Leto IX. stevilka 90. maj 2005, naklada 15.000 izvodov, cena 1 SIT Nl^Vl POSAVS Kl #T^ 15.000 izvodov Občinaj Krško 9 praznuje1 Ivica Žnidaršič infra lzvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica PCH^NAVA PE KRŠKO Ca«akrtfcJhžrtav13Se (JOB CENTER) STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? I ŽELITE PRIMERNO I DENARNO ODŠKODNINO? I POKUČfTF RRF7PI ACNQ ŽTEVILKO 0801314 .7.7// fj'jr^vn^^^ M \m^*^ SOBOSUKARSKE INFASADERSKE STORITVE gam: 041 757 463 ZupančiČeva S, 8270Kriko PRAZNIK VINA 16. APRIL- 27. MAJ Izgrodnjo Ht no $podnjl Savl Močenergije oglasi ROLETARSTVO s"l€Dl€ tel.: 07/3 930 932 http://www.medle.si fCOHAKNIKt TBNVe \z6RJtKfiLNe ŽALUZUB pusejt ZOLOJt 2PiLU2UL R0LEJ6 S0R.E6Nt P\JC OKNA LJÜDSKA ÜNIVERZA ' KRŠKO učimo se za žiuljenje V sredo, 11. maja 2005, smo na Ljudski univerzi Krško podelili po- trdila o končanem usposabljanju 12 udeleženkam usposabljanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije Maser/ Maserka od kate- rih je kar devetim od njih šolnino plačal Zavod RS za zaposlovanje. Usposabljanje so izvajale odlične strokovnjakinje, ki so kljub oranju ledine ude- leženkam dale odlično zna- nje. Te pa bodo svoje zna- nje morale potrditi še pred izpitno komisijo, pooblašče- no s strani Državnega izpit- nega centra in Ministrstva za delo, družino in social- ne zadeve in si tako prido- biti certifikat, ki je priznan po vsej Evropski skupnosti. Udeleženkam usposabljanja pa se nasmiha zaposlitev tudi v Posavju. Dodatne informacije o izobraževalnih program'ih (ne samo Ljudske univerze Krško, ampak vseh ponudnikov regiji in izven) je možno do- biti tudi v Svetovalnem središču Posavje, ki deluje pod okriljem Ljud- ske univerze Krško in ga bodo v času prireditev ob prazniku občine Kr- ško slovesno odprli. Na slovesnosti, ki se bo dogodila v petek, 10. ju- nija 2005 ob 11. uri v Dvorani v Parku, bo podpisan tudi dogovor o ob- Ukovanju in razvijanju lokalnega svetovalnega omrežja, program pa bodo z inserti glasbene drame Vražje dekle popestrili sodelavci Glas- bene sole Krško. Bernardka Zorko ®TuJ»na MrSZSkrMp v tujinl oelvia! VUfennu nr*vnv«rw iivnwhu, a «i, Walnfikpyq J, l.vN.i«n^H Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini Novosti: ST družinsko zavarovanje za Hrvaško *6 sezonsko zavarovanje za 90 all 120 dni po ugodnih cenah tC ta ve( kot 13 odstotkov ugodnejše cene viJjih programov Velika nagradna igral wfwwdBtaiemoiijfl^ W VZAJEMNA J«l2»t«,tizame. tretja IZ VSEBINE 4 Trideset dni 10 Intervju: Ivica Žnidaršič 18 Dbčina Krško praznuje 19 Pogovor z županom 21 Nagrajanci 2005 23 Prireditve ob občinskem prazniku 26 Zgodovina razvoja krške občina 39 Grand Prix 40 Praznik dobre letine 41 Cvifikarija 2005 42 Kultura: Jubileji 46 Družabna kranika 47 Nagradna križanka 50 Informacija Obcine Krško 53 Mladi jfaorniK Občina . Krsko ä praznuje mlerv|ii: . Ivica Žnidarštč Na naslovnici: Ivica Žnidaršič Foto: Silvo Mavsar Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktor zavoda Silvester Mavsar Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782 Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne priloge Občine Krško Matej Drobnič Urednica tematske priloge Živeti v Posavju Mojca Lovšin Dostal Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tet.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica pravilo- ma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispevkov pa 15. v me- secu. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgovarjajo s njihovi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 15.000 izvodov Präzisem V teh dneh se bodo začele prve prireditve v počastitev praz- nika občine Krško, kateremu je v veliki meri posvečena maj- ska številka. Podobno kot ob lanskem prazniku je tudi letos seznam prireditev kar dolg, med njimi pa bodo v začetku ju- nija odprli tudi napravo za ultrafiltracijo pitne vode na viru senovsko-brestaniškega vodovodnega sistema ter čistilno na- pravo v Brestanici. Z županom krške občine smo v predprazničnih dneh sprego- vorili o njegovem pogledu na razvoj občine, o pomembnejših dosežkih od lanskega praznika ter o tem, kaj lahko pričakuje- mo do naslednjega praznika. Ni skrival optimizma in je pre- pričan, da je lahko krška občina v nekaj letih spet tam, kjer je bila pred leti, a za to bomo morali delati vsi. Znani so tudi letošnji nagrajenci, med katerimi bo najvišjo nagrado - veliki znak prejelo Delavsko kulturno društvo Svo- boda Senovo ob 60-letnici delovanja, trije posamezniki iz raz- ličnih področij pa znake občine Krško. V prazničnem delu to- kratne številke si lahko več preberete tudi o bližajoči se pri- reditvi ob 60-letnici vrnitve izgnancev, ki bo potekala na gra- du Rajhenburg v Brestanici. O tem in nasploh o izgnanstvu je v tokratnem intervjuju spregovorila predsednica Društva iz- gnancev Slovenija 1941 - 1945 Ivica Žnidaršič. V tem mesecu je prišlo tudi do zamenjave vodstva v Rudni- ku v zapiranju Senovo, še prej je v.d. direktorja Herman Ku- nej sklical novinarsko konferenco in zavrnil očitke, da voda na Senovem ni kvalitetna. O vodi sta spregovorila tudi Kostak in Občina. Več na gospodarskih straneh. V zadnjih tridesetih dneh so sejali posavski občinski svetni- ki in svetnice, krški in brežiški župan Bogovič in Molan sta se v Cerkljah s predstavniki obrambnega ministrstva pogovarja- la o obnovi letališča kot osrednjega vojaškega letališča, tudi za potrebe zavezništva. Goreli so prvomajski kresovi, v Bošta- nju najvišji v Sloveniji. Planinsko društvo Lisca Sevnica obeležuje 100 let delovanja, v maju pa so praznovali tudi člani Moškega pevskega zbora Kapele in člani Moškega pevskega zbora Svoboda Brestanica, prvi 85; drugi 60 let. Lep prazničen junij! i Urednistvo NEVIODVNVM NEVIODUNUM-ZAVOD ZA KULTURO IN ODNOSE 2JAVNOSTMI Veseli smo, da lahko skupaj z vami prispevamo k dvigovanju kvalitete življenja v Posavju. Hkrati pa vam ob prazniku občine Krško čestitamo za uspešno leto ter vam želimo veliko dobrega sodelovanja še naprej. posarie ) info ifomaisw «Miä noun nmn Obzornik maj 2005 3 trldasst dni Prvomajski prazniki v Posavju Praznovanje prvega maja je tudi v Posavju minilo v znamenju številnih prireditev s kresovanji in srečanji ob delavskem praz- niku, ki ga od lani spremlja tudi spomin na vstop Slovenije v Ev- ropsko unijo. Trška flora Na Trški gori nad Krškim sta že dvaindvajsetič zapovrstjo Krajevna skup- nost mesta Krško in Lovska družina Krško organizirali srečanje s kreso- vanjem. Zbrane sta pozdravila predsednik KS Krško Jože Habinc in žu- pan Občine Krško Franci Bogovič. Boštan] Člani KŠD Mladi Bo- štanj, ki prav tako že več let pripravlja- jo kresovanje v Spod- njem Boštanju, so le- tos pripravili poseben podvig - najvišji kres v zgodovini Slovenije. Po celoletnih pripra- vah in zbiranju lesa so zadnjih 14 dni zgradili skoraj 26 metrov viso- ko šesterokotno pira- mido iz starih tramov, palet, desk in vej v skupni količini okoli 900 kubičnih metrov lesa, ki so jo dodatno utrdili s stotimi kilogrami žebljev. Ker je bil kres postavljen ob vznožju Bošta- nja, so zlasti domačini zasedli obronke hriba pod naseljem in jih izkori- stili kot naravno tribuno, s katere je bil res lep razgled. Ob zvokih sev- niške pihalne godbe sta najprej zagorela dva manjša kresova, nato sta množico obiskovalcev pozdravila sevniški župan in poslanec Kristijan Jane ter minister za gospodarstvo in bivši brežiški župan Andrej Vizjak. Ker je slovenski rekordni kres še vedno zaostajal za približno deset me- Boštanjski kres najvišji v Sloveniji trov za svetovnim rekordom, so mladi Boštanjčani obljubili, da ga bodo skušali doseči že prihodnje leto. Šantvid V lepem dopoldnevu se je nekaj sto Bre- žičanov peš ali z av- tomobili povzpelo na vse bolj priljubljeni Sveti Vid oz. Šentvid nad Čatežem, kjer je Območna organizacija Zveze svobodnih sin- dikatov v sodelovanju z Občino in PGD Sobe- nja vas pripravila pr- vomajsko srečanje. Nekaj kratkih besed o pomenu praznika je povedal župan Ivan Molan, ki je dejal, da je dandanes najtežja naloga družbe,~kako zagotoviti Ijudem uresničitev pravice do dela. Ob zvokih Gasilskega pihalnega orkestra iz Loč, ki jim je priskočil na pomoč celo sam gospodarski minister Andrej Vizjak, so eni nadaljevali z družabnim srečanjem, drugi pa uživali v lepem nedeljskem razgledu. Prvi maj na Šentvidu Prvomajsko sreöanje na Planini Na Planini nad Podbočjem, tradicionalnem prizorišču srečanja ob praz- niku dela, se je tu- di letos zbralo veliko ljudi, med njimi po- novno precej pohod- nikov. Prvomajsko sre- čanje so drugo leto zapored skupaj orga- nizirale KS Cerklje ob Krki, Podbočje in Ko- stanjevica na Krki ter tamkajšnja turistična in druga društva, so- Prihod udeležencev prvomajske$a srečanja WEEWABESffifil Medgararacflskodruzeitie Stanovalce DUO Impoljca so obiska- li otroci in vzgojiteljice sevniškega vrtca. Ob obisku jim je zaplesala fol- klorna skupina DUO Impoljca, domski zbor pod vodstvom sestre Simone jim je zapel nekaj partizanskih pesmi, za- pel pa je tudj trio pod vodstvom njiho- vega terapevta Marjana. Sledila je za- bava s plesom. Po vasklh potBb v Kapaiah Turistično društvo Kapele in društvo Kojoti Slovenije sta 15. maja organi- zirala kotesarjenje po vaških poteh v Kapelah. S "kapelskega placa" sta vo- dili dve poti. Prva - nezahtevna je vo- dila proti Podvinjam do Malega in Ve- likega Obreža, po obrobju Jovsov pro- ti Rakovcu, Jereslavcu, Slogonskemu, Župelevcu, Vrhju in do Kapel na izho- diščno mesto. Druga, zahtevnejša pot pa se je v Župelevcu podaljšala sko- zi Drmlja, Vitno vas, Pišece, Brezje, Bojsno in skozi Župelevec na izhodišč- no mesto. Organizatorji so pripravi- li presenečenje za najmlajšega, naj- starejšega člana ter za najštevilčnej- šo družino, za vse udeležence pa pri- pravili golaž. V BrožJcah kltA ročnBi možnarjev Klub ročnih možnarjev Rogatec ima svojo enoto tudi v Brežičah. Pravza- prav gre za osem članov iz Sromelj, ki so hkrati tudi člani Prostovoljne- ga gasilskega društva Sromlje, kjer imajo tudi sedež. Nazadnje so na- stopili v okviru prvomajskih prazni- kov ob postavitvi mlaja ter ob pr- vomajski budnici. Nastopili so že Pet članov kluba ročnih možnarjev na različnih prireditvah po Posavju in Dolenjski. Hudanesrecavsentlenartu 12. maja se je v Šentlenartu pri Breži- cah zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena osebno vozilo in mo- torist. 33-letni občan iz okolice Krške- ga je vozil tovorni avtomobil iz smeri Krškega proti Brežicam, za njim pa je 15-letni občan iz Krškega vozil kolo z motorjem. Izven naselja Gornji Lenart je voznik tovornega vozila vključil sme- rokaz in zmanjšal hitrost vožnje, saj je zavijal levo k stanovanjski hiši. V tem trenutku se je voznik kolesa z motor- jem zaletel v zadnji del tovornega vo- zila in padel po vozišču, padel je tudi 16-letnik iz Krškega, sopotnik na kolesu z motorjem. Voznik kolesa z motorjem je dobil lahke telesne poškodbe, sopo- tnik pa posebno hude in so ga iz bolni-. ce Brežice s helikopterjem prepeljali v Klinični center v Ljubljano. Neurje nareifllo ppecBj škode 18. maja nekaj pred poldnem je Sev- nico in širšo okolico zajelo močno neu- rje s točo, ki se je razširilo tudi na dru- ge dele Posavja. Neurje je podrlo dre- vesa v Lončarjevem dolu, zamašilo od- 4 maj 2005 ObzorniK trfdoset dni delovale pa so tudi veteranske in častniška organizacija iz občine Krško. Po pozdravnem govoru predsednika sveta cerkljanske KS Cerklje ob Kr- ki Darka Udoviča je obiskovalce nagovoril predsednik območnega odbo- ra združenja zveze borcev Krško Lojze Štih. V spremljajočem programu so nastopili Trio Planike, MPZ Planina iz Cerkelj ob Krki in nekaj mladih glasbenikov in pevcev, prireditev pa je popestril še akrobatski prelet le- tala Slovenske vojske. imajnaLisci Zveza svobodnih sindikatov Posavja je prvomajsko srečanje organizirala na Lisci, kamor so prišli številni pohodniki, tekači in drugi gostje. Med drugim je obiskovalce pozdravil tudi sevniški župan Kristijan Jane. P.B., P.P. Pocastili spomin na 60 letnico zmage V soorganizaciji Občine Krško, Območnega združenja borcev in udele- žencev narodno osvobodilnega boja Krško, krškega Območnega zdru- ženja veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega društva Sever Posav- je in Občinskega zdru- ženja slovenskih čast- nikov Krško je 13. ma- ja v krškem kulturnem domu potekala slo- vesnost ob 60-letni- ci zmage nad okupa- torjem. Kakor je de- jal slavnostni govor- nik župan občine Kr- ško Franc Bogovič, je bila druga svetovna vojna zločin, ki še da- nes pretresa vest člo- veštva in opominja, da se kaj takega ne sme ponoviti. Vendar pa je na- silje nad Slovenci, kakor tudi nad drugimi narodi po Evropi in svetu, vzpodbudilo odtočen odpor. Slovesni ton proslave so oblikovali tudi Mo- ski pevski zbor Brestanica, Pihalni orkester Videm Krško, Plesni teater Velenje, učenke in učenci krške Glasbene sole in osnovne sole Jurija Dalmatina Krško. B.M. 300 iBtnica cerkve na Trški Gori Na Trški gori nad Krškim je 8. maja potekala slovesnost ob 300-letnici tamkajšnje cerkve svetega Jožefa. Prvotna trškogorska cerkev je okrog leta 1683 pogorela (o tern je pi- sal tudi Valvasor), takratna lastni- ca krškega gradu grofica Katarina Elizabeta Auersperg, bolj znana kot grofica Špela, pa je financira- la gradnjo nove cerkve, ki so jo dogradili do leta 1705. Slovesno mašo, po kateri je bila še krat- ka akademija ob visokem jubileju cerkve, je ob krškem župniku Iva- nu Lovšetu in raškem Francu Le- vičarju daroval novomeški prošt Jože Lap, raški župnik Levičar, si- cer domačin s Trške Gore, pa je ob tej priložnosti napisal knjižico o zgodovini cerkve. Poleg tega je cerkev lepša za obnovljeno oltar- no sliko svete Družine, dan pred slovesnostjo pa jo je obiskal tudi Ijubljanski nadškof Alojz Uran in pred njo zasadil cipreso. Sicer pa je za tak kraj nenavadno velika cerkev nujno potrebna obnove, zato je že stekla akeija zbiranja sredstev za obnovo strehe. P.P. Bososluija in proslave 300-let- nice cerkve sv. Jožefa se je ude- leiilo veliko Ijudi. Svot KS Brestanica brez predsednika Predsednik Sveta KS Brestanica Miroslav Mikeln je na seji Obänskega sveta Krško 12. maja izrazil nezadovoljstvo z delom občinske uprave in odstopil s položaja. Kot je dejal, kolo razvoja v Brestanici, ki bi se mo- ralo vrteti, stoji. Na nekaj primerih, kot so problem podiranja Dularje- vega hleva za razširitev ceste na brestaniški grad, problem propadajo- čega brestaniškega bazena in problem pokopališča, je Mikeln občinski upravi očital, da ni dovolj naredila za rešitve in s tem za razvoj kraja- ter se o rešitvah niti ni pogovarjala s krajani ali vodstvom Brestanice. "V šestih letih ni bilo v Brestanici realiziranega nič, kar smo se dogovo- rili," je zaključil Mikeln. L.P. točne jaške, naplavilo zemljo na cesto v Gornjem Brezovem, poptavilo cesto Brestanica - Sevnica, na relacijt Drno- vo - Zasap se je udrla cesta, zalilo je podvoz v Drnovem, na cesti Bizeljsko - Župelevec je naneslo kamenje, cesto pri starem mostu v Brežicah je zasul plaz. Vzdrževalci CGP in lokalni vzdr- ževalci v Posavju so sanirali posledi- ce neurja. Zaradi močnega naliva je na Gubčevi ulici v Brežicah voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše. Ga- silci PGD Brežice so vodo izčrpali, ne- kaj kasneje pa so gasilei PGD Brežice - okolica črpali vodo iz skladiščnih pros- torov podjetja Samaro. Kletne prosto- re je zalilo tudi v stanovanjski hiši v naselju Cesta na Dobravo v Sevnici. V Punkta brez tobaka V Agenciji za mlade Punkt bodo ob sve- tovnem dnevu brez tobaka, 31. maju, osveščali vse mlade in druge obiskoval- ce o škodljivosti kajenja. Ob tem dnevu bodo v njihovih prostorih na voljo raz- ni prospekti in zloženke, ki opominjajo o škodljivosti kajenja ter svetujejo, ka- ko se odvadtti kajenja in kako zdravo ži- veti. Ob tej priložnosti bo v Punktu po- tekala akeija zbiranja reklamnih mate- rialov tobačnih izdelkov, pri čemer bodo vsem, ki bodo prinesli kakšen reklamni material tobačnih izdelkov, le-tega za- menjali za drug reklamni material. üaponsKivacar nasonovom Japonsko pisavo in haiku poezijo je 12. maja v izposojevališču Valvasorjeve knjižnice na Senovem predstavila Ja- ponka Seiko Araki. Gostja je pripravi- ia zanimiv in poučen večer, skozi ka- terega so se obiskovalci seznanili z ja- ponsko pisavo in značilno japonsko po- ezijo haiku. Ob 25-letniä prve proizvodnje valovitega kartona v TES Brestanica je biv- ši direktor Joie Habinc povabil na priložnostno srečanje takratne sodelav- ce in idejne vodje te proizvodnje v Brestanici. Udeležili so se ga Janez Ro- skar, Martin Vidmar, Pavel Kroselj, Budimir Hie, Aleksander Lileg, Joie Ci- jan in Justin Božič. Ob tej phloinosti so se spomnili na prvega pobudnika iz- sradnje te tovarne, bivlega direktorja takratne papirkonfekeije pokojne- ga Joieta Račiča. Pobudnik srečanja Joie Habinc pa je udeleiencem v spo- min podaril Lapajnetovo knjigo Kriko in Krčani, ki joje v ponatisu izdal la- vod Neviodunum Krško. ObzorniK maj 2005. 5 tridesat dni Brežiška osnovna sola z učilnico v naravi Osnovna sola Brežice je 6. maja pripravila dan odprtih vrat z naslovom Živimo in ustvarjamo skupaj, v okviru katerega so s celodnevnim progra- mom predstavili dosežke večletnega dela. Med drugim so v šol- skem parku svečano odprli 1500 kv. me- trov veliko učilnico v naravi, ki bo popestri- la pouk naravoslovnih predmetov. Na pobu- do učitelja Lojzeta Bavdeža je nastala v okviru UNESCO-ve- ga projekta in je sta- la pet milijonov tolar- jev, večino sredstev zanjo pa je prispeva- la Občina Brežice, po- magali pa so tudi šte- vilni starši otrok, lovci in mnogi drugi. Poleg tega so brežiški šo- larji predstavili pro- jektno delo Okolje in zdravje, ki so ga iz- delali skupaj s part- nerskimi šolami iz Av- strije, Češke, Poljske in Portugalske, v šol- skih prostorih so od- prli razstavo Jabolko v soli, v Posavskem mu- zeju pa predstavili knjigo 5 M-jev, delo učencev 7.a razreda devetletke. V športni dvorani pri šoli (v t.i. balonu) so pripravili športno-zabavno in še posebej dobro obiskano glasbeno-plesno prireditev, na kateri je so- delovala tudi Nuša Derenda. P.P. Brežiški šolarji na glasbeno-plesni priredit- vi v "balonu"... ...in ob ribniku v učilnici vnaravi. Dobrodelni koncert za Sava Stojanoviča Policijsko veteransko društvo Se- ver je v krškem kultumem domu organiziralo dobrodelni koncert, katerega izkupiček bodo nameni- li za sodelavca, ki se je pred le- tom dni težko poškodoval v pro- metni nesreči. Savo Stojanovič je do 19.junija lani opravljal de- la in naloge inšpektorja za pro- metno varnost uniformirane poli- cije pri PL) Krško. Ko se je vračal s kolesom z Lisce, kjer je poteka- lo srečanja članov Policijskega ve- teranskega društva Sever Posavje, ga je pri naselju Orehovo zbil vi- njeni voznik. Ker je Stojanoviču nesreča pustila trajne posledice, so se njegovi stanovski kolegi od- ločili, da mu z organizacijo dobrodelnega koncerta pomagajo pri naku- pu ortopedskih pripomočkov. Na koncertu so nastopili Trio planika, Ok- tet Jurij Dalmatin, Ansambel Sijaj, Citrarski kvartet Glasbene sole Bre- žice, Marjetka Podgoršek Horžen in Toni Sotošek ter Orkester sloveske policije s solisti Nušo Derenda, Martino Živič, Matjažem Mrakom in Mat- jažem Prevejškom. B.M. Vlado Bezjak in Savo Stojanovič Simon potrabuja dvlgalo za kopalnico Folklorna skupina DKD Svoboda Senovo je 14. maja pripravila dobro- delni koncert za svojega bivšega člana Simona Pečnika iz Koprivni- ce, ki je pred petimi leti zaradi udarca po glavi postal invalid. Izku- piček koncerta, na katerem so poleg Folklome skupine DKD Svobo- da Senovo nastopili še folkloristi KUD Kresnik iz Maribora, Koledniki iz Bušeče vasi in tercet Domima z Jasmino, bodo namenili za nakup dvigala za kopalnico, ki ga Simon potrebuje. Zbrali so 114 tisoč to- larjev, vendar bodo za nakup dvigala potrebovali vsaj 500 tisoč, zato bodo z akcijo nadaljevali. L.P. WflZMJEtR&lztSk Palčki iz vrtca Levček pri OS Pod- bočje so na spoznavnem dnevu ta- kole pekli piikote. Kot pravi njiho- va vz$ojiteljica Doroteja Bajc, je treba ie od malih noj začeti s pe- ko dobrot. posavie{ )mfo hwwnb «Una mown «rovif Razborskivočer V Domu krajanov na Razborju je 14. maja potekala predstavitev knjig patra dr. Karla Gržana z naslovom Kljub vse- mu, živeti je lepo! in Kako bit) - vzga- jati, da bi otrok lažje rekel drogam: ne! Na prireditvi so poteg avtorja med drugim sodelovali tudi Adi Smolar ter Mihaela Komočar z Marjeto Kozmus. KajvešoprometiT vBrežicah Mladinski center Brežice, Svet za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Brežice in brežiški župan Ivan Molan so 20. maja organizirali tekmo- vanje "Kaj veš o prometu". Na poligo- nu gostiteljice, OŠ Brežice, se je skup- no 15 tekmovalcev preizkusilo v pre- verjanju teoretičnega znanja promet- nih predpisov, spretnostne vožnje po poligonu ter praktične vožnje v dejan- skem prometu s kolesi in z motornimi kolesi. V skupini tekmovalcev s kole- si so prva tri mesta dosegli Andrej Zo- barič, Matej Zobarič in Samo Zorko. V skupini kolesarjev z motorji pa so prva tri mesta zasedli Tomi Kranjec, Aleš Ti- čar in Benjamin Baznik. Patletnlca blanške godbe Ob petletnici delovanja je KD Godba blanški vinogradniki 22. maja na Blan- ci pripravila prireditev z naslovom Pet let z vami, na kateri so poleg blanških vinogradnikov nastopili še Pihatni orke- ster Kapele in Godba Sevnica, ansam- bel Mira Ktinca in Klobasekov Pepi. SrečanjBvarovancevVDC spolicljB Varstveno delovni center Krško je 20, maja v sodelovanju s policijo pripra- vil delavnico z naslovom "Srečanje ! policijo". Z njo želijo svojim 45 va rovancem predstaviti delo policistov varno udeležbo v prometu in jih pri- praviti k večji samostojnosti, saj se \ promet vključujejo kot pešci, kolesar- 6 maj 2005 ObzöfniK PovezujemoSloveniJG DARS Dru/aa /a AmifH7^^ v Rf.pvbi.iki Su>vi;niji. d.d. 1 AVTOCESTNI ODSEK SMEDNIK - KRŠKA VAS iPROJEKT DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Ta projekt prispeva k zmanjšanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije Avtocestni od§ek SMEDNIK - KRSKA VAS dolžina 17,6 km POOVOZ POOVOZ MOST NADVOZ NAOVOZ MOST NADVOZ MOST MOST NADVOZ NADVOZ POOVOZ NAOVOZ poovoz POOVOZ PODVOZ NAOVOZ NAOVOZ Dolenjski avtocestni krak Avtocestni odsek Smednik - Krška vas je del dolenjskega kraka avtocestne smeri severozahod - juqovzhod, ki povezuje Slovenijo od mednarodnega mejnega prehoda Karavanke do meje s Hrvaško pri Obrežju. Potek te avtocestne smeri sovpada s potekom evropskega prometnega koridorja od Salzburga v Avstriji do Soluna v Grčiji in je tako sestavni del evropskega prometnega omrežja. Sloveniji je predana zahtevna in odgovorna naloga kot veznemu členu med sedanjimi in potencialnimi članicami Evropske unije; je prostor, kjer se ljudje povezujejo, kjer si podajajo roko. Avtocestni odsek Smednik - Krška vas in njeqove tehnične značilnosti Novozgrajena cesta, zgrajena kot razširitev prejšnje dvopasovne hitre ceste v popolno štiripasovno avtocesto z vmesnim ločilnim pasom, prevzema daljinski promet v smeri sever - jug, hkrati pa zagotavlja bistveno boljše povezave naselij ob avtocesti. Dolenjska regija bo z dokončanjem avtocestnega odseka Smednik - Krška vas polnejše zaživela, saj bo z izboljšanim prometnim sistemom bliže vsej Sloveniji. Avtocestni odsek Smednik - Krška vas je vmesni odsek med julija 2004 zgrajenim odseko'm Kronovo - Smednik in odsekom Krška vas - Obrežje, ki je bil prometu predan novembra 2004 in je v celoti dolg 17,6 km. Avtocestni odsek Smednik - Krška vas se začne navezavi na predhodni odsek Kronovo - Smednik na meji občin Škocjan in Krško in poteka mimo naselij Gomila, Gmajna, Smednik, Mikote in Zaloke ter se nadaljuje skozi Krakovski gozd, mimo Velike vasi, Drnovega, Mrtvic, Viher in Skopic do Krške vasi. Normalni prečni profil meri 26,60 m, od tega so vozna in prehitevalna pasova široka 3,75 m, odstavna pasova 2,50 m, bankini 1,3 m, srednji ločilni pas 3,00 m, robna pasova ob srednjem ločilnem pasu pa 0,50 m. Najveqi vzpon ceste znaša 2%. Dremostitveni objekti Vsa izvennivojska križanja na obstoječi hitri cesti so bila nameščena z novimi objekti na obstoječih lokacijah oziroma v njihovi neposredni bližini. Podvozi so visoki najmanj 4,20 m, višina podhodov pa je večja od obstoječih. Na trasi avtoceste in deviacijah cest so štirje mostovi (čez potok Stara Račna, čez Lokavec, čez Senušo in čez Veliki potok), 6 podvozov, 8 nadvozov, 6 podhodov in 10 propustov. V vseh podhodih, podvozih in mostovih je urejen neutrjen pas za prehod divjadi. Propusti na križanjih z avtocesto imajo 50 cm široko poličko za prehod živali. Ostale ureditve Na avtocesti sta dva priključka: * priključek Smednik, preko katerega se na avtocesto navezuje regionalna cesta Kostanjevica - Smednik in - priključek Drnovo, za Krško, preko katerega se na avtocesto navezuje obstoječa glavna cesta. Poleg priključkov so na avtocesti še čelna cestninska postaja Drnovo, stranska cestninska postaja na priključku za Krško, avtocestna vzdrževalna baza Drnovo ter obojestranski bencinski servis. Zgrajeno je 47 deviacij kategoriziranih in nekategoriziranih cest, prestavljeni in prilagojeni so energetski, komunalni in telekomunikacijski vodi, zgrajen je tudi sistem klica v sili ter protihrupna zaščita. Kohezijski sklad Kohezijski sklad je razvojni sklad, s katerim EU izvaja regionalno razvojno politiko. Ustanovljen je bil za pomoč reqijam oz. državam, ki morajo nameniti velik del sredstev razvoju prometne infrastrukture in izboljšanju okolja. V nasprotju s strukturnimi skladi Kohezijski sklad ne podpira posebnih strateških programov, temveč neposredno sofinancira velike infrastrukturne in okoljske projekte. Vrednost takih projektov mora biti najmanj 10 milijonov evrov in zato znatno vplivajo na razvoj države. Do širitve EU maja 2004 so bile države prejemnice Irska, Grčija, Španija in Portugalska, katerih bruto nacionalni proizvod ne presega 90% povprečja EU. S pristopom desetih novih manj razvitih držav se je število prejemnic povečalo na 14. Evropska komisija je konec decembra 2004 odobrila pomoč za štiri projekte, dva s podroqa okolja in dva s področja prometa, ki bodo financirani iz omenjenega sklada do izteka tekoče finančne perspektive leta 2006. Med projekte s podroqa prometa avtocestnega odseka Smednik - projekta je 116.718.631 evrov, Kohezijskega sklada 42.487.972 evrov, prispevek javnih sred- stev Republike Slovenije pa 72.230.659 evrov. Pri izvajanju projektov, sofinan- ciranih iz Kohezijskega sklada, sodeluje v Sloveniji več institucij: • organ upravljanja je Služba vlade RS za lokalno samo- upravo in regionalni razvoj in je odgovorna za pravilno in učinkovito izvajanje strukturne pomoči v celoti; • posredniško telo, Ministrstvo za promet, na katerega je organ upravljanja prenesel nekatere naloge in je odgovor- no za izvajanje aktivnosti iz posamezne prednostne naloge oziroma Kohezijskega sklada; • plačilni organ, oddelek pri Ministrstvu za finance, ki je odgovoren za izvrševanje povračil sredstev sklada; • neodvisni organ za finančni nadzor - Urad RS za nadzor proračuna v okviru Ministrstva za finance, ki opravlja naloge neodvisnega finančnega nadzora nad izvajanjem vseh skladov; • nadzorni odbor, sestavljen iz predstavnikov odgovornih institucij, lokalnih skupnosti in civilne družbe, kot ključno je bila uvrščena tudi gradnja Krška vas. Skupna vrednost od tega znaša prispevek telo, ki spremlja in nadzira izvajanje Enotnega programskega dokumenta in Programskega dopolnila, potrjuje in prilagaja spremembe in letno poroča Evropski komisiji izvajalsko telo za izgradnjo avtocestnega odseka Smednik - • Krška vas pa DARS d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. AVSTRIJA Ptedor Sehtilj 7 MURSKA SOBOTA iN VAMABIMM JESENICE | X. EVROPSKI PROMETNI KORIDOR | '¦•^, kran7% < —t < HRVAŠKA ^ uJrai»— [NOVA GORICA ~~^ vrto.ira/». JADRANSKO MORJE V.SEŽANA ^POSTOJNA »OVD MESTO/— Idbre^k (T DIVACA X KOPEFU* DRAGONJA *** DOLENJSKI AVTOCESTNI KRAK ŠMARJE SAP - VIŠNJA GORA dolžina 11,8 km qradnja 1987 -1989 KORENITKA • PLUSKA dolžina 2,8 km gradnja 2002 - 2005 KRONOVO - SMEDNIK dolžina 9,2 km gradnja 2002 - 2004 KRŠKA VAS-OBREŽJE dolžina 12,3 km gradnja 2002 ¦ 2004 PtUSKA - PONIKVE dolžina 5,9 km v umeščanju v prostor : MALENCE-ŠMARJESAP dolžina 6,3 km gradnia 1989 -1992 VIŠNJA GORA - BIČ dolžina 11,2 km gradnja 1997 - 2000 rekonstrukcija druge polovice AC po letu 2013 BIČ - KORENITKA dolžina 4,8 km gradnja 2002 - 2003 w SMEDNIK - KRŠKA VAS dolžina 17,6 km gradnja 2003 - 2005 LEŠNICA ¦ KRONOVO dolžina 5,5 km predaja prometu predvidoma v letu 2007 zgrajene avtoceste avtoceste v gradnji načrtovane avtoceste ie bodo tehnične možnosti in vremenske prilike omogočale, bo odsek predan prometu ob koncu leta 2005 PONIKVE ¦ HRASTJE \ dolžina 8,1 km v umeščanju v prostor , HRASTJE ¦ LEŠNICA dolžina 7,8 km gradnja 2004 - 2006* rrcTMiki a Na slovenskih cestah se cestnino pobira od leta 1972, ko je bil prometu predan prvi avtocestni odsek Vrhnika - Postojna. Trenutno je 83 % vseh avtocest v Sloveniji cestninskih. Cestnino je možno plačati: z elektronskimi mediji (elektronsko tablico sistema ABC, DARS kartico in DARS kartico Transporter), ko je za plačilo cestnine potrebno vnaprejšnje plačilo dobroimetja, ali v poplačniškem I sistemu, ko se na osnovi sklenjene pogodbe z DARS oziroma v povezavi z Diners kartico cestnino plača enkrat na mesec za nazaj (POP ABC); s plačilnimi karticami (Activa, American Express, Diners, DKV, Eurocard Mastercard, EuroShell, Magna, OMV Istrabenz, UTA, Visa); gotovinsko - ob vsakem prehodu s tolarji, evri, švicarskimi I franki, ameriškimi dolarji, hrvaškimi kunami; I * z mesečno cestninsko kartico (DARS kartico abonent, katere I znesek je 40-kratnik enkratnega prehoda cestnine za I cestninsko cesto ali njen odsek med istima cestninskima I postajama) za uporabnike vozil prvega in drugega cestninskega I razreda. I Pobrana cestnina je edini vir za nemoteno delovanje avtocest | (npr. zimska služba, košnja trave, pobiranje smeti, redni pregledi vozišča najmanj trikrat na dan, obnavljanje...) ter za odplačilo obveznosti iz kreditov, ki jih je DARS najel v imenu in za račun države za gradnjo avtocest. Največ pozornosti namenjamo varnosti na avtocestah, za kar neprekinjeno skrbijo nadzorni centri s pomočjo vedno pripravljenih preglednih in vzdrževalnih služb, ki se trudijo za čim hitrejšo odpravo ovir za nemoteno odvijanje prometa. Upravljalec avtocest DARS d.d. organizira tudi obveščanje o stanju na avtocestah; informacije o le-tem dobite tudi na brezplačni telefonski številki info@tel 080 22 44. Primorski avtocestni krak Gorenjski avtocestni krak Štajerski avtocestni krak Dolenjski avtocestni krak Ljubljanski cestni obroč Informacije v angleškem jeziku Informacije o sistemu ABC trideset dni Dvajseti Bogatajev dan V krški Dvorani v parku so uslužbenci Zdravstvenega doma Krško obele- žili že 20. Bogatajev dan - v spomin na doktorja Jožeta Bogataja, okraj- nega zdravnika, ki je v težkih povojnih letih vse do prezgodnje smrti le- ta 1952 opravljal na območju sedanje občine Krško tako dela kurativne- ga kot tudi preventivnega zdravljenja, kakor tudi dežurno službo in de- la sanitarnega inšpektorja. Kot je dejal dr. Rudolf Ladika, direktor ZD Krško, njegovo poslanstvo nadaljujejo zdravstveni delavci in se že dve desetletji spominjajo svojega vzornika. Ob bogatem kultumem programu, ki so ga prispevali organist Lucijan Cetin, Jasmina Levičar na citrah, pianistka Estera Cetin, flavtistka Va- nja Ivankovič in vokalistka Kristina Lovšin - Salmič na kitari, je pred- sednica Sveta zavoda Zdravstvenega doma Krško doktor Melita Sever podelila tudi jubilejne nagra- de za 10, 20 in 30-letno delo v zdravstvu, in za 20-letno de- lo v Zdravstvenem domu Krško. Slednja so prejeli Anica Kerin, Alenka Franko, Romana Mi- klič, Martina Habinc in Janja Zorko Kurinčič, poleg navede- nih pa v odsotnosti tudi Marti- na Umek in Slavica Lackovič. V svoji sredi so toplo pozdravi- li tudi soprogo pokojnega doktorja Jožeta Bogataja in njuno hčerko dr. Janjo Rošker (obe na fotografiji), vse do upokojitve pediatrinjo v kr- škem zdravstvenem domu; vse prisotne pa je v imenu Občine Krško in ustanovitelja zavoda nagovoril tudi župan občine Krško Franci Bogo- vič, ki je ob tej priložnosti čestital tudi medicinskim sestram in zdrav- stvenim tehnikom, ki so dan prej praznovali mednarodni dan medicin- skih sester. B.M. Na Sonovem odprH pozdno šolsko uono pot Na OŠ XIV. divizije Senovo so 11. maja v sodelovanju z Zavodom za goz- dove Krajevno enoto Senovo odprli šolsko gozdno učno pot, ki vodi od uradniške kolonije in z urejanjem katere so strokovnjaki po ideji učite- Ijice kemije in biologije Martine Reberšek in vodje krajevne enote Za- voda za gozdove s Senovega Tiborja Palfyja začeli pred štirimi leti. Krožna gozdna učna pot, dolga pol kilometra, vključuje sedem hek- tarjev listnatega gozda, sodi pa znotraj gospodarske enote Senovo, ki vključuje 5800 hektarjev gozdov od reke Save do Bohorja. Obiskovalca med šestimi stojišči, kjer so podrobne informacije in predlogi za opa- zovanje in delo, vodijo označbe, učenci in otroci iz vrtca pa bodo med drugim na poti lahko prepoznavali rastlinske vrste, živali, opazovali in spoznavali gozdna tla, nabirali gozdne sadeže ter se pouäli o pravünem gospodarjenju z gozdovi. Pri tem jim bodo poleg uäteljev pomagali tu- di gozdarji in lovci. L.P. Šesta dobrodebia prirodtov Rdečeoa krtža V tednu Rdečega križa je območno združenje Krško 12. maja na Osnov- ni šoli Senovo priredilo dobrodelno prireditev Pomagajmo otrokom ures- ničiti njihove sanje. Tokratna akcija je bila šesta zapovrstjo, denar pa so zbirali na več načinov; z izdelki osnovnošolcev, ki so jih na sami pri- reditvi tudi prodaja- li, ter s prostovoljni- mi prispevki. Zbrali so 168.000 SIT, vendar poudarjajo, da akcija še ni zaključena in da na račun še priteka- jo denarna sredstva. Ta denar bodo razde- lili po osnovnih šolah za opremo, subven- cioniranje prehrane, dodatke pri letovanju ter posamezne potre- be statusno šibkejših posameznikov. Ob tej priložnosti so obiskovalci ter starši na prireditvi lahko opravili tudi ne- kaj zdravstvenih meritev, kot je stopnja sladkorja v krvi ter meritev krvnega tlaka. M.K. Osnovnošolci so na prireditvi prodajali iz- delke. ji, koristniki javnih prevoznih sredstev in kot sopotniki v osebnih vozilih. Poli- cisti so jim sproščeno in s pomočjo hu- morja poskušali približati svojo funk- cijo in aktivnosti. Za motivacijo pa so jim razdeliti opozorilno varovalne tra- ke, ki jih bodo lahko uporabljali kot pešci, da jih bodo vozniki lažje in prej na cesti opazili. Ob dnevumuzajBv prost vstop Ob letošnjem mednarodnem dnevu muzejev 18. maju so v Galeriji Boži- dar Jakac Kostanjevica na Krki vsem obiskovalcem omogočili prost vstop v stalne in začasne zbirke in razstave ter zanje pripravili razne aktivnosti. Med drugim je potekala tudi ustvarjalnica za otroke. Ž8 drop delavnica varjenjazbakrom Ob mednarodnem dnevu muzejev so v Posavskem muzeju Brežice 18. ma- ja za učence osnovnih šol iz Krškega, Brestanice in Brežic in za dijake breži- • ške gimnazije pripravili delavnico var- jenja z bakrom, ki jo je vodil sevniški umetnik Rudi Stopar. Obiskovalci so se seznanili s Stoparjevim delom, si ogle- dali njegova dela iz varjene pločevine ter poskusili variti še sami. Kot pravi- jo v Posavskem muzeju, je ta delavni- ca pomembna predvsem, ker je šolar- jem predstavila tehniko umetniškega ustvarjanja, ki jo ne morejo srečati v procesu izobraževanja. VALVASORJEVO NABREŽJE 5, 8270 KRŠKO e-mail: soncek.posavje@volja.net soncek.posavje@siol.net ZVEZA DRUŠTEV ZA CEREBRALNO PARALIZO SLOVENIJI Ob 10. obletnici Društva Sonček vas vabimo na: tradicionalno srečanje članov društev vključeni v Zvezo Sonček, ki bo v soboto, 28.05.2005 pri gostišču DULAR na Ribniku pri Brestanici. vec inrormacij aooite na tel. številki: 07/490 32 10 ObzorniK maj 2005 7 trideset dni Planinska mladina skupaj na Lisci Mladinski odsek Planinskega društva Lisca Sevnica je 14. maja na Lis- ci organiziral srečanje zasavske planinske mladine, ki se ga je udeleži- lo dvanajst društev iz Posavja in Zasavja, iz Radeč, Brežic, Litije, Do- la pri Hrastniku, Zagorja, Laškega in Rimskih Toplic. Skupaj se je sreča- nja udeležilo okoli 350 planincev, od tega okoli 250 otrok iz vseh zasav- skih in posavskih mladinskih odsekov ter starši, mentorji, planinski vod- niki in ostali gostje. Uradni del so odprli načelnica mladinskega odseka PD Lisca Sevnica Anja Žveglič, vodja pokra- jinskega odbora mla- dinskih odsekov Za- savje Gorazd Šantej in predsednica mla- dinske komisije Maja Mohar. Udeleženci pa so se kasneje pomeri- li v različnih družab- nih igrah, od orienta- cijskega teka, "driča- nja" (spuščanja s po- livinilastimi vrečami po hribu), igre s padalom do štafetnih iger in človek, ne jezi se. Dru- štva oziroma mladinski odseki so medtem na info točkah predstavili svo- je delo. L.P. Srečanja se je udeležilo okoli 350 planincev. Najtežji jezik, z do- brima dvema kilogra- moma je prinesel Pet- er Požun s Senovega, drugo mesto je zadel Cveto Jeler, tretje pa Branko Uduč. Med najbolj domiselnimi jeziki je prvo mesto iz lanskega leta ubra- nila Dragica Cerjak s Šedma z izdelkom, ki ga je naslovila Ig- la pod Bohorjem, dru- go mesto je zasedel Tadej Reiec z Ana Lizo v košu, tretje pa Dani Red- nak s Planiko. L.P. :, , Najboljši v treh kategorijah Odprli planinsko citalnico Ob 100-letnici Planinskega društva Lisca Sevnica so 20. maja člani PD pri Plamnskem zavetišču pod sv. Rokom pripravili slavnostno priredi- tev, v okviru katere so slavnostno odprli planinsko citalnico, ki bo nosi- la ime po Lojzu Motoretu. V kultumem programu bodo sodelovali Pla- ninska pevska skupina Encijan, mladi planinci, Godba vinogradnikov z Blance, Bojan Zakšek... P.P. Kljub slabamu vremonu 16 jezikov 28.jezikovo nedeljo na Bohorju je zaznamovalo slabo vreme in manj ob- iskovalcev kot lani, zato je toliko bolj presenetilo večje število jezikov. Tričlanska komisija v sestavi Ernest Planinc, Marija Krušič in Hinko Ur- šič je ocenjevala šestnajst prijavljenih jezikov v treh kategorijah. Pet za najdaljši jezik, pet za najtežji ter kar šest v kategoriji najbolj izvir- no aranžiranega jezika. V kategoriji najdaljši jezik je zmagala Nina Po- žun z Dobrove, ki je prinesla nekaj več kot 60 cm dolg jezik, drugo me- sto je zasedla Ivanka Požun, tretje Albin Požun, četrto Cveto Jeler in peto Branko Uduč. Rezultati Posipovoga natečaja Znani so rezultati natečaja za najboljši poslovni načrt v okviru PoslP-a (Posavje - izziv in priložnost), ki ga je organiziral Mladinski center Breži- ce. Potem ko se je pet najbolje ocenjenih idejnikov 18. maja še dodat- no predstavilo strokovni komisiji v sestavi Metka Galič, Marija Krušič, Marjan Šunta in Bojan Tičar, so slednji na osnovi predstavitev in dodat- nih vprašanj za najbolje ocenjen poslovni načrt razglasili načrt študen- ta 2. letnika VSŠ Brežice Matije Šobe Možnosti razvoja in trženja Sport- no rekreacijskega centra Grič. Drugo mesto je osvojila Anita Pavlovič za načrt Vzreja škotskega višinskega goveda, tretje pa Davor Kosec za načrt Rokodelska galerija. P.P. W9EWLn/Lffi!!§ Punčkapadlavpotok 20-mesečna punčka iz Dolenje Prekope se je 7. maja oddaljila iz dvorišča sta- novanjske hiše v smeri Lačnega poto- ka, ki teče za hišo. Ko je prišla do na- brežine potoka, ji je spodrsnilo in pa- dla je v potok, voda pa jo je odnesta kakšnih 50 metrov naprej, kjer so jo domačini tudi našli in jo pričeli oživ- Ijati. Otroka so z reševalnim avtomobi- lom odpetjali v botnico Brežice in na- to s helikopterjem v Klinični center v Ljubljano. Fotokopfralbankovco Neznanec je v času med 13. in 16. ma- jem na železniški postaji v Brežicah spravil v obtok ponarejen (fotokopi- ran) bankovec za 5.000 SIT, prav tako je bil fotokopiran bankovec za 5.000 SIT vnovčen v trgovini na Srednji soli v Krškem. Že čez nekaj dni pa v isti tr- govini mladostniku iz okolice Brežic ni uspelo vnovčiti fotokopiran bankovec. Boršt na črno - Boršt podtabm Društvo likovnikov Krško Oko 28. in 29. maja na Borštu ob Krki organizira likovn'o kolonijo na temo Boršt na čr- no - Boršt podtalno, ki jo bo vodil aka- demski slikar Rajko Čuber. Dela udele- žencev kolonije bodo na ogled na raz- stavi 12. junija v okviru prireditve Sko- ki v Krko. studio, E>cra Š8 dva tedna informiranja Agencija za radioaktivne odpadke v tern in naslednem tednu nacr- tuje vrsto poljudnih predavanj, kontaktnih oddaj na lokalnih radi- jih in predvajanje izobraževalnega filma na lokalnih TV postajah z namenom nadaljnjega izobraževanja in informiranja javnosti v pri- javljenih občinah o ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Ponovno bo- do izvedli tudi javnomnenjske ankete, saj ankete, izvedene na re- prezentativnem vzorcu naključno izbranih občanov konec aprila in v začetku maja, kažejo, da je področje radioaktivnosti in radioaktiv- nih odpadkov med ljudmi malo poznano, pa tudi, da so zelo pogoste povsem zgrešene predstave in prepričanja. Tako na primer ljudje še vedno zmotno verjamejo, da lahko v odlagališču NSRAO pride do ve- rižne reakcije, da lahko bližina odlagališča poveča obolevnost za ra- kom ali povzroči genetske spremembe, ki se odrazijo v prihodnjih generacijah. Za vsako od prijavljenih občin po odstopu Velike Po- lane sredi maja jih v postopku sodeluje še pet (Brežice, Krško, Le- nart, Sevnica, Šmartno pri Litiji) - so načrt aktivnosti prilagodili nji- hovim potrebam in zahtevam. trideset dni Humanitarna akcija na ETŠ Brežice Na Ekonomski in tr- govski šoli Brežice je 4. maja potekala hu- manitarna akcija, v okviru katere so z od- vzemom in analizo kr- vi ugotavljali ustrez- nost posameznikov za darovanje kostnega mozga ljudem z lev- kemijo in podobnimi obolenji. Udeležilo se je je 58 potencialnih darovalcev, ki so se s tern vpisali v svetovni register možnih darovalcev. Akcijo je spodbudilo iskanje primernega darovalca kostnega mozga za enajstletno Sevničan- ko, ki je potekalo nekaj tednov prej na sevniški osnovni soli. P.P. Ravnatelj ETŠ Brežice Martin Šoško med odvzemom krvi Hospte tudi v Posavju Društvo Hospic, katerega enota je bila lam" ustanovljena tudi za območ- je Posavja s sedežem v krškem zdravstvenem domu, je 18. maja svo- jo dejavnost predstavilo v Domu starejših občanov Krško. Hospic izva- ja program s celostno oskrbo tako za umirajoče bolnike kot za njiho- ve svojce. Prizadevajo si za detabuizacijo smrti in za naraven odnos do umiranja in žalovanja, in sicer na način, da strokovna ekipa, sestavlje- na predvsem iz medicinskega osebja in usposobljenih prostovoljcev, v času, ko medicinske terapije več ne učinkujejo, z osebnim pristopom zagotovi čim boljše blažilne terapije in oskrbo bolnika, po njegovi smr- ti pa s programom nadaljujejo vsaj še eno leto, ko žalujoči potrebujejo največ opore. Pomoč Hospica je za uporabnika brezplačna. Kontaktna oseba je Irena Vizlar, medicinska sestra v brežiški bolnisnici.ß.M. Drugi PušBlsank pri Kerinovh Kmetija Kerin iz r Straže pri Krškem je že drugo leto [ zapored 21. ma- | ja organizirala et- u nološko priredi- I tev Pušelšank. Po- leg domačih Ijud- skih igralcev so se pred številnimi ob- iskovalci predstavi- li tudi skupina Ijud- skih pevcev Florjan z Ärdrega pri Raki, humorist Janko Gabrič, ansambel Brezovci, Fantje iz Brezovske Gore in Trebeški Drotarji. R.S. yosuvw into IMFORMACUSKO SREDISCE POKRAJIME POSAVJE GLASBENA SOLA KRŠKO SLASBA IMA POSEBNO MESTO V RAZVOJU ČLOVEŠTVA. KOT TUDI V ŽIVLJENJU POSAMEZNIKA. TEGA SO SE ZAVEDALA ŽE STARA LJUDSTVA, KI SO BILA PREPRIČANA. DA GLASBA LAHKO SPREMINJA POSAMEZNIKA IN VPLIVA NA MNOŽICE. BILA JE PRISOTNA ŽE PRI PRAČLOVEKU IN OD TAKRAT NI BILO ČASA. NE CIVILIZAaJE BREZ NJE. KbO SMO? GLASBENA SOLA KRŠKO. KJE SMO^> NA DALMATINOVI 6, V KRŠKEM. KAJ DELAMO? ÖLASBENO IZOBRAŽUJEMO OTROKE, MLADOSTNIKE IN ODRASLE TEft JIH NA TA NAČIN VPELJUJEAAO V ČUDOVITI SVET SLASBE. ZAKAJ JE UKVARJANJE Z 6LASBO KORISTNO? - POZITIVNO VPLIVA NA STEVILNA PODROčJA OTROKOVE OSEBNOSTI, NA SPOSOBNOSn, ČUSTVA, AAOTORIKO, SOCIALNE ODNOSE, SAfAOPObOBO, ZNANJE.. - RAZVIJA NEKATERE OBČEČLOVESKE VREDNOTE: ODSOVORNOST DO SEBE IN DRUSIH, DELAVNOST, VZTRAJNOST, SAMODISCIPLINO... - JE HOBI, KI ZAPOLNI PRECEJ OTROKOVESA PROSTESA tASA IN SE NE KONČA OB KONCU IOLSKESA LETA. TRAJA LAHKO CELO SIVLJENJE IN JE MNOGOKRAT POMOČ POSAMEZNIKU, KO SE SPOPAbA Z ŽIVLJENJSKIMI OVIRAAAI. - JE LAHKO POKLIC IN NAČIN ŽIVLJENJA. KATERE INSTRUMENTE IN PREDMETE POUČUJEMO ? KLAVIR, ORSLE, VIOLINO, VIOLO, VIOLONČELO, KONTRABAS, FLAVTO, KLJUNASTO FLAVTO, OBOO, SAKSOFON, KLARINET, FAGOT, kO&, TROBENTO, POZAVNO, BARITON, TUBO, KITARO, TAMBURICO, HARMONIKO, DIATONIČNO HARMONIKO, TOLKALA, PETJE, NAUK O GLASBI, KOMORNOIGRO IN ORKESTRALNOIÖRO IN Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM TUDI SODOBNI PLES(otreciod6. leta dalje) TER aTRE. KDAJ IN KAKO SE NAM LAHKO PRIDRUŽITE? V SOBOTO, 28.5.2005 OB 9.00 URI IN VČETRTEK, 25.8.2005 OB 16. URI, V GLASBENIŠOLIKRŠKO, KO BO VPIS V PREDŠ0L5K0 ÖLASBENOVZöOJOIN PRIPRAVNICO (BREZ SPREJEMNEÖA PREIZKUSA), TER SPREJEMNI PREIZKUS ZA STAREJŠE OTROKE. KJE LAHKO DOBITE DODATNE INFORMACIJE? OSEBNO, V TAJNIŠTVU SOLE, PO TELEFONU: 07/4880 140 TAJNIŠTVO, 07/4880144 RAVNATELJ, 07/4880152 POMOČNICARAVNATELJA, PO ELEKTRONSKI POŠTI: Gs.krsko@s5.net VESELXMQ SE SREČANJA Z VAMI IN VAŠIM OTROKOM I ObzorniK maj 2005 9 gospodarstvo Graditi bo potrebno racionalno Potem, ko je občinski svet občine Sevnica 29. aprila izdal pozitivno mnenje k predlogu državnega lokacijskega načrta (DLN) za HE Bianca, mora dokument potrditi le še Vlada RS in izpolnjen bo osnovni pogoj za začetek gradnje te elektrarne. Postopek sprejema- nja DLN za HE Bianca se je sicer začel leta 2003 (uradni datum začetka postopka je 29. junij), oktobra lani je bil DLN javno razgr- njen, 17. novembra lani pa je potekala javna razprava, na kateri je lokalna skupnost podala svoje pripombe. 0 sprejemanju doku- menta, pa tudi o trenutnem stanju pri gradnji HE Boštanj, smo se pogovarjali z direktorjem Skupnega podviga za izgradnjo HE na spodnji Savi Bogdanom Barbičem. Kako ocenjujete postopek spre- jemnja DLN za HE Bianca? Postopek usklajevanja pripomb na ta DLN je bil kar dolgotrajen, tu- di zato, ker so se na javni razpravi pokazala določena medsebojna na- sprotja med posameznimi interes- nimi skupinami. Primer: na nekem območju je bila predvidena izgrad- nja nadomestnih biotopov oziroma močvirja, kar so zahtevali naravo- varstveniki, nekateri prebivalci, predvsem kmetje, pa se s tern ni- so strinjali. Drug tak primer je bila tudi trasa daljnovoda, kjer sta dve skupini občanov imeli različne že- Ije glede te trase. Zaradi takšnih primerov so usklajevanja potekala kar nekaj mesecev. Določene zahteve glede dodat- nih del, ki naj bi jih izvedli v okvi- ru izgradnje spodnjesavske verige, je postavila tudi Občina Sevnica, s čimer so bila seveda predvidena sredstva prekoračena. Zato je bi- lo spet potrebno dolgotrajno uskla- jevanje s posameznimi ministrstvi, da bi te želje upoštevali v srednje in dolgoročnih načrtih. Tako je bil to kar dolgotrajen in zahteven pro- ces, ki se je končal ravno danes (17.5., op. a.), ko so pridobljena vsa soglasja za predlog DLN. Omentli ste dodatna dela, ki jih- bo potrebno izvesti na zahte- vo lokalnih skupnosti. Bo denar- ja dovolj? Denarja ni nikoli dovolj, tako da bomo seveda morali zelo racional- no projektirati in nadzirati izved- bo. Že v času projektiranja bo po- trebno paziti na določene projek- tne racionalizacije, racionalizacije pa pričakujemo tudi zaradi tega, ker bosta HE Bianca in HE Krško v bistvu dvojčka in bomo z razpisom za ključno opremo za Blanco razpi- sali tudi ključno opremo za Krško. Se vam zdi, da so s tem predlo- gom vsi zadovoljni, da je "volk sit in koza cela"? Vsak tak državni lokacijski načrt je stvar kompromisov. Nihče ne mo- re biti popolnoma zadovoljen, tu- di mi kot investitorji nismo, ven- dar gre za določene kompromise, ki omogočajo končni cilj, to je iz- gradnjo elektrarne in zaščito pred poplavami. Ključen del infrastruk- moji oceni ne bi imelo smisla, da bi to sprejemanje trajalo bistveno dlje, kot je trajalo, saj je bila več- ina pripomb s strani lokalnih skup- nosti vnaprej predvidenih. Mislim, da bi bil daljši proces neprodukti- HE Bianca bodo gradili v bliiini izliva Čanjskega potoka v Save turne ureditve je ravno zaščita ur- banih področij pred stoletnimi vo- dami, v tem primeru predvsem za- ščita mesta Sevnica. Iz postopka sprejemanja DLN za HE Bianca smo se naučili veliko ko- ristnega in računamo, da bo spe- jemanje DLN za HE Krško poteka- lo še nekoliko bolj gladko. Če pri- merjamo sprejemanje DLN za Blan- co v primerjavi z Boštanjem, je pri Blanci potekalo dosti bolj gladko. Pri naslednjih DLN bomo še bolj po- drobno vedeli, kje so kritične točke in kje je treba biti pozoren. V primerjavi s sprejemanjem DLN za HE Boštanj je bilo za DLN za HE Bianca relativno malo časa. Je bi- la to težava? Cel postopek sprejemanja DLN po- teka v skladu z upravnim postop- kom in bistveno je, da se po spre- jemu načrta gradnja čim prej za- čne. V tem obdobju so bile zbrane vse pripombe občanov, z njimi smo prediskutirali določene rešitve. Po ven. Določene tehnične rešitve so pač vezane na konfiguracijo terena in pri tem je potrebno iskati neke kompromise med ceno in možnost- jo tehnične izvedbe. Dokončne teh- nične rešitve so tako stvar kompro- misov. Če bi imeli neomejene vsote denarja, bi se določene stvari go- tovo dalo narediti bolje, toda gre za neko racionalno projektiranje in umeščanje v prostor. Govorilo se je o tem, da je zara- di težavnega sprejemanja DLN za Blanco ogrožen začetek gradnje te elektrarne po terminskem pla- nu. Je bila to realna grožnja? Ja, gotovo. Z razpisno dokumenta- cijo, ki jo imamo sicer pripravlje- no, predvsem za turbinsko opre- mo, smo še vedno na kritični poti, vendar če bo DLN sprejet še v ma- ju, lahko zagotovim, da bomo elek- trarno zdradili v skladu s termin- skimi plani. Na podlagi razpisne do- kumentacijo moramo namreč naj- prej izbrati dobavitelja opreme, ki mora naročiti modelne raziskave, te pa so nato vhodni podatek pro- jektantu, da lahko začne priprav- Ijati gradbeni del. Drugače pove- dano: če hočemo začeti z glavnimi gradbenimi deli spomladi, moramo jeseni vedeti, katero opremo bomo vgradili oziroma čigava bo turbina in generator, v nasprotnem prime- ru projektant ne more projektira- ti izvedbe. Na kritični poti je tudi odkup zem- Ijišč za HE Bianca. Dogovori za od- Montaža opreme v strojničnem delu HE Boštanj 12 maj 2005 ObzöfniK gospodarstvo Direktor Skupnega podviga Bog- dan Barbie kup zemljišč za glavno gradbeno jamo so doseženi, saj smo to do- govarjanje začeli že pred sprejet- jem DLN, zato bomo lahko do je- seni pridobili gradbeno dovoljenje. Za energetski del elektrarne potre- bujemo okrog 30 parcel, za akumu- lacijski bazen in za infrastruktur- ni del pa bo potrebnih okrog 1000 parcel. Postopki za odkup teh bodo stekli v drugi polovici leta. Torej lahko zagotovite, da se bo gradnja HE Bianca pričela tako, kot je predvideno, torej tri le- ta po začetku gradnje HE Boštanj oziroma novembra letos? Seveda, v kolikor bo vlada v krat- kem potrdila DLN, tako kot je pred- videno, bomo tudi mi svojo obve- zo izpolnili. HE Bianca bo v primerjavi s HE Boštanj drugačna, imela bo verti- kalne turbine, bo večja, močnej- ša, bo zato tudi dražja? To seveda pomeni tudi, da bo draž- ja, pomeni pa tudi to, da bo ob istem pretoku proizvedla več elek- trične energije kot HE Boštanj. Bo- štanjska naj bi ob povprečnem pre- toku proizvedla približno 115 giga- vatnih ur elektrike na leto, blanška pa približno 150 gigavatnih ur let- no, torej približno 30 % več. Če gle- damo specifično ceno na kilovatno uro proizvedene električne energi- je na leto, bo HE Bianca celo neko- liko ugodnejša kot HE Boštanj. Kako je trenutno s HE Boštanj? Trenutno potekajo zaključna grad- bena dela, montira se elektro in strojna oprema, ureja se akumu- lacijski bazen, ki naj bi ga zače- li polniti v začetku jeseni oziro- ma septembra. Na kratko poveda- no, na gradbišču je vsak dan ze- lo živahno. Prodali Uscin obrat v Krmelju, zaposieni ostajajo Kot je poročala STA, je uprava sevniške družbe Lisca 18. maja z družbo Intima design podpi- sala pogodbo o prodaji obrata v Krmelju z vso opremo, druž- ba pa bo prevzela tudi vseh sto zaposlenih. Primopredaja naj bi bila urad- no 18. junija, s proizvodnjo pa naj bi začeli že v maju. Po po- jasnilih direktorja Lisce Vilje- ma Glasa in lastnika ter direk- torja družbe Intima design Sa- ma Valanta so o podpisu po- godbe seznanili tudi zaposle- ne in sindikat. Razvoj podjet- ja bo spremljal tudi zavod za zaposlovanje ter na podlagi te- ga tudi prispeval dogovorjena sredstva v obliki subvencij, je še dodal direktor podjetja In- tima design, ki ima po njego- vih besedah tudi že sklenjeno pogodbo z italijanskim naroč- nikom. L.P. Brez dela po 75 delavk Jutranjko in Monta V sevniški Jutranjki je s 3. majem brez dela ostalo 75 delavk v pro- izvodnji. V režiji in komerciali je ostalo še 83 delavcev, šivilj v pro- izvodnji pa le devet. Proizvodnja naj bi se tako že praktično ustavi- la, vendar v družbi še vedno pričakujejo, da bo država potencialne- mu prevzemniku Jutranjke podjetju Korotaj iz Kranja pomagala z oko- li 60 milijoni tolarjev pomoči, s čimer naj bi se ohranila proizvodnja v Jutranjki. Brez dela je 17. maja ostalo tudi 75 delavk Monta Kozje, ki so bile na prisilnem dopustu že od sredine aprila. Podjetje, ki je že leta imelo težave in je močno zadolženo, je šlo nekaj dni pred tern v stečajni po- stopek, v okviru katerega naj bi bile delavke poplačane prednostno. Infopika za podjetja Posavska območna gospodarska zbomica je v svojih prostorih v Krškem 12. maja odprla t. i. Infopiko, svetovalni center Gospodarske zbornice Slovenije za mala in srednje velika podjetja. Na otvoritvi, ki je poteka- la istočasno kot otvoritve ostalih 12 regionalnih Infopik v Sloveniji, so nekateri vidnejši posavski gospodarstveniki in politiki prisluhnili video nagovoru direktorja GZS Jožka Čuka, namen in delovanje Infopike je predstavil direktor posavske zbornice mag. Marjan Šunta, prostore In- fopike pa je odprla predsednica Združenja podjetnikov Posavja Andreja Jamšek. Posavska Infopika bo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu pod- jetnike informirala o davčni (informatorka bo Brigita Gabrič Tomažin) in delovno-pravni zakonodaji (informatorja Jožica Stajič in Franc Er- nestl). Kot poudarja Šunta, ne gre za svetovalno podjetje, ki bi pome- nilo nelojalno konkurenco članom gospodarske zbornice, temveč le za časovno omejeno podajanje informacij podjetnikom. P.P. ' TERMOELEKTRARNA BRESTANICA i,... hse Holding Stownste eteklramt do.o. PROIZVODNJA - APRIL 2005 VIR PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ŠTEV1LO ZAGONOV PLINSKI BLOK1 0 kWh 0 0 PLINSKIBLOK2 168.693 kWh 8 1 PLINSKI BLOK 3 173.250 KWh 8 1 PLINSKI BLOK 4 1.607.000 kWh 21 5 PLINSKI BLOK 5 0 kWh 0 0 PARNATURBINA1 30.555 kWh 3 1 PARNATURBINA2 7.230 kWh 1 1 MERITVE EMISIJ -APRIL 2005 projzv SO,, NOK CO Dimno število cnota Corivo ma/m3 ma/m3 ma/m3 Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB2 KOEL 201 1700 385 450 15 100 5 6 ZP 0 35 241 350 12 100 0 2 PB3 KOEL 261 1700 375 450 23 100 4-5 6 ZP 0 35 217 350 12 100 0 2 PB4 ZP 0 35 95.9 100 3,8 100 0 2 MIX 4,8 1700 116 150 3,2 100 0 2 KOEL - kurilno olje ekstra lahko ZP - zemeljski plin MIX - kurilno olje + zemeljski plin ObzorhiK maj 2005 13 gospodarstvo ADRIAPLINOV KOTlCEK Zomeljski plin tudi v Kulturnem domu Uporaba zemeljskega plina ima vetiko prednosti pred uporabo osta- lih energentov, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju. V ob- čini Krško stopamo že v šesto leto uporabe zemeljskega plina in v tern obdobju so se v rabi v gospodarstvu in zasebni uporabi že na- brale določene izkušnje, toliko da že lahko ugotavljamo njegove prednosti in slabosti. Oktobra bo dve leti, kar se je med uporabnike zemeljskega plina uvr- stil tudi Kulturni dom Krško. Gospod Adolf Moškon, direktor Kultume- ga doma Krško nam je o svojih izkušnjah strnil svoje poglede: »V Kul- turnem domu smo biti zaradi dotrajanosti takrat obstoječih naprav ob- noviti ogrevalne peči. Glede na to, da nam je občina Krško zagotovi- la izvedbo priključnega plinovoda na objektu in glede na predstavlje- ne prednosti, ki so nam jih predstavili predstavniki Adriaplina, je bi- la odločitev za investicijo zamenjave peči in energenta nekoliko laž- ja. Po dobrem letu in pol lahko pritrdim, da so se vse prednosti izkaza- le kot pozitivne. Tako v domu ne potrebujemo kurjača, mesečni stro- ški energije so manjši, enostavno je upravljanje. Seveda pa je bila za- četna investicija velik zalogaj, saj smo ob zamenjavi peči uredili tu- di tesnjenje Kulturnega doma, da nam toplota ne uhaja skozi odprti- ne pri vratih, oknih in podobno. Danes lahko rečem, da je dom topel in prijeten, ogrevanje enostavno vodimo in urejamo, ob tern pa so tu- di tekoči stroški nižji.« Tudi doma v vaši stanovanjski hiši uporabljate za ogrevanje zemelj- ski plin. Kakšne pa so vaše izkušnje zasebnega uporabnika? »Napovedi o 30-40 odstotnem prihranku lahko z uporabo zemeljske- ga plina doma samo podkrepim. Poleg tega plinska pec ni hrupna, je estetska in ne zavzame veliko prostora. Ob brezskrbnosti in varnosti ob vzdrževanih napravah je pomembno tudi mesečno plačevanje po- rabljenega plina in ni kopičenja zalog. Ker sem prej uporabljal kuril- no olje lahko rečem, da ima zemeljski plin veliko prednosti: prihaja sam, ni smradu in ropota, uporaba je za uporabnika cenejša, vama, saj vgrajena tipala ob uhajanju plina zagotavtjajo avtomatsko zaprtje plinske pipe... sam sem zelo zadovoljen,« je še povedal Adolf Moškon. Kdaj se odločiti za zamenjavo energenta je odvisno od posameznika. Velike zaloge zemeljskega plina so v Evropi, zato je njegova dobava trenutno tudi najmanj odvisena od svetovnih političnih razmer. Gle- de na višino investicije je primeren čas za razmišljanje o tern, ko ugo- tavljamo, da stare obstoječe ogrevalne naprave niso več varne, okolju prijazne in so dotrajane. Med uporabniki zemeljskega plina v krški ob- čini nismo našli sogovornika, ki bi bil nezadovoljen v primerjavi z upo- rabo prejšnih energentov. Zato v Adriaplinu širijo plinovodno omrežje in gradijo plinovodne priključke ter število zadovoljnih odjemalcev. N.Č. LJUBLJANA 1000 UUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL./FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriapUn.sl. E-mail: adrlgplin®slot,npt VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA Kumt UntaBka nib je krattrtn." Dosedanji vršilec dolžnosti direktorja Rudnika Senovo v zapiranju Herman Kunej - mandat mu je potekel sredi maja - in zunanji sode- lavec Rudnika Janko Hrovat sta zavrnila očitke, da voda iz senovske- ga rudnika ni ustrezne kvalitete. Kvaliteto rudniške vode dokazujejo izvidi celjskega in novomeškega Za- voda za zdravstveno varstvo, v sistem pa je ni možno spustiti, dokler Rudnik ne dobi vodnega dovoljenja, pravita Kunej in Hrovat. Povedala sta še, da imajo v Rudniku investitorja, ki je pripravljen rudniško vodo stekleničiti. Kunej zanika tudi odgovornost Rudnika za to, da rudniška voda namesto v vodooskrbni sistem teče v potok, in pravi, da je krška Občina odgovorna za vodooskrbo na svojem območju. Kunej in Hrovat sta povzela dosedanji potek zapiralnih del, ki so sta- la 7,627 milijard SIT. Ob tern so od leta 1995 do konca 2004 prezaposlili 69 delavcev in zagoto- vili 60 novih delovnih mest, v naslednje le- to pa naj bi štartali s 33 zaposlenimi. Za do- končanje ekološke sa- nacije,-zapiranje ja- me in za kadrovsko- socialni program naj bi potrebovali še 1,7 milijarde SIT, Kunej pa ocenjuje, da se bo zapiranje, ki ga bo vodil njegov naslednik Marjan Simončič, zaradi pre- malo sredstev, ki so v državnem proračunu predvidena za zapiranje rud- nikov, zavleklo za kakšno leto. P.P. Janko Hrovat in Herman Kunej Sanovska voda je rtiralHrtraB Kostak Krško in Občina Krško sta predstavila investicijo v ultrafiltra- cijsko napravo pitne vode na vodnem viru Dobrova, iz katerega se oskrbuje 4000 prebivalcev senovsko-brestaniške doline. Napravo so začeli graditi decembra lani, aprila pa je pričela poskusno obratovati in po zagotovilih pomočnika direktorja Kostaka Jožeta Le- skovarja je voda po filtraciji kristalno čista, kljub temu pa bodo vodo v manjši meri še vedno klorirali. V napravo, ki je stala skoraj 20 milijonov SIT, ureditev vodnega vira in obstoječih ob- jektov pa še dodatnih 16 milijonov, je inve- stirala Občina Krško, z njo pa bo upravljal Kostak. Napovedujejo tudi obnovo glavne- ga vodovodnega voda od Dovškega do Zdrav- stvenega doma Seno- vo, kjer sedaj priha- ja do precejšnjih vod- nih izgub, ter vključi- tev vode iz senovske- . ga rudnika v vodoos- krbni sistem, tako da naj bi bilo dolgoletnih težav s pitno vodo v tern delu občine - predvsem ob obilnejših deževjih - konec. Obtožb dosedanjega direktorja Rudni- ka Senovo v zapiranju Hermana Kuneja na račun Kostaka in Občine Kr- ško ne želijo komentirati. Kostak je po besedah direktorja Božidarja Resnika lani posloval zelo uspešno, saj je ustvaril 3,3 milijarde SIT prihodkov, čisti dobiček pa je znašal 73 milijonov SIT. Trenutno gradijo tudi novo poslovno stavbo, v katero se bodo predvidoma vselili že letos. P.P. lupan Občine Krsko Franc Bogovič, direktor Kostaka Božidar Resnik in njegov pomočnik Joze Leskovar 14 maj 2OO5 ObžofhiK gospodarstvo Letošnji brežiški proračun bo vpflden štlri mHjarde Brežiški občinski svet je vponedeljek, 9. 5., na 17. redni seji prvič pod vodstvom novega župana Ivana Molana obravnaval enega najpomemb- nejših dokumentov - proračun za leto 2005. Čeprav je šlo le za osnu- tek oz. prvo branje, se je po dokaj živahni, a tudi vsebinski razpravi, pokazalo, da nastaja v Brežicah nova koalicija, v katero je župan očit- no uspel pritegniti večino svetniških skupin (razen LDS, SNS in DESUS). Osnutku je sicer nasprotoval le samostojni svetnik Milko Veršec, neka- teri svetniki pa so se vzdržali. Svetniki so tudi potrdili mandata novi- ma članoma sveta Jožetu Baškoviču in Jožetu Šepcu, odobrili zame- njavo nepremičnin (nekdanjega doma TO za nekdanji Dom JLA) in po- dali vrsto pobud in vprašanj. Med njimi je bila posebej zanimiva pobu- da svetnika in nekdanjega državnega poslanca Jožeta Avšiča, naj ob- činske službe pripravijo potrebna gradiva, na podlagi katerega bo mo- goče Državnemu zboru čimprej predlagati Brežicam status mestne ob- čine, saj naj bi po Avšičevem mnenju za to izpolnjevali vse pogoje. Ob tej pobudi je svetnik takorekoč kot dejstvo upošteval možnost, da bo- sta kmalu na dnevnem redu tudi pobudi Dobove in Bizeljskega za izloči- tev iz sedanje občine Brežice. Splošna obravnava Odloka o proračunu občine Brežice je zaradi zna- nih razlogov (volitve župana) potekala v mesecu maju, po prvem bra- nju pa je prišlo do nekaterih dopolnitev, med njimi je nov odstavek, po katerem bodo krajevne skupnosti dolžne za investicije, ki jih vodijo in so sofinancirane iz občinskega proračuna, pred podpisom pogodbe o iz- vedbi dolžne pridobiti soglasje župana. V predlogu občinskega proraču- na za leto 2005, ki ga je župan posredoval občinskemu svetu za obra- vnavo na 18. seji so prihodki občine ocenjeni na slabe 4 milijarde tolar- jev, odhodki pa na nekaj več - 4.097.980.000,00 tolarjev. Svetniki naj bi ob sprejemu Odloka o proračunu Občine Brežice za leto 2005 spre- jeli še sklep, da se primanjkljaj v višini 59.321.413,64 tolarjev pokrije iz presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let ter odobrili najetje kredita v višini 100 milijonov, in sicer za sofinanciranje izgradnje kro- žišča Spodnja Pohanca 70 milijonov ter 30 milijonov za izgradnjo knjiž- nice Brežice. S.M. posavie info MfORMMo mm poKRAJiHf mm AVTDStN OB JUMUU RAZSlRfll DEJAVN8ST Prodajalna z avtodeli Avtosen se je v lanskem letu ob svoji 10-let- nici preselila v nove prostore na CKŽ 1. V starem mestnem jedru Kr- škega so podrli staro stavbo in v istem slogu postavili novo v kate- ri so odprli prodajalno s pestro in široko ponudbo. »Poskrbeli smo za lastne parkime prostore, razširili svojo dejavnost tudi na oddajanje petih stanovanj v novi stavbi ter zagotovili sistem, ki nam omogo- ča povečevanje zadovoljstva naših kupcev, da v primeru če določe- nega artikla nimamo na zalogi, ga lahko zagotovimo kupcu naslednji dan ob pogoju, da je le-ta kjerkoli v Sloveniji,« nam je povedal last- nik Srečko Senica. Nedvomno so novi prostori v ponos mestu Krško in hkrati v veliko zadovoljstvo kupcev, ki v lepih preurejenih prosto- rih s prijaznim in strokovnim osebjem lahko najdejo prav vse za svo- je nove in malo manj nove jeklene konjičke. REFERENCNI IZDELKI izdelava internetn ih strani www • 'Kit. d l i ja verbot (•¦ ' '."¦ www-kovi ntrade.si w w w ¦ k / - V r «j k o . \ j w w w ¦ n u *i fj (J e f (' n '1 ¦! . ' o m Www . üi 1 j '\V n '.. : i ' ',<;¦ www•tfeb.si www-inobrezice-co* www.mlinarstvo.com w w w • p i v n i ta n p o 1 o n ¦ c o m W W W > *i V i ri fi ~ r> (¦ Y ¦ '. i w w w • r 11 r t *j m a 11 . ii www . cje 1 ta-tedm • com www.rikoribnica.cofn www.alenkinstudio.'om www • zoboidrav,! /¦, - ¦ " W '// ;l - i ) " n <•;• '1 *. ' '• ¦->*¦ ¦ ¦ '¦ «¦ :,,.,. '. i ', ; . ' - '. ¦ < rt ¦>' >'< ¦ < (' n\ www-brestätnic<*-com E ^INTERNET! W W W . 1 A 1 si t <' ' n c ^^^^H ObzöfniK maj 2005 15 gospodarstvo Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Tudi v letu 2004 dobri rezultati POSLOVANJE SKLADA ZA F1NANCIRAN JE RAZGRADNJE NEK V LETU 2004 Leto 2004 je tako kot leto poprej minilo v znamenju padanja obrestnih mer. Kljub neugodnim razmeram na finančnih in kapitalskih trgih, je Sklad posloval uspeš- no in presegel zastavljene cilje. Celotni prihodki, ki vključujejo tudi realiziran kapi- talski dobiček v letu 2004, so v primerjavi z načrtova- nimi večji za 8 %. Od tega so realni prihodki od finan- ciranja večji za 14 % od načrtovanih. ELES GEN d.o.o. je v celoti in v dogovorjenih rokih poravnal vse tekoče obveznosti, ki se nanašajo na električno energijo do- bavljeno slovenskemu elektrogospodarstvu. Prihodki iz tega naslova so znašali 1.207 mio SIT in so v skladu z načrtovanimi. Odhodki pa so v letu 2004 bili nižji za 23 % od načrtovanih. Sklad je tudi v letu 2004 sofinan- ciral projekte Agencije RAO, in sicer v višini 131,57 mio SIT. Poles teSa Je skozi celo leto plačeval nado- mestilo občinam Krško, Brežice in Sevnica za omeje- no rabo prostora na območju jedrskega objekta. Viši- na vplačanega zneska je znašala 508,8 mio SIT. Na dan 31.12.2004 je imel Sklad 27.392 mio SITfinanč- nih naložb, kar je za 10 % več kot v letu poprej. Od te- ga je bilo 23 % sredstev naloženih pri bankah v obliki depozitov in potrdil o vlogi, 56 %v državnih vrednost- nih papirjih ter 14 % v drugih obveznicah, 4,5 % v vza- jemnih skiadih in ID-ih ter 2,5 % v delnicah slovenskih gospodarskih družb. Donos celotnega ports el ja Skiada za leto 2004 zna- sa TOM + 4,9 % all EUR + 7,6 % oziroma nominal- ni donos v višini 8,97 %. Ob upoštevanju tržnih tečajev pri vrednotenju portfelja Sklada na dan 31.12.2004 usotovimo, da bi Sklad ob prodaji vseh vrednostnih papirjev, ki jih ima v svojem portselju, ustvaril še 1.317 mio SIT kapitalskega dobička, kar je za 40 % wee kot v letu 2003. V letu 2004 je Sklad posloval uspešno. V celoti je bil poravnan prispevek skladno z Zakonom o Skladu, zbra- na sredstva je Sklad upravljal gospodarno ter prese- gel načrtovane cilje. Dobra organiziranost in racional- no trošenje sredstev sta se odrazila tudi v odhodkih, ki so bili nižji od načrtovanih. Revizorjevo porocilo Nadzornemu odboru Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK, Krško Revidirali smo priloženo bilanco stanja Sklada za fi- nanciranje razgradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK, Krško na dan 31. decembra 2004 ter z njo po- vezane izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporab- nikov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter izkaz računa financiranja in pojasnila k računovod- skim izkazom za tedaj končano leto. Pregledali smo tudi poročilo o poslovanju sklada, ki ga je sestavilo poslovodstvo. Za te računovodske izkaze in prilogo k njim je odgovorno poslovodstvo sklada. Naša nalo- ga je na podlagi revizije izraziti mnenje o teh raču- novodskih izkazih. Po našem mnenju so računovodski izkazi s prilogo iz prvega odstavka resnična in poštena slika finančne- ga stanja sklada na dan 31. decembra 2004 ter po- slovnega izida njegovega poslovanja v tedaj konča- nem letu v skladu z določbami Zakona o računovod- stvu. Poročilo o poslovanju je skladno z revidiranimi raču- novodskimi izkazi. KPMG SLOVENIJA podjetje za revidiranje d.o.o. ^^^^B pooblaščena revizorka ^^^^H| Blanka Mernik, univ. dipl. ekon. ^^^^H pooblaščeni revizor - direktor ^^^^HjjM« Marjan Mahnič, univ. dipl. ekon 16 maj 2005 ObzorniK gospodarstvo Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Na osnovi 9. člena Zakona o skladu za financiranje raz- gradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK ter 34. člena Statuta Sklada NEK, o b j a v I j a m o : BILANCO STANJA na dan 31.12.2004 v tisoč sit SREDSTVA .. Dolgoročna sredstva in sredstva v _. _„. c.-A) upravljanju (00-08) 24.700.512 00 Neopredmetena dolgoročna sredstva 5.057 01 Popravek vrednosti neopr. dolg, sredstev 3.012 02 Nepremičnine 33.866 03 Popravek vrednosti nepremičnin 3.075 04 Oprema in druga opredmetena sredstva 29.861 _, Popravek vrednosti opreme in drugih 17 829 opredmetenih sredstev 06 Dolgoročne finančne naložbe 1.793.069 07 Dolgoročno dana posojila in depoziti 22.861.455 08 Dolgoročne terjatve iz poslovanja 1.120 D. Kratkoročna sredstva, razen zalog in AČR _ n.n o,. B) (11_19) 2.910.931 11 Denama sredstva na računih 4.511 12 Kratkoročne terjatve do kupcev 110.063 13 Dani predujmi in varščine 0 .. Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega . kontnega načrta 15 Kratkoročne finančne naložbe 2.081.336 16 Kratkoročne terjatve iz financiranja 650.904 17 Druge kratkoročne terjatve 270 18 Neplačani odhodki 63.846 19 Aktivne časovne razmejitv e 1 AKTIVA SKUPAJ (A+B) 27.611.443 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV D) Kratkoročne obveznosti in PČR (21-29) 825.083 21 Kratk. obveznosti do zaposlenih 2.594 22 Kratk. obveznosti do dobaviteljev 410 23 Druge kratk. obveznosti iz poslovanja 829 , . Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega ,n _., Z4 kontnega načrta 60>Z83 26 Kratk. obveznosti iz financiranja 0 28 Neplačani prihodki 760.966 29 Pasivne časovne razmejitve 1 t-, Lastni viri in dolgoročne obveznosti _, .,„. ,,-. E) (9092) 26.786.360 90 Splošni sklad s 26.785.240 92 Dolgoročno razmejeni prihodki 1.120 Pasiva skupaj (D+E) 27.611.443 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV zaobdobjeod 1.1. do 31.12.2004 v tisoč SIT A Nedavčni prihodki 2.492.919 I Udeležba na dobičku in dohodki od premož. 1.285.246 II Drugi nedavčni prihodki 1.207.634 III Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 39 B Tekoči odhodki (400-402) 81.908 I Place in drugi izdatki zaposlenih (4000-4009) 29.709 II Prispevki delod. za soc. varnost (4010-4015) 5.062 III Izdatki za blago in storitve (4020-4029) 47.137 C Tekoči transfer (412+413) 643.379 I Transfers neprof. organizacijam in ustanovam 3.000 II Drugi tekoči domači transferi 640.379 D Nakup in gradnja osnovnih sredstev (420) 1.787 I Nakup poslovnih prostorov 0 II Nakup opreme tf^. 1.787 III Rekonstrukcije in adaptacije *i&1Lr 0 Z PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 1.765.845 IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v tisoč SIT _, PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODANIH KAPITALSKIH DELEŽEV 16.4/1.86/ 750 Prejeta vračila danih posojil (7501-7507) 15.603.851 7501 Prejeta vrač. danih posojil - od javnih skladov 0 7502 Prejeta vrač. danih posojil - od javnih podjetij 111.983 7503 Prejeta vrač. danih posojil - od fin. institucij 3.216.476 7506 Prejeta vračila danih posojil iz tujine 660.252 yKm Prejeta vrač. danih posojil državnemu proračunu ,,,. 1An fW/ -(VP-RS) 11.615.140^ 751 Prodaja kapitalskih deležev (7511-7512) 868.016 _... Sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev .,» 7,., 3 v finančnih institucijah *m.m 7512 Sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev 329 763 v privatnih podjetjih 44 DANA POSOJILA IN POV. KAPIT. DELEŽEV 18.246.971 440 Dana posojila (4401-4407) 16.972.510 4402 Dana posojila javnim podjetjem 2.157.864 4403 Dana posojila finančnim institucijam 714.485 4404 Dana posojila privatnim podjetjem 168.297 4406 Dana posojila v tujino 1.744.847 4407 Dana posojila državnemu proračunu- (VP-RS) 12.187.017 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 1.274.461 4411 Povečanje kapitalskih deležev v finančnih 93Q 771 institucijah 4412 Povečanje kapitalskih deležev v privatnih podjetjih 343.690 DANA MINUS PREJETA POSOJILA IN SPREM. „ .Q. KAPIT. DELEŽEV (44-75) i./sa. iu« Predsednik uprovnega odbora Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK Branko Jane ObzörhiK maj 2005 17 projoli smo SPOROČILO BRALCEM Uredništvo si po Zakonu o medi- jih (Ur.l.35/2001) pridriuje pravi- co do objave ati neobjave, kraj- šanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispev- kov v skladu z uredniško potitiko in prostorskimi možnostmi. Izje- ma so odgovori in popravki objav- Ijenih informacij, ki bi lahko priza- deli posameznikovo pravico ali in- teres, kot to določa zakon. Prispev- ki morajo biti opremljeni s polnim imenom in nastovom odgovorne fi- zične osebe (tudi v primeru institu- cvj, organizacij, društev...). Zakaj ne bi sprejeli ugaslih ogorkov, ča že imamo žBrjavico in ogenj?* (NEK - Odlaganje radioaktivnih odpadkov) Sem odločno, a ne brezpogojno ZA to, da občina Krško ponudi lokaci- jo za izgradnjo odlagališča za niz- ko in srednje radioaktivne odpad- ke (RAO). Le največji tepci bi v teh razmerah to odklonili. V nadaljeva- nju bom poskusil to svojo votjo ute- meljiti. Najprej pa o odškodninah: V se- danjih postopkih zasledimo le po- jem odškodnin občinam za dovoli- tev raziskav o primernosti lokaci- je in o odškodnini občini za dovoli- tev izgradnje odlagališča. Nikjer pa ne zasledimo odškodnine občini Kr- ško (če Krško ne bi bilo izbrano) za dejstvo, da ji bo po razgradnji NEK ostala mnogo večja in mnogo nevar- nejša dediščina od tiste v bodočem odlagališču nizko in srednje RAO. Pred nadaljevanjem postopkov o pridobitvi lokacije, zlasti ko bodo potekale javne obravnave o spreje- mu lokacije za izgradnjo odlagališča za RAO, bodo morali odgovorni no- silci te akcije priti pred naše ljudi z jasnimi odgovori in trdnimi zagoto- vili o naslednjih vprašanjih: Časovno obdobje, v katerem bo občina upravičena prejemati od- škodnino? Vsem nam mora biti na- tančno pojasnjeno, kako dolgo bo občina upravičena prejemati od- škodnino. Ali bo to trajna renta ali pa se za tern skriva kakšna past, po kateri bi ta pravica občini ugasnila potem, ko bo odlagališče zgrajeno in vanj spravljena masa zbranih od- padkov? Kako bo formalno-pravno ureje- na in zagarantirana pravica obči- ne do odškodnine? 0 tern vpraša- nju bo potrebna odločna in neizpro- sna pogajalska strategija. Po mojem prepričanju bi bilo najprimemejše, da se to vprašanje uredi z zakonom, ki bi ga parlament sprejel in pozne- je lahko spreminjal le z dvotretjin- sko večino in v soglasju s prebivalci občine (na referendumu!). Vsekakor pa bi morali izraz »odškodnina« na- domestiti z izrazom »hipotekarna renta«, ki bi zavezance za plačila odškodnine trajno zavezovala. Dria- va pa bi morala biti nosilec garanci- je za uresničevanje takega zakona. Saj se bo prej ko slej pojavilo vpra- šanje razgradnje NEK. In kaj bo po- tem? V zadnjem času smo priča do- godkom, da se oblast nesramno po- žvižga na zakonito pridobljene pra- vice ljudi in namerava poteptati do- ločbe ustavne listine, ki je bila spre- jeta v parlamentu ob osamosvojit- vi, ki zagotavljajo, da nova sloven- ska država ne bo odvzela državlja- nom zakonsko pridobljenih pravic iz preteklosti. Zato pridobljena pravi- ca občine do odškodnine ne bi smela biti dosegljiva volji vsakokratne no- ve oblastne strukture. Kdo so in bodo trajno zaveza- ni vplačniki v sklad za razgradnjo NEK, od koder bi naj občina preje- mala odškodnino? Znano je, da sta lastnika NEK dve državi - Slovenija in Hrvaška, oziroma njuna elektro- gospodarstva ter tako obe odgovorni za ureditev tega vprašanja. Znano je tudi, da je doslej le v Sloveniji obli- kovan Sklad za razgradnjo NEK, v ka- terega vplačuje trenutno le sloven- ska stran. Javnosti je tudi znano, da so dosedanja pogajanja obeh stra- ni o vseh pomembnejših vprašanjih v zvezi z NEK zaključena v škodo slo- venske strani. Tudi zadnje informa- cije o stališčih vladnih krogov kaže- jo na to, da se hrvaška stran sploh ne čuti odgovorna za reševanje proble- matike v zvezi z NEK in RAO. To vse so vprašanja, ki so še kako pomem- ben element za angažiranje medna- rodnih äniteljev (EU in javnosti), ki jim ne more biti vseeno, kako se ob- našamo do vprašanja jedrske var- nosti. Saj nam izkušnje govore, da jedrski vplivi ne poznajo nikakrš- nih zemljepisnih niti političnih me- ja. To vprašanje je tudi pomemben element v presojanju in odločanju o zrelosti Hrvaške za sprejem v EU. Kako ritolizniško pa naša vlada rav- na v odnosih s Hrvaško o vseh neure- jenih vprašanjih, je itak znano. Zato bo dvom o ustreznem in pravičnem urejanju tega vprašanja visel nad nami kot Damoklejev meč. Po katerih kriterijih bo iz pripada- joče odškodnine slehernemu go- spodinjstvu v občini zagotovljen pravičen delež? Zelo pomembno vprašanje pa je razdelitev odškod- nine med ljudi, da bo slehemi ob- čan natančno vedel, kolikšen de- lež mu pripade. Vsekakor ne bi bi- lo sprejemljivo, da bi odškodnino vključili v integriran proračun obči- ne, saj bi bilo tako povsem možno, da bi bili nekateri prebivalci lahko deležni precejšnje koristi, drugi pa ne bi imeli od tega nič. V javnosti je objavljeno, da bo občini, ki bo na koncu sprejela odlagališče RAO pri- padala »letna renta« v višini nekaj nad 500 milijoni SIT. V naši občini je kakih 8.000 gospodinjstev, kar pomeni, da bi bil delei na eno go- spodinjstvo približno 65.000 SIT letno. Natančne kriterije delitve bo treba ljudem predstaviti ob raz- pravi in odločanju o lokaciji za od- lagališče. Kriteriji morajo upošteva- ti tiste elemente, ki bodo zagotav- Ijali pravično in enakopravno deli- tev (npr. nominalni znesek za plači- lo električne energije v gospodinj- stvu, plačilo nadomestil za stavbno zemljišče stanovanjskih objektov, en del odškodnine bi morali name- niti za uvedbo stalnega monitoringa za spremljanje obolevnosti prebi- valstva zaradi vplivov pristnosti NEK in skladišča RAO... itd). Dolžan sem utemeljiti svoje oseb- no prepričanje, zakaj moramo sprejeti trajno odlagališče nizko in srednje RAO: V Sloveniji uporab- Ijamo atomsko energijo v bolnišni- cah in zdravstvenih domovih, v ne- katerih industrijskih panogah in se- veda v proizvodnji električne ener- gije (NEK). Nesporno je, da pri upo- rabi atomske energije nastajajo vzporedni pojavi in tudi ostanki (ra- dioaktivni odpadki - RAO) z različ- no intenzivnostjo vplivanja na oko- Ije. Vsakdo, ki se odloči ali pa je pri svoji dejavnosti prisiljen uporabljati atomsko energijo, mora računati na zgoraj omenjena dejstva. Razprav- Ijanje o tern, kako, kdaj in zakaj je prišlo do doloätve, da smo pri nas zgradili NEK, je sedaj brezpredmet- no in neproduktivno. Vsi se moramo zavedati in znova in znova spozna- vati resnico, da ta objekt stoji in obratuje na našem ozemlju od le- ta 1981, ko so bili vanj vgrajeni pr- vi gorilni elementi in je začela s po- skusnim obratovanjem, vse do da- nes, ko po skoraj 25 letih nekoli- ko resneje razmišljamo o tern, kaj moramo storiti z odpadki. Nekatere dosedanje in sedanje laične, površ- ne in zmedene razprave ter popol- noma nesmiselne pobude (takojš- nje zaprtje NEK in podobno) ne mo- rejo spremeniti dejstva, da je NEK objekt, ki stoji in bo še leta, dese- tletja in stoletja stal in ostal tarn, kjer je sedaj, z večino sedanjega potenciala (reaktorski terminal, bazeni s tekočino za ohlajanje iz- rabljenih gorilnih elementov itd.) z visoko radioaktivnostjo. V obra- tovalnem času pa se pri NEK kopi- čijo že 25 let t.im. nizko in sred- nje RAO. Vse to je danes in večina tega bo tudi v prihodnje ostalo na »dvorišču« občne Krško. Trenutno smo priča skrajno neod- govornim, zmedenim in tendecioz- nim javnim predstavitvam postop- ka za pridobitev lokacije za izgrad- njo trajnega odlagališča za nizko in srednje RAO. Kakšni odpadki so to, naj natančno povedo strokovnjaki. Zakaj DA in zakaj NE odlagališče? Najpogostejši odgovor s strani ne- poznavalcev bi bil, da so ti odpadki nevarni za okolje in ljudi ter da de- gradirajo okolje. Seveda takšno raz- mišljanje izvira iz strahu, ki ga ge- nerirajo neargumentirane razpra- ve in pobude tako imenovanih varu- hov okolja, ki pa niso doslej ponudi- li nobene argumentirane pomoči za ustrezno razrešitev tega vprašanja. Sedanje stanje skladiščenja teh od- padkov v priročnih objektih ob NEK je brez bistvenih vplivov na okolje (po zagotovilih agencije za jedrsko varnost), a je vsekakor manj varno, kot bo bodoče trajno odlagališče, ni nobenega razloga, da ga slovensko okolje ne bi sprejelo. Tu seveda mis- lim tudi na občino Krško, v kateri ži- vim tudi sam. Nesmiselno bi bilo, da manj nevarnih odpadkov ne bi spre- jeli in pri tern tudi nekaj za to prek odškodnine dobili, če pa se mora- mo zavedati, da nam bo bistveno bolj nevaren del tako ali tako ostal »na dvorišču« za vse case. To bi lah- ko primerjal z nekom, ki bi le zaradi varnosti uspel sprejeti ugasle ogor- ke, junaško pa bi z odprtimi rokami sprejel žerjavico in ogenj. Vsekakor pa bo v javnih razpravah o pridobivanju lokacije za trajno od- lagališče nizko in srednje RAO nujno potrebna hkratna predstavitev po- sledic po razgradnji NEK. Ivan Srpčič, Krško * Naslov prispevka smo oblikovati v uredništvu. (Op. ur.) 18 maj 2005 ObžofhiK «bčfeM» Iftvillt© proiHujc Pogovor z županom občhe Krško Francsm Bogovffim "V petih letih smo lahko na podobni poziciji, kot smo bili pred 15 leti - gospodarsko uspešna in prepoznavna občina" Kako bi ocenili razvoj občine od lanskega praznika? Čas minulega leta je bil zahte- ven, a tudi spodbuden. Posebej v trenutku, ko se oziramo po ures- ničenem. A če je moj pogled na delo med obema praznikoma naj- prej kritičen, je zaradi odpuščanj in negotove usode delavk in de- lavcev iz obratov Jutranjke in Vi- papa. Zavedam se, da je problem brezposelnosti največja rana na- še družbe in današnjega človeka. A za vsako težavo je tudi ukrep, ki pripelje na boljše. Tako smo v tem zadnjem letu v Posavju, pri tem Krško nekoliko prednja- či, bistveno uspeli številke brez- poselnosti oziroma zaposleno- sti vendarle približati slovenske- mu povprečju, saj je bila brezpo- selnost v Krškem 30% nad sloven- skim povprečjem, danes pa je le še 10%. Kot sem že večkrat dejal, se je recesija v krškem gospodarstvu zgodila z dve do triletnim zami- kom v primerjavi s Slovenijo in se je podjetništvo, ki prevzema vedno večje breme, tudi z zami- kom začelo uveljavljati, zato je tudi do rezultatov prišlo z zami- kom. Naše gospodarstvo doživlja preobrazbo. Iz klasičnega indu- strijskega je prešlo v gospodar- stvo, v katerem prevladuje vse več dinamičnih manjših in sred- njih podjetij. To so jedra, ki po- nujajo nove priložnosti, dajejo zagotovilo za razvoj in so razlog za optimizem. Rast je očitna na področju kovinsko-predelovalne industrije, kjer bi bil razvoj lahko še hitrejši, če bi mu lahko sledili z zadostnim številom strokovnega kadra. Tega na tem področju žal primanjkuje. Pomemben del bre- mena nezaposlenosti so prevzela tudi podjetja Resistec, Holzschuh in Filotec, ki skupaj zaposluje- jo okoli 500 delavcev, kar ni ma- lo. Nepogrešljiv vir zaposlitvenih možnosti pa sta nudila tudi Evro- sad in Kmečka zadruga Krško. Kar nekaj je torej podjetij v naši ob- čini, ki s svojo poslovno strategi- jo sooblikujejo njen sodobni raz- vojni koncept. Katere dosežke bi izpostavili? Prednosti in razlog za zadovolj- stvo vidim v tem, da smo naši ob- čini uspeli ustvariti podobo, ki se zdi zanimiva tudi večjim investi- torjem. Agencija za tuje investici- je nam priznava, da imamo na tem področju dokaj agresivno politiko, katere rezultati so na primer pod- jetje Willy Stadler, s katerim smo v lanskem letu z odprodajo zemljiš- ča omogočili dodaten razvoj. Mis- lim, da se je na lokaciji na Drno- vem s spremembo prostorskega plana, ki smo ga v lanskem letu sprejeli, pokazalo, da se tu kaže- jo številne možnosti za napredek. Znotraj cone je na razpolago 35 ha novih površin in v kratkem jih bo- mo okoli 5 ¦ 6 ha že zapolnili. Na to območje prihaja nemško podjetje Grieshaber, ki se ukvarja z logisti- ko. Do novega leta naj bi bil zgra- jen nov objekt v velikosti 7000 m2, trenutno poteka projektiranje, na- ročajo se konstrukcije in do nove- ga leta naj bi bilo tarn zaposlenih 85 novih delavcev. V prvem zama- hu naj bi zaposlili 60 do 70 delav- cev iz Lisce, končen cilj podjetja pa je okoli 130 zaposlenih do kon- ca naslednjega leta. Dobre volje smo na drugi strani lahko tudi zaradi uspelega dogo- vora s podjetjem Moda Intima, ki je zdaj v prostorih Laboda. Mar- sikdo je podvomil, all je v teksti- lu še priložnost, veseli me, da je. Aprila sem bil povabljen v matič- no podjetje v Modeno in lahko re- čem, da je to vrhunsko in dobro vodeno podjetje z ženskim peri- lom. V tej verigi je še zasebnik Jamšek z Zdol, ki ima 45 zaposle- nih, tako je dejansko skupaj zapo- slenih približno 130 delavk. Veliko je bilo narejenega tudi v Poslovni coni Vrbina. Tako je. Potem ko smo tarn od- kupili zemljišča, občina razpola- ga z novimi 30 ha poslovnih povr- šin. Izdelani so projekti za infra- strukturo in projekti za inkubator- je za nova podjetja. Če se bo po- javil strateški investitor, bomo za- čeli takoj, v nasprotnem primeru pa upamo na uspešno udeležbo na razpisih za evropska struktur- na sredstva. Po spremembi pros- torskega plana, ki smo ga spreje- li lani, danes razpolagamo z okoli 150 ha nezasedenih poslovnih po- vršin, kar je za nekaj let dovolj. Pomembno je, da so te razprše- ne od Kostanjevice, Rake, Senove- ga, Brestanice do osrednjega de- la občine. Večje gibanje, več dogajanja in večje povpraševanje po stavbnih zemljiščih je čutiti tudi z vstopom v EL) in z gradnjo avtoceste. Te- densko se srečujemo s pobudami, s povpraševanji. Želim si, da občina Krško čimprej zaživi kot sodobno, prodorno, od- prto in razvijajoče se slovensko mesto, mesto, kateremu bo med- regionalno sodelovanje omogoči- lo tesnejše možnosti povezovanja, oprijemljivejše stike z ostalimi ob- činami in priložnosti za dvig kako- vosti življenja ljudi. Sem optimist in mislim, da ni predrzno, če re- čem, da sem prepričan, da je lah- ko v naslednjih petih letih občina na podobni poziciji, kot je bila pet- najst let nazaj, ko je veljala za go- spodarsko uspešno in prepoznavno. Verjamem, da imamo vse potenci- ale, da nam to lahko uspe. ObžorhiK maj 2005 19 ^GWI^r^^PPBp ^'UPtB^^PBf WB^^WWfe^WPiP, j^sL^ Priložnosti ustvarjate tudi za mlade, razlog za zadovoljstvo je verjetno tudi ustanovitev prve Fakultete za logistiko pri nas? Dokončno so vzpostavljeni pogo- ji, da bo jeseni s študijem začela prva generacija Fakultete za lo- gistiko v Krškem. Glede na velik vložek finančnih sredstev se ve- selim vpisa, ki je presegel pri- čakovanja. Tako lahko jeseni na Hočevarjevem trgu pričakujemo 150 redno vpisanih študentov. Kar je potrebno storiti za obno- vo objekta, bomo uredili. Če nam bo uspelo, da bo v nekaj letih v Krškem med 300 in 500 študen- tov, bo to dober impulz za razvoj mestnega jedra in občine v celo- ti. V vojašnici Cerklje ob Krki smo našli možnost sodelovanja in po- vezav med Fakulteto za logistiko, Srednjo šolo Krško in pa njihovi- mi načrti. Poskušali se bomo do- govoriti za izobraževanje profila letalskega tehnika, saj v vojašni- ci ocenjujejo, da vsako leto po- trebujejo 30 - 40 novih tehnikov. Izobraževanje bi se potem lahko nadgradilo na univerzitetnem ni- voju z vojaško logistiko. Ko sva ravno pri mladih, naj omenim še uspela prizadevanja za preselitev osrednje instituci- je za razvoj glasbene kulture - Glasbene šole Krško. Vsa dela so usmerjena v to, da bi do konca novembra ali do začetka decem- bra uredili nove prostore in da bi decembrske prireditve že lah- ko potekale v novem objektu, ki se nahaja v neposredni bližini že- lezniške in avtobusne postaje na Vidmu. To je naša obljuba glas- benikom, ki se uspešno uveljav- Ijajo. Naslednji korak pa pome- ni razvojno priložnost, da bi na- ša glasbena sola prerasla v sred- njo glasbeno šolo, seveda, če bo- mo vzpostavili materialne in ka- drovske pogoje. Življenje in priložnosti se na dru- gi strani urejajo tudi na podro- čju romske problematike. Lani smo uspeli zaključiti vse odku- pe, sprejeti lokacijski načrt, na- peljan je vodovod, elektrika, iz- deluje se parcelacija, načrtuje- mo še prodajo zemljišč v Kerino- vem grmu, kateri sledi legalizaci- ja romskih objektov. V okviru programa ob občin- skem prazniku sta tudi otvoritvi ultrafiltracijske naprave za vo- dovodni sistem Brestanica- Se- novo ter Čistilne naprave v Bre- stanici. S čistilno napravo v Brestanici smo ob Kostanjevici rešili še senov- sko-brestaniško dolino. Uspešno smo se pogajali z Ministrstvom za okolje in si tako poleg ISPA sred- stev zagotovili še denar iz držav- nega proračuna, tako da bo Obči- na Krško iz svojega proračuna pri- spevala približno 12 % denarja. V štirih letih bo osrednji del občine priklopljen na čistilno napravo Kr- ško, kar pomeni, da se bodo skozi zbimi kanal Čistilne naprave Bre- stanica čistile komunalne odpad- ne vode 75 - 80% tukajšnjega pre- bivalstva. Zaradi, po mojem prepričanju, nerazumljivih razlogov z Rudni- kom Senovo v zapiranju nismo uspeli spraviti rudniško vodo v vo- dovodni sistem Brestanica - Seno- vo. Odločili smo se za ultrafiltra- cijo vode, ki prihaja iz obstoječe- ga črpališča Dobrova. Glavna na- loga filtrirne naprave je, da iz vo- de odstrani nečistoče, ki se poja- vijo predvsem ob večjem dežev- ju. Sledila bo obnova vodovodne- ga sistema in povezava gospodinj- stev vanj. Kaj lahko pričakujemo do na- slednjega praznika? Gradnja prometnih povezav in Hidroelektrarne Krško sta gotovo eden tistih projektov, ki prinašata spremembe v prostor, ki ga po tern dolgo ne bo mogoče več spremi- njati. Zato je nujna koordinacija med lokalno skupnostjo in institu- cijami države. Trenutno se dejav- no zavzemamo za ureditev cestne- ga koridorja Drnovo - Celje, kar postavljamo kot pogoj za začetek gradnje HE Krško. Dejstvo je, da so Hidroelektrarne na spodnji Savi vseslovenski projekt, a trdim, da ima ureditev omenjenega koridor- ja prav takšen značaj. Zato bomo v občini Krško vztrajali, da bo za- deva stekla sočasno, pa četudi bo- do s tern ogroženi roki za sprejem lokacijskega načrta HE Krško. Za- vedam se namreč, da bo po izgrad- nji jezu za marsikaj prepozno. Beseda bo v času, ki je pred na- mi, tekla tudi o odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ko bo v Krškem potekal postopek ugotavljanja družbene sprejemlji- vosti lokacije za odlagališče. Ver- jamem, da bomo odprta vpraša- nja na to temo in različna mnenja reševali s pomočjo dialoga. Priča- kujem, da bodo leto zaznamovala tudi pogajanja o regiji. Rešiti pa bo potrebno še vprašanja o sede- žu Upravne enote. Upam, da bo- mo dosti modri, da Posavje zariše- mo na zemljevid slovenskih regij. Gotovo pa bomo zaradi vseh raz- logov, od gospodarskih do geograf- skih, vztrajali pri tern, da bo sedež regije v Krškem. L.P. Spoštovane občanke in občani občine Krško! Ob občinskem prazniku naše sosednje občine Krško želim vsem vam, da bi bili vaši praznični dnevi polni zadovoljstva in medsebojnega razumevanja. Čestitam vam za dosežke v preteklem letu in se veselim nadaljnjega sodelovanja v dobro vseh nas, ki živimo v regiji Posavje. Kristijan JANC Župan Občine Sevnica Spoštovane občanke in občani, svetnice in svetniki! Ob prazniku Občine Krško vam čestitamo za vse dosedanje dosežke in vam želimo, da bi bili vaši prihodnji dnevi polni zamisli in volje za skupno in ustvarjalno delo na vseh področjih. Zahvaljujemo se vam za dosedanje dobro sodelovanje. O B Č I N A BREŽICE Ivan Molan, zupan Občine Brežice s sodelavci 20 maj 2005 ObzorniK *L^ppi^Rflpi ipiif ap»^^ ^^^^mMH^PvMJK Na podlagi 16. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, St. 98/00 ¦ prečiščeno besedilo in 5/03) in 4. člena odloka o priznanjih občine Krško (Ur. list RS, St. 7/01 in 57/03) je Občinski svet občine Krško, na svoji 29. seji, dne 19.05.2005, sprejel S K L E P o podelitvi priznanj občine Krško za leto 2005 I. Občinski svet Občine Krško za leto 2005 podeljuje Veliki znak občine Krško: 1. Delavskemu kulturnemu društvu Svoboda Senovo - za 60 let uspešnega dela na področju kulture. II. Občinski svet Občine Krško za leto 2005 podeljuje znak občine Krško: 1. gospodu Alojzu Kuneju za uspešno delo v Društvu vinogradnikov Sremič Krško in v Zvezi društev vinogradnikov ob bizeljsko-sremiški vinsko-turistični cesti; 2. gospodu Ivanu Lovšetu za 30 let duhovniške službe v Župniji Krško in skrb za kulturno dediščino; 3. gospodu Jožetu Ribiču za uspešno vodenje društva za cerebralno paralizo »Sonček« Posavje. III. Občinski svet občine Krško v letu 2005 priznanja občine krško ne podeli. IV; Sklep velja z dnem sprejetja. Št. 032-01-1/2005-09 Krško, dne 19. maja 2005 Župan občine Krško Franc Bogovič, l.r. Občina Krško podeljuje VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO DELAVSKEMU KULTURNEMU DRUŠTVU SVOBODA SENOVO zaBOtetuspssnBQaüelanapodrocjukulturB OBRAZLOŽITEV: Delavsko kulturno društvo Svoboda Senovo deluje neprekinjeno že 60 let pod tern imenom, prej pa so kultumiki delovali pod različnimi drugi- mi imeni; zapiski o njihovem delovanju segajo vse do leta 1923. V društvu danes delujejo naslednje sekcije: • pihalni orkester, • pevski oktet, • gledališka skupina, • folkloma skupina, • do letos je delovala tudi društvena knjižnica. V vse sekcije je vključenih skupno 145 ljudi, ki sicer opravljajo različne poklice in imajo različne izobrazbe, od najnižje do univerzitetne, vse pa združuje ljubezen do kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja. Kljub temu, da društvo de- luje izključno na ama- terski osnovi, so posa- mezne sekcije z dol- goletnim kvalitetnim delom dosegle izjem- ne uspehe: • gledališka skupina je v zadnjih letih po kvaliteti dose- gla sam vrh sloven- skih amaterskih in polprofesionalnih skupin in dosegla na tern področju najvišja priznanja; • pihalni orkester Se- novo že dolgo velja za enega najboljših orkestrov v državi, najvišja priznanja pa dosega tudi na mednarodnih tek- movanjih; • folklorna skupi- na v svojih 23 le- tih delovanja kot najmlajša v druž- bi starejših sek- cij beleži nenehni kakovostni razvoj in uspešno nasto- pa tudi izven naših meja; • izvršilni odbor DKD Svoboda Senovo je vzpodbudil uredi- tev izposojevališča Valvasorjeve knjiž- nice na Senovem in vanj prispeval tudi knjižni fond svoje društvene knjižni- ce. DKD Svoboda Senovo s svojim 60-letnim delovanjem in doseženimi uspe- hi skrbi za neke vrste ravnovesje v kraju, kjer bi sicer prevladala stihi- ja zaradi zapiranja delovnih mest. DKD Svoboda Senovo zagotovo dviga ugled svojega kraja in občine in po- membno prispeva h kvaliteti življenja v našem prostoru, zato mu v letu 2005 podeljujemo Veliki znak Občine Krško. Pihalni orkeseter DKD Svoboda Senovo Gledališka skupina DKD Svoboda Senovo Folklorna skupina DKD Svoboda Senovo REPUBLIKASLOVENIJA UPRAVNAENOTA KRŠKO Cesta krških žrtev 14, 8270 KRŠKO Tel.: 07/49-81-400; fax: 07/49-81-407 e-pošta: ue.krsko@gov.si SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Ob prazniku Občine Krško vam želimo veliko delovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva. NAČELNIK IN DELAVCI UPRAVNE ENOTE KRŠKO ObžofhiK maj 2005 21 <üt*Lmc» Kr«««* pyqiniüli Obeina Krško podeljuje ZNAK OBČINE KRŠKO QOSpodU ALOJZU KUNEJU za U8pflšno delo v Društvu vinogradirikov Sremič Krško in v Zvezi društev vhogradnikov ob Mzoljsko sremiški vtoisko turistični casti. OBRAZLOŽITEV: Gospod Alojz Kunej, po poklicu kmetijski inženir, od leta 1990 deluje kot samostoj- ni podjetnik na področju pridelovanja trs- nic, grozdja in vina. V letu 1995 je bil iz- voljen za predsednika Društva vinograd- nikov Sremič in je to funkcijo uspešno opravljal dva mandata, sedaj pa je nje- gov aktivni član. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev Zveze društev vinogradnikov ob bizeljsko-sremiški cesti; zveza je bila ustanovljena leta 2002 in gospod Kunej je njen predsednik vse od začetka. V Društvu vinogradnikov Sremič je povezal vinogradnike na levem bre- gu Save, s svojim delom pa je društvo uspelo dvigniti kakovost izvajanja opravil v vinogradih in vinskih kleteh. Poseben izziv je bil uveljavljanje blagovne znamke Sremičan-Bizeljčan, katerega postopek je v zaključni fazi in pri katerem je zelo veliko pri- speval tudi g. Kunej. Gospod Alojz Kunej svoje delo v društvu in v zvezi opravlja izredno uspešno, zavzeto in strokovno. S svojo avtoriteto, znanjem in poznava- njem stroke je uspel tako društvo kot zvezo dvigniti na visok nivo v slo- venskem prostoru. Alojx Kunej Občina Krško podeljuje ZNAK OBČINE KRŠKO gospodu JOŽETU RietCU za uspešno vodenje Društva za cerabrabn paraNzo »Sonösk« Posavjs OBRAZLOŽITEV: Gospod Jože Ribič vodi Društvo za cere- bralno paralizo »Sonček« Posavje že vse od začetka v letu 1995. Društvo je pod njegovim vodstvom pridobilo veliko čla- nov in razvilo široko društveno dejavnost. Društvo se je povezab s strokovnimi so- delavci in drugimi organizacijami in in- stitucijami ter se dobro uveljavilo v do- mačem okolju. Društvo je v letu 2003 v sodelovanju z zvezo Sonček kupilo pros- tore za svoje delovanje, v letu 2004 pa so prostore uspešno prenovili. Tako so bi- li ustvarjeni prostorski pogoji za ustanovitev varstveno delovnega cen- tra za osebe s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi. Gospod Jo- že Ribič si ves čas prizadeva, da bi bile invalidne osebe vključene v de- lovno okolje. Dejavnosti, ki jih izvaja društvo in so zelo pomembne za njihove člane, so sola za starše, zdravstveno terapevtske kolonije, po- sebni socialni programi, pikniki, kulturne prireditve, organizacija do- brodelnih koncertov. Vse to pa zahteva dobro vodstvo, ki ga zagotavlja prav gospod Jože Ribič. Občina Krško zato za vso prizadevanje in trud g. Jožetu Ribiču podeljuje Znak Občine Krško, čestitke pa si ob tern zasluži tudi Društvo za cerebral- no paralizo »Sonček« Posavje, ki letos praznuje 10-letnico delovanja. Jože Ribič Občina Krško podeljuje ZNAK OBČINE KRŠKO gospodu IVANU LOVŠETU za 30 let dutravnišfce stiižbe v ži^ni^ Krško bi skrti za kuttumo dedi» OBRAZLOŽITEV: Gospod Ivan Lovše je zaradi povojnih raz- mer več kot dvajset let preživel v Argen- tini, kjer je končal študij teologije in bil profesor ter rektor na gimnaziji v Buenos Airesu, kjer so pred leti po njem poime- novali tudi enega od oddelkov. Ob tem je opravljal tudi redno duhovniško službo. Po vrnitvi v domovino je dobil mesto žup- nika v Krškem. Tu ga poznamo kot dobro- hotnega gospoda, izredno tolerantnega do verujočih in neverujočih. Kljub svo- ji visoki starosti še vedno vodi župnijo in obiskuje bolne in ostarele. Gospod Ivan Lovše je skozi celotno obdobje delovanja v Krškem vzorno skrbel tudi za ohranjanje sakralne in kulturne dediščine, predvsem za obnovo cerkva: župnijska cerkev sv. Janeza Evangelista, zavetnika Kr- škega, ima novo fasado in zvonik, s čimer je Hočevarjev trg dobil lep- šo podobo. Obnovljeno je župnišče, urejen je park okoli župnišča, po- membna pa je tudi obnova lesenega stropa v cerkvi sv. Rozalije. Delo gospoda Ivana Lovšeta je bilo vedno namenjeno sočloveku in to de- lo je vredno priznanja, zato mu ob letošnjem občinskem prazniku pode- Ijujemo Znak občine Krško. Ivan Lovše Društvo "SONČEK" Posavje Valvasorjevo nabrežje 5, 8270 KRŠKO e-mail: soncek.posavie@volia.net iiatti. soncek.posavie@siol. net ^P ^m ^^BI^^3C|^m| V junfju praznujemo 10. obletnico delovanja |k In ob tej priložnostl prirejamo KULTURNO PRIREDITEV, ¦| v Kulturnem domu Krško, ™ v čotrtok, 00.06.2005 ob 19.00 urf. i Ob tej priloinostl *e nam bo pridruiila tudi fc_: gospa Štefka Kučan. |fc_ Vabljenl! Predsednik društva Joie Ribič ČESTITAMO OB f| OBČINSKEM PRAZNIKU! 22 maj 2005 ObzorniK «tfečt»*«, t|t?«tt% pwQiMKili PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBCINE KRSKO 2005 PETEK, 27. maj 2005 . Ob 1000 Značilne podobe Krškega v glini - delavnica ' Varstveno delovni center Krško-Leskovec (Varstveno delovni center Krško-Leskovec) . Ob 1600 »Praznik vina 2005« - zaključna prireditev Trg Matije Gubca, Krško (Društvo vinogradnikov Sremič Krško) . Ob1800 Otvoritev samostojne razstave Staneta Fabjančiča »Impresija inkovske umetnosti« Galerija na gradu Rajhenburg, Brestanica (KD Svoboda Brestanica) SOBOTA, 28. maj 2005 . Ob9°° »Koga okolje briga« - eko tržnica PC TA-BU Krško (Kostak d.d. Krško in osnovne šole občine Krško) . Ob 900 36. strelsko tekmovanje z zračno puško »Pokal občine Krško« Montažno strelišče v športni dvorani OŠ Leskovec (Strelsko društvo Leskovec pri Krškem) . Ob 1500 Povratek kolesarjev maratona »Prijateljstvo« Gasilski dom Krško (Prostovoljno gasilsko društvo Krško) . Ob 2000 Posavski oktet s prijatelji - koncert Dvorana v parku (Posavski oktet) NEDEUA, 29. maj 2005 . Ob 1400 2. srečanje etno skupin Slovenije Igrišče na Zdolah (PGD Zdole, TA BooM, Radio Brežice) . Ob 1900 Violinski mozaik Dvorana v parku (Kulturno Umetniško Društvo Slovenija) TOREK, 31. maj 2004 . Ob 2000 Predstavitev pesniške zbirke Stanke Hrastelj »Nizki toni« Dvorana v parku (Kulturno društvo Leskovec pri Krškem) SREDA, 1. junij 2005 • Ob 1800 »Od realizma do abstrakcije« - študijska razstava likovnih del udeležencev likovne delavnice Grad Rajhenburg, Brestanica (JSKD - Ol Krško) . Ob 1900 »Radosti in stiske sodobne družine« - predavanje Dvorana v parku (Društvo Družina in Življenje) ČETRTEK, 2. junij 2005 . Ob1700 Otvoritev naprave za ultrafiltracijo pitne vode vodovodnega sistema Senovo-Brestanica Dobrova pod Bohorjem . (Občina Krško) . Ob 1900 »Vrtovi« - otvoritev razstave akademske slikarke Alme Intihar Dvorana v parku (Valvasorjev raziskovalni center Krško) PETEK, 3. junij 2005 . Ob1100 »Ure so luči, ki sodijo v civilizacijo« - razstava najstarejših ur Galerija Zavarovalnice Triglav (Unikus) . Ob 1800 Odprto prvenstvo Krškega v kegljanju # Kegljišče Log v Hrastniku (Kegljaški klub Krško) . Ob 1900 »Sijaj mi, sončece« - večer Ijudskih pesmi Dvorana v parku (KD Ijudskih pevcev Roženkravt Krško) . Ob 1930 Koncert Pihalnega orkestra Videm Kulturni dom Krško (Pihalni orkester Videm) SOBOTA, 4. junij 2005 . Ob 730 »Juris na Bohor« - . tradicionalni pohod (od Jablanc, pod slapovi pod Bohorjem do koče na Bohorju) Zbirno mesto na Jablancah (PD Bohor Senovo) . Ob 800 10. mednarodno prvenstvo Nerezin v podvodnem ribolovu Nerezine, otok Lošinj, Republika Hrvaška (Društvo za podvodni ribolov Pozejdon Krško) • Ob 900 Nogometni turnir U-8 Stadion Matije Gubca Krško (Nogometni klub Krško) ObzorniK maj 2005 23 . Ob 900 34. mednarodni plavalni miting - Krško 2005 Bazen na Vidmu (Plavalni klub Celulozar Krško) . Ob 1000 Mednarodno srečanje modelarjev Modelarsko letališče v Žadovinku pri Krškem (Modelarski klub Krško) . Ob1100 Slovenska gimnastična akademija 2005 Telovadnica v OŠ Jurija Dalmatina Krško (Gimnastično društvo »Rain« Krško) . Ob11°° Proslava ob 60-letnici vrnitve slovenskih izgnancev in beguncev Grad Rajhenburg, Brestanica (Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945) • Ob1630 »Multimedijski performans« Trg pred Pizzerio Fontana (DZMP Krško) • Ob 1900 Otvoritev Športno rekreacijskega centra Šajspoh Krško Športno rekreacijski center Šajspoh Krško (Mladinska športna zveza Posavja) . Ob 2000 »Za pesem in druženje ne sme zmanjkati časa« • Gasilski dom Vihre (Društvo Ijudski pevci »Pšenični klas« Vihre) . Ob 2000 4. odprto prvenstvo Slovenije v tajskem boksu Športna dvorana Srednje šole Krško (Thai boxing klub Scorpion Krško) NEDELJA, 5. junij 2005 . Ob8°° Tekmovanje v preskakovanju ovir Hipodrom Brege (Konjeniški klub Posavje Krško) . Ob9°° Tradicionalni planinski pohod »Cvičkova pot« Zbirno mesto pri OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki (PD Polom Kostanjevica na Krki) • Ob 930 Mednarodni hitropotezni šahovski turnir Nekdanja Srednja tehnična sola Krško (ŠK Triglav Krško) . Ob 1030 »Dren open kata turnir« Osnovna sola Leskovec pri Krškem (Klub borilnih veščin Dren) . Ob 1600 Kasaške dirke Hipodrom Brege (Konjeniški klub Posavje Krško) . Ob 1800 Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž občine Krško Grad Rajhenburg, Brestanica (JSKD - Ol Krško) PONEDELJEK, 6. junij 2005 . Ob 1600 Otvoritev čistilne naprave Brestanica ČN Brestanica (Občina Krško) . Ob 1600 »V parku v zelenem vrtu« - likovna delavnica z akademsko slikarko Almo Intihar Dvorana v parku (Valvasorjev raziskovalni center Krško) . Ob 1800 Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Krško Grad Rajhenburg, Brestanica (Občina Krško) TOREK, 7. junij 2005 . Ob 1900 Zaključni nastop klarinetistov Glasbene sole Krško Dvorana v parku (Glasbena sola Krško) SREDA, 8. junij 2005 . Ob 800 Start kolesarskega maratona Krško - Salzburg 2005 Parkirišče pred Hotelom Sremič (ŠTD Balanca Krško) . Ob 1800 Nastop orkestrov Glasbene sole Krško Kulturni dom Krško (Glasbena sola Krško) ČETRTEK, 9. junij 2005 . Ob1900 10-letnica Društva »Sonček« Posavje Kulturni dom Krško (Društvo za cerebralno paralizo »Sonček« Posavje) . Ob930 »Trideset let delovanja društva kmetic Krško« - proslava in otvoritev razstave Kulturni dom Krško (Društvo kmetic Krško) 24 maj 2005 ObžofhiK gfeftfc— IfeMWi^ proxHuJe Ob 1100 Slovesno odprtje Svetovalnega središča Posavje Dvorana v parku (Ljudska univerza Krško) Ob 1600 Postavitev rekorda v hitrem streljanju Športno rekreacijski center Šajspoh Krško (Club praktičnega streljanja Krško) Ob 1800 »Brestanica poje« Grad Rajhenburg, Brestanica (Krajevna skupnost Brestanica) Ob 1900 Nastop solistov - učencev Glasbene šole Krško Dvorana v parku (Glasbena šola Krško) Ob20°° Mladinski kulturni festival - nastop Kvarteta Aleša Suše; koncert Jadranke Juras Staro mestno jedro pred Klubom za mlade - Zvezda, Krško (Mladinski center Krško) SOBOTA, 11. junij 2005 • Ob 1000 6. odprto KV prvenstvo Radiokluba Krško v amaterski radiogoniometriji (Lov na lisico) Gostišče Ribnik, Brestanica (Radioklub Krško) . Ob11°° Kronometer za Pokal Slovenije in Pokal občine Krško Cesta ob Savi pri PGE Krško (Kolesarski klub Olimp Krško) . Ob 1500 »Zeleni festival Vrbovega Loga« Hram Vrbovega Loga, Brezovska Gora (Zavod Vrbov Log) • Ob 1600 Mladinski kulturni festival - MC direndaj; Dixieland; koncert Jana Plestenjaka Staro mestno jedro pred Klubom za mlade - Zvezda, Krško (Mladinski center Krško) . Ob 1700 Kmečke igre Gasilski dorn Senuše (Krajevna skupnost Senuše) • Ob1800 50 let rokometa v Krškem - Slovenija : Hrvaška (člani) Športna dvorana Leskovec (Rokometni klub Atom Krško) . Ob 1900 Speedway dirka za Zlati znak občine Krško in za pokal Franca Babiča Stadion Matije Gubca, Krško (AMD Krško) . Ob 2000 »Najlepše pesmi« - samostojni koncert dekliške vokalne skupine Srake z Rake Telovadnica Osnovne sole Raka (Kulturno društvo Srake z Rake) NEDELJA, 12. junij 2005 . Ob 1500 Smučarki skoki za pokal občine Krško Skakalnica v Spodnjih Dulah - KS Gora (Športno društvo Gora) . Ob1700 50 let rokometa v Krškem - Atom Krško : selekcija Posavja Športna dvorana Leskovec (Rokometni klub Atom • Krško) . Ob 1800 »KRŠKO OPEN 2005« - 1. mednarodni plesni turnir Športna dvorana Srednje sole Krško (Plesno glasbeni center Lukec) LukCC in oWinakriko ob obt'insktwn prazniku pr«'dsla\ Mala plesni speklakel JflÖfcO OPEN 200S Mednarodno tekmovanje \ slandardnih in latinsko ameriških plesih OB 10.00 • U'kmovanja v /ačelnih ra/redih mtBa. 0B 15.00 • predfrmovanja 0B 18.00 .fl\!tiA SHOW PROGRAM: - plpsalri IH.C lukrr - ppvka Tanja Žagar ^M - vic<> prvaka Sloxrnijc v l.\ pl«'*>ih^K Jurij Balagflj in Jagoda Šlrukelj V VKTOPNIWA: ^^ - prcdprodaja: 1 .(WO KIT - na prircdifvi: 2.OOO SIT - OTROi I: 5(MI SIT ^ä Prrdprodaja vslopnic: J^ß Plesno glasbi'ni cenlor M'KEC PAKTMR.II: sun I \/^i til Od leta 1975 stalno prisotn! v Posavju: GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE GRADBENO INDUSTRIJSKIH PODJETIJ GRADIS CSRADI5 GIZ GRADIS Šmartinska 134a 1122 Ljubljana Slovenija 60 let Ibleton:+386 (0)1 5842-440 Tfelefax: +386 (0) 1 5842-437 E-mail: giz.gradis@gradis-giz.si DEJAVNOST ZDRUŽENJA: VODENJE, POVEZOVANJE IN PREDSTAVUANJE ČLANIC ZORUŽENJA IN DRUGIH UDELEŽENCEV DOMA IN VTUJINI POD IMEN0M GRADIS PRI ZDRUŽENEM PRIDOBIVANJU IN IZVAJANJU STAVB, INŽENIRSKIH OBJEKTOV IN VSEH VRST GRADBENIH DEL Gradbišče HE Boitanj RUDAR SENOVO 1 B Poslovanje z nepremičninami, H gradnje, storitve in trgovina B Senovo d.o.o. B Telefon: 07 48 81 940 Br Faxs: 07 48 81 957 m Naslov: CKO 4, 8281 Senovo Bf ei. pošta: stg.rudar@siol.net 0BČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE KRŠKO ObzöfhiK maj 2005 29 Iz PefeoAne Stuga c(U>tJjtcuno ob obc.\,,.,. ^..uitmcami pa ob torkilxJn.sobotah) I l^letje 2005 WaMk C«le dd. ASksrčeva uka 20.3000 Ce^e, 1bI.^3/42B 75 00.428 7S 09, Fax.: 03/428 7510 www.lztetnlk.sl SNOOPY TR4SOV1NA ZA MA11ŽIVAU ISNOOPY Krško:ckž141, (TABU center), Tel.: 07/488 04 30 Brežice: cpb f^8" (nasproti Občine), Tel.: 07/496 16 5^ OB PRAZNIKU OBgKfKRŠKC^gglTAMO. čistoča Čistoča d.0.0. čiščenje in vzdrževanje objektov ENOTA KRŠKO CKŽ 34, Krško tel.: 07 49 03 730 GSM: 041 395 712 e-mail: matjaz.t@cistoca.si www.cistoca.si Vsem občanom in krajanom čestitamo ob prazniku in želimo veliko medsebojnega razumevanja _____in dobrega sodelovanja._____ T3®?M CKŽ 65A, 8270 KRŠKO, Tel.:07/49 02 560, Fax:07/49 02 571 Z VAMI ŽE 40 LET Poslovalnica SENOVO: Tel.: 07/49 79 121 - Bogat darilni program - Rezano cvetje, lončnice in enoletnice - Poročna in žalna dekoracija - Semena, gnojila in vse vrste substratov OBIŠČITE NAS IN PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBOI ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU. 30 maj 2005 ObžSrniK fefečtt*» Kršk% «HlHij''.ine 1 ^ J"dl UfXj IP^^B^WWwl^Bip triglav ČESTITAMO VAM OB PRAZNIKU OBČINE KRŠKO IVfffl sava Industrija gradbenega materiala d.o.o. Velika vas 62a, 8273 Leskovec pri Krškem Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem občanom in občankarn občine Krško. Kolektiv IGM "Sava" Velika vas I proizvodnja in montaža 1 predizdelanih gradbenih elementov [ proizvodnja in predelava gramozov, kamna in peska ' proizvodnja betonskih mešanic ' proizvodnja transformatorskih postaj ¦ proizvodnja montažnih hat primorje Premoščamo razdalje, spajamo bregove, zbližujemo Ijudi. Prebivalcem občine Krško čestitamo za praznik! O6čankam in občanom česiiiamo ob praznifai oočine Krškm KZ Krsko z.o.o. VINSKA KLET KRŠKO ObžofniK maj 2005 33 Spoštovane krajanke, spoštovani krajani. ob krajevnem prazniku Vam prisrono čestitamo in želimo, da vas sreča varno vodi po poteh življcnja. Hkrati čestitamo tudi občankam in občanom občine Krško ob občinskem prazniku. KS ßrestanica KS Leskovec čestita krajankam in krajanom ob krajevnem prazniku KS Leskovec ter občankam in občanom ob občinskem prazniku. KS Leskovec, predsednik Sveta KS mag. Vojko Sotošek KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJA VAS Ob praznovanju občinskega praznika vam iskreno čestitamo in želimo veliko osebnega zadovoljstva ter dobrega počutja med sokrajani! Branimir Vodopivec, predsednik KS SENOVO Ob občinskem prazniku čestitamo abčankam in občanom abčine Kržko. Svet Krajevne skupnosti Senavo PRAZNIK KS MESTA KRŠKO Vabimo vas na slavnostno prireditev v počastitev PRAZNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI MESTA KRŠKO v petek, 17. junija 2005, ob 18.00 uri, ki bo v mestnem parku starega jedra v Krškem. Spomin na prve krške borce bomo počastili s kulturnim programom Pihalnega orkestra Videm in Glasbene šole Krško. Ob tej priložnosti bomo podelili tudi odličja krajevne skupnosti mesta Krško. OB PRAZNIKU KS MESTA KRŠKO VAM SPOŠTOVANE KRAJANKE IN KRAJANI ISKRENO ČESTITAMO. Predsednik Sveta KS mesta Krško Jože Habinc ZDRAVSTVENI rjfflj KRŠKO Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku. Kolektiv ZD Krško 34 maj 2005 ObzorniK c»bčtt*c9 Kršfco pjP^HMMttte krövstvo, tesarstvo in kleparstvo Andrej Abram s.p. MDB 22 (obrtna cona) 8273 Leskovec pri Krškem^ Tel.: 07/49 05 580 S Fax: 07/49 22 125 ^** GSM: 041/611 877 Bi radi: - obnovili OSTREŠJE, - zamenjali KRITINO, - vgradili STREŠNA OKNA, - vam ŽLEBOVI ne služijo več? Pokličite nas, brezplačno vam bomo izdelali predračun in svetovali. OB OBČINSKEM PRAZNIKU VAMISKRENO ČESTITAMO. SKB BANKA D.D. SOCIETE GENERALE GROUP Sosedi in sokrajani so tisti majhen, a pomemben drobec v mozaiku življenja, ki v veliki meri plemenitijo ali siromašijo naš vsakdan. V SKB banki verjamemo, da tu živijo dobri ljudje, ki so v vsakem trenutku pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku, prizadevni in sposobni, katerih zaupanje si želimo ohraniti tudi v prihodnje. Iskrene čestitke vsem ob občinskem prazniku za dosežke v minulem letu, zaradi katerih je kraj lepši in bogatejši. Almira Mlakar-Božovič direktorica poslovne enote J*3$ prazniku občine Krško vom isti^p 4&ftifamo in želimo, do bi še f^iopr^ ^uflHni zo lepši jutri. L NnsrcfnitAinomi Kcictow4r l«20JW6OVU€ Tclcfox: 03/56-31-041 Umwelttechnik - Ecology Občankam in občanom občine Krško čestitamo ob prazniku. Vaš partner Handte-Ost, ZaičHa okdja d.o.o. Celovška cesta 264 SLO - 1000 UUBUANA PODRUŽNICA KRŠKO Handte-Ost, Zaictta okolia 6.O.O. Cesta krških žrtev 137 SLO - 8270 KRŠKO tel.: +386(0)7 49 06 300 fax: +386 (0)7 49 06 319 @: handte-ost@siol.net www.handte-ost.si ObzorniK maj 200S 35 «> VMM KRSKO d.d. žerjav simbol sreče . in blaginje Občankam in občanom ter poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Krško design - '!...!.sk ObžorhiK maj 2005 37 -20 % E L K R O I TRGOVINA KRSKO ' V STAREM MESTNEM JEDRU 0D1. D011. JUNIJA2005 DELOVNI CAS PO - PE OD 9 - 19 URE, SO 8 - 12 URE ¦ ' l' OREALüll ^tHWAgZKOj Nudimo vam nasvet za vaš najboljši izgled, kajti zadovoljna stranka pri nas nikoli ni odveč. wffSrntSU CKŽ 135c, TC JOB Krško tel.:07/488-1-6g^§§ GSM:041/950-SJ^^B SKUPINA Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku in se hkrati vsem poslovnim partnerjem zahvaUMJemo za zaupanje. G7-Posavje, družba za varovanje d.o.o., Cesta krških žrtev 135/c, 8270 Krško tel.: 07 488 16 04; fax: 07 488 16 43; e-pošta: info.posavje@g-7.si Vsem občankam in občanom čestitaml ob občinskem prazniku. I ¦ iraim« ... m MDB 16, 8273 LESKOVEC flB tel.: 07/ 490 32 20, fax: 07/490 32 21, mob.:031/615 318, e-mail: parketarstvo.plrc@slol.net OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITA VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE KRŠKO. Čestitke j obpraznlku obctne Krdko. | PAPEŽ domača pekarna SL - inzeniring investicijski in izvajalski Inzeniring - Boršt, d.o.o. Vsem občankam in občanom čestita ob njihovem občinskem prazniku. Brežice: Boršt 12b, 8263 Cerklje ob Krki Krško: MDB 2a, 8273 Leskovec pri Krškem Tel.: 07/490 22 60, Fax.: 07/490 22 63 mail: sl-inzeniring@siol.net 38 maj 2005 ObzofniK «bči^» K**fc<* pwiHUfe Četrtič za Veliko nagrado v Krškem Prvo prvenstvo serije Speedway Grand Prix, na podlagi katere dobimo svetovnega prvaka v speedwayu, je Mednarodna motociklistič- na organizacija (FIM) organizirala leta 1995. Do tedaj so kar 59 let svetovnega prvaka dobili po finalni dirki svetovnega prvenstva po- sameznikov; prvo pa je bilo v Angleškem Wembleyu. V Krškem so oktobra 2001 organizi- rali dirko Grand Prix Challenge, ki naj bi predstavljala še zadnjo pre- izkušnjo za bodočega organizatorja elitne dirke Speedway Grand Prix. Na dirki je nastopila najbolj pisa- na množica krotilcev 500 kubičnih motorjev do tedaj, zmagal pa je Greg Hancock. Natančno 22 let po največji mednarodni sistemski dir- ki v Krškem - finalu svetovnega pr- venstva za pare, ki je bilo 22. ju- nija 1980, so se na stadionu Mati- je Gubca pomerili najboljši vozni- ki sveta v četrti dirki prvenstva od skupno desetih. Prvi zmagovalec v seriji Speedway Grand Prix Sloveni- je je postal Avstralec Ryan Sullivan, drugi je bil Poljak Tomasz Gollob, tretji pa Britanec Mark Loram. Na- stopila sta tudi dva Slovenca, in si- cer Matej Ferjan, ki je zasedel 21. mesto, Izak Šantej pa je bil 24. Na drugem Speedway Grand Prix-u v Sloveniji 12.7.2003 je slavil Avstra- lec Leigh Adams, pred Dancem Ni- kijem Pedersnom in Angležem Scot- tom Nicollsnom, tokrat so nastopi- li trije Slovenci, in sicer Matej Za- gar, ki je osvojil 16. mesto, me- sto za njim je bil Izak Šantej, De- nis Štojs pa je zasedel 24 mesto. Na tretjem Grand Prix-u Slovenije v lanski sezoni (4.9.2004) je zmagal Šved Tony Rickardsson pred Ameri- čanom Gregom Hancockom in Dan- cem Hansom Andersenom. Od Slo- vencev sta s povabilom organiza- torja nastopila Matej Žagar, ki je osvojil zelo dobro 9. mesto, Izak Šantej pa je bil 23. Do leta 1998 je v seriji Speedway Grand Prix nastopalo 18 voznikov. Po prenovi tekmovalnega sistema pa se je število nastopajočih pove- čalo na 24, z letošnjo sezono se je ponovno zmanjšalo, tokrat na 16. Tekmovalni sistem je do letošnje sezone temeljil na tern, da je imel vsak voznik na začetku na voljo dve vožnji, v katerih se je moral uvr- stiti na prvo ali drugo mesto, da je lahko nadaljeval s tekmovanjem, v nasprotnem primeru je s tekmova- njem zaključil. V letošnji sezoni pa se je sistem tekmovanja spremenil in je postal podoben sistemu, ki je poznan v domačem državnem pr- venstvu, in sicer najprej vozniki odvozijo dvajset dirk, tako da ima vsak voznik pet startov. Po konča- nih dvajsetih vožnjah se najbolj- ših osem voznikov uvrsti v polfinal- no vožnjo, prva dva iz vsake polfi- nalne vožnje pa se uvrstita v veliko finale. Organizatorju v letošnji se- zoni pripada le eno povabilo orga- nizatorja (WILD CARD), ki ga je do- mace AMD tokrat dodelilo Ljubljan- čanu Žagarju, kot rezervna voznika pa bosta nastopila domača voznika Šantej in Štojs. V naslednjo sezono dirk Grand Prix se je do letošnje sezone uvrščalo le prvih deset voznikov minule sezo- ne, ostalih 14 pa se je moralo kva- lificirati preko celinskih ali inter- kontinentalnih predtekmovanj ali pa so dobili posebno povabilo FIM (wild card). Od letošnje sezone dalje pa se neposredno v nasled- Startna lista 28.5.2005: 1. Hans Andersen DAN 2. Jaroslaw Hampel POL 3. Scott Nicholls VBR 4. Bjarne Pedersen DAN 5. Lee Richardson VBR 6. Matej Žagar SLO 7. Jason Crump AVS 8. Tomasz Gollob POL 9. Tomasz Chrzanowski POL 10. Greg Hancock ZDA 11. Leigh Adams AVS 12. Tony Rickardsson ŠVE 13. Ryan Sullivan AVS 14. Antonio Lindback ŠVE 15. Nicki Pedersen DAN 16. Andreas Jonsson ŠVE Stezni rezervi: 17. Izak Santej SLO 18. Denis Stojs SLO njo sezono uvrsti predvidoma pr- vih osem voznikov pretekle sezo- ne, ostale pa določi organizator pr- venstva. V letošnji sezoni sta bili že odpelja- ni dve dirki. Na prvi na Poljskem je slavil Rickardsson pred Adamsom in Crumpom, na Švedskem pa je sla- vil Crump pred Ricardssonom in Pe- dersenom. Na tretjo dirko sezone v Krško pri- haja kot vodilni s 45 točkami Šved Tony Ricardsson, dve točki manj ima Avstralec Jason Crump, tretji pa je njegov rojak Leigh Adams z osvojenimi 33 točkami. Največ naslovov dostej ima Tony Rickardsson iz Švedske (4), ki je hkrati tudi edini voznik, kateremu je v seriji Grand Prix uspelo postati prvak več kot enkrat. Robert Sajovec Dosedanji zmagovalci: 1995 Hans Nilsen, Danska 1996 Billy Hamill, USA 1997 Greg Hancock, USA 1998 Tony Rickardsson, Švedska 1999 Tony Rickardsson, Švedska 2000 Mark Loram, GB 2001 Tony Rickardsson, Švedska 2002 Tony Rickardsson, Švedska 2003 Nicki Pedersen, Danska 2004 Jason Crump, Avstralija GRAND * ™J* SRJIX, Slovenije KRŠKO I | i Sobota, 28. maj '05 začetek prireditve ob 18.30 URADNITRENING 27. ma) 2005 ob 15. uri ^(IwiWl^PWp ^l^%Ppiftp l^w^BWB^pi^pii Praznik dobre letine Pred desetimi leti sta dve skupini zanesenjakov vsaka na svojem griču ustanovili Društvo vinogradnikov Sremič in Vinogradniško dru- štvo Zdole z namenom, da se družijo, izmenjujejo izkušnje pri obdelovanju vinske trte, znanju kletarjenja in pri negovanju vinogra- dov. Danes že četrto leto obe društvi združujeta članstvo v še večji družini, v Zvezi društev vinogradnikov ob Bizeljsko-sremiški vin- sko turistični cesti. Vsako leto spomladi pa vinogradniki naredijo obračun nad vinskim letnikom preteklega leta s Praznikom vina. Prireditev Praznik vina je v Po- savju čutiti vedno že dober me- sec pred zaključno slovesnostjo. Z zbiranjem vzorcev vin, degustaci- jami in ocenjevanjem so tudi letos zaključili pred časom in pred vra- ti so sklepne prireditve, kjer bo- do pridelovalcem vin podelili pri- znanja za nego vin, še pred tem ki skoraj ni več. Veliko smo k temu pripomogli tudi znotraj Društva vi- nogradnikov Sremič, saj smo orga- nizirali številna izobraževanja in seminarje. Povezovanje med vino- gradniki skupaj z bogatenjem zna- nja vsakega posameznika se odra- ža v višji kakovosti vin, v dobrem kletarjenju in lepo obdelanih vi- Razvrščanje vzorcev pa bodo s povorko vinogradniških društev ob Bizeljsko sremiški vin- sko turistični cesti prikazali opra- vila vinogradnikov od rezi trte do krsta mošta. Draško Kupirovič kar nekako poo- seblja dogajanja znotraj društva in zveze. Pred zaključnimi prire- ditvami nam je povedal: »Dese- tletje, ki je za nami, lahko opiše- mo kot velik korak, ki smo ga v Po- savju naredili. Če se spomnim pr- vih ocenjevanjvin v okviru prazni- ka vina, se mi pred oči prikažejo veliko slabše ocene kakovosti vin, ki so jih prejela naša vina. Danes slabih vin med našimi vinogradni- nogradniških površinah. V sodelo- vanju s Kmetijsko svetovalno služ- bo smo donegovali vinograde, s pomočjo številnih izobraževanj iz- boljšali kakovost vin. Danes lahko ponosno naštejemo mnoge, ki so sprejeli izziv kakovosti in postali priznani vinogradniki. V izzivu pri- delave so zrasla tudi najkakovost- nejša vina poznih trgatev, suhih jagodnih izborov in ledenih vin. To potrjujejo tudi rezultati letošnje- ga ocenjevanja vin, kjer med 226 vzorci skoraj ni bilo slabega.« Predstavitev blagovnih znamk- Sremičan in Bizeljčan v Krškem Zbiranje vzorcev Program zaključnih prireditev PRAZNIK VINA ob Bizeljsko-sremiški vinsko-turistični cesti Petek, 27.maja 2005 v Krškem 14.00-14.30 TISKOVNA KONFERENCA v Galeriji Staneta Fabjančiča na gradu Rajhenburg 14.30-15.30 VODENA DEGUSTACIJA za domače in evropske novinarje v Galeriji vin - trapistovska klet na gradu Rajhenburg 16.00-17.00 POVORKA vinogradniških društev ob BS VTC po Cesti 4. julija v Krškem s prikazom opravil od rezi trte do krsta mošta (v primeru dežja odpade) 17.00-22.00 ZAKLJUČNA PRIREDITEV na ploščadi pred Kulturnim domom na Trgu Matije Gubca s kulturnim programom in podelitvijo priznanj. Na stojnicah se bodo predstavila društva vinogradnikov ob Bizeljsko-sremiški vinsko-turistični cesti in drugi. Za zabavo bo poskrbel ansambel Jemeja Kolarja Praznik vina - sliši se pomembno, vedro in veselo. Kako se ne bi, saj vino spremlja vse praznike skozi leto, spremlja tudi naš preprost delavni vsakdan. lato je prav, da praznujemo tudi vinske prazni- ke, kakor da bi s tem hoteli vinu priznati pomembno mesto v na- šem življenju ... Katarina Jenžur, slovenska vinska kraljica 1998 Praznik vina - prireditev 40 maj 2005 ObžorniK «fečtHAI KršK* »»^"Ofe Primeren ambient le v Kostanjevici Kostanjevica na Krki, zadnji vikend v maju. Dva podatka, ki v marsikateri glavi "prižgeta žarnico" - spet bo cvičkarija! Bolj uradno povedano, od 27. do 29. maja bo v Kostanjevici na Krki potekal teden cvička, zaključna prireditev ocenjevanja vin Zveze društev vi- nogradnikov Dolenjske, breme organizacije pa je seveda v največji meri na ramenih kostanjeviškega Društva vinogradnikov. Letoš- nja cvičkarija je dosegla "Kristusova leta" oziroma je že 33. po vrsti. Cvičkarija je sprva potekala v Ko- stanjevici na Krki, se nato selila po različnih krajih Dolenjske, v začetku devetdesetih se je spet za nekaj leta vrnila v "dolenjske Be- netke", jih še enkrat zapustila in našla "začasno bivališče" v Novem mestu, od leta 2000 pa spet pote- ka v svojem "rojstnem kraju". Od dosedanjih 32 prireditev jih je več kot polovica potekala v Kostanje- vici na Krki, letošnja pa bo šesta zaporedna na "tamalem plac". Kako se vinogradnik uvrsti na osrednje ocenjevanje vin? "Ta- ko, da na katerem od lokalnih ocenjevanj, letos jih je bilo že 24, dobi za cviček oceno vsaj 15 točk ali za katero drugo vino vsaj 15,5 točke", pojasnjuje predsed- nik Društva vinogradnikov Kosta- njevica na Krki Stane Tomazin. Na lokalnih ocenjevanjih je letos so- delovalo kar približno 4000 vzor- cev vin, pogoj za osrednje ocenje- vanje pa je izpolnilo 973 vzorcev, od tega 536 cvičkovih. "Ocenje- vanje v okviru cvičkarije je letos največje ocenjevanje vin v Slove- niji, večje tudi od tistega na rad- gonskem sejmu", pomen teh šte- vilk pojasnjuje Tomazin. Tolikšno število vzorcev je deset petčlanskih komisij, sestavljenih iz licenciranih enologov, ocenje- valo kar tri dni. Naziv letošnjega kralja cvička si je prislužil vino- gradnik Slavko Šribar z Goleka, ci- gar cviček je na ocenjevanju pre- jel najvišjo oceno 16,13 točke, iz- polnjuje pa tudi drugi pogoj za podelitev prestižnega naziva, to je 1000 litrov vina na zalogi (če tega pogoja ne bi izpolnil, bi kljub najvišji oceni na ocenjevanju pre- jel le naziv prvak zvrsti). "Kraljev- ski naziv" najboljšemu prideloval- cu cvička sicer podeljujejo od le- ta 1992. Malce v senci tega naziva pona- Predsednik častnega organizacijskega odbo- ra letošnje cvičkarije je minister za gospodar- stvo mag. Andrej Vizjak, ki bo po napovedih od- prl letošnjo prireditev. Organizacijskemu odbo- ru sicer predseduje župan Očine Krško Franc Bo- govič, prireditvenemu odboru pa Stane Tomazin (na fotograftji). vadi ostanejo ostala priznanja za najboljša vina. Vinogradnik, ki za vzorec vina prejme absolut- no najvišjo oceno leta (ponava- di gre za predikatna vina), prej- me naziv šampion ocenjevanja, letos bo to Peter Selak iz Šmar- jete. Zmagovalci kategorij, v ka- terih sodeluje najmanj pet vzor- cev, postanejo prvaki sorte (letos jih je sedem), podeljujejo pa tudi velike zlate (letos 47), zlate (letos kar 264) in srebrne medalje, pisna priznanja in zahvale za sodelova- nje. Tomazin ob tern dodaja: "Šte- vilo sodelujočih vzorcev na lokal- nih ocenjevanjih dokazuje, da je naziv kralja cvička kar mikaven, pa tudi kvaliteta sodelujočih vin se izboljšuje, kar je gotovo posle- dica organiziranega izobraževanja vinogradnikov v društvih." Letošnji program se ne bo bistveno razlikoval od lanskega, kar pome- ni, da bo petek namenjen povor- ki vinogradniških društev in slav- nostni otvoritvi prireditve, osred- nji dogodek cvičkarije bo seveda sobotna razglasitev kralja cvička ter cvičkove princese in ambasa- dorja cvička, nedeljsko popol- dne pa bo po tradiciji namenjeno predvsem vinogradnikom, ki se bo- do sešli na skupščini in se pomeri- li na vinogradniških igrah. "Število obiskovalcev je seveda odvisno od vremena, v zadnjih letih pa se gib- Ije od pet do 15 tisoč in ob ugod- nem vremenu letos upamo na sled- njo številko", pravi Tomazin. Cvič- karija je tako ob kostanjeviški noči Od leta 1999 je ena slavnih točk osrednjega večera cvičkarije izbor cvičkove princese. Prvo krono si je nadela Lea Marija Colarič, v na- slednji letih so ji sledile Urška Zalar, Saša Jerele, Zdenka Mirtek in Erika Avsuštinčič, lanska princesa pa je bila Irena Zupančič. Kandi- datke za cvičkovo princeso naj bi izhajale iz vinogradniških družin, se "spoznale" na cviček, premo^le naj bi sposobnost komuniciranja in s tern promoviranja cvička, seveda pa še nobeni ni škodilo, če je bila ob tern še "luštna". V zadnjih letih so podelili tudi nekaj nazivov ambasador cvička, na- menjen tistim, ki imajo posebne zasluse za prepoznavnost in pro- mod jo tega vina. Med drugim so naziv prejeli Ivo Kuljaj, Miloš Ko- vačič, Zdravko Mastnak, Darko Marjetič, Katarina Merlin, tani pa starosta vinogradnikov Anton Jarkovič. Na kostanjeviškem »ta malem plac« bo spet veselo. in pustnem dogajanju eden osred- njih dogodkov v kulturni metropoli tega konca Slovenije, ki bi ga Ko- stanjevičanom z veseljem "spelja- lo" kakšno večje dolenjsko središ- če. A kot zatrjuje Tomazin, "takš- nega ambienta, kot je pri nas, ne morejo ponuditi nikjer drugje". Peter Pavlovič PROGRAM 33. TEDNA CVIČKA PETEK, 27. maja 18.30 povorka s prapori vseh društev 19.30 slavnostna otvoritev kultumo zabavni program z ansamblom Novi spomini SOBOTA, 28. maja 18.00 nastop harmonikarjev 20.00 izbor cvičkove princese 22.00 kronanje kralja cvička 23.00 razglasitev ambasadorja cvička kulturno zabavni program z ansamblom Mladi Dolenjci 24.00 ognjemet NEDELJA, 29. maja 14.00 skupščina Zveze društev vinogradnikov Dolenjske 16.00 podelitev priznanj vinogradnikom 17.00 vinogradniške igre kulturno zabavni program z ansamblom Stajerskih 7 maj 2005 41 kultura NOVICE ob robu 85 lot MPZ Kapsle Moški pevski zbor Kapele je 21. maja s koncertom, na katerem so go- stili oktet Adoramus iz Novega mesta, obeležil 85 let delovanja. Začet- ki organiziranega zborovskega prepevanja v Kapelah segajo v leto 1920, ko je student teologije Anton Radanovič iz Slogonskega ustanovil mo- ski pevski zbor. Zbore v Kapelah so kasneje vodili tudi župnik Leopold Kolenc, učitelji Stane Šuler, Vinko Skubec, Ivan Štibler, Anton Pohar, organist Ivan Pinterič, ki ga je po vojni okrepil. Leta 1950 je bilo v Ka- pelah uradno ustanovljeno Kulturno umetniško društvo Kapele, ki danes nosi ime Kulturno društvo Kapele. Leta 1987 je mladi zborovodja Vilko Urek pričel voditi pomlajeni moški pevski zbor, a ga je leta 1989 zame- njal znan zborovodja Miha Haler, ki ga vodi še danes. Zborovodstvo Mi- he Halerja je kmalu rodilo plodove, saj je zbor močno napredoval in v teh zadnjih 16 letih dosegel lepe uspehe. Redno se udeležujejo revij posavskih pevskih zborov in sodelujejo na domačih prireditvah. Od leta 1994, ko so v kapelski farni cerkvi obnovili orgle, prirejajo že tradicionalni orgelski koncert. Bili so tudi pobudniki in organizatorji prvega srečanja treh pobratenih zborov: MPZ Kralj Mat- jaž iz Libuč pri Pliberku, MPZ Mežiški knapje iz Mežice in MPZ Kapele z naslovom Pesem ne pozna meja. L.P. 801st peart hi prva zooščonka Moški pevski zbor Svoboda Brestanica, ki sodi v sam slovenski vrh moških zborov, poje že polnih šestdeset let. S pesmijo, dobro voljo in s spomini na prehojeno pot so 2. maja v krškem kulturnem domu obeležili ta visoki jubilej. Avgusta 1945, ko je bil ustanovljen, je moški pevski zbor iz Brestani- ce sestavljalo petnajst članov, vodil pa ga je Vinko Avsenak. Februar- ja 1953 je vodstvo zbora prevzel Adolf Moškon, število pevcev pa se je povzpelo do 40. Poleg rednih nastopov doma je zbor nastopal tudi na medrepubliških srečanjih in posnel nekaj skladb za Radio Ljubljana. Od maja 1976 zbor vodi Janko Avsenak. Danes zbor šteje 33 pevcev, v svo- je vrste pa si želijo tudi mlade, za kar pa je potrebno kar nekaj truda. V programu je veliko priredb Janka Avsenaka, predvsem ljudskih pesmi. V programu na prireditvi so sodelovali tudi Ernest Breznikar, Martin Šu- šteršič, Trio Mata Zakonjška, Pihalni orkester Videm pod vodstvom Deja- na Žnideršiča in Simfonični orkester Glasbene sole Krško pod vodstvom Draga Gradiška. Pevcem so podelili bronaste, srebrne in zlate značke. Slednje so prejeli Jože Gošek, Milan Dular, Žaro Medvešek, Janez Kranjc, Vili Novak, Štefan Marjetič in Ra- do Bogolin. Predsed- nik brestaniškega mo- škega pevskega zbora Tone Omerzel pa je prevzel jubilejno pri- znanje. Pevcem pa se je izpolnila dolgoletna želja, saj so ob jubile- ju lahko predstavili svojo prvo zgoščenko z 19 pesmimi, ki so jo posneli v krškem kultumem domu in delno tudi na gradu Rajhenburg. L.P. Ootovska delavnh» v Iražlcah V galerijskem prostoru Mladinskega centra Brežice so 5. maja odprli razstavo likovnih del udeležencev »delavhice 2005«, ki so jo za ljubite- Ije slikarstva organizirali KD Franc Bogovič in njihova Likovna družina. Izdelke enajstih avtorjev sta odprli predsednica družine Vesna Davido- vič in mentorica Prahinova, ki je poudarila, dapri tern vsaj za zdaj ne gre za zelo resno ukvarjanje s slikarstvom, pač pa za nadgradnjo Iju- biteljstva s konkretnimi izkušnjami in oplemenitenje vsakdanjika so- 42 maj 2005 delujočih in njihovih družin. Pro- gram ob otvoritvi sta izvedla kita- rist Franci Vranetič in Natja Jenko Sunčič s pesmimi Damirja Šamba- reka Kukoviča. S.M. mm 2006 Qostoval Y Artlčah V Prosvetnem domu v Artičah so 1. maja pripravili zaključno priredi- tev prvega mednarodnega folklor- nega festivala SloFolk Slovenija 2005. Festival se je sicer odvijal na širšem področju Dolenjske, saj je pred tern gostoval v Novem me- stu, v Grosuplju in v Šentvidu pri Stični, na praznik dela pa je tudi v Artiče privabil veliko obiskoval- Domači folkloristi med nasto- pom cev. Nastopile so folklorne skupine Tirana izAlbanije, Minturno iz Ita- lije, Ilinden Krivogaštani iz Make- donije, Dido iz Srbije in Črne Gore ter domača folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče. P.P. Predstavltev knjlo Franca Bogolna V Dolenji vasi so v organizaciji tamkajšnje krajevne skupnosti in Kulturnega društva Žarek 3. maja pripravili predstavitev dveh knjig svojega rojaka iz Spodnje Lib- ne Franca Bogolina. Ob avtorje- vi 80-letnici so pripravili kultumi program, v katerem sta sodelova- li vokalna skupina Njih pet iz Ljub- Ijane in domači pevski zbor Pre- pelice, odlomke iz knjig sta brali Marinka Volčanšek in Branka Jen- žur, svoje mnenje o knjigah pa je prispeval knjižničar in literat Dra- go Pirman. Kot so poudarili na pri- reditvi, je Bogolin mojster pristne slovenske besede, ki bo za vse ca- se resit pred pozabo trpljenje na- ših ljudi in številne dogodke v na- ših krajih od 1887 do danes, še po- sebno pa v času izgnanstva. S.M. Srečanje posavskih folkloristov Člani osmih odraslih folklornih skupin Posavja so se 6. maja s plesom pred- stavili na območnem srečanju v Sevni- ci, ki ga je organiziral sevniški sklad za kultume dejavnosti. S spletom plesov izpod Lisce se je pod vodstvom Petra Simončiča predstavila Folklorna skupi- na DU Razbor, s kozjanskimi plesi Mlaj- ša folklorna skupina KUD Oton Župan- čič pod vodstvom Lučke Knez, s šta- jerskimi plesi Folklorna skupina Du- plo Pišece pod vodstvom Uroša Braču- na, "Nova" folklorna skupina KUD Oton Župančič pod vodstvom Danijele Pirc s plesi "Majka Čeru", Folklorna skupi- na DKD Svoboda Senovo pod vodstvom Antona Petroviča s plesi zgornje drav- ske doline, Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče pod vodstvom Zdravka Dušiča s plesi "Zapitje darov", Folklor- na skupina Plamen iz Škocjana pod vodstvom Nataše Zupet s plesi "Po tr- gatvi" ter Folklorno društvo Kres iz No- vega mesta pod vodstvom Branke Mo- škon s plesi "Zarečenega kruha se naj- več poje". Lfudski pevci v Dolenji vasi Fantje z vasi iz okolice Škocjana, Buč- ke in Šmarjete, Ljudske pevke Žejno, Koledniki iz Bušeče vasi in Ljudski pev- ci Ajda so se 13. maja na kocertu ljud- ske pesmi, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Dolenja vas, predstavili v cer- kvi sv. Marije v Dolenji vasi. KoncertMePZ UscaSovnica Mešani pevski zbor Lisca Sevnica pod vodstvom Jožeta Pfeiferja se je 6. ma- ja na gradu Sevnica predstavil s kon- certom, na katerega so v goste povabi- li tudi Mešani pevski zbor KPD Sloven- ski dom iz Zagreba pod vodstvom Fran- ca Keneta. Vražjo deklo na zgosconkl Glasbena drama Vražje dekle, ki jo je Simfonični orkester Glasbene sole Kr- ško pod taktirko Draga Gradiška s soli- sti v koncertni obliki izvedel konec le- ta 2003 , lani pa so jo v režiji in sce- nografiji Barbare Hieng Samobor upri- zorili tudi v scenski izvedbi, je v maju izšla tudi na zgoščenki. Izid so počastili s koncertom Simfoničnega orkestra GŠ Krško v sodelovanju z več solisti. RADIO reMGRGYCEEEE! iffl»t*ft š K o kiltiri Fotografije Andreja Parka V Galeriji Krško je od 6. maja do 11. junija na ogled fotografska razstava Andreja Perka z naslovom Spomin. V Novem mestu rojeni in v Vipavskem križu pri Ajdovščini živeči 59-letni Per- ko ni le priznan slovenski fotograf, am- pak tudi izjemen opazovalec in zapi- sovalec življenja, je na otvoritvi de- jala umetnostna zgodovinarka Barba- ra Sterle Vurnik. Nerad se zaustavlja na konkretnih zgodbah in neposred- nih sporočilih in se distancira od pripo- vednosti ter gradi predvsem na vzbu- janju različnih občutij. Razstava je ob 60. obletnici osvoboditve posveče- na "spominu na puntarski duh naših prednikov". Razstava Blaža Vehovarja S samostojno likovno razsta- vo Iskanje likovne sintakse se je v krški dvorani predstavil Blaž Vehovar, student 3. let- nika akademije lepih umetno- sti v Benetkah. Pred tokratno razstavo, ki jo je za štipendi- sta Posavske štipendijske she- me pripravila Regionalna raz- vojna agencija Posavje, odprl pa jo je župan Franci Bogovič, se je umetnik letos že predsta- vil na skupinski razstavi v ga- leriji A+Av Benetkah. Harmonikarji uspesni Učenci in učitelji Glasbene sole Krško se že vrsto let udeležujejo mednarodnega tekmovanja harmonikarjev v Puli na Hr- vaškem in tudi tokrat so bili uspešni. Tri srebrna priznanja so priigrali Maja Štr- bulc in Aljaž Košir z učiteljico Martino Horvat ter harmonikarski orkester pod vodstvom Stanislava Cetina. Največ na- grad so na tekmovanju sicer dobili tek- movalci iz Srbije, takoj za njimi so bili s številnimi nagradami Slovenci potem pa Hrvaška, Italija in drugi. 25 let Mešanega pevskega zbora PrimožTrubar Mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu je 25 let obstoja obe- ležil s slavnostnim koncertom 21. maja v gasilskem domu v Sevnici. kmcatu arista Pihalni orkester DKD Svoboda Se- novo se je z novim programom 7. maja predstavil na premiernem koncertu. Še pred koncertom pa so si obiskovalci ogledali premiero filma o senovski godbi z naslovom Štefekova pleh banda v produkci- ji Društva Karbid. Film Štefekova pleh banda režiserja in scenarista Jožeta Macurja s Senovega je do- kumentarec o zgodovini pihalne- ga orkestra DKD Svoboda Senovo, v ospredju pa pripoved najstarej- šega člana orkestra Šefana Soko- loviča. Pihalni orkester pod vod- stvom dirigenta Halida Tubeisha- ta se je na koncertu predstavil s petimi skladbami novega progra- jwsarff! into MMMHII» JWtff *mMM «MW ma - Return to neverland iz risa- nega filma Peter Pan, jazzovska balada Reverie s solistom Matja- žem Škobernetom, ki študira na Akademiji za glasbo, pop skladba Mambo number 5, preplet klasike in jazza American v Parizu, klasi- ka iz filmov William tell ter Fič fi- rič Bojana Adamiča s solistko Jas- mino Erjavec. L.P. Ottskpevciviz Med 5. in 8. majem so bili v obči- ni Krško na obisku pevci pevskega društva Sängerkranz-Frohsinn iz Obrigheima. S pevci iz pobratene- ga mesta so leta 1982 stike nave- zali člani Moškega pevskega zbo- ra Svoboda Brestanica in jih v ča- su, ko praznujejo 60 let delova- nja, povabili v goste. 65 pevcev iz Obrigheima je sprejel župan obči- ne Krško Franc Bogovič in se z nji- mi udeležil izleta po Posavju. Pev- ci so obisk zaključili s slavnostnim koncertom obeh zborov v Osnov- ni šoli Adama Bohoriča Brestani- ca. P.P. KRšKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče K ()S T A \ | E VIC A, Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 alvasorjeva knjižnica Krško > Stovenskl knjižni kviz 200S Ob reševanju slovenskega knjižnega kviza osnovnošolci že osem let s pornočjo knjig in dmgih virov potujejo po Sloveniji in odkrivajo skrivnosti in lepote naše domovine. Letošnji kvizovski potep bo zadnji v taki obliki, saj jim je v osmih letih uspelo prepo- tovati že celo domovino. Zaključili bodo z Ljubljano, njeno okolico ter Notranjsko in med drugimi spoznali Ivana Cankarja. Z reševanjem kviza bodo otroci odkrili veliko novih, zanimivih podatkov o teh krajih, običajih in ljudeh, ki jih zaznamujejo. Kviz je namenjen učencem drugega in tretjega triletja devetletke in učencem od tretjega do osmeg^a razreda osemletne osnovne sole. K sodelovanju smo povabili vse osnovne sole v obcini, tako lahko otroci dobijo vprašalnike v šolski knjižnici ali v naši knjižnici in izposojevališčih. Kviz lahko rešujejo tudi v knjižnici, kjer smo pri Muri- ju in Minki pripravili vse gradivo, ki jim bo v pomoč pri iskanju odgovorov na vpraša- nja. Rešitve zbiramo do septembra, kq bomo pripravili zaključnoprireditev in med reševalci izžrebali nagrade. Eden od izžrebancev se bo udeležil drzavne sklepne pri- reditve. Kviz lahko rešujete tudi na internetu (povezava z naše spletne strani). Knjiga knjig Vprašanje kaj brati nas nemalokrat spravi v zadrego. Nekoliko čudno se zdi, da ob- krožen s tako množico knjig, lahko včasih ostaneš praznih rok. Dobra knjiga je ze- 10 relativen in širok pojem, odvisen ne le od osebnosti bralca, temveč tudi od nje- govega razpoloženja in časa. Gotovo se tudi vam zgodi, da preberete knjigo, ki vas s svojo zgodbo še posebej prevzame in si zaželite, da bi jo prebrali vsi... Vabimo vas, da delite vaše dobre vtise o knjigah z nami in z našimi bralci. Vpišite v Knji- go knjig naslov knjige, ki vam je bila všeč, mogoče še kakšen vtis o njej. Tako bo- mo.skupaj ustvarili Knjigo knjig, v kateri bodo zbrani naslovi del, ki so se nam vtis- nila v spomin kot tista, ki jih je vredno prebrati. Knjiga knjig bo polna dobrih pred- logov za branje od različnih bralcev za različne brake. Vsi skupaj pa se bomo izo- gnili vprašanju kaj brati. Pranovljena spletna stran Valvasorjeve ki^žnica Zdi sem, da danes živimo v dveh svetovih: realnem in virtualnem. Razvoj informa- cijske tehnologije, razvejane komunikacije, globalno omrežje internet in števitne digitalne, elektronske podatkovne zbirke imajo velik vpliv tudi na knjižnice. Te se spreminjajo v odprte ustanove »brez zidov«, ki prek komunikacijskih omrežij odpi- rajo vrata do znanja in informacij doma in širom po svetu. Internet postaja že nepo- grešljiv pripomoček pri posredovanju informacij in eden vedno bolj pomembnih vi- rov podatkov v vseh tipih knjižnic. Svetovni splet s svojo raznoliko ponudbo, po dru- gi strani pomeni tudi velik izziv za knjižnico. Domača stran Valvasorjeve knjižnice je luč sveta zagledala v jeseni leta 1997. Ta- krat seveda še nismo razmišljati o različnih interaktivnih servisih in dostopih do po- datkovnih zbirk. V lanskem letu smo začeli pripravljati nove vsebine in rešitve za našo spletno stran, žele.li smo narediti spletno stran, ki bi bila uporabnikom prijaz- na in pregledna. Spletno stran smo obnovili po najsodobnejših standardih, doda- 11 smo ji tudi vsebine, ki omogočajo komunikacijo uporabnikov s knjižnico na raz- ličnih področjih. Na spletni strani boste našli vse osnovne informacije o knjižnici: predstavitev, zgo- dovino, poslanstvo in vizijo, delovni čas, kje se nahajamo, poslovnik in cenik, pred- stavitev naših storitev in servisov. Pri gradivu smo upoštevali želje uporabnikov in nastale so različne baze podatkov o njem. Direktna povezava do Cobissa - Virtual- ne knjižnice Slovenije omogoča »on line« vpogled v knjižnične kataloge slovenskih knjižnic, dostop do lokalnega kataloga Valvasorjeve knjižnice pa omogoča iskanje in naročanje gradiva, pregled izposojenega gradiva in podaljševanje vsem članom knjižnice, ki imajo geslo (dobite ga v knjižnici). Seznam novosti prinaša informacije o najnovejšem gradivu na knjižnih policah. Pobrskate lahko po seznamu AV gradiva, datoteke s temi seznami so v Excelu in si jih lahko tudi skopirate na svoj računalnik. Povezava kaj brati vas bo popeljala do kakovostnih knjig, ki so predstavljene tudi z odlomki. Preko spletnega obrazca nam lahko pošljete tudi naročilo za medknjižnič- no izposojo ali predlog za nakup gradiva, ki ga še nimamo v knjižnici. Uporabniški servis Vprašaj knjižničarja omogoča otrokom, mladostnikom in odra- slim, da od kjerkoli prek spletne strani knjižnice prosijo knjižničarje za pomoč pri iskanju virov za seminarsko ali diplomsko nalogo, povprašajo o pravilih poslovanja knjižnice, prosijo za odgovor na določeno vprašanje. Odgovore posredujemo v ro- ku dveh delovnih dni. Sodelujete lahko na forumu, kjer upamo, da se bo našlo obi- lo zanimivih tern o katerih bomo razpravljali. Ves čas bomo objavljali sveže novi- ce o knjižnici in iz knjižnice. Če želite se lahko na novice tudi naročite. Koristne povezave odpirajo povezave na spletne strani z najrazličnejših področij - lokalnih, globalnih, uporabnih, zabavnih... Imamo tudi anketo: trenutno sprašujemo o vašem mnenju o izgledu naše prenovljene strani. Spletno stran knjižnice bomo redno ob- navljali, tako, da boste na njej našli vedno nove in zanimive vsebine in povezave. Upam, da bo stran http://sikkrs.kk.sik.si tudi za vas koristna vstopna točka v ve- solje informacij. Vabimo vas, da sodelujete s knjižnico, da nam posredujete vaša mnenja, predloge, pripombe in pohvale. Tako bo naša/vaša knjižnica prijazna za vsakogar. Alenka lutfc Jakovina maj 2005 43 šport in rekreacija Enajsti tek v Termah Catež Brežiški Atletski klub Fit je 8. maja organiziral enajsti mednarodni tek v Termah Čatež, na katerem se je zbralo 124 tekačev in tekačic. Pri otro- cih do 12 let sta bila na 600 m najhitrejša Kiemen Lendaro pri dečkih in Kristina Erman pri deklicah, oba iz Sevnice. V teku na 3000 m je slavil Vid Zevnik pred Miho Povšičem, (oba AK Sevnica), tretji pa je bil Roman Germovšek iz Brežic. Pri ženskah je zma- gala Sabina Planinc iz Brežic, tretja pa je bi- la Katja Bevc (AK Fit Brežice). Na 10 km (ta razdalja je štela tudi za dolenjski tekaški pokal) je zmagal Bošt- jan Horvat iz Bohinja, od domačinov pa so bili Robert Lendaro iz Sevnice enajsti, Želj- ko Kolman iz Dobove 13., Boris Kuzmin iz Brežic pa 26. Pri ženskah je bila najhitrejša Mateja Šušteršič iz Novega mesta. Tekači pred štartom v Termah Čatež Tatatozapf asamkrat na stoprickah Na plavalnem mitingu na Ptuju 14. in 15. maja so se plavalci krškega Ce- lulozarja v konkurenci 330 plavalcev iz štirih držav kar osemkrat povzpeli na zmagovalni oder. Dveh zmag, in sicer na 200 m mešano in 100 m hrb- tno, se je v kategoriji dečkov veselil Jaka Kramaršič, kot zmagovalec pa je Ptuj zapustil tudi Matija Omerzel na 200 m prosto med mlajšimi dečki. V isti kategoriji sta drugo mesto osvojila Gašper Gorenc na 100 m delfin in Tim Čargo-Žagar na 200 m prosto, Haris Ameti pa je bil na 200 m prosto tretji. Do tretjega mesta na 100 m hrbtno je v kategoriji kadetov pripla- val tudi Matej Fuerst. Nehvaležno četrto mesto je na 100 m prsno osvojil kadet Jure Hotko, kar trikrat pa je bila peta Nina Mandl - na 100 m pros- to, 100 m hrbtno in 100 m delfin. Odlično je plaval tudi Krešo Radunovič, ki je bil tako na 200 kot 400 m prosto šesti. Med deseterico so se v različ- nih kategorijah uvrstili še Jure Jerele, Blaž Žmavčič in Natalija Zbiljski. Lamp» v reprezentanci Matic Lampič iz Judo kluba Olimpija Krmelj se je kot clan slovenske ka- detske reprezentance udeležil turnirja na Češkem in v kategoriji do 81 kg v močni konkurenci 29 tekmovalcev zasedel odlično peto me- sto in izpolnil normo za nastop na letošnjem evropskem kadetskem pr- venstvu. Krmeljski judoisti pa so bili uspešni tudi na državnem prvenstvu za člane do 23 let 7. maja v Slovenj Gradcu. Naslov državnega prvaka je osvojil Denis Štih v kategoriji do 90 kg, drugi mesti sta osvojili Tina Kukec v ka- tegoriji nad 78 kg in Jessica Metelko v kategoriji do 70 kg, bronasti me- dalji pa Pika Mirt v kategoriji do 63 kg in Gašper Kostrevc v kategoriji do 90 kg. Rok Štih je v četrtfinalu izpadel ravno proti Gašperju. Osvop skupna osem nmdalj Sedemčlanska zasedba KBŠ Rajhenburg je z mednarodnega karate tur- nirja v Postojni 7. maja prinesla kar štiri medalje. Marija Jeler je zma- gala pri kadetinjah nad 57 kg in med drugim premagala tudi aktualno evropsko prvakinjo iz Italije. Tretja mesta so osvojile Saša Venek v kategoriji starejših deklic nad 45 kg, De- nisa Širič pri mlajših kadetinjah nad 55 kg ter ekipa mlajših ka- detinj v postavi Saša Venek, Denisa Širič in Nuša Hafner. Člani sevniškega Ka- rate kluba Hypo pa so na turnirju v Postojni osvojili eno zlato, dve srebrni in eno bronasto medaljo. Marko Stopar je osvojil zlato medaljo v katah članov posamezno, srebrno pa v borbah članov nad 70 kg. Srebro je osvojil tudi Aljoša Orač v katah posamezno med mlajšimi kadeti, bron pa Miha Cvelbar v borbah med mlajšimi kadeti nad 64 kg. Domen Vavtar med starejšimi dečki in Gorazd Mlinarič med člani sta bila peta. Karateistke KBŠ Rajhenbura v Postojni +V&' k/idCflo ZmagataTomšeinVodlan Kolesarski klub Olimp 2004 iz Krškega je zadnjega aprila priredil prvi odprti kronometer za pokal kluba. Trasa tek- movanja je potekala od stavbe PGE Kr- ško mimo Nuklearne elektrarne do gra- moznice in nazaj v skupni dolžini 12,3 km. Tekmovali so v dveh kategorijah: do 45 let in nad 45 let. Med mlajši- mi tekmovalci je zmagal Borut Tom- še pred Rožletom Jazbinškom Juretom Kučičem, med starejšimi pa je bil naj- hitrejši Dušan Vodlan pred Durom Ko- vačem in Bojanom Vodlanom. Mamllova najboQsa Na četrtem ptujskem triatlonu, enem izmed šestih triatlonov, ki štejejo za slovenski pokal, so sezono odtično za- čeli tekmovalci Multisport kluba iz Kr- škega. Nina Mandl je bila absolutna zmagovalka supersprint triatlona med kadetinjami, Dolores Žičkar pa je bi- la tretja med mladinkami v sprint tri- atlonu. Jaka Kramaršič je bil med ka- deti peti, Jaka Pavtič je zmagal v akva- tlonu med dečki, Jernej Glas pa je bil šesti med mlajšimi dečki. Teraževavroprazantanci Atletinja AK Sevnica Maja Teraž se je 15. maja udeležila tekmovanja mlaj- ših mladinskih reprezentanc v italijan- skem kraju Abamo Terme. V teku na 3000 m je med dvanajstimi nastopa- jočimi osvojila peto mesto, ob tern pa s časom 10:51,72 za 22 sekund izbolj- šala svoj osebni rekord. Moškonova hi Kunšok dpžavna prvaka Državnega ultrakratkovalovnega pr- venstva v amaterski radiogoniometriji 14. maja v Volčah pri Pivki sta se ude- ležila tudi posavska radiokluba Krško in Amater Sevnica. V ženski kategori- ji je državna prvakinja postala Adrija- na Moškon, srebro je osvojila Eva Mir- tič, bron pa Cvetka Mavsar, Maja Ma- rušič pa je bila peta (vse Krško). Med mladinci je državni prvak postal To- maž Kunšek, tretji je bil Ltika Ločič- nik, četrti Danilo Kunšek (vsi Amater Sevnica), Krčan Jaka Bemardič pa je bil peti. Med pionirji je bron osvojil član krškega radiokluba Žan Levičar, med veterani pa je bit četrti Janko Ku- selj (Krško). Krčani drugi in tretji Na drugi dirki državnega ekipnega spidvejskega prvenstva, v katerem le- stos nastopata po dve ekipi iz Slove- nije in Avstrije ter ena iz Hrvaške, je ekipa krških spidvejistov (Denis Štojs, Damir Lučič, Izak Šantej in Samo Ku- kovica) zaostala za ekipo Ljubljane in' osvojila drugo mesto. Na prvi dirki ko- nec aprila je zmagala ekipa iz Hrvaške, druga je bila Ljubljana, Krčani pa so bili tretji. Skupno vodi Ljubljana z 69 Multisportovci na tekmovanju v Rib- nici, kjer so se prav tako izkazali 44 tnaj 2005 ObzofniK šport in rekreaeija Badminton turrir v Pisecah Badminton klub Pišece je 7. maja organiziral četrto mednarodno prven- stvo v badmintonu, na katerem je nastopilo 30 igralcev in igralk iz deve- tih slovenskih klubov. V moški kategoriji je zmagal desetkratni državni prvak Andrej Pohar (BK Olimpija Ljubljana), najbolje uvrščena posavska igralca pa sta bila domačin Tadej Škof (BK Pišece) in Sandi Rašovič (BK Brežice), ki sta si delila deveto mesto. Pri dekletih je zmagala Ana Hart- man (BK Olimpija), tretja pa je bila komaj 15-letna domačinka Mateja Krulc. Od mladih domačinov so nastopili še Maja Sušin, David Živič ter brata Toni in Ivan Hotko, ki vsi nastopajo še na prvenstvih do 15 let. Osem medal Katana Tekmovalci Društva borilnih veščin Katana iz Globokega so se 21. maja v Mariboru udeležili državnega prvenstva v ju-jitsu borbah, na katerem je sodelovalo 135 tekmovalcev in osmih slovenskih klubov. Naslove dr- žavnih prvakov sta osvojila Peter Pšeničnik med kadeti nad 63 kg in Ma- ja Ferenčak med članicami do 70 kg. Med kadeti do 44 kg je bil Matej Knezič drugi, Gašper Krulc pa tretji, tretji so bili tudi Tjaša Gorišek med mladinkami do 58 kg, Matej Žerjav med mladinci do 69 kg, Sandi Hotko med mladinci do 76 kg in Stiven Kadič med člani do 85 kg, Vojko Vučko- vič pa je bil med mladinci do 62 kg peti. Sara, Jan h awiüki iriajSi kadeti prvakl Državnega prvenstva v karateju za dečke in deklice 14. maja v Žalcu so se v konkurenci 446 tekmovalcev iz 45 klubov udeležili tudi člani KBŠ Rajhenburg in KK Hypo Sevnica. Prvi so osvojili šest, drugi pa štiri me- dalje. Državni prvaki so postali Jan Pilatver v kategoriji malčkov do 35 kg, Sara Jeler v katah med ml. kadetinjami (oba Rajhenburg) ter ekipa sevniških ml. kadetov Domen Vavtar, Aljoša Orač in Lino Šalamon v ka- tah. Srebrni so bili Anja Grilc v katah pri najmlajših, Sara Jeler v borbah ml. kadetinj nad 55 kg (obe Rajhenburg) in Domen Vavtar (KK Hypo) v borbah st. dečkov do 50 kg. Bron so osvojili ekipa ml. kadetinj KBŠ Sara Jeler, Denisa Širič in Sašo Venek v katah, Denisa Širič v borbah ml. kade- tinj nad 55 kg, Aljoša Orač v katah in Melanija Eva Kožar (oba KK Hypo) v hnrhah ml karlptini rln 4S Uo Dva krška para na Stovonla Open Dva plesna para PGC Lukec iz Krškega sta v začetku maja nastopala v Izoli na mednarodnem plesnem turnirju Slovenija Open, na katerem je tekmovalo preko 400 parov iz 15 držav. Med mlajšimi mladinci C sta Edi Rostohar in Nina Rabzel v standardnih plesih zmagala, v latinskoameri- ških plesih pa sta bila tretja. Luka Vodlan in Amadeja Plevel sta plesa- la tako med starejšimi mladinci kot med člani in se v obeh zvrsteh plesa in v obeh kategorijah kljub svoji mladosti povsem približala najboljšim slovenskim parom, nekatere pa celo prvič premagala. Kržanova bizu finaJa na Češkani Brežiška strelka z zračno pištolo Vesna Kržan je 5. maja na močnem mednarodnem turnirju v češkem Plznu v konkurenci 55 tekmovalk z vse- ga sveta z izidom 376 krogov delila 16. mesto. Po treh serijah po deset strelov ji je kazalo še bolje, saj je bila z devetim mestom na pragu fina- la najboljše osmerice, v zadnji seriji pa se ji je roka nekoliko zatresla. Kljub temu je Kržanova dosegla svoj doslej najboljši izid na tujem. Zmagala S8vniška Gklpa in Janko KBŠ8 Društvo upokojencev Sevnica je s pomočjo Šahovskega kluba Milan Majcen Sevnica organiziralo šahovsko prvenstvo Pokrajinske zveze društev upoko- jencev (DU) Posavja za leto 2005. V ekipnem delu je zmagala ekipa DU Sev- nica v postavi Janez Blas, Jože Kolman, Franc Derstvenšek in Rudi Prosenik, za njimi so se zvrstile ekipe DU Krško (Ivan Levičar, Jože Volj- čanšek, Rudi Zupanc in Ivan No- vak), DU Dobova Kapele (Bran- ko Urek, Franc Tomše, Adolf Po- žar in Franc Zajc), DU Senovo in DU Sevnica II. Med posamezniki je bil najboljši Janko Keše iz DU Senovo, drugi je bil Branko Urek (DU Dobova - Kapele), tretji pa Jože Voljčanšek (DU Krško). Zmagovalna ekipa in posameznik sta se uvrstila na driavno prvenstvo. Šahisti na posavskem prvenstvu dru- stev upokojencev točkami, druga je ekipa Hrvaške s 60 in tretje Krško z 59 točkami. Do konca prvenstva bodo spidvejisti odpeljali še tri dirke, finalna pa bo v prvi polovici septembra v Krškem. Levičarza GuinessovoknjiQO Na tekmi za driavno prvenstvo Slove- nije 14. maja v Novi Gorici, so se do- bro odrezali tudi strelci iz Posavja. Du- Levičar bo sicer 10. junija na i$riš- ču Šajspoh v Krškem z zračno pu- ško streljal za Guinessov rekord. V eni uri stretjanja, od 18. do 19. uri, namerava postreliti najmanj 500 praznih pločevink, od 16. do 18. ter od 19. do 21. ure pa bo- do pripravili nagradno streljanje za občane. «¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦MMHIHMMHiHMMHM» šan Levičar (CPS Krško) je bil s pišto- lo v odprti skupini drugi, njegov klub- ski sotekmovalec Martin Sluga pa peti. V skupini standard je bil Janko Božič (PPS Posavje) peti, Peter Čeplak šesti, Miroslav Podpadec osmi in Marjan Če- plak 16. (vsi CPS Krško). V produkcija skupini je bil Jože Kodrič (CPS Krško) sedmi, v odprti skupini - podskupina seniorji pa je bil Marjan Čeplak četrti. Ana druga vKopru Telovadki GD Rain Krško Ana Vodeb in Urška Štus sta se 7. maja v Kopru ude- ležili prvenstvene kvalifikacijske tek- me za nastop na letošnjem državnem prvenstvu. Ana je med v mnogobo- ju deklic osvojila drugo mesto, Urška pa je bila v mnogoboju mladink peta. Posebej se je izkazala na dvovišinski bradlji, na kateri je za svojo sestavo prejela oceno 9,600 točk. Štlrje prvaki Iz Posavja Končala se je dolenjsko-posavska li- ga v šahu za sezono 2004-2005. V še- stih konkurencah so kar štirje zmago- valci iz Posavja. V konkurenci fantov do 16 let je zmagal Boris Mitrovič, pri dekletih do 16 let Jelena Topic (oba OS Savo Kladnik Sevnica), drugo mesto pa je osvojila Nataša Bučar (OŠ Jurija Dal- matina Krško). Med fanti do 12 let je zmagal David Maksl (OS Adama Bohori- ča Brestanica), drugi je bil Maks Pečar (OŠ Krško), tretji pa Aristel Škrbič (OŠ Leskovec pri Krikem). Med fanti do 10 let je zmagal Žiga Škvorc (OŠ Krško), med dekleti do 12 let pa je bila druga Lea Teraž (OŠ Sevnica). C6OTGR Obrtna cona Leskovec www.bfit.si Informacije: 041 762001, www.bfit.si f»«= r=«Tr ano *=«=«=c the »if=«=«=r*«=n«i«E ObzorniK maj 2005 45 družabna kronika PrazničnovPosavju i Že v mesecu aprilu, čeprav je bil povečini deževen in čemeren, se je v naši regiji, med griči in na ravnicah, sprožil pravcati plaz priredi- tev, ki so se s še večjim tempom nadaljevale v mesecu maju, višek pa bodo dosegle v prvi polovici junija, ko bomo lahko samo v krški ob- čini našteli preko petdeset »prazničnih prireditev«. Dogodkov je to- liko, da jih kamera in fotoaparat komaj še dohitevata, utrinke z ne- katerih pa objavljamo spodaj. Ker pa je tudi med vami, dragi bral- ci, vse več takihs sodobnimi digitalnimi aparati in tudi računalniško pismenih, vas vabimo, da nam tudi sami pošljete kakšen posnetek s prireditve, ki ste se je udeležili ali pa jo organizirali, in sicer na na- slov: obzornik@voUa.net. Enega prispevkov (z Okroglic pod Lovren- com) že objavljamo v tej številki. lifiYfflTli1t „ „ Na dnevu odprtih vrat na Osnovni šoli Brežice Pozdraviz Strunjana I Morske pozdrave nam je I pred dnevi iz Strunjana | poslala Karolina Resnik z Bučarce 14 v Krškem. [ Gospa Resnikova ob mor- ju koristi prvo nagrado, darilnt bon Krke zdravi- lišča, ki ga je prejela kot prvo izžrebana nagrajen- ka zastavljenega nagrad- nega vprašanja v Posav- skem obzorniku, ko smo cenjene bralke in bralce povprašali, v katerem le- tu bo izšla jubilejna, sto- ta številka našega me- sečnika. ^' Ob zcktjučku predstavitve knji$ Franca Bo- $olina v Dolenji vasi. Klub »Majstr golaž« na Okroglicah Številni Ijubitetji golaža zbrani na Turistični kmetiji Azaleja na Okro- glicah pod Lovrencom so danes prišli na svoj račun. Dvanajst tekmo- valnih ekip je pripravilo izvrstne golaže. Čeravno so bili zmagoval- ci vsi, saj je pošel ves golaž, je ocenjevalna komisija izbrala za naj- boljši golaž, ki sta ga skuhala Tone Androjna in Irena Horvat. Klub »Majstr golaž« je dobil kar nekaj novih članov, ki so že danes pri- čeli snovati taktiko za prihodnje leto, ko bo na Okroglicah že tret- ja golažijada. Minister daje takt ločkim muzikantom na Šentvidu nad Brežicami. Dobrodošlica na pušelšank na Co- ri nad Krškim Posvet med avtomobilsko dirko na Impoljci Druženje po dobrodelnem koncertu v Krškem 46 maj 2005 Übzürnik agradna krlžanka '1000 v^iAr^x 6Of W"O /I ^^3SM: 041 - 932 - 673 JURJA ŠOP - KRŠKO TAJDA D.O.O., CESTA 4. JULIJA 44, KRŠK0 Del čas- Pon"Pet:8"19 ueLcas. sob. 8 1;j____ AVTOR: MATJAZ HLADNK VANESSA MAE 8PRANJA NOSENJE VPROSTOR T P0SUŠENI : PLODOVI PIMENTOVCA KOTZAČIMBA KONOPEC POQANJEK, IZRASTEK LADAZEI JAKOB AUAŽ POSODAZA PEPEL TENBAC COURIER AVSTRUSKA POROČEVAL- NAAOENCUA ŽIVAL, Kl SE HRANI STRAVO VERZ, ST1H POZITIVNA ELEKTRODA KIT! GROSAR SEKIRAZA TESANJE. TESAČA SMUČARSKI SKAKALEC _ INORIAKI)„ VZKUK PRI BiirnAORRl PODLAGA ZAPISANJE IZMENA ILEGALNI PREBEZNIK GROBO i ORIENTAL- SKO SUKWO EMIL ULAOA VRTIUAK MOSKI, Kl ČISTI HOTELSKE SOBE URBAN JARNIK NEKOANJI RUSKI VLADAR PREVAJALEC 8VETE6A PMMA (FRANeiSEK): JERE ANTIČNA VOJNA LADJA. TROVESLAČA NAPADALEC, OKUPATOR DIRIGENT HUBAD PRUAVA OBLASTEM BRANE OBUK POGAN AM. IGRALEC (CHRIS- TOPHER, SUPERMAN) nadaljevanF GESLA NEMŠKI KNJI2EVNIK (WILHELM): RAABE PAULA ABDUL OTON GASPARI PEVKA PRODNIK SPREDNJI ZOB BOZO V00U8EK VEUK HODNIK DEROČ PREDELREKE PISATEU IN DRAMATIK ISAŠA) OBIRALEC EDVARD GRIEG TOASTER ZAPOREDJE ČRK ELDA VILER PRIPOVEDNA PESNITEV KRAJPRI UUBUANI NAŠ 3LIKAR IN GRAFIK LAHEK MEČ VOJASKA OZNAKA LEPILO RAJ, PARAOIŽ PREVAJALEC BIBLUE IFRANČIŠEK) RIM.BOGINJA OBRTI ZNIZAN TONG VEUKA ZVER 7 GRSKA fiRKA PUAfiAIZ ZEUSt RADZIV GANDHI 7T?IN LAMBEROAR KDOR HODIPES BARVAKART, KRIZ URADNI ZNAK ORGANA, ZIG STAR CITROEN NEMSKI KNJIZEVNIK (WILHELM) GOJMJR LESNJAK NASPEVEC NIPIC J_______ DVOJNIK ORIGINAL- NEGAFILMA AM. BOKSAR (MUHAMMAD) KDORJE ISTEVERE AMERISKI IGRALEC (DAVID, KUNG FU) RAVNO- DUSNOST PREPIR SEDEČI POLOZAJ TELESA NAJBOU RAZVm SESALCI, PRIMATI TONEROP~ GRSKI LADJAR ONASSW MOSKA LUTKA POLEG BARBIE AMERISKI IGRALEC INRAPER CUBE Geslo križanke pošljite do 20. junija 2005 na naslov: Posav- ski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Jurja shop iz Krškega : 1. bon v vrednosti 5.000 SIT 2. bon v vrednosti 3.000 SIT 3. bon v vrednosti 1.000 SIT Nagrajenci 89. številke: LVida Gole, Roino 3a, 8280 Brestanica 2. Erika Jane, Gubčeva 9, 8270 Krško 3. Olga Šribar, Brege 14, 8273 Leskovec Geslo 89. številke: SAVAAVTO IN INTERSPORT V SEVNICI ObzöfniK maj 2005 47 okoljB in prostor V Sloveniji razmsroma malo radioaktivnih odpadkov agencija 5araol Največji proizvajalec radioaktivnih odpadkov v Sloveniji je Nuklearna elektrarna Krško (NEK). Pri njenem obratovanju nastajajo ta- ko nizko in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO) kot visoko radioaktivni odpadki (VRAO) v obliki izrabljenega jedrskega goriva. Ra- dioaktivni odpadki nastajajo tudi pri uporabi radioaktivnih snovi v drugih dejavnostih, kot so obratovanje raziskovalnega reaktorja TRIGA, raziskovalna dejavnost, medicina in industrija. Nizko in srednje radioaktivni odpadki v NEK Vsi NSRAO, ki nastanejo v NEK, so shranjeni v skladišču na lokaciji elek- trarne. Med rednim delovanjem nuklearne elektrarne nastajajo trdni, te- koči in plinasti NSRAO, ker pa morajo biti vsi vskladiščeni v trdni obliki, tekoče in plinaste odpadke pred skladiščenjem ustrezno obdelajo in jih tako kot druge shranijo v standardne 208-litrske sode ali v večje cevaste površnike. Tekoči radioaktivni odpadki so radioaktivne gošče in ionski iz- menjevalci, ki jih za skladiščenje pripravijo s posebnim sistemom za su- šenje odpadkov in jih nato vlagajo v cevaste površnike. Za obdelavo pli- nastih odpadkov uporabljajo posebne filtre, ki zadržijo radioaktivne del- ce v zraku, ko pa so filtri zasičeni, prav tako postanejo radioaktiven od- padek. Z različnimi postopki obdelave lahko večino odpadkov pretvorijo v trdno obliko, ob tern pa se jim zmanjša tudi prostomina. Zmanjšanje vo- lumna je bistveno, saj se NEK že vrsto let bori s prostorsko stisko v skla- dišču za NSRAO in bi imela brez ustrezne obdelave to skladišče že polno. V obdobju od začetka delovanja do konca lanskega leta je v NEK nastalo 2289 kubičnih metrov NSRAO, kar pomeni, da so v elektrar- ni v tern času z odpadki napol- nili 4878 standardnih 208-litr- skih sodov. Ob predpostavki, da ne bodo uvajali novih teh- nologij obdelave in priprave odpadkov, bo elektrarna let- no proizvedla od 130 do 140 standardnih sodov s tovrstni- mi odpadki. Kot smo že ome- nili, se v NEK nenehno trudi- jo, da bi zmanjšali prostorni- no proizvedenih odpadkov. V letih 1988 in 1995 so izvedli stiskanje sodov, tako dobljene stiskance pa so v vložili v več- je sode - površnike. S stiskanjem več kot 10 tisoč sodov so njihovo pros- tornino zmanjšali na približno polovico. Leta 1998 so na sežig na Švedsko poslali 228 sodov, leta 2002 pa še 250 sodov z NSRAO, vrnjeni pepel pa je predstavljal le približno 15 odstotkov prvotne prostornine. Začasno skla- dišče za NSRAO bodo v NEK predvidoma napolnili leta 2010. Leta 2000 so v NEK zamenjali oba uparjalnika, po dekontaminaciji pa sta stara uparjalnika postala nizko radioaktiven odpadek in sta shranje- na v ločenem začasnem skladiscu'na lokaciji elektrarne. Notranjost začasnega skladišča NSRAO v NEK Odpadki malih proizvajalcav v Brinju V Sloveniji imamo že več desetletij razmeroma močno razvito razisko- valno dejavnost na jedrskem področju, zato nastane nekaj radioaktiv- nih odpadkov tudi kot posledica eksperimentov. Glavni vir teh odpadkov je raziskovalni reaktor TRIGA v Brinju pri Ljubljani in z njim povezana raziskovalna dejavnost. Ta reaktor je drugi največji vir NSRAO v Sloveni- ji, vendar v njem nastaja občutno manj odpadkov kot v NEK. Vsi NSRAO, ki nastanejo izven NEK - razen v raziskovalni dejavnosti jih nekaj nasta- ne tudi v medicini in industriji-, so shranjeni v Čentralnem skladišču ra- dioaktivnih odpadkov, ki so ga leta 1986 zgradili ob omenjenem reak- torju v Brinju. V njem je prostora za približno 500 kubičnih metrov od- padkov, do konca lanskega leta pa so vanj sprejeli okoli 73 kubičnih me- trov odpadkov. Med drugim so od leta 1999 v Brinju shranjeni tudi od- padki iz zasilnega skladišča v Zavratcu pri Idriji, kjer so se nahajali od- padki, ki so nastali pri nezgodi z radijevo iglo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani leta 1961. Izrabljeno jBdrsko gorrvo V NEK nastajajo tudi VRAO, ki jih predstavlja izrabljeno jedrsko gorivo. Skladiščijo ga v posebnem bazenu na lokaciji elektrarne, v katerem je bilo prvotno prostora za 828 gorivnih elementov, po preureditvi baze- na leta 2003 pa je dovolj prostora za vse gorivo do konca obratovanja elektrarne oziroma za 1694 gorivnih elementov (od tega mora biti ved- no na-voljo prostor za celotno reaktorsko sredico 121 gorivnih elemen- tov za primer, če bi bilo nujno potrebno izprazniti reaktor). Konec leta 2004 je bilo v bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo zapolnjenih 763 od- lagalnih mest. Izrabljenega jedrskega goriva iz raziskovalnega reaktorja TRIGA v Brinju trenutno ni, saj je bilo celotno izabljeno gorivo (218 gorivnih elemen- tov) leta 1999 trajno vrnjeno v ZDA, kjer je nastalo. Slovenija bo lah- ko v letih 2016-2019 vrnila še preostalo gorivo, ki v reaktorju ne bo več potrebno. V njem je ostalo še 94 gorivnih elementov, od tega jih je 58 v sredici reaktorja, ostali pa so v shrambi za sveže gorivo. Skrb za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki V vseh fazah ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpad- ki je pomembno zagotoviti ustrezne varnostne ukrepe, da bodo posa- mezniki, družba in okolje zdaj in v prihodnosti zaščiteni pred škodljivi- mi učinki ionizirajočega sevanja. Razen agencije ARAO, katere poslanstvo je zagotovitev trajno varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki, za varnost skrbita še zlasti Uprava za jedrsko varnost in Uprava za varstvo pred sevanji, ki nadzorujeta je- drske in sevalne objekte v Sloveniji, med katere sodijo tudi objekti za skladiščenje radioaktivnih odpadkov. Vira: ARAO: Letno poroälo 2003, September 2004. Andre) Stritar, Radko Istenič: Radioaktivni odpadki - vodnik za novinarje, dopolnila in popravki. VpostopkušBpetobčm Od osmih občin, ki so se prijavile v postopek izbora lokacije za odla- gališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, jih sodeluje še pet. Potem, ko je konec aprila odstopila občina Trnovska vas, sta v maju iz postopka izstopili še občini Zavrč in Velika Polana. ARAO bo rezul- tate predprimerjalne študije, ki bodo pokazali, katere so možne lo- kacije z največjo verjetnostjo uspeha potrditve, sporočila tri tedne kasneje od prvotno načrtovanega datuma 20. maja. Razlog za poda-. Ijšanje roka je usklajevanje izbora potencialnih lokacij s posamezni- mi občinami, ki bo trajalo dlje, kot so predvidevali. 48 maj 2005 ObzörniK okoljB in prostor Ranljivost in ogroženost virov pitne vode zaradi uporabe pesticidov kostak Pesticidi so snovi, ki jih v agrikulturi uporabljamo za zatiranje škodljivcev, plevelov in rastlinskih bolezni. Veliko pesticidov je zazna- ti tudi drugje. To so lahko t.i. biocidi, npr. za zatiranje škodljivih organizmov v bivalnih ali javnih prostorih. So tudi taki, ki jih upo- rabljajo na športno-rekreacijskih površinah, železnici, pokopališčih, cestah, letahščih,... in ki odpadne pesticide neprimerno odstra- njujejo. Že zelo majhna koncentracija pesticidov v pitni vodi ima vpliv na zdravje ljudi. Najbolj uporaben herbicid v svetu je atrazin in predstavlja največjo grožnjo v nadaljnji vsesplošni kontaminaciji vodnih virov. Izgovor, češ da je bil atrazin že lani umaknjen iz prometa oziroma ga ni več mogoče registhrati, je slab. V vodi ga je še vedno mogoče zaznati, ker ima dolgo razpolovno dobo. Zgod- ba o atrazinu se vleče že vrsto let. A namesto da bi si institucije v Sloveniji prizadevale za ničelno vsebnost nevarnih snovi v pitni vodi, z odločbami dovoljujejo celo večjo od sedaj dovoljene. Če bi dosledno upoštevali evropski normativ, bi morali večino vodnja- kov nemudoma zapreti. Napajalni sistem Krško zajema podzemno vodo iz medzrnske- ga vodonosnika, ki je zaradi več- je poroznosti posebno občutljiv na pronicanje tekočih onesnaže- val. Obe črpališči, Drnovo in Bre- ge sta že 20 let zaščiteni z Odlo- kom o varstvu podzemne pitne vo- de na območju varstvenih pasov, ki nalaga lastnikom zemljišč na vodovarstvenem območju poseb- ne varstvene ukrepe, med drugim tudi omejeno uporabo fitofarma- cevtskih sredstev. Ugotavlja se, da nenamenska raba teh sredstev v večji men prispeva k skupnemu onesnaženju v prosto- ru kot neposredna kmetijska pre- delava, npr.: izpuščanje ostankov škropilne brozge na koncu njiv, praznjenje in čiščenje škropilnic na dvoriščih,... V podzemni vo- di Krškega polja se občasno po- javlja razgradni produkt atrazina (aktivna snov v določenih pestici- dih), desetil-atrazin. Lani je pri- šlo do umika pripravkov, ki vsebu- jejo atrazin, kar pomeni, da novih virov onesnaženja ni pričakovati. Kljub temu pa bomo morali še ne- kaj časa ugotavljati vrednost atra- zina in desetil-atrazina, katerega razgradnja bo trajala še nekaj ča- sa. Slednje dokazujejo tudi anali- ze vode iz črpališča Drnovo v le- tošnjem letu, kjer so bile koncen- tracije desetil-atrazina nad dovo- Ijeno vrednostjo v večini odvzetih vodnih vzorcev. Ugotavlja se, da doslej nihče ni bil dovolj pozoren, s čim tu kmetje škropijo. Želimo zbuditi skrb za lasten izvir čiste pitne vode in spoštovanje do te pomembne življenjske dobrine, zato ponovno opozarjamo na po- sledice, ki jih povzroča uporaba pesticidov! Opozorilo velja zlasti za Krško polje, kjer se nahajata vodna vira Drnovo in Brege, ki na- pajata največji vodovodni sistem v občini Krško. Pesticidi se v glavnem uporablja- jo za povečanje poljedelske pro- izvodnje, preprečevanje nastan- ka nekaterih bolezni in za javno higieno. Zaradi vse večje upora- be fitofarmacevtskih pripravkov in nepravilne uporabnosti le teh, pa lahko najdemo vsebnost pesti- cidov in njihovih metabolitov tudi v različnih živilih, vodi, okolju in celo v samemu človeku. Potenci- alna nevarnost pesticidov za člo- veka je dandanes ocenjena v glav- nem iz rezultatov raziskav na ži- valih in njene ekstrapolacijske ocene na človeka, izjemoma pa na primeru ljudi, ki so poklicno v stalnem stiku s pesticidi. Količine, ki jih človek s hrano vnaša v orga- nizem, lahko povzročajo bioke- mijske poškodbe, pretežno enci- matske narave, s čemer lahko po- rušijo ravnovesje organizma. Pri- sotnost ostankov pesticidov in nji- hovih razgradnih produktov v pit- ni vodi je velika grožnja našemu zdravju. V Sloveniji so sorazmeroma dobro ohranjeni viri pitne vode, še po- sebno, če jih primerjamo z viri v večini drugih evropskih držav. Pro- blem v naši občini še ni tako pe- reč, pa se kljub temu jasno zave- damo, da vodam po naravni po- ti ne bo uspelo ohraniti primerne kakovosti. Če jih hočemo obdrža- ti, jih moramo prenehati onesna- ževati in povečati ukrepe za zašči- to podtalnih vod. Pozorni bodite na uporabo rastlin- skih zaščitnih sredstev in gnojil z vsebnostjo strupenih snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni kon- centraciji! Ne uporabljate jih v zaščitenih vodovarstvenih območ- jih. Embalaže fitofarmacevtskih in ostalih nevarnih sredstev oddaja- mo ob organiziranih akcijah od- voza nevarnih odpadkov iz gospo- dinjstev ali jih dostavimo na Zbir- ni Center Spodnji Stari Grad. Rav- najmo skladno z navodili in varuj- mo naravo! Za današnjo družbo je značilno hrepenenje po udobju in visokem standardu, obenem pa se pojavlja želja po cistern okolju in neokr- njeni naravi. To pa je nezdružljivo brez velikega vlaganja znanja, ča- sa in denarja. »DRAGE OBČANKE IN OBČANI! OB PRAZNIKU OBČINE KRŠKO 2005 VAM ISKRENO ČESTITAMO IN ŽELIMO, DA OB PESTRO PRIPRAVUENEM PROGRAMU PRAZNOVANJE OSTANE NEPOZABNO.« KestakdAL Skrb zo naravoje naloiba v prihodnost. Verjamemo, da lahko raču- namo na vaso pomoč. ObžorhiK maj 2005 49 iz občine Krško Delovni sestanek o ekološki problematiki tovarne VIPAP VIDEM KRŠKO Krško, 10. maj - V prostorih Občine Krško se je župan Franc Bogovič s svojimi sodelavci ter predsednikom KS mesta Krško Jožetom Habincem, sestal s predstavniki podjetja VIPAP VIDEM KRŠKO. Obravnavali so ekološko problematiko v tovarni, s poudarkom na ka- kovosti zraka, saj je bilo v zadnjem obdobju zabeleženih kar nekaj pritožb občanov. Predstavniki Občine, župan Franc Bogovič, direktor občinske uprave Franc Glinšek, vodja oddelka za splošne in pravne zadeve Franc Pavlin in Darko Anžiček iz oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja ter predsednik KS mesta Krško Jože Habinc, so izpostavili problem obvešča- nja občanov v primerih zaznanih izpustov oz. morebitne nesreče. Zavj zeli so se za ustrezen nadzor in preprečevanje prekomernih izpustov v okolje, posebej pa poudarili problem zapiranja obrata celuloze in s tem morebitne manjše osredotočenosti delavcev na delo. Zahtevali so za- gotovitev ustreznega nadzora nad manipulacijo in skladiščenjem klora, vzdrievanje opreme do konca obratovanja, stalno kontrolo na izpustih in neprekinjeno prisotnost delavcev. Kot so povedali predstavniki podjetja VIPAP, v času med 15. in 18. apri- lom, ko naj bi bilo podanih največ pritožb občanov, niso zaznali večjega izpusta snovi v ozračje. Kot možen razlog za povečano zaznavanje mo- tečih vonjav so navedli takratne izredno neugodne vremenske pogoje. Razložili so, da manjše težave, ki nastajajo pri proizvodnji, sproti rešu- jejo, so pa že izvedli nekaj tehnoloških izboljšav z namenom zmanjša- nja vplivov na okolje, kar bodo izvajali tudi v bodoče. Razpravo so prisotni zaključili z zagotovilom podjetja VIPAP o izvaja- nju maksimalne kontrole obratovanja proizvodnje in izpustov; v proiz- ga bodo lahko izmerili in ugotovili morebitno prisotnost omenjenih sno- vodnji bodo opravili pregled možnih izboljšav z namenom zmanjševanja vi v zraku v delovnem okolju oz. na tovamiškem dvorišču v bližini virov. vplivov na okolje ter nabavili mobilni merilnik za merjenje koncentracij 0 stanju v podjetju, njegovem obratovanju in o nadaljnjem delu pa bo- žveplovega dioksida, klora in eksplozivne nevarnosti, s pomočjo katere- do pravočasno in sproti obveščali občane. Predstavniki Obcine Krško, KS mesta Krško in podjetja VIPAP na de- lovnem sestanku PoQOvori s predstavniki občhi o posodobitvi in razvoju letališča v Cerkljah ob Krki Cerklje ob Krki, 17. maj - Predstavniki Ministrstva za obrambo so se na letališču Cerklje ob Krki sestali z županom občine Brežice Iva- nom Molanom in županom občine Krško Francem Bogovičem ter njunimi sodeiavci. Srečanje je potekalo pod vodstvom koordinator- ja varnostnih investicij Jožeta Lacka. Na prvem tovrstnem strokovnem sestanku županov s predstavniki Mi- nistrstva za obrambo, so slednji predstavili program prenove vojaške- ga letališča Cerklje ob Krki. To naj bi ustrezalo potrebam osrednje- ga vojaškega letališča Slovenske vojske ter skupnim potrebam zavez- ništva Nato. Predstavili so predvsem prostorske in razvojne načrte prenove, med ka- terimi so obnovitev letališke infrastrukture, posodobitev letališke ste- ze in manevrskih površin, namestitvenih objektov, izgradnja hangarjev in tehničnih delavnic, letališkega stolpa in postavitev navigacijskih na- prav. Predstavniki Ministrstva za obrambo so pojasnili, da si zgolj z last- nimi sredstvi tako sodobne prenove ne bi mogli privoščiti in da pričaku- jejo, da bo obnovo v pretežni men sofinanciralo zavezništvo Nato. Od- ločitev o višini sredstev naj bi Nato sprejel še letos. Ob tem so ponovno zagotovili, da gre za letališče Slovenske vojske, ki bo izpolnjevalo pogoje zavezništva, v primeru krize v širši regiji bi lah- ko služilo tudi kot vstopna točka iz zraka. Ministrstvo za obrambo bo vložilo pobudo za izdelavo driavnega lokacij- skega načrta za letališče, v postopku njegove priprave pa bodo usklaje- vali posamezne lokalne in nacionalne interese. Župana obeh občin sta poudarila, da so zanimive razvojne možnosti, ki se s posodobitvijo letališca odpirajo našemu okolju. Župan Bogovič je izpostavil možnost povezovanja srednje tehnične sole in morebitno uvedbo programa za pridobitev izobrazbe letalskih tehnikov. Priložno- sti se po njegovem obetajo tudi pri Fakulteti za logistiko, ki bo zaživela v akademskem letu 2006/2007 in bi med svojimi programi v prihodno- sti lahko izvajala tudi vojaško logistiko. Razvojne priložnosti bi se tako povezale z novimi zaposlitvenimi možnostmi za to področje zainteresi- ranega kadra. Predstavniki Ministrstva za obrambo so se strinjali tudi s predlogom, da je potrebno v bližnji prihodnosti urediti boljše povezave med letališčem v Cerkljah ob Krki in novim avtocestnim odsekom. 50 maj 2005 Ob/öfniK Seje občinskega sveta Občinski svet občine Krško je maju nadaljeval prekinjeno 28. redno se- jo ter se sestal na 5. izredni in 29. redni seji. V nadaljevanju 28. seje so obravnavali delo in uspešnost v javnih zavo- dih, osnutek odloka o dopolnitvi odloka o ustanovitvi javnega zavoda Valvasorjeva knjižnica Krško, seznanili so se s Programa dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško za leto 2005 ter sprejeli osnutek odloka o programu opremljanja za zazidalno stanovanj- sko območje Črnile - Leskovec. Poleg premoženjsko-pravnih zadev jav- nih zavodov, so sprejeli sklep o izdaji soglasja k imenovanju poveljnika - direktorja javnega zavoda Poklicna gasilska enota Krško, sprejeli spre- membo sklepa o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda Mladinski center Krško ter imenovali predstavnike ustanovitelja v svete osnovnih šol v Brestanici, Krškem in Leskovcu ter v svet javnega zavoda Vrtec Krško in Srednje šole Krško. Ob tem so imenovali še pred- stavnika Občine Krško v svet javnega zavoda Kozjanski park. Po zaključenem nadaljevanju 28. seje so občinski svetniki na izredni se- ji sprejeli sklep o zamenjavi in prodaji zemljišča v poslovni coni Vrbina, ki ga je Občina Krško prodala podjetju Grieshaber AG, Transport fit Lo- gistik, iz Nemčije, ki je že kupilo sosednje parcele. Omenjeno podjet- je namerava zgraditi center za embaliranje, ki bo v prvi fazi zaposlili 50 delavcev, v naslednji pa še 70. Na 29. redni seji po pobudah, vprašanjih in predlogih člani občinske- ga sveta sprejeli sklep o podelitvi priznanj občine Krško za leto 2005, ki bodo podeljena na slavnostni seji ob občinskem prazniku. Veliki znak občine Krško so podelili Delavskemu kulturnemu društvu Svoboda Se- novo za 60 let uspešnega dela na področju kulture. Občinski svet je po- delil tudi tri znake občine Krško, in sicer Alojzu Kuneju za uspešno de- lo v Društvu vinogradnikov Sremič Krško in v Zvezi društev vinogradni- kov ob bizelsko-sremiški vinsko-turistični cesti, Ivanu Lovšetu za 30 let duhovniške službe v Župniji Krško in za skrb za kulturno dediščino ter Jožetu Ribiču za uspešno vodenje društva za cerebralno paralizo Son- ček Posavje. Občinski svet Občine Krško priznanj občine Krško v letoš- njem letu ni podelil. Svetnice in svetniki so se seznanili s poročilom o delu Upravne enote Kr- ško in poročilom o delu občinske uprave Občine Krško v letu 2004, spre- jeli odlok o zaključnem računu proračuna Občine Krško za leto 2004 in sklep o prerazporeditvi proračunskih sredstev. občinakrško Ob 7. juniju - prazniku občine Krško vam spoštovane občanke in občani iskreno čestitamo. Želimo vam obilo osebnih in delovnih uspehov ter medsebojnega razume- vanja, ob prazničnih dogodkih pa vas vabimo, da si vzamete trenutek za- se in za svoje prijatelje ter obiščete prireditve, ki so posvečene občinske- mu prazniku. zupan občine Krsko Franc Bogovič, svetnice in svetniki obcinskega sveta Obzöfnik maj 2005 51 Medtem ko vsi o informacijski avtocesti le govorijo, se vi po njej že zdavnaj vozite. Glasovna postaja info@tel na brezplačni telefonski številki 080 22 44 vam ob enostavni uporabi ponüja azurne informacije o stanju na slovenskih avtocestah. Na svojem telefonskem aparatu, ki podpira tonsko izbiranje, samo zavrtite telefonsko številko 080 22 44 in dobili boste popolne informacije o stanju na slovenskih avtocestah. Ne pozabite, da telefoniranje brez naprave za prostoročno telefoniranje ogroža prometno varnost. o 8 o 22 44 I N F O @ T E L