Iniu ne nak lu liptilu eđ 9. li 12., popoldae li 3. lo 5. Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 liano zastsiutvB Ime W iivH zavarovalnlce, najcenejši zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite * kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite '•# Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. "^ ^™» ^*m ^t ^*» ^*ii i^™» ^™» ^™» ^*» ^*» ^*m r*m ir^m ^*» ^™» ^™* ^™» i^^ ^t ^*» ^™» ^™m LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljumi Stritarjeva ulica štev. 2. priporoča promese na ===== U 4lli___ Zrebanje Glavni dobitek W MA Mfi Dunajske komunalne srečke a II III----- 2. novembra ___________ II •JUllaUIJU K 300.000. Sprelema vloge na knjiiice in tekoti raznu ter Jih obreatnje po čistih m% 1|2°|i ■^a^»^■■■■^■^■■■■^Ba^BBBB^PVa^B^B^Va^^^^^^^^^^B^^H^^H^^^^NB^kB^^BV SLAVNA" vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJ1«. Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširŠem ob-segu. vzajemno zavarovalna banka ir Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. Ogromni rezervni londl K 4t.812.7f7-— lamćlfo na popolno vmrnoiL .a. B3&KS MBipliA w MW^L Ima posebno ugodne in prikladne načine za za var ovan je življenja. B «*i Vl.tr *9 fiV AVTJAtt razpolaga z najcenejši mi ceniki za preskrbljenje xa starost, za slučaj ■MlMilifl nOajfmVAtJim smrti roditeljev, za doto otrokom. --------------------------------------------- BflBKff b|S]jAVUA razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.----------------------------------- B&DK& ||SliA VmI A {• ra 9^m^mjLmiM zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. Bttvalptt CIY AVFT-VAII gmotno podpHv narodna društva, organizacije In prispeva k narodnim IHIimU ajBilAVUA" dobrodelnim namenom.-------------------------------------------------------- BSBBS ||SliA w UA stremi za izboljsanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje i Zaplenjeno! generalni zaatop banke „Slavile" ¥ IJnblJanL v I ćelo ie pol let cetrt k na mes tFredi „u K ljihov teručk imajo pridot veliča li jih, novi o boli ji kon, t četje ! B tega e umljiv posost] nimaj( nenavi jo za t 8O JO i vzroki K bestnifc nosti -\ vsefetra kolna ^ skem \ slišan posesti ja na se je c želni z cev po Ni divji z storili vil toli velepos najbolj onih k zdaj u] Svoji j napadi ju in i veorajš čital d opremi opazka Pr nas ni< kolikoi na sira Triller taktike Toliko Šusteri melji 1 sestnik /. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA. Preiernova ulica itev. 3. .-. Najveiji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Denarni promet tlo SI. deoembr* 19O9 nad BIS mllljonov kron. ObstojeAih vlog nad S8 milijonov kron. Rozotnrni saklad nad 1 mllljon kron. Za varnost vloženega denar ja jamči zraven rezervnoga zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoSenjeni in z veo evojo moAjO. Izgube vloženega denarja je nentogotep ker je po pravi !ih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deielni vladi, izkljnfiona veeke epekulaolja z vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4% brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vloine knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov deoar. Posojila na remljišća po 5f/0 obrati in proti amortizaciji po najmanj ViVt na leto. Daje po* ftojila na menice in vrednostn« paptrje. Za varčevanje ima vpeljanc lične deaMfto hranOnlkOf v podpiranje slovenskih trgovce* in obrtnikov pa kreditno draltvo. 4 Laataliia ln tlak »Narodna tlakarat«.