Posamezna številka 6 vinarjev. SlCV. 108. Izven Ljubljane 8 vin.	\
ii, v sredo, 14. mala 1913.
leto XL1,
ss Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . , K 2B-— ia en meseo „ . . „ 3-20 ia Renčijo oeloletno ■ 2A--sa ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za eelo leto naprel . . K 24-— za en mese*. „ • • » 2•—
V	upravi prijemu mesično „ 1*70
= Sobotni izdaja: = sa celo leti
sa Nemčijo oeloletno. za oatalo inozemstvo
7--9-12--
SLOVENEC
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . <
za dvakrat . za trikrat
» » • u
13 10
za večkrat primeren po past.
Poročna oznanila, zahvali, isnrtnlce lil:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
Poslano:
enostolpna peUtvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red.
B3T Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol itev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega teleiona stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi allol št. 6. — Račun poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.311, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona it. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Nemškonacioualua Mura.
Germanska prepotenca je dosti znana. Noben drugi narod na svetu nima na primer tako izziva j očega in s sirovo silo ponašajočega se nacionalnega pesništva kakor nemški. Vsi drugi narodi se smatrajo tu za sužnje nem-štva, bodisi, da so žc pod njegovim jarmom, ali da imajo prijetno upanje, da podenj pridejo. Zato Nemcev kljub velikemu kulturnemu razvoju, ki so ga sicer dosegli, niliče ne ljubi. Pesnik Divine Commedije si je želel nemškega cesarja, ki naj bi v znamenju vesoljne katoliške ideje Italijo združil in rimsko svetovno cesarstvo v vsem njegovem sijaju obnovil. Nemcev kot, takih pa ni maral. Rusu je Nemec personifikacija smešne bahavosti, Francoz pa ga smatra za divjaka. Celo Anglež, ki je precej saške krvi v njem, Nemca zavoljo njegove oblastnosti prezira.
Vse slabe lastnosti nemškega naroda smo Siovanj občutili zlasti tekom balkanske vojske. Ne moremo zamol-čati, da so celo glasila nemškega centra, ki jc sicer v narodnem oziru najbolj pravična in zmerna stranka v Nemčiji, o Slovanih več ali manj prezirljivo ali vsaj »od zgoraj doli« pisala. Odpočetka so vsi Nemci brez izjeme z Osmani simpatizirali, za Bulgare so se pa navdušili šele, ko je kazalo, da bi se utegnila slovanska plemena na Balkanu med seboj spreti, kar bi bilo nem-cem seveda izredno ljubo. Psovka- o jugoslovanskih »ušivcih« se jc brala tako v najresnejših časnikih kakor v »humorističnih« listih, ki skrbijo za »razvedrilo« neurastenične moderne publike. Kar je katoliške Slovane posebno nemilo dirnilo, je bilo to, da so tudi glasila nemške krščanskosocialne stranke v Avstriji izrabljala balkansko vojsko za to, da so dala duška proti-slovanskim instinktom nemške duše.
Nemci pa niso samo z ozirom na Slovane nestrpni, ampak se tucli med seboj nc morejo trpeti, ako jih ne veže skupna protislovanska mržnja od slučaja do slučaja. To so pokazali tudi dogodki na binkoštno nedeljo in ponedeljek v Gradcu, ko jc katoliško akade-mično društvo »Carolina« praznovalo svojo petindvajsetletnico. Slovani smo tucli glede svetovnih nazorov med seboj zelo razklani in slovansko svobodo-miselstvo — neizvzemši slovensko! — je že velikokrat z vso sirovostjo bruhnilo na dan, toda kar se je preteklo nedeljo v Gradcu godilo, je pač rekord v boju liberalizma proti katoliški misli. S kakšnimi nesramnimi, divjimi iu umazanimi plakati in napisi so nem-škonacionalni liberalni burši svoje katoliške kolege zasramovali! Volom so kapice z barvami katoliških društev na roge nataknili in nosili okoli obscennc podobe. Krvavo so pretepali udeležence, jih z gnilimi jajci obmetavali in če bi ne bili prišli cel eskadron huzarjev in dve stotniji pehote, bi bili burši na jbrže šc koga ubili, vsaj slučaj Ghezze v lnomostu kaže, cla so -nemški nacionalci tudi česa takega zmožni. Pred sprevodom katoliških dijakov sta morala jahati oskadrona, za njimi dve kompaniji pohote in šc orožnike z ostrimi patronami so morali v Gradec iz cele dežele pozvati! Tak je nemško-nacionalni mob!
Da jc danes kaj takega med vse-ličiliško mladino v Avstriji šo mogoče, jo neglede na sovražnost svobodomi-selstva sploh pač tudi jako žalostno znamenje razmer v monarhiji, kajti take razmere med akademiki v drugih državah vkljub ostremu nasprotstvu med krščanskimi in nekrščanskimi elementi prav nikjer ne vladajo. Nom-škonaoionalni liberalni študent se zavoda, da je liberalni jiemški nacionalizem v katoliški Avstriji gospodujoč
element. On dobro ve, da sc mu ni treba veliko truditi, saj vživa nemški na-cionalec privilegij, da so njemu prvemu odprta vsa uradniška mesta v tej državi. Zato jc študij zanj najmanjša skrb, krokanje in razsajanje pa glavna. Vsledtega pa takemu buršu ostane resnična znanost zapečatena knjiga, izpit se že kako prestane. Zato pa liberalni nemški burš tudi ne ve, kako se rezultati znanosti z vero ne kosajo in kako je prav pametna toleranca vsaj v praktičnem oziru pečat resnične izobrazbe. On črpa pač »znanost« iz »Grazer Tag-blatta«, »Neue Freie Presse« in »Sim-plicissimusa« in zato mu je	si-
rovost ideal kulture. In če vpoštevamo končno njegov » He rre n be\vu B t sein«, h kateremu nemški nacionalizem svoje pristaše zlasti v Avstriji, posebno pa še v Gradcu, sistematično vzgaja, so nam taka barabstva, kakor so ona proti »Carolini«, precej razumljiva.
Nemški krščanski listi so zadnje čase veliko pisali o zgodovinski nalogi katoliške Avstrijo na Balkanu, kjer je treba uveljaviti kulturno moč zapada proti ortodoksnemu vzhodu. Lepo je to in slovanska katoliška javnost se jc s tem problemom od nekdaj pečala. Toda, če bo v Avstriji šc dalje prevladoval ituli liberalnega nemškega .nacionalizma, bo Avstrija to svojo nalogo na Balkanu precej težko izpolnjevala, če bi do tega prišlo, da si Avstrija zopet pribori glede na Balkan tako pozicijo, kakor jo je zavzemala za časa Evgena Savojskega. Avstrijo bi moral v svrho izvrševanja take naloge vse drugačen duh prešinja.ti. loga pa no bo, če se nemški liberalizem ne stre in če se obenem ne premaga tista nacionalna prepotenca, ki navdaja nemško javnost. Krščanskim socialcem, ki so se zadnje čase na Dunaju tako navdušeno blatili z nacionalci, bi priporočili to v res/no premišljevanje in uvaževanje. Dogodki v Gradcu morajo p^č tucli nemškim krščanskim socialcem nekoliko oči odpreti. Krščanske zapadno kulture nc moremo nositi na Vzhod, če sami doma krščanske kulture ne uveljavimo. Boj proti liberalnemu nemškemu nacionalizmu bi bil za. dediče Luogcrjevo misli pač hvaležnejša naloga kakor pobijanje pravičnih teženj Slovanov.
K
iu Srtitfl.
(Prof. A. Bczenšek.)
Sofija, 10. maja.
Izpolnivši svojo zavezniško in bratsko dolžnost so se vrnili te dni že poslednji transporti srbske vojske izpod Odrina v domovino. Kako so izpolnili tukaj svojo dolžnost, o tem ni nikdo tako kompetenton soditi, kakor poveljnik oblegovalne armade pred Odrinom general I v a n o v. In ta pohvala vrlega stratega je za Srbe jako laskava. Pre-čitala se jc od vojnega ministra v Narodnem Sobranju o priliki, ko so bilo interpelacije o vzajemnih odnošalih med Bulgarijo in Srbijo na dnevnem redu. Vlada je ob tej priliki vse storila, da bi omilila veliko napetost, ki se jo bila v poslednji dobi pojavila. Ker prihajajo medtem tucli zunanji vplivi, posebno od ruske strani, je upati, cla se cilj v interesu celega slovan-s t v a — no samo Bulgarov in Srbov — v kratkem doseže.
Sedaj pa naj povem številke, katere so objavljene uradno od bulgarske vlade in se tičejo srbskih vojakov, konj in topov, ki so se vrnili izpred Odrina v relativno zdravem in dobrem stanju. Bulgarske železnice so prevozile od Odrina mimo Sofijo do Cari-broda (na srbski meji) sledeče osebo: (521 častnikov in 37.182 vojakov; razen lega so prevozile 14.028 konj in razne drugo živine, 2885 voz ter 157 lopov in karlcčnic.
Da so se vodili točni računi o tem, koliko je zuiašal cel prevoz srbske vojske, jc važno, nc z ozirom na to, koliko stane cel transport, ampak zaradi tega, da imajo Srbi in Bulgari dokaze v rokah, kolike so bile izgube cele zavezne in posebno srbske armade. A o kakšnem računu za prevozne stroške ni bilo govora, kakor uverja sam minister železnic g. A. Frangia. Vsledtega se tudi ne more govoriti o kakem poravnanju računa.
Sploh jc žalostno, da so žc tedaj,' ko so pihale prve lokomotive, vozeče polne vozove mrtvih in ranjenih Srbov z Odrinskega bojišča, začenjali šovinisti tuintam hujskati brata proti bratu. Takšno obnašanje res ni krščansko! Da se je to hujskanje nadaljevalo, dokler so prenašali dan za dnevom zgoraj omenjena števila živih, tudi ni bilo bratsko. Šele sedaj, ko jc odsopi-hala poslednja lokomotiva, začelo se je streznjevanje na obeh straneh. In res v treznosti sc pride najlaže do pobotanja glede spornih vprašanj, tem več, ako posreduje arbiter, do katerega imata oba nasprotnika zaupanje, kakor sta že oficielno izjavila glede Rusije.
Rusija bo torej, ako reši ta spor srečno in s tem pomiri duhove na Balkanu ter prepreči vojno, postala znovič osvoboclitcljica krščanskih narodov na Balkanu. To osvobojenje od zavisti, sa-moljubja in sovraštva — strasti, ki so hilte zavladale mod bratoma v poslednji dobi, je delo no manjše veljave, kakor osvobojenje izpod turškega jarma.
Beseda strast pomeni »stradjnje, t. j. t r p 1 j e n j e iu so v tem pomenu še danes rabi v bulgarskem jeziku. Torej Rusi so osvobodili svoje brate iz trpljenja pod turškim jarmom, seclaj so osvobodili njihovi osvobojenci šo ostale brate izpod istega jarma; ali si naj sedaj sami med seboj naložijo trpljenje in nov jarem? — Narodi, kakor tudi posamezni ljudje morejo samo tedaj napredovati, ako žive v miru s svo-jimi sosedi iu morejo vso svoje moči posvetiti notranjemu razvitju.
Vsi Slovani žele svojim bratom na Balkanu mirno razvitje, napredek in srečo v bodočnosti, dobro vedoči, da je njihova usoda nerazdelna od usode slo-vanstva.
Tucli v tem slučaju, ko so se z zedi-njenimi močmi dosegle tako slavno zmage, in jc pred očmi celega sveta tako krasen uspeh bratskih držav, bi se moglo reči z L a f o n t a i n o m :
»Si ce n'est toi, c'est ton frerc.« To pomeni: ako nisi tega ti (storil), tedaj je (storil) to tvoj brat; namreč eden je moral to storiti.
Nekatere pridobitve se res imajo pripisovati posameznim zaveznikom, a ko sc govori o občem uspehu, je pač brez razlike, kdo je h temu več ali manj pripomogel :S i c c n' c s t toi, cest ton frerc!
Preliminarno mirovna popila iiied Turčijo in Balkansko zvezo.
Pariz, 13. maja. »Matin« objavlja besedilo preliminarne mirovne pogodbe med Turčijo in balkansko zvezo. Bistveno se glasi:
Turški sultan f ii tuliš praelermissis) na eni, grški kralj, bulgarski car, srbski krfllj in črnogorski kralj na drugi strani so se odločili skleniti mir in so imenovali za svoje polnopooblaščencc sledeče ....
Isti so nadalje sklenili kakor sledi;
člen L
Od dne ratifikacijo sledeče pogodbe bosta mecl sultanom in zveznimi suvereni, kakor tudi med njihovimi dediči, nasledniki in podložniki obstojala mir in prijateljstvo na večne čase.
Člen II.
Sultan odstopi zveznim suverenoin vse ozemlie svoiega cesarstva na cvroo-
skem kontinentu zapadno od črte Enos—• Midia, izvzemši Albanijo. Natančno mejo določi posebna komisija.
Člen III.
Sultan in zvezni suvereni poverijo nemškemu cesarju, avstrijskemu cesarju in ogrskemu kralju, predsedniku francoske republike, kralju Velike Britanije in Irske in indijskemu cesarju, laškemu kralju in cesarju vesoljne Rusije skrb za določitev albanskih mej in vseh tozadevnih vprašanj.
Člen IV.
Sultan odstopi zveznim suverenom otok Kreto in se odpove v njihovo dobro vsem svojim suverenskim pravicam nad tem otokom.
Člen V.
Turški sultan in zvezni suvereni iž> javljajo, da poverijo nemškemu cesarju itd., itd. skrb, da odločijo o usodi vseh oto-manskih otokov v Egejskem morju (izvzemši Krete) in polotoka Athos,
Člen VI.
Turški sultan in zvezni suvereni poverijo skrb glede ureditve vseh finančnih vprašanj, ki so posledica vojske in imenovanih teritorialnih cesij, internacionalni komisiji v Parizu, na katero so poslali svoje delegate.
Člen VII.
Vprašanje vojnih vjetnikov, justice, narodna in gospodarska vprašanja se bodo uredila po specialnih komisijah.
Dejanski mir med Turčijo in &al-kiiislo zvezo iu osiala balkanska
VPRAŠANJE ODPUSTA AVSTRO-OGRSKiH REZERVISTOV Z JUŽNE ' MEJE.
Dunaj, 14. maja. Skupni ministrski svet, ki je za danes sklican, sc bo pečal izključno le z vprašanjem odpusta rezervistov. Žc to dejstvo se smatra za znamenje zelo izboljšanega mednarodnega položaja. Vlada je v sporazumu z vojnim ministrom prišla do zaključka, da po predaji Skadra ni več nikakega povoda vzdržati I na južni meji vojno slanje. Vendar se bo | za zdaj mogla skleniti le redukcija seda-| njega stanja čet in bo s popolno demobilizacijo treba še nekaj časa počakati. Te dni se odpuste eni, ki so z ozirom na rodbinske i in druge razmere najbolj tivaževanjs vredni.
MIROVNO VPRAŠANJE. London, 13. maja. »Reuter« poroča: ; Bulgarski poslanik v Londonu jc sprejel danes zjutraj brzojavno inslrukcijc, da naj preliminarni mir podpiše; grški in bulgarski delegati so bili popoldne še brez in-štrukcij, a nc sme sc soditi, da zato obstajajo kaka nasprotstva. Večina mirovnih delegatov biva že v Londonu. Te dni žc pričakujejo formalno sejo zastopnikov vseh vojujočih se balkanskih držav, v kateri se mir podpiše. Dokument, ki ga bodo delegati podpisali, sc sicer imenuje preliminarni mir, a dejansko pomenja konec vojske. Preliminarni mir ga zato imenujejo, ker šc niso rešena vprašanja o Albaniji, o Egcjskih otokih in ker šc ni sklepala tehnična komisija v Parizu. O vsem, kar sc je žc in kar sc šc določi in sklene, sc sestavi pogodba, ki bo nadomeščala berolinsko pogodbo, ko ji pritrde velesile. Poslaniška konferenca v Londonu bo zborovala tudi ob času, ko bo zborovala tehnična komisija v Parizu. Kongres velesil torej nc bo potreben, ker diplomatjc sodijo, da sc radi uspeha londonske konference lahko izognejo zelo težavnemu vprašanju formalnosti, ki so z evropskim kongresom v zvezi.
Relgrad, 23. maja. (Izvirno.) -Samouprava doslovno priobčujc načrt mirovne pogodbe med zavezniki in Turčijo, kakor so ga predložile velesile in ki obsega znane točke iz zadnje note«velesil. Ta pogodba ! ima bili definitivna mirovna nogodba, ki
prihranja vsa detajlna vprašanja za poznejšo rešitev. »Samouprava« pravi, da preostane mirovnim delegatom le malo dela in da bodo podpisali tako pogodbo le pod pogojem, da bodo velesile v specielnih konferencah zadovoljile zahtevam zaveznikov v vprašanjih Albanije, otokov in v finančnih vprašanjih.
Cetinje, 13. maja. (Po uradnem črnogorskem viru.) Za delegate pri londonski mirovni konferenci so zopet imenovani Miuškovič, Vojnovič in Popovič.
Belgrad, 13. maja. (Izvirno.) Kot nov ekspert je prideljen srbskim mirovnim delegatom posebni poznavalec balkanskih vprašanj in Anglije: bivši sofijski poslanik Ivan Pavlovič; odpotoval je v London sinoči.
SKADRSKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 13. maja. Poveljnik mednarodnega brodovja in skadrski vojaški guverner sta se dogovorila, da Črnogorci Skader tako-le predajo mednarodnemu oddelku velesil: V sredo opoldne se ob izlivu Bojane iz zbranih ladij vkrca 500 mož na avstrijski parnik Skutari« in na laška parnika »Mafalda« in »Jolanda«. S tem oddelkom se podajo v Skader angleški podadmiral Burney, laški kontreadmiral Patris, avstrijski kontreadmiral Njegovan. francoski linjiski ladji kapitan Logier in nemški fregatni kapitan von Glitzing. Skader preda angleškemu podadmiralu Burneyu črnogorski poveljnik Skadra, brigadir Bečir. Ko sc to izvede, se ladje vrnejo in pripeljejo v Skader še 500 mož, tako da bo štela skadrska posadka 1000 mož, ki bodo izvajali varnostno in požarno službo "v mestu.
TURŠKE ČETE ZAPUŠČAJO ALBANIJO. - DJAVID PAŠA JE ŽE V BRINDISIJU. — KAJ SNUJE ESSAD PAŠA?
Valona, 13. maja. Posebni dopisnik .-Piccola« poroča: Vračam se iz taborišča pri Fieri, kjer se nahajajo čete Djavid paše. Armada se nahaja v zelo slabem stanju, Vojaki so sestradani in prosijo miloščine. Galib bej, šef generalnega štaba, je odločno dementiral vest, da hoče Djavid paša marširati proti Valoni. Vojaki se bodo ukrcali ob ustju Seimena, Bolnikov imajo 3000 !
Dunaj, 13. maja. »Albanska korespondenca« poroča iz Valone: Tu jc vse mirno. Red se .ni nikjer kršil. Ostanki armade Djavid paše taborijo pri Fieriju. Njegovi vojaki niso za nobeno akcijo več sposobni in ne morejo nobenega marša več podvzeti. Željno čakajo, kdaj da jih domov transpor-tirajo. Ista korespondenca poroča iz Dra-ča: V četrtek prično odpošiljati vojake Essad pasove armade domov.
Milan, 13. maja. »Secolo« poroča iz Valone: Položaj začasne albanski vlade postaja zelo težaven, ker je nastala živahna opozicija proti nji in ker je pričel Essad paša groziti. Essad paša je imenoval v raznih važnejših albanskih mestih svoje zastopnike. Računajo z možnostjo, da namerava prodirati proti Valoni, da odstavi albansko vlado. Sodi se, da ga podpira Avstro-Ogrska, ker je obljubil, da bo pospeševal njen vpliv v Albaniji (?).
Drač, 13. maja. Essad paša, ki se nahaja v Tirani, je bil potom mednarodnega brodovja obveščen, da je Porta odredila odtransportiranje vseh turških čet iz Albanije ter da so ladje, ki jih odpeljejo v Baj-rut, Smyrno, Carigrad in mesta ob črno-morskem obrežju, že pripravljene. Essad-pašini vojaki se imajo vkrcati v Draču, Djavid-pašini in Riza begovi v Valoni, Do konca meseca bo Albanija tudi od turških čet popolnoma izpraznjena.
Rim, 14. maja. Djavid-paša in nekaj njegovih častnikov je dospelo v Brindisi, odkoder se podajo v Carigrad.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Belgrad, 13. maja. (Izvirno.) Sinoči ob 9. uri jc bil nenadoma sklican ministrski svet; posvetovanje jc trajalo do čez polnoč. Predmet in povod temu posvetovanju sta popolnoma tajna. Eni domnevajo, da gre za konflikt z Bulgarijo.
Dunaj, 13. maja. »Neuc Freie Pres-f?e« poroča iz Bclgrada, da je srbska vlada pozvala zopet pod orožje vse častnike in vojake, ki so dobili dopust, ko se je sklenilo premirje. Srbija koncentrira vojake v Macedoniji. Razburjanje proti I3ulgariji jc vedno večje. Izjalovili so se poizkusi nekaterih srbskih trgovcev, da se bulgarski in srbski trgovci sporazumejo. V Belgradu so poučeni, da je bulgarska vlada v Peterburgu izjavila, da ni niti misliti na to, da odneha.
Belgrad, 13. maja. (Izvirno.) Danes je prispel v Belgrad vojvoda Putnik in obiskal kralja Petra in Pašiča; pri obeh se je dalj časa zamudil.
London, 14. maja. »Times« poročajo iz Petcrburga: V diploma tičnih krogih se boje, da bi nesporazum med Srbijo in Bulgarsko Tiihko dovedcl do od-
kritega konflikta, tem bolj ker doslej še niti v Sofiji, niti v Belgradu niso izrekli, da sprejmejo rusko razsodbo. Vendar pa še upajo, da se prepreči konflikt, preden bodo izčrpana vsa sredstva sprave.
Belgrad, 13. maja. (Izvirno.) Vesti zunanjih listov, da so Bulgari vse srbske topove izpred Odrina, t, j. kakih 150 zadržali, nikakor ne odgovarjajo resnici in ni tu nikakega ogorčenja. Vsi srbski topovi: poljski, havbični in oblegovalni so se prepeljali v Srbijo in zadnje dni so z zadnjimi četami dospeli tudi zadnji srbski topovi. Vest je nastala najbrže radi transporta vojnega plena, oziroma tozadevnega srbskega dela, ki znaša krog 147 turških topov, kar se je odložilo na kasnejši čas.
Belgrad, 13. maja. Srbsko zunanje ministrstvo ^>o v kratkem odgovorilo na bulgarsko »Rdečo knjigo«, v kateri se Bulgarija pritožuje proti terorju srb-sih oblasti v novih rajih. Srbsko ministrstvo bo za vsak posamezen slučaj doprineslo dokaze, da je bila kazen upravičena, ker gre izključno za bulgarske četaše in druge hujskače.
Sofija, 13. maja. Iz vladnih krogov se poroča, da se popolno sporazumlje-nje z Grško v vseli spoinih točkah pričakuje. Obe vladi sta se dogovorili, da imenujeta posebne odposlance, ki ure-de sporne točke in določijo bodočo gr-ško-bulgarsko mejo.
Bukarešt, 13. maja. Urednik »Ad-edeverula« objavlja razgovor z grškim ministrskim predsednikom Venizelo-som. Vcnizclos je izjavil, da se more smatrati mir za perfekten, čeprav jc treba še marsikatero stvar rešiti. Sporazum se bo dosegel potoni medsebojnih koncesij. Venizelos meni, da je velika balkanska konfederacija, kateri mora pristopiti tudi Rumunija, danes bolj kot kdaj mogoča.
Sofija, 14. maja. V sobranju je ministrski predsednik Gešov izjavil, da se položaj v nobenem oziru ni izpretnenil, zato obžaluje, da šc ne more odgovarjati na interpelacije zaradi politične situacije in zaradi razmerja do Srbije.
Belgrad, 13. maja. Tu trde, da ne bo Rusija sama razsodila šrbsko-bul-garski spor, marveč da bodo o njem razsodile vse v tripelententi zvezane velesile.
Atene, 13. maja. »Agence d'Atenes« poroča: Ministrski svet je sklenil sklicati zbornico bodoči teden, da sklepa o nujnih načrtih, ki se tičejo vojaških zadev. Zbornica bo imela le pet ali šest sej.
PRED REVOLUCIJO V CARIGRADU.
Turin, 13. maja. »Stampa« poroča iz Carigrada: Enver bej dela zdaj na to, da kolikor mogoče veliko častnikov v službi hitro napreduje pod pretvezo, da so pridobili v vojski posebne zasluge. Dejansko pa se gre za to, da se osnuje močna skupina častnikov, ki bo mladoturškemu odboru zvesta in ki bi tvorila protiutež vojaški ligi. Pozornost vzbuja, ker še vedno veliko vojakov k čataldški črti odpošiljajo. Trije Častniki v Dardanelah so se uprli, pridružili so se jim še drugi častniki. V Carigradu računajo z mogočno zaroto vojne mornarice, ki je bila vedno proti ml£do-turkom.
Carigrad, 13. maja. Med mornarji dar-danelskega brodovja so izbruhnili nemiri. Boje se, da izbruhne upor.
BULGARSKE IZGUBE V VOJSKI.
London, 13. maja. »Times« poročajo iz Sofije: V kratkem se objavi ofi-ciclna iista bulgarskih izgub v zadnji vojni. Imeli so sledeče izgube: 300 častnikov mrtvih, 900 bolnih in ranjenih, 26.000 vojakov mrtvih, (30.000 bolnih, ranjenih in izgubljenih.
ANGLEŠKO . TURŠKA POGODBA.
Pariz, 13. maja. »Echo de Pariš« poroča: Pogodba, ki sc je med Anglijo in Turčijo sklenila "glede Kuvajta, je sledeča: Anglija ihia v smislu konvencije, sklenjene med njo in kuvajskim šejkom, protektorat nad tem ozemljem, vrh tega pa Turčija Angliji dovoli, da sme ona postavljati svetilnike ob obrežju Šat-cl-Araba. Kuvajt poslano končna postaja bagdadske železnice. Turčija in Anglija sta ob enem obnovili konvencijo leta 1878 glede Cipra, in sicer bo Anglija reorganizirala tarnošnje vojaštvo, za vac to pa garantira Anglija Turčiji njeno azijsko posest.
TURŠKI VJETNIKI V SRBIJI.
Belgrad, 13. maja. (Izvirno.) Vsi turški vjetniki, rodom Grki, se na povelje vrhovnega poveljstva odpuste domov,
ŽALOST ZARADISKADRA.
Belgrad, 13. maja. (Izvirno.) »Novosti« pozivajo meščanstvo, da se jutri v sredo o priliki izročitve Skadra velesilam prirade žalne manifestacije.
Ljnmionski knezoSko! o liberalnih ustih.
V zadnji številki »Škofijskega Lista« je priobčil prevzv. ljubljanski knezoškof dr. Ant. Bon. Jeglič naslednji članek:
Dolžan sem paziti, da se verniki ne zbegate in Vas lažnjivi preroki ne zapeljejo v verske zmote. Dobro veste, kdo Vam jc od Boga postavljen zanesljiv in nezmotljiv učenik o večnih resnicah. Edino sveta katoliška Cerkev, ki Vas uči po škofih in duhovnikih, ki so edini za tak pouk izobraženi, pooblaščeni in poslani.
Vrivajo se Vam pa drugi učitelji, ki pa za tak pouk niso ne izobraženi, ne pooblaščeni ij.i ne poslani. Sami polni zmot, hočejo svoje zmote vriniti tudi drugim ali jim vsaj dvome vzbuditi. Kolika predrznost od njih, kolika škoda za one, ki bi jim verjeli in začeli dvo miti o Cerkvi in o njenem poslanstvu! Tu se ne gre za par kronic, ampak za življenje in celo za večnost.
Zato že naravna postava ljubezni do sebe samega zahteva, da se vsakdo takih neposlanih učiteljev ogiba. Ne poslušati onih, ki drugače uče, kakor sveta Cerkev! Naravno postavo so proglasili tudi papeži in od svoje strani naravnost prepovedali Citati ne lc knjige, ampak tucli časopise, ki pišejo v duhu, nasprotnem svetemu evangeliju, nasprotnem naukom, kakor iili razlaga sveta Cerkev.
To naravnio in cerkveno postavo sem Vam že večkrat razglasil. Ta razglas danes ponavljam in Vam slovesno pred Bogom izjavljam, da strašno greši zoper ljubezen do samega sebe in zoper pokorščino do Cerkve, kdorkoli naroča in navadno čita časopise, ki prihajajo od mož, vdanih liberalizmu, prostomiselstvu ali socialnim demokratom. Poznani so Vam ti listi, kakor so »Narod«, »Dan«, »Zarja«; ne bom jih dalje našteval. Vendar en list moram pa še prav posebno in zopet po imenu obsoditi in Vas opozoriti, da ga ne na-ročujete in ne čitate, ako ljubite sebe, ako ljubite resnico, ako hočete ostati verni kristjani in sc kdaj zveličati.
In kako je ime temu prchuclobne-mu listu? Ime mu je »Slovenski Dom«. Več časa že nosi izredno predrzne in hudobno zasukane članke, kjer naravnost pobija in taji vse verske resnice. Spravil se je na sveto pismo in ga tako zasukava, kakor da je sveto pismo polno zmot, moti se tudi katoliška Cerkev, motijo vsi katoliški sveti in učeni možje. Kdor tc članke čita, pa ne pozna vse zgodovine, ne pozna točno svetega pisma in razlag, jc v nevarnosti, da začne o vseh resnicah dvomiti. Vedite pa, da vse zmote, ki jih uči »Slovenski Dom«, so stare in stokrat že zavrnjene in pobite.
To je razlog, da Vam slovesno povem: Kdor naročuje ali navadno čita »Slovenski Dom«, greši smrtno zoper ljubrzen do samega sebe in greši smrtno zoper pokorščino, ki jo'je dolžan Cerkvi. Kdor se hoče spraviti z Bogom v zakramentu sv. pokore, mora vse iz srca obžalovati in se listu popolnoma odpovedati; saj veste, da brez kesa in brez trdnega sklepa ni odpuščenja.
Oni pa, ki članke pišejo in jih po listu razširjajo, so se že sami izobčili iz katoliške Cerkve, ki je mati čiste resnice in sovražnica grdih zmot.
Notranje politične zadeve.
Dr. pl. Kcrytowski gališki namestnik. — Pred otvoritvijo državnega zbora. — Češki namestnik namerava odstopiti. — Skupni ministrski svet. — Razdor v ogrski opoziciji.
Včeraj jc dve uri zboroval avstrijski ministrski svet, ki je razpravljal o dr-žavnozborskem zasedanju. Poslanec dr. Konštantin Lewycki je bil od 4. do 5. ure pri ministrskem predsedniku. Grof Sturgkh ga je obvestil, da se imenuje za gališkega namestnika dr. Korytowski, da se razpusti gališki deželni zbor in da bodo nove volitve šc poleti. O imenovanju gališkega namestnika se še poroča, da je vlada zadnji trenutek opustila svoj načrt, da bi imenovala le začasnega voditelja gališkega na-mestništva. Dr. Korytowski najbrže odstopi kot poslanec, ko uradno proglase njegovo imenovanje. Dr. Levicki jc izjavil: Nepričakovano imenovanje sem vzel na znanje. Rusini moramo biti nasproti novemu namestniku -rezervirani, a izraziti moramo svoje ogorčenje glede na način, kakor so to zadevo obravnavali. Danes (14. maja) poroča dr. Levicki rusinskemu klubu o svoji konferenci s Stiirgkhom. Gališke deželnožborskc volitve izvedejo med 30.
junijem in 8. julijem. Čas volitev in imenovanje gališkega namestnika je vlada določila, ne da bi bila obvestila o tem Poljsko ljudsko stranko in Rusine. Prezrti stranki ste ogorčeni. Sodi se, da bosta v zbornici prezrti stranki ostro nastopili. — Ta teden zboruje avstrijska poslaniška zbornica v četrtek, dne 15. in v petek, 16. maja. Seji bosta kratki, da pridobe čas za določitev nadaljnjega delovnega programa. — Češki Nemci trde, da najbrže češki namestnik knez Thun odstopi. Sledil mu bo najbrže sedanji šlezijski deželni predsednik grof Maks Coudenhove. — Zunanji minister grof Berchtold se jc binkoštno nedeljo mudil v Budimpešti, kjer sc jc z ogrskimi ministri posvetoval o važnih bodočih vojaških in finančnih vprašnjih. Včeraj popoldne je pa ogrski ministrski predsednik Lukacs odpotoval na Dunaj, da se udeleži skupnega ministrskega sveta, ki danes zboruje na Dunaju. — Pogajanja za združitev ogrske opozicije se bodo najbrže tako končala, da se iz sedanjih treh neodvisnih strank razvije še četrta pod vodstvom grofa Mihaela Karolyja.
■ I	.i.	I	.i... ■■■	I II | II	*
Koroške novice.
k Svojo svakinjo umoril. O umoru v Beljaku poročajo: Ko je preiskovalna komisija pregledovala ustreljeno gospodično Palese, stopil je v sobo njen svak mizarski mojster Urban, ki se je jako čudno obnašal. S svojimi odgOvori jc postal tako sumljiv, da je bil aretiran. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so našli revolver, s katerim je bila gdčna. Palese ustreljena. Urbe(n je nato ves potrt priznal, da je on morilec. Prišel je k svakinji, ki je pričakala 10,000 K, prosit, naj poravna neke njegove zapadle menice, ker pa tega ni hotela storiti, jen je v razburjenosti ustrelil. Urban jc oče štirih otrok.
k Samoumor v Celovcu. V Celovca sc je ustrelil 52 let stari knjigovodja tvrdke Neuner Konrad S o 1 a t h. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da gre v smrt radi prenapetega živčevja.
Štajerske novice.
š Gnila jajca — nemška kultura. Is
Ormoža. Ob prireditvi slov. katol. iz-oberaževalnega društva pretečeni ponedeljek smo izobesili kakor običajno z veseličnega prostora več slovenskih trobojnic. Nemški bratje so svojo res tevtonsko oliko in kulturo pokazali na ta način, da so ob naši nenavzočnosti zastave ometali z gnilimi jajci, lleil! To je plod neničurske vzgoje! Opazili smo pa, da je tudi sin tukajšnjega usnjarja Kralla hotel prerezati zastavo, a so ga prej prepodili. G. Kralj, vi ste doma iz Križevljan na Hrvaškem ter ste se od nas kmetov v Ormožu pospeli do tega, kar sedaj imate. Vaši sinovi pa bi naj sedaj v zobe pljuvali tistim ljudem, kateri so vam pripomogli na konja?! '— Naša prireditev in gledališka predstava je zelo izborilo izpadla. Obisk je bil zelo zadovoljiv. Vse vloge so dekleta rešile brez izjeme prav do-, bro. Vsa čast g. režiserju Bencletu!
š Mariborske novice. Podružnica »Slov. Straže« ima prihodnji torek, 20. t. m., v prostorih Zadružne zveze (Ciri-lova tiskarna) svoj redni občni zbor. Upamo, da nc bo v Mariboru našega pristaša, ki bi izostal od tega zborovanja. — Mariborski veletržcc s špecerijo Andrej Mayer, pri kojem naročujejo skoro vsi naši trgovci iz okolice, posebno z Dravskega polja in Slov. goric potrebno blago, je dal na svojo hišo na binkoštno soboto popoldne razobesiti vsememško zastavo. — Mariborska mestna nemška šparkasa se nahaja večkrat v silnih škripcih. Ljudje se pritožujejo, da se jim večje hranilne vloge le s težavo izplačujejo. — Narodna stranka sklicuje za prihodnjo nedeljo zaupni shod za svoje zveste iz mariborskega okraja. Ali bo kaj več sreče? Saj je dr. Glaser predsednik!
š Smrtna kosa. Iz Huma pri Ormožu sc nam piše: Na binkoštni ponedeljek snio pokopali posestnika Mihaela. Keček. Rajni je bil star 65 let ter je že letošnjo celo zimo bolehal. N. v m. p.
š Na različna vprašanja radi cvet« ličnega dneva za nemško kočo na našem zelenem Pohorju se poroča, da je sklenila podravska podružnica .Slovenskega planinskega društva s sporazumom »Slov. glasb, društva« prirediti koncert v Nar. domu« v Mariboru; čisti dobiček se bode porabil za kočo pri Sv. Arehu. Naprosile so se naše požrtvovalne dame, da bodo prodajale vstopnice. Slavno občinstvo se prav uljudno prosi, da jih prav pridno kupuje, vsaj bode imel vsak zavest, da poleg vžitka je storil tudi nekaj dobrega za naš ubogi narod.
š Nagla smrt. V Spielfeldu je pred nekaj dnevi nagle smrti umrl mlad posestnik Frid. Hedl, doma iz Lilaškega vrha pri Sv. .takobu v Slov. goricah.
Mudil se je pri svojem sorodniku pri Spodnji Sv. Kungoti, odkoder se je potem z vlakom odpeljal s Pesnice na postajo Št. Ilj, odkoder je mislil iti peš na svoj dom. Dobri mož pa je tukaj prepozno prišel do vrat in vlak ga je odpeljal v Spielfeld. Tam pa ga je nenadoma zadela kap. Zgrudil se je pred neko gostilno na tla. Spravili so ga pod streho, kjer pa je takoj izdihnil. Mala hčerka, ki ga je spremljala, je milo plakala ob mrtvem očetu. Rajni je bil vrl obmejni Slovenec, ki je vedno volil in stal vselej ob strani slovenske stranke. Svetila mu večna luč!
š Dramatično društvo v Mariboru. [V nedeljo, dne 18. maja, in v torek, dne 20. maja, gostujejo na našem odru člani ljubljanskega deželnega gledališča. Uprizori se v nedeljo, 18. maja, veseloigra »Sladkosti rodbinskega življenja«, v torek, 20. maja, pa dramska novost »Nepošteni«. Začetek predstave je obakrat točno ob 8. uri zvečer. Obenem opozarjamo na IV. redni občni zbor, ki se vrši v petek, dne 23. maja, ob 8. uri zvečer v Kmečki sobi »Narodnega doma« in diletantski zabavni večer z jako zanimivim sporedom v soboto, dne 31. maja, v veliki dvorani.
š Vsem tistim štajerskim Slovencem, ki spe. Nemški Schulverein je v svojih zadnjih sejah dne 30. aprila in 7. maja sklenil izdati za nujne potrebe v obmejnih krajih svoto 200.953 K. Na Štajerskem se podeli podpora za stavbo šol v Leitersbergu in Marenbergu. Na delo za »Slovensko Stražo«!
š Društvo nemških Štajercev na Dunaju je v svoji zadnji seji pesnika in duhovnika Otokarja Kernstocka enoglasno izvolilo za častnega člana. Častijo ga kot prvega nemškega lirika sedanjega časa in boritelja za razširjenje nemštva na Štajerskem.
š Z alkoholom se zastrupil. Iz Sevnice poročajo, da so našli 50 letnega delavca Franca Kljuna na okrajni cesti med Šmarjem in Sevnico mrtvega. En dan poprej sc je žganja napil in med potom domov vsled zastrupljenja z alkoholom umrl.
š Zvezo nemških rokodelskih mojstrov Za Spodnje Štajersko so ustanovili v Mariboru. Zborovanje je otvoril neki Baumei-ster ter omenil, da imajo Slovenci že enako organizacijo, katera je uvedla na Spodnjem Štajerskem posredovalnice za vajcncc in je bila torej nemška zveza nujno potrebna. Dosedaj ima zveza še podružnice v Celju, Ormožu, Ptuju in tudi v Mariboru so jo ustanovili. Načelnik nemškega narodnega sveta za Spodnje Štajersko, dr. Delpin, je spoznal potrebo naraščaja nemških vajencev in na njegov poziv jc nemški narodni svet sklenil ustanoviti zvezo nemških rokodelskih mojstrov. Dr. Delpin je govoril o domovih za vajence ter poudarjal važnost novega društva z ozirom na trgovino, obrl in rokodelstvo. Slovenci pozor!
š Nesrečen strel. Iz Huma pri Ormožu: Na binkoštno nedeljo popoldne je prišlo več fantov k kmetu Tcrsten-jaku, naj bi bil sin šel ž njimi s puško na vrane streljat. Dolgo sc je obotavljal. Končno je vendar le šel in med streljanjem jc po nerodnosti puško tako držal, da si je odstrelil več prstov na roki in si isto tudi močno poškodoval. Odpeljali so ga v ormoško bolnišnico.
Dnevne novice.
"+' Gospodje, ki sestavljajo resolucije za katoliški shod, naj resolucijo gotovo jutri dopošljejo.
-f Nemško delo in naša dolžnost.
Nemški Schulverein je imel o Binko-štih na Dunaju svoj glavni občni zbor. Iz poročil društvenih funkcionarjev izhaja, da se jc leta 1912. ustanovilo 112 novih podružnic in pristopilo je 10.000 novih članov. Vseh dohodkov je bilo v minolem letu 1,415.000, za 236.000 K več nego leta 1911. Med mesti stoji na prvem mestu Dunaj s 107.000 K, Celovec pa na sedmem z 12.800 Iv. Zborovanj jc Schulverein priredil vsega vkup 1794. Roseggerjcv sklad je narastel na okroglo 1,950.000 Iv; lani se je nabralo 240 tisoč kron. Začetkom minolega društvenega leta je imel'.Schulverein 48 šol z 99 razredi in 3 paralelkami; leta 1912. se je ustanovilo oziroma prevzelo pet novih šol s 7 razredi. Otroški vrtci nemškega Schulvereina so se leta 1912. pomnožili za 12 s 14 oddelki, tako da jih je vseh skupaj 108 s 125 oddelki. Kongres se jc vršil v znamenju popolne sprave med nemškimi krščansko-socialci in nemškimi nacionalci glede nemško napadalnega dela. Z dunajskega magistrata so prvič izza, Luegerja vihrale frankfurtar ice. Župan Wcis-kirehner je prisrčno pozdravil germa-nizatorje Avstrije. To dejstvo razbije vse tisto upanje, ki so je gojili nekateri politiki, da bi mogla nemška lu-ščanskosocialna stranka postati državna stranka, ki bi vse krščanske elemente v drŽavi združila. Tudi kršč.
socialci so na Binkošti zopet pokazali, da so pozabili na kršč. pravico ili da so si ob poklonili Schulvereinu zapisali na prapor krivico in nasilstva. Velike so številke Scliulvereinovega dela in na prvi pogled bi nam upadel pogum, čc bi ne upali v božjo pomoč, ki daje odporno moč našemu narodu. Proti ogromnemu ponemčevalnemu delu malenkostna slov. narodnoobrambna sredstva delajo res čudeže. V enem letu je dobil Schulverein 112 novih podružnic — kjer še nimate podružnice ' »Slovenske Straže«, mislite na to in storite svojo narodno dolžnost! Številke nemškega dela kličejo vse nas k delu za »Slovensko Stražo«!
-f Avstrijske nemške binkošti leta 1913. Isti dan, binkoštno nedeljo, ko so se v bajno razsvetljeni dvorani dunajskega rotovža krščanskosocialni župan dr. \V e i s k i r c h n c r, krščanskosoc. dignitar S t e i n e r in mani slovenožrc Dobernig na občnem zboru Schulvereina oficielno objemali in naglašali, da morajo spričo »slovanske nevarnosti« nemški krščanski socialci in svobodomiselni nacionalci hoditi odslej roko v roki, so nemškonacionalni dijaki v Gradcu nad dvajset udeležencev jubilejne slavnosti katol. akad. društva »Carolina« do krvi pretepli, skušali pokvariti plinovo napeljavo v slavnostni dvorani, kjer je isto društvo zborovalo in metalo na »Karolince« razun gnjilih jajc tudi mrtve miši iin podgane, kakor piše sam »Grazer Tagbl.«! Na Dunaju so se krščanski socialci z nemškimi liberalci v znamenju »nemške kulture« pobratili, v Gradcu pa so nacionalci krščanskim socialcem dejansko pokazali, kako si oni nemško kulturo predstavljajo. Nemškim kršč. socialcem, ki so se nacionalccm kar ponujali in letali za njimi, da se z njimi zvežejo, bi človek to razočaranje skoraj privoščil, če ne bi bilo tako žalostno. Sicer pa ta lekcija današnjim nemškim krščanskosocialnim voditeljem, kakor se vidi, ne bo veliko koristila, ker so se že tako daleč zarili v protislovansko mržnjo, da bodo njej na ljubo tudi ta graški udarec preboleli. Nam je odkritosrčno žal za nekdanjo stranko junaškega krščanskega dr. Luegerja! Stranka, ki se jc v znamenju Schulvereina, ki koplje slovenskemu narodu na Koroške m i n Štajerskem grobove, z nemškim liberalizmom zvezala, ne more več na naše simpatije računati.
+ Marijanišče in gospodarski poduk na Kranjskem. Pod tem naslovom je objavil »Slov. Narod' dne 10. t. m. članek, ki pohvalno omenja naporov Marijanišča za razvoj gospodinjskega, šolstva v deželi. Ker pa je vodstvo Marijanišča tega mnenja, da je za prospeh gospodinjskega šolstva treba zedinjenih moči vseh faktorjev, zato odklanja vsako hvalo, ki mu jo daje članek, ki pa v isti sapi napada dež. odbor in njegovega načelnika. Vodstvo pa tudi nima povoda braniti napadenih, ki so tudi z ozirom na delo dežele na. tem polju vzvišeni nad tako tendcncijozno pisarjenje. — Ljubljana, 14. maja 1913. Vodstvo Marijanišča.
-h Zgradba deželne elektrarne ob Za-vršnici sedaj hitro napreduje. Skozi rov sc je spustila voda, ki služi sedaj za betoni-ranje. Tlačne cevi se izpeljejo pod cesto in železnico. Z ravnine pri Žirovnici bo treba k projektirani centrali pri Savi zgraditi vzpenjačo, ker sicer ni mogoče po strmem, nepristopnem bregu težkih strojev in tovorov spraviti v globino. Ta vzpenjača bo premagala višino 70 m, bo torej višja kot ljubljanski Grad. Narejena pa ne bo le provizorno, ampak ostane tudi po končani zgradbi za nadaljno porabo.
-(- Nemški glasovi. »Grazer Montags-zeilung«, gotovo patriotičen list, je o naši zunanji politiki včeraj zapisala sledeče: »Zmetali smo več sto milijonov stran, čeprav so imeli tisti prav, ki so prorokovali, da se bo vse mirno končalo. Seveda sc nam bo ugovarjalo, da 3e je mir prav zato ohranil, ker smo se oboroževali, toda Italija je mirno položaj opazovala, ne da bi žrtvovala eno samo liro, ker je dobro vedela, da bo, čc bo treba, s svojimi pripravami lahko šc vedno v pravem času gotova. Šele po dolgem času se bo izvedelo, ali sc nista naš gospodarski mir in dobri denar po nepotrebnem vun vrgla, le zato, ker so naši zastopniki, kakor vselej, ludi topot bili slabo informirani, naši merodajni faktorji pa, kakor navadno, od slabih svetovalcev obdani. Toliko pa jc že danes gotovo, da smo si za vse svoje žrtve nakopali sovraštvo Srbov, siccr pa nismo pridobili počenega groša. Niti ena omeleta, pa tak šum! Težko jc biti Avstrijec.« (13. maja 1913.) — Beležimo samo kot kronisti.
— Smrtna kosa. V Korneuburgu je umrl c. kr. dvorni svetnik v pok. gosp. Aleksander S c h e m e r 1 pl. Stri-ben. — V Novem mestu je umrl c. kr. davkar g. Ivan Vene. a j z, star 53 let. — V Mednem je umria posestni-kova soproga M arija B r o d n i k roj. Pipan, stara 63 let.
—	Za frančiškanskega provinciala v Hercegovini je bil izvoljen o. Franjo Ostojič. V Sarajevu so tc dni zbrani vsi provinciali iz Hrvaške, Bosne-Hercego-vinc in Dalmacije.
—	Srebrno poroko sta na binkoštni ponedeljek obhajala gostilničarja Cotelj iz Leš. Najbolj vzpodbuden je bil za natlačeno polno cerkev prizor, ko je med pozno sv. mašo 10 članov broječa družina pristopila v narodnih nošah skupno k svetemu obhajilu.
—	Šentjanžki premogovnik. Dne
21. maja t. 1. je v Trstu občni zbor šent-janžke premogovne družbe, na katerega dnevnem redu jc prodaja premogovniškega imetja in razpust družbe. Posestniki kuksov bi morali doplačati na vsak delež 40 K, kar znese skupžj 512.000 K (en kuks
100 deležev). Baje hočejo osnovati novo akcijsko družbo, ako dobe akcionarjev.
—	V Postojni je bilo na binkoštni ponedeljek okoli 3500 tujcev. Z ozirom na lansko leto je bilo tujcev okoli 600 manj. Krive so različne razmere. Kljub velikemu številu tujcev je vladal na kolodvoru vzoren red. Veliko število izletnikov je letos tvorilo domače občinstvo iz Ljubljane, ki je bilo res hvaležno gospodu postajenačel-niku F r. C v e k u v Postojni, da jim je osebno tako lepo postregel pri toliki gnječi tudi z vozovi II. razreda. Navadno domačini od domačih niso tako postrežem. Tudi cene po gostilnah niso bile pretirane.
—	Z Bleda se nam piše, da je vest, ki je bila z namenom objavljena v dunajskem »Fremdenblattu«, da misli Muhrova družba blejski grad podreti in namesto njega postaviti hotel, popolnoma bosa. Muhr zagotavlja, da hoče postaviti njegova družba hotel--* a dva milijona kron sredi paril a. Nikdo ne misli, da bi tak hotel zidal na vrhu skale na najbolj vetrovnem mestu. Sicer je pa postalo vst čisto tiho o hotelu že daije časa do te notice v »Fremdenblattu«.
—	Pokopališče v Dolenjem Logatcu.
Sklep občinskega odbora, da se novo občinsko pokopališče odstopi cerkvi, je deželni odbor potrdil in od liberalne strani dvignjeno pritožbo zavrnil.
—	Samoumor 17 letnega urarskega pomočnika z Bleda v Gorici. V trgovini urarja in zlatarja gosp. Aleksandra Ambrožiča v Gorici je bil zaposlen 17 letni H i n k o Jekler z Bleda. Sinoči ob tričetrt na 8. uro se je fant v spalni sobi Ambroži-čevi v stanovanju na Korsu, v poslopju, kjer je nastanjena glavna pošta, ustrelil z revolverjem in ostal na licu mesta mrtev. V rokah je držal košček papirja, ki je osmojen od strela, na katerem je zapisano: »Ustrelil sem se zaradi tega, ker sem se zameril sestri od tiste, ki je pri Vokulatu in me ne mara več videti. Via Coronini št. 4.« Jekler si je dal dva strela, da bi bil bolj gotov smrti. Revolver je last gospodarja. Ustrelil sc je Jekler radi »nesrečne ljubezni-:. Zagledal se je bil v 17 leLno Anico Pertot v Koroninijevi ulici, delavko v Stračicah. Dekle ga, kakor se vidi iz. njegovih besed, ni maralo; zato se je ustrelil. Truplo Jeklerjevo so prenesli takoj sinoči v mrtvašnico. Jekler baje ni bil popolnoma normalen ter je bil zadnje dneve zmešan, kakor se pravi: brez glave.
. — Dva dogodka iz bitke pri Kustoci. C. in kr. vojno ministrstvo je kupilo za zbirke c. in kr. vojnega muzeja dva akvarela našega najznamenitejšega vojaškega slikarja Luclovika Kocha, ki se nanašata na osebo c. in kr. podpolkovnika in gardnega stražmeštra I. arsicrnc telesne straže v p. Ladislava p 1. B e n e s c h a. Ena slika kaže, kako se poročnik I. razreda domačega pešpolka št. 17 Ladislav Benesch upira v bitki pri Kustoci z dvema četama II. kompanijc kavalerijskemu napadu dne 24. julija 1866. leta pri Mongabbiji, a ga z njegovo polovico kompanije po dvakratnem streljanju, pri katerem je padel poveljnik in nekaj jazdecev, povali sovražnik. Druga slika predočuje, kako se ta hrabri častnik v bitki pri Kustoci spopade ob naskoku na Pasquale s tremi italijanskimi častniki. Po uspešnem sabljanju, pri katerem sta ga dva infanterista hudo ranila v obe stegni, ga jc odnesel prostak M a r u š i č druge kompanije in rešil sovražniku iz rok. — Podpolkovnik pl. Benesch je podaril dva fotografska posnetka, velika kakor izvirni sliki, deželnemu odboru v znak svoje ljubezni do dežele Kranjske in do vrlih sinov naše domovine. Obe kopiji sta se sprejeli med zbirke deželnega muzeja Rudolfina; tukaj naj pričata o hrabrosti in neustrašenosti junaškega častnika sredi med vrlimi bojevalci domačega polka. Počastilo, ki sc je izkazalo c. in kr. podpolkovniku Ladislavu pl. Beneschu, velja tudi vrlim vojakom, njegovim sobojevnikom. In tiste, ki so sc pod njegovim poveljstvom bojevali v bitki pri Kustoci in še žive, bo ta počastitev ob zavesti, da so zvesto izpolnili svojo dolžnost, gotovo zelo veselila.
—	Poročil so jo v Novem mestu trgovec g. Julij h obe z gdčno. Franjo Božič, hčerko trgovčevo.
—	Zemljevid Črnegore in obmejnega ozemlja Avstro-Ogrske, Srbije in Albanije jc izdal kartografski zavod F t c y t a g &
B e r n d t na Dunaju VII, Scliottenfeld-gasse 62, v merilu 1 : 600.000. Ta zemljevid je za proučevanje zadnjih dogodkov na Balkanu jako dober pripomoček. Cena 60 vin.
Kolportaža dobrih knjig. Katoliška Bukvama v Ljubljani naznanja svojim p. t. odjemalcem, da ima edinole g. Ciril Trpik pravico kolportirati njene knjige. Edino ta je vsled dovolilnice c. kr. dež. predsedništva v Ljubljani z dne 25. aprila 1913, št. 1045/pol. upravičen, kolportirati za Katoliško Buk-varno.
V vsakem dvomljivem slučaju se ima g. Trpik izkazati tudi z našim uradnim potrdilom, kjer jo točno označeno, kako daleč segajo njegove pravice.
Cerkveni vesioik.
—	Konferenca Sodalitatis za žužem* berško dekanijo bo v ponedeljek 19. maja na Krki.
—	Duhovniki-četrtoletniki 1. 1903. praznujemo desetletnico svojega sazstanka. Spomin tega se bo obhajal koncem julija ali začetkom avgusta v hotelu duhovskega podpornega društva »pri sv. Duhu« ob Bohinjskem jezeru. Udeleženci naj pošljejo svoj priglas z morebitnimi nasveti na podpisanega vsaj do 30. junija. — Fran Ks, Steržaj, župnik na Koprivniku v Bohinju.
—	Duhovniška vest. Č. gosp. Fr. Ks, Steržaj je bil 6. t. m. umeščen za župnika na Koprivniku v Bohinju.
Primorske vesli.
p 160Qletni jubilej Konštantinove£i edikta se je po celem Goriškem praznoval. Razsvetljava v Gorici v soboto zvečer je bila prav lepa. Razsvetljene so bile skoro vse hiše, izvzemši hiš judov in nekaterih zagrizenih liberalcev in socialistov. Tudi par šol in uradov, v katerih nihče ne prebiva, je bilo temnih. Zvečer je šla po mestu salezijanska godba in za njo polno občinstva. Plakati, ki so vabili k razsvetljavi v proslavo jubileja, so bili v petek le italijanski, a v soboto dopoldne so bili povsod nabiti tudi slovenski. Vsled tega odpade za nas vsak povod kakorkoli kritikovati to zadevo. Slovesnost se je izvršila v popolni harmoniji katoličanov obeh narodnosti, kar nas zelo veseli in kar je skupnim našim načelom le v korist,
p Poučni tečaj, ki ga je ob Binkošti}, priredila v Kozani goriška »Slov. kršč,-soc. zveza«, je lepo uspel. Nekoliko je motil dež. V nedeljo dopoldne jc predaval Fr. K r cm žar o liberalizmu. Popoldne sta govorila dr. B r e c e 1 j i-n dr. Č e s n i k. Prvi je govoril o higieni, s posebnim ozirom na Buda, drugi o temi: Vera, podlaga socialnemu redu. V pondeljek dopoldne sta govorila S. P r e m r o u o zadružništvu in J. G o d n i č o društvenem delu. Popoldne je bil ljudski shod, na katerem jc poslanec Fon razlagal finančna vprašanja dežele in države. Kremžar pa je pojasnjeval zadeve zunanje in notranje ter domače politike ter nujno potrebo verskega temelja v vseh zadevah in vsestranske katoliške organizacije. — Bog daj uspeha!
p Deželnozborska volitev v Pulju. T. Pulja nam poročajo: Dne 18. maja se bo vršila tu deželnozborska volitev namesto od-stopivšega dr. Ritosija. Kar se tiče kandidatov, se ve že danes, da jih bo precej. Zmaga bo pa najbrže na strani socialne demokracije. Ime hrvaškega kandidata še do danes ni znano, kar gotovo ni v prid hrvaški stranki. Sicer pa, kakor se vidi, se žalibog na to volitev s slovanske strani nc polaga posebne važnosti, kar dosti dokazuje dejstvo, da so se volilne priprave izročile tukajšnji delavski organizaciji,
p Prva hrvaška umetniška razsta* va v Pazinu. Iz Pazina nam pišejo: Le še malo dni nas loči od otvoritve »Prve hrvatske umjetničke izložbe« v Pazinu. Iz doslej prejetih obvestil lahko brez strahu prorokujemo, da se bo naše ljudstvo iz pazinskega, puljskega in so-sednih okrajev mnogoštevilno odzvalo pozivu »Odbora za prosvjetu« ter hitelo v nedeljo, dne 18. t. m., in vse naslednje dni do 25. t. m. v Pazin. Duša celega toga podjetja jo brat Slovenec profesor A. Šantel, ki bo razstavil krog 50 svojih krasnih del (oljnatih slik, de-korat. načrtov, pastelov itd.). Razstavljenih bo več dragocenih oljnatih slik — originalov in kopij, nekatera dela so stara po več stoletij. Krasne umetnine so dali na razpolago mestni načelnik dr. Š. Kurolič, odvetnik dr. Dinko Trinajstič, prošt msgr. A. Kalac, samostan čč. oo. frančiškanov in mnogi drugi. Razstavljenih bo nad 230 slik. Od uspeha to razstavo bodo odvisni na-dalini koraki na kulturnem polju naše hrvaško Istre, katere srce je Pazin. To srce mora biti neugasljivo žarišče ro-doljubja in zdravih idej. To srce mora ostati zdravo, d« vsi v njem bratsko delujemo po geslu: Složna brača nove
'dvore grade, a nesložna i stare raz-grade.
p Za tovariša v smrt. V Sočo pri Gorici je pri vajah padel neki pijonir. Desetnik Simon Žnider iz Cirkovcev je planil za njim, da bi ga rešil. Posrečilo se mu je pijonirja spraviti na varno, pri tem je pa naenkrat omagal in izginil v valovih. Nesrečnega desetnika so pokopali z velikimi vojaškimi častmi.
p Nova geometra. V Trstu se je liaselil kot avtorizirani geometer Albert Colobig, v Kopru pa Marino Bel-lussich.
p Iz sodne službe. V področju tržaškega višjega deželnega sodišča so bili imenovani za avskultante naslednji praktikanti: dr. Gašpar Stojkovič, dr. Gaetano Culot, dr. Pavel Schlechter, dr. Guido Picciola, Valecitin Eržen, Gualtiero Fabris de Freyenthal, Franc Ferlan, Ennio Pellegrini, Stako Rodič in conte Giuseppe Rota.
Ljubljanske uovice.
lj Častne diplome gg. župnika Za-breta in kaplana Tomeljna iz Št. Vida sta razstavljene v izložbenem oknu zaloge mizarskih zadrug v Ljubljani na Dunajski cesti. Domače umetno ročno delo se hvali.
lj Reševalni avtomobil dobi v kratkem tudi državna policija.
lj Na cesti se je zgrudil. Sinoči se je v Kolodvorski ulici zgrudil na tla 73 letni krojaški mojster Anton Demšar iz Škofje Loke ter obležal nezavesten. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Radi pijanosti je policija aretovala delavca Jakoba Seliškarja, Franceta Mu-leja in Franjo Hajne, soprogo trgovskega sluge.
lj Saje so se unele včeraj popoldne v dimniku v Sodnijski ulici št. 1. Na lice mesta je prišel oddelek reševalnega in gasilnega društva ter ogenj takoj pogasil.
lj Tržne vesti. Danes dopoldne je tržno nadzorstvo na trgu preiskalo mleko 50 strankam s posebnim ozirom na zasirje-nost. V dveh slučajih je bilo mleko dvomljive kakovosti, šest litrov so ga morali pa zliti proč, ker je bilo nasirjeno. Da se mleko zasiri, so gospodinje večinoma same krive. Zasiri se, ako je posoda nesnažna, ako pomešajo namolženo gorko mleko z mrzlim, ali pa, če je v posodi takoj neshla-jeno zamaše. Nadalje je tržno nadzorništvo
fireiskalo 1914 jajc, med katerimi je bilo e eno pokvarjeno. Danes so se tudi premestile branjevke, ki so bile za silo na Francovem nabrežju, na Pogačarjev trg, ker so začeli tam kopati kanal.
Rožne stvari.
Kako je zdaj na Bulgarskem. Po zadnjih sporočilih iz Bulgarije je tam velika draginja. Inteligence je zadosti tamošnje, delavske razmere so pa za tuje moči trde: Dela mnogo, pa malo zaslužka. Obilo je rodovitnega neobdelanega polja, ki je poceni naprodaj, a samo domačinom. Tujec ne dobi niti pedi zemlje. Pač pa bi si utegnili naši trgovci in obrtniki v Bulgariji narediti denar.
V Monakovem umorjeni pruski voja-iki ataše. V Monakovem se je včeraj zgodil strašen zločin. Pruskega vojaškega atašeja v Monakovu majorja Lewinskyja je neki Strasser usmrtil. Policija poroča o zločinu: Ko je vojaški ataše pruskega poslaništva v Monakovem Lewinsky dne 13. t. m. šel po eni uri domov, je od zadaj ustrelil nanj samski 34 letni Janez Strasser. Major je potegnil sabljo; višji stražmojster Bol-lender je hitel majorju na pomoč, a Strasser je večkrat ustrelil nanj. Bollender se jc zgrudil mrtev na tla. Major Lewinsky je šel še peš do palače Hohenzollern, kjer sc je zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl, ne da bi se bil zopet zavedel, Zasebno se še iz Monakova poroča, da je Strasser še štiri osebe ranil in da je občinstvo navalilo na napadalca in ga strašno preteplo.
Smrtna nezgoda perzijskega princa.
»Lokalanzeiger« poroča iz Odese,' da je padel iz voza 19 letni perzijski princ Abdel Mirca. Kolesa so ga povozila. Poškodovan je bil tako hudo, da je umrl.
Železniška nesreča v Bulgariji. Ob železniški nesreči na progi Buck—Drama je ostalo mrtvih 6 vojakov, okolu 40 jih je pa ranjenih.
Zadaje vesli.
SKUPNI MINISTRSKI SVET NA DU-NAJU.
Dunaj, 14. maja. Danes se je vršil pod predsedstvom grofa Berchtolda skupni ministrski svet, ki se je pečal z vprašanjem odpusta rezervistov z južne meje. (Glej prvo stran.)
Dunaj, 14. maja. Skupni ministrski svet je bil ob četrt na treh končan. Nek ogrski udeložonec seje je našemu korespondentu izjavil: Sklenilo se ie
sukcesivno odpuščanje rezervistov v razmerju, kakor se diplomatični položaj na Balkanu izboljšuje. Najprej se odpuste oni, ki so tega najbolj potrebni. Začne se z odpuščanjem v najbliž-njem času.
MIROVNA KONFRENCA.
London, 14. maja. Mirovna konierenca se otvori najbrže v ponedeljek. Najtežje vprašanje bo ono egejskih otokov in meja južne Albanije.
TURČIJA IN MIR.
Pariz, 14. maja. Turški delegat Hakki paša je dobil nalog, da se s podpisom mirovnih preliminarijev požuri. Turčiji se posodi 4 milijone iuntov. Anglija prevzame en del tega posojila pod pogojem, da se carina na uvoz v Turčiji poviša za 4 odstotke ln da Turčija v Angliji naroči nekaj torpedovk. Velesile garantirajo Turčiji integriteto Male Azije.
ODGOVOR ČRNEGORE NA MIROVNO NOTO VELESIL.
Cetiaje, 14. maja. (Oficielno.) Zunanji minister jc zastopnikom velesil izročil znani odgovor zaveznikov na mirovno noto.
NOVE ZAHTEVE ZAVEZNIKOV.
Pariz, 14. maja. »Temps« poroča, da so se balkanske države zedinile glede tega, da pošljejo velesilam noto, v kateri zahtevajo, naj se preliminarni mirovna pogodba izpopolni s sledečimi točkami: 1. Srbija dobi na Jadranskem morju prosto pristanišče in internacionalno železnico. 2. Svobodna trgovinska plovba za Grke po Dar-danelah. 3. Revizija meje Enos—Midia v prilog Bulgariji.
MEDNARODNE ČETE KORAKAJO PROTI SKADRU.
Dunaj, 14. maja. (Oficiozno.) Mednarodne čete so seManes zjutraj v Sv. Ivanu di Medua brez vseh neprilik izkrcale. Čete, ki korakajo proti Skadru, so predmet živahnih ovacij od strani albanskega prebivalstva.
DEL MEDNARODNIH ČET JE ŽE V SKADRU.
Skader, 14. maja. Del mednarodnih čet je že dospel v Skader. Z ozirom na Črnogoro je na željo poveljnikov mednarodnega brodovja slovesen sprejem odpadel in se niso razobesile ne zastave niti ni smela igrati godba. Vsak pomorščak ima s seboj 100 pa-tron, vsak oddelek eno strojno puško. Čete so se namestile po za vsako že določenih mestnih rajonih.
ZOPET LJUT BOJ MED GRKI IN BULGARI.
Solun, 14. maja. Pri Angisti blizu Drame so Bulgari napadli grško posadko z artiljerijo. Grki so dobili ojačenj. Nato se je razvil ljut boj, v katerem so bili Bulgari primorani razobesiti belo zastavo. Grki so 80 Bulgarov vjeli. Izgube so velike.
JUŽNA MEJA ALBANIJE ŽE DOLOČENA?
Rim, 14. maja. »Tribuna« izve: V zadnji konlerenci v Londonu so velesile določile tudi južne meje Albanije. Južna meja med Grčijo in Albanijo se začne pri mali luki Ftelia južno od styloškega rta, ki ostane vsled svoje strategične važnosti z ozirom na kriško ožino albanski.
VPRAŠANJE BULGARSKEGA PRISTANIŠČA.
Dunaj, 14. maja. Bulgarija zahteva otok Thasos, da napravi iz Kavale vojno luko. Rusija to zahtevo podpira, sredozemske velesile sc ji pa baje upirajo.
SRBIJA NOČE ŠE RUSKE RAZSODBE IN ZAHTEVA REVIZIJO POGODBE Z BULGARIJO.
Belgrad, 14. maja. Vladni krogi izjavljajo, da sta tako Rusija kakor Francija dali Srbiji in Bulgariji razumeti, da bi glede njunega konflikta rade posredovale in cla nc posodita ne Srbiji nc Bulgariji denarja, ako se mirno ne pobotate. Bulgarija sc je že nagibala k srečni rešitvi konflikta, a so se pogajanja zadnji čas zopet nekaj ustavila, Srbija, četudi je Rusija obljubila, da se bo za srbske zahteve zavzela, ne bo prosila za razsodbo Rusije. Rusija in Francija bosta zato odslej intervenirali samo v Sofiji, da se sporazum doseže. Srbija odločno zahteva, da se pogodba revidira in smatra zato razsodbo Rusije za nepotrebno, Siccr se bodo pogajanja zato delj vlekla, do vojaškega konflikta pa ne pride. Bulgarija mora v revizijo privoliti, ker so se razmere res popolnoma izpremenile.
BOJEVITO RAZPOLOŽENJE V BULGARIJI.
Dunaj, 14. maja. »Sudslavische Cor-respondenz« poroča iz Sofije, da je ondotna javnost za vojsko s Srbijo in da meni, da se konflikt drugače ne bo dal rešiti. Spor je vedno ostrejši.
X X X KORYTOWSKI ZA NAMESTNIKA IMENOVAN.
Dunaj, 14. maja. Danes se je imenovanje bivšega finančnega ministra dr. Ko-
rytowskega za cesarskega namestnika v Galiciji uradno razglasilo.
DRŽAVNI ZBOR IN NOVI DAVKI,
Dunaj, 14. maja. Vlada bo v konferenci seniorov jutri predlagala, naj zbornica poleg malega finančnega načrta reši tudi davek na dedščine in žveplenke. Baje predloži vlada parlamentu že v tem zasedanju zopetno zvišanje rekrutnega kontingenta.
OBSTRUKCIJA SLOVENCEV V TR-
ŽAŠKEM DEŽELNEM ZBORU.
Trst, 14. maja. V včerajšnji seji deželnega zbora je pri šolskem nadzornem zakonu začela slovenska delegacija obstruirati. Poslanec dr. Wilfan je svoj obstrukeijski govor prekinil in ga nadaljuje v prihodnji seji.
NEMŠKI NACIONALCI V GRDACU
DIVJAJO DALJE.
Gradec, 14. maja. Tudi včeraj so nemškonacionalni dijaki divjali dalje. Zasedli so restavracijo na Gradu, tako da so morali katoliški dijaki oditi. Popolchne so nacionalci ustavili »Karo-lince«, ki so priredili na avtomobilih izlet, jih polivali s Seltzerjevo vodo in obmetavali s konjskim blatom, tako da je izlet pioral odpasti. Nemški nacionalci so šli nato demonstrirat pred c. kr. namestniško palačo, katero so po-mazali z gnjilimi jajci! Ponpči je morala policija večkrat potegniti sablje. Mnogo se govori o tem, da je pred par dnevi ščuval proti katoliškemu dija-štvu v »Marchensaalu« v Gradcu ljubljanski pastor d r. H e g e -m a n n.
ČEŠKA AGRARNA STRANKA.
Praga, 14. maja. Agrarna stranka jc sklenila resolucijo, ki od vlade zahteva, da odpošlje vse rezerviste domov.
DUELI STOTNIKA ZBOROWSKEGA.
Dunaj, 14. maja. Jutri se v zbornici vloži interpelacija v zadevi duelov stotnika Zborowskcga, ki so bili ocl vojaško oblasti ukazani. — »Fremdenbl.« poroča, da sc ostali dueli ne bodo vršili, marveč se bodo »častne afere« na drug način poravnale.
POTOVANJE CARA V BEROLIN.
Peterburg, 14. maja. Car odpotuje s svojo hčerko k poroki hčerke nemškega cesarja Avguste Viktorije s Kumberlanškim vojvodo v Berolin dne 20. t. m. V Berolinu bo car angleškega kralja povabil v Peterburg. Angleški kralj bo novoporočcnca povabil v Anglijo. Cara Sasanov ne bo spremljal.
ANGLEŠKO-NEMŠKO RAZMERJE.
London, 14. maja. Državni podtajnik za zunanje zadeve Morley je, potem ko jc bil pri kralju sprejet v daljši avdijenci, odpotoval v Berolin. To potovanje ima velik politični pomen.
JAGOW.
Dunaj, 14. maja. Nemški državni tajnik za zunanje zadeve Jagow je danes kon-feriral z grofom Berchtoldom in bil popoldne sprejet od cesarja v avdijenci,
BARON RAUCH.
Zagreb, 14. maja. Politični prijatelji barona Raucha razglašajo vest, da jc bil barcu Rauch pozvan v avdijenco k cesarju in da je to v zvezi s političnim položajem na Hrvaškem. V resnici pa je Rauch sani prosil za avdijenco, da se cesarju osebno zahvali za sožal-nico, ki mu jo je cesar povodom smrti njegove matere poslal.
NADVOJVODA FRANC SALVATOR.
Dunaj, 14. maja. Nadvojvoda Franc Salvator je bil zaradi bolezni v vratu danes operiran. Stvar je lahke narave.
ČASTNIKI IN JEZIKI.
Dunaj, 14. maja. Vojaška oblast razglaša, da se bodo častniki v svrho popolne priučitve polkovnega jezika odpošiljali odslej v različne občine v čisto cnojezičnih krajih.
SRBI IN HRVATI.
Sarajevo, 14. maja. Vsled razpusta vseh srbskih društev se sarajevski srbski Sokoli vpisujejo v hrvaški Sokol, istotako člani razpuščenih srbskih pevskih društev.
DOBRE RUSKE FINANCE.
Peterburg, 14. maja. Proračun za leto 1913, ki je bil danes budgetni komisiji dume predložen, izkazuje 3218 milijonov 235.371 rubljev stroškov in 3233,298.006 rubljev dohodkov, torej nad 15 milijonov proficita, ki sc porabi za izpopolnitev železniškega omrežja.
HUZARSKI POROČNIK SE UBIL.
Šopronj, 14. maja. Huzarski poročnik Julij baron Gagcrn je padel s konja na glavo in v bolnišnici kmalu nato izdihnil.
PRINC ARZEN KARAGJORGJEVIČ SE POROČI Z MILIJONARKO.
London, 14. maja, Daily Mail« poroča, da se je brat kralja Petra, princ Arzen Karagjorgjevič, zaročil z američansko vdovo Prott, ki ima 70 milijonov premoženja^
NOROST NA VIŠKU.
London, 14. maja. Suffragete so bile sklenile, da enega izmed ministrov v avtomobilu odvedejo, ga vtaknejo v žensko obleko in dajo od posebnega »sodnega dvora« obsoditi na tri leta prisilne ječe v skritem kraju. Policija je za ta načrt izvedela in ga seveda preprečila.
Glasba.
Za praznik presv. Rešnjega Telesa in njega osmino:
Foerster Ant. 12 pange lingua-tan-tum ergo za mešan zbor. Part. K 180, gl. po 40 h.
Hladnlk Ign. op. 36. Laudes Eucha-risticac za mešan zbor. Part. K 1—.
Gerbič Fr. 12 Pange lingua-tantum ergo za mešan zbor. Part. K 180, gl. po •iO h.
Kimovec Fr. Rihar senatus za mešani zbor. Part. K 3-—, gl. po 40 h. Obsega med drugimi raznimi napevi tudi več himen, ki se pojo pri štirih postajah procesije na Telovo.
Mihelčič Al. Laudes Eucharisticae za mešani zbor. Part. K l-—.
Gruber J. 12 eueharistischc Ge» sange za mešani zbor. Part. K 3-—, glasovi po 36 h.
Lipp Alban. 12 Frohnleiehnams« gesange za mešani zbor. Part. K 1-68, gl. po 30 h.
Foerster Ant. 10 evharističnih pesmi za mešan zbor. Part Iv 2—, glasovi po 40 h.
Hribar p. Angelik. Obhajilne pesmi za mešan zbor. Part. K 2-—, glasovi po 40 h.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
Mnenje gospoda dr. F. Vogele
v M e r a n u.
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Zahvaljujem se Vam za dopošilja-tev Vašega želez natega kina -vina Serravallo. Nikdar ne bom opustil priporočati Vaš izdelek, ki je tako uspešen v raznih slučajih konva-lescente in slabosti.
Me ran, 4. junija 1911.
Dr. Vogele,
redilne—okusne 5kosov-10 vinarjev
Pristne le.če
liWE
na VSaKem bonbonu!
Slinimanjg
• JjJ 2? mirna stranka za avgust z 2 so-iCl P bama in pritiklinami. - Pismene llaHn ponudbe na upravo pod št. 1503.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 14. maja 1913.
Pšenica za maj 1913.....10-67
Pšenica za oktober 1913 . . .	11'43
Rž za maj 1913.......952
Oves za maj 1913......8"47
Koruza za maj 1913.....7 91
Koruza za julij 1913.....8-12
IZJAVA. ~
Podpisana izjavljam, da ntsem plačnica 7.a nikakoršne dolgove svojega v Ameriki bi-vajočega moža Mlha-ta žonto, ki bi jih morda on napravil v Ameriki ali kjerkoli, bodisi v blagu ali denajfu.	1506
Potovrh štev. 39, župnije šmihel pri Novem mestu, dne 10. maja 1913.
Marija Žonta,
posestnica, Potovrh 39.
3nAmn^nik^ pridne delavce, tudi za IJUltlUlIIMl«; vodovodna dela in konstrukcije proti f vnipnra pod zelo ugod-dobri plači in A	dnlmi pogoji
sprejme takoj tvrdka
Jakob Malenšek
želszoksnstrukcijska delavnica v Boh.-Bi«tric!. Slavuemu obPinstvu pripornfn tudi svojo patent „Bobis" oraktlčno železno napravo In korita za moderne hleve ln svinjake- 1301