Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri (k ila Libei la (Ul. Commerciale) 5/1. Tol. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11, Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v goovini
NOVI UST
Posamezna štev. 50 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo : letna naročnina lir 3000
Oglasi po dogovoru
Spedizionc in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 602
TRST, ČETRTEK 23. JUNIJA 1966, GOR CA
LET. XV.
lil -
(‘«'#1 iv povitiiivv l
Prišel je konec šole tudi za naše osnovnošolske otroke. Prav danes, v četrtek, so šli zadnji dan v šolo, nakar se bodo začeli trije meseci počTnic. Napravimo jim počitnice brezskrbne in vesele. Naj bodo čimveč na svežem zraku in na soncu, naj se čimveč igrajo, tekajo in skačejo, da bodo v jeseni utrjeni in zdravi spet začeli šolo. Na splošno so današnji otroci v šoli preobremenjeni, ne toliko z učenjem sanrm, kakor s tem, da morajo predolgo sedeti v klopeh in v sla bem zraku in živeti v neprestani napetosti Tako jim poč'tnice res prav pridejo, nič manj ko1, učiteljem.
Toda pustimo otroke, da svoje počitnice res uživa:o. Me vlačimo jih neprestano s seboj na dolge avLomobilske izlete, ki so mor da zabavni za odrasle, ne pa za otroke. Ti morajo dolge ure preždeti v tesnem avtomobilu in prenašati vroč'no. Tudi če se lahko na cilju nekoPko poigrajo na travi ali v goz du, jih to ne moro poplačati za dolgo nezdravo vožnio. Za o roka :e vseeno, kje najde travnik in gozd. Če ju ima blizu doma mu je to še vePko ljubše kakor da pride do njiiu samo do dolgi avtomobilski vožnji.
Zato, starš1, prizanašajte čimboP otrokom s takimi vožniami tudi zato. ker so nevarne Prav pred kratkim je nekdo na »avtocesti sonca« unič'I sebe in vso svo:o družino s takim dolgim avtomobilskim izletom k morju. Pet ljudi, mož, žena in dva majhna otroka ter ženina sestra se je ub'lo pri nesreči. Če bi h:li otroka pustili ra:ši mirno spati doma in ju peljali čez dan rajši v kak bližnji goz-(Nidalavanje na 10. strani)
RESNIČNOST «U PRIVID;
Sporazum Vatikan = Jugoslavija
Jugoslovanska zvezna vlada in Vatikan sta zaključila pogajanja za obnovitev odnosov, ki so bili ??o jugoslovanskem hotenju pretrgani pred štirinajstimi leti. V soboto bo podpisana v Regradu listina z dodanim protoko'om. ki ureia odnose med njima, pa tudi odnose rrs<'d Cerkvijo in državo, obojestranske pristojnosti in medsebojno priznanje na osnovi jugoslovanskih zakonov. Podpisala jo bosta monsignor Casaroli, podtajnik za izredne cerkv. zadeve, kot pooblaščenec Vatikana, in nredsednik zvezne komisije za verska vprašanja, Milutin Morača, kot pooblaščenec iugoslovanske vlade. Ceremo-niia podpisa bo na sedežu vlade.
Prihod monsignora Casarolija v Beograd je predviden za petek zvečer. Spremljal ga bo svetnik nunciature mons. Bongianino, ki j< sodeloval pri pogajanjih.
Kot se je zvedelo, bodo obnovljeni odnosi preko »poslanca« jugoslovanske vlade v Rimu in »poslanca« Vatikana v Beogradu. Ta poslanca sicer ne bosta imela diplomatskega statusa, deležna pa bosta diplomatskega ravnanja.
Francoski predsednik general Charles de Gaulle je prispel v ponedeljek v Moskvo, na dvanajstdnevni uradni obisk, med katerim mu bodo razkazali velik del Sovjetske zveze, med drugim baje tudi center za izstreljevanje sovjetskih umetnih satelitov.
Sprejeli so ga s takim pompom in vljudnostjo, kakor še nobenega zahodnega in tudi nobenega vzhodnega državnika. De Gaulle je po — pravilni — presoji sovjetskih državnikov nedvomno najvažnejša zahodna politična osebnost, kar jih je prišlo po drugi svetovni vojni na obisk v Sovjetsko zvezo, ne toliko zaradi svoje osebne važnosti kakor pa zaradi politike, ki jo predstavlja v okviru zahodnega sveta, to je, politike razkrajanja Severnoatlantske zveze. Sovjetski državniki niso neumni in gotovo ne pripisujejo De Gaullovi osebnosti kakega mitičnega pomena, kakor ji ga pripisujejo razni fanatični degaullovci v Franciji, neglede na njegove osebne kvalitete. V tem pogledu si dela stari De Gaulle glede Sovjetov morda nekoliko iluzij (saj je znano, da tudi stari l judje niso brez nečimernosti).
UGODNA PRILOŽNOST ZA RAZBITJE SEVERNOATLANTSKE ZVEZE?
V De Gaullu vidijo pač le človeka, ki jim nudi izredno ugodno prilžnost, da končno izbijejo široko vrzel v severnoatlantski obrambni zid in skušajo atlantsko trdnjavo uničiti od znotraj. To lahko store le preko De Gaulla in samo tako. da se on te neprostovoljne vloge ne bo zavedel, saj mu kot dobremu zahodnjaku in nacionalistu gotovo ni do tega, da bi dokončno ohromil obrambo Zahoda in igral trojanskega konja za Sovjete, četudi nekoliko spominja nanj, vsaj po dimenzijah. To bi radi dosegli tako, da bi ga prepričali, da bo storil največ-e dobro vsemu Zahodu, če se bo trudil za sporazum in za — zaenkrat nepolitično — sodelovanje med Francijo in Sovjetsko zvezo, ker da bo to olajšalo in približalo sporazume v velikih evropskih vprašanjih, kakor je npr. nemško vprašanje ali morda tudi razorožitev.
De Gaulle pa se smatra za nekakega misijonarja, ki se ie podal med Ruse, da bi jih spel pridobil za Evropo, pri čemer mu verjetno — kot vse kaže — lebdi pred očmi lep privid take celinske Evrope, v kate-ri bi imela Franci ia politično in vojaško hegemonijo c "^hodni. Sovjetska zveza pa v vzhodni polovici. Angleški vpliv nai bi ostal omejen na nien otok. Združene države pa no tej logiki nimaio kaj iskati v Evropi. Tom,- v 7narnonjlt obnovljene francoske moči in slave. Nemčija nai bi ostala po 'm privdu v senci obeh hegemonističnih sil Morda bi ii dovolili, da se združi, iz hvaležnosti in iz strahu pred Rusi pa bo ostala raiši boli naslonjena na Francijo —■ sanja najbrž De Gaulle.
DVE MOŽNOSTI
Vse to je lahko zelo pozitivno ali pa zelo negativno.
Pozitivno v primeru, da je doba razdelitve Evrope na dva nasprotna bloka zares j že premagana in da je tudi Sovjetska zve-. za pripravljena prispevati svoj delež k novi, tesneje strnjeni Evropi, v kateri ne bo | več železnih zaves in narodov ali držav, ki se tresejo za svoj obstoj, in ječ, natrpanih I s političnimi nasprotniki, in dirigiranih pro, Jcesov; k Evropi, v kateri se bodo narodi svobodno in brez pritiska sporazumevali za sodelovanje in v kateri se bosta trgovina in turistični promet svobodno prelivala med vzhodom in zahodom; k Evropi v kateri si bodo tudi posamezniki lahko svobodno izbirali svoje prijatelje na vzhodu in zahodu in v kateri ne bo več ne berlinskega zida in ne beguncev.
Če je temu res tako in ima tako Evropo v mislih ne le De Gaulle, ampak sanjajo o njej tudi sovjetski državniki, opravlja stari francoski predsednik imenitno delo. V tem primeru mu gre zasluga, da jc prvi med zahodnimi državniki spoznal potrebo novega časa in začel razbijati oklep blokov, ki še vedno anahronistično zavirata tak razvoj. S tem bi v resnici odprl novo, lepše poglavje evropske zgodovine.
Če pa temu ni tako, ampak gre le za iluzije ostarelega človeka, ki je že v veliki meri izgubil stik s stvarnostjo in si ustvaril svoj lasten svet, v katerega se je umaknil pred trdo in neprijetno življenjsko stvarnostjo, ali celo samo za trmasto nagajanje Združenim državam in Nemčiji kot francoski sosedi, ki si je morda po Do Gaullovih pojmih nekoliko prehitro opomogla in ne kaže več prave ponižnosti in pohlevnosti nasproti zmagovavcem in zlasti Franciji — potem ima lahko De Gaullov obisk zelo negativne posledice. Sovjetska zveza bi v tem primeru samo izkoristila generalovo slavohlepje in njegove sanje o francoski veličini. Poskusila bi, da odločilno udari po atlantskem paktu in ga razkroji, s tem, da zrahlja in uniči moralo, njegovih partnerjev
NE NA RAČUN DRUGIH EVROPSKIH NARODOV
Če se danes lahko počutimo v Evropi bolj mirni in varni in če so se začeli obnavljati celo trgovinski tokovi in kulturno zveze med narodi vzhodne in zahodne Evrope, je to nedvomno posledica ravnovesja sil, ki sta ga ustvarila evropska vojaška bloka, še nikoli se ni čutila nobena evropska država lako varna v svojih mejah, kakor se čuti danes, prav po zaslugi teh dveh blokov, pa naj sta sama po sebi še tako antipatična tistim, ki imajo pred očmi
t Nadaljevanje na 2. strani)	,	v
RADIO TRST A
Bodo Američani odšli?
• NEDELJA, 26. junija, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše fe župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje; na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Od Apeninov do And«. Napisal Edmondo De Amicis, prevod in dramatizacija: Lel ja Rehar. Tretji del;
12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevii tedna v naši deželi;
15.30 »Erazem Predjamski«, drama v štirih dejanjih, ki sta jo napisala Roberto Kervin in Cairlo de Incontreia, prevedel Maiks Šah. Igra RO., rc-ž:ra Jože Peterim; 18.30 Iz pesniških gajev: »David Maria Turoldo«, pripravil Josip Tavčar; 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: V starih časih: »Na gud uod svjetga Jovana«.
■ PONEDELJEK, 27. junija, ob: 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Saša Šantelj«, napisal Rado Bednarik; 13.30 Znane melodije; 18.00 Ne vse, toda o. vsem; 19.15 Vinko Beličič: »Etbin Kristan s peresom oznanja socializem«: 20.35 Zvoki, uglašeni na temo; 21.00 Giacomo Puccini: La Boheme, lirična opera v šti,rilh dejanjih.
• TOREK, 28. junija, ob: 12.00 V starih časih:! »Na gud uod svjetga Jevana«; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Kpneertfcti naše dežele; 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja, pripravil Danilo Lovrečič;
21.00 Pregled slovenske dramatike. Pripravil Jože Peterlin. XXX. in zadnja oddaija.
s SREDA, 29. junija, ob: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 9.50 Praznična matineja, | 12.15 Pomenek s poslušavkami, pripravila Marjana Prepeluh: 13.30 Glasba iz filmov in revij ; 15.30 j »Božji mejniki«, povest, napisal Ivan Pregelj, dr a- ( maturiral Jožko Lukeš; 18.00 Ne vse, toda o vsem; |
19.30 Zbor Slovenske filharmonije, vodi Jože Hanc;|
21.00 Simfonični koncort. V odmoru (približno ob 22.05): Misli in naizori.
• ČETRTEK. 30. junija, ob: 12.00 Josip Jurčič: Deseti brat (4) »Piškav«, ipriredba Martin Jevni-kar. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodii Jože Peterlin; 17.20 Italijanščina po radiu; 19.05 Pisani balončki, nldiijski led-j nik za najmlajše, pripravila Krasulja Simoniti; j
20.30 Z italijanskih festivalov popevk; 21.00 »Dama s kamelijami«. Napisal Alexander Dumas ml., prevedla D jurdjja Flere, priredba in režija Balbi- j na Baanovič-Battelino. Igra RO.; 22.40 Slovenski: solisti.
■. PETEK, 1. julija, ob: 12.15 Pomenek s poslu-1 šaVikami, pripravila Marjana Prepeluh; 13.30 Glas-, beno potovanje; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30, Nove plošče resne glasbe; 19.00 Zbori Furlandje-Julijske krajine; 19.15 Umetnostne galerije v Italiji; 20.35 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Benedetto Croce - Boris Furlan: »Croce in slovenska kultura«.
I
.SOBOTA, 2. julija, ob: 12.00 Širimo obzorja: j »Rimske toplice pri Tržiču«, napisal Tone Penko; |
15.30 Norveški akademski zbor, ki ga vodi Amuld ( Megstad; 16 00 Volan. Oddaja za avtomobiliste; 16.20 Vinko Beličič: »gospod in pol«. Delo nagrajeno na natečaju RAT Italijanske Radiotelevizije 1965 za izvirne slovenske novele; 17.20 Skala in ladja. Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu; 19.15 Počitniška srečanja, pripravil S_ša Martelanc; 21.00 Josip Jurčč - Deseti brat: (5) »Kvas se zaljubi v Manico«; 21.40 Operetne melodije.
Severnovictnamska vlada je ponovno poudarila svojo nepopustljivost, kar zadeva pogoje, ki bi jih morali izpolniti nasprotniki, če hočejo doseči mir v Vietnamu. Ra-1 dio Hanoi je v svojem poročilu o obisku poslanca kanadske vlade Ronninga v Severnem Vietnamu naznanil, da so severno-vietnamski voditelji spet navedli iste pogo- j je, ki jih je vsebovalo pismo, katero je po-! slal januarja letos severnovietnamski pred- j sednik Ho či Minh kanadskemu nvnistrske-: mu predsedniku Pearsonu. V tistem pismu je zahteva! med drugim uradno priznanje Vietkonga kot udeleženca pri mirovnih po-1 gajanjih. Kanadski odposlanec jc v soboto odpotoval iz Hanoja v Saigon.
Potniki, ki so prišli zadnji čas iz komunističnega Vietnama, so izjavili, da kaže, da se hanojska vlada tudi zato ni pripravljena pogajati, ker sojetska pomoč narašča od dneva v dan. Po mnenju opazovavcev se Severni Vietnamci tudi močno zanašajo na učinek, ki ga bo imela budistična opozicija proti vladi Kao Kya na odločenost
Američanov, da ostanejo v Vietnamu. Upajo namreč, da se bodo Američani naveličali vietnamskih homatij in odšli.
Tega si ni težko predstavljati. Težje si je predstavljati, kaj bi v takem primeru priclobili budisti, ki tudi strastno zahtevajo odhod Američanov.
 0--
»GEMINI 10«
Ameriška vesoljska ustanova je naznanila, da bo napravil sopilot Michael Collins med kroženjem vesoljske kabine »Gemini 10« dva vesoljska sprehoda. Vsak bo trajal 55 minut.
Kabino »Gemini 10« bodo izstrelili 18. julija proti polnoči po italijanskem času. Glavni pilot v kabini bo John Yooung. Polet bo trajal tri dni in med njim bosta skušala astronavta priklopiti kabino na raketo »Agena«, ki jo bodo izstrelili poldrugo uro pred kabino »Gemini 10«. Pozneje bosta skušala doseči stik tudi s tisto raketo »Age-na«, ki so jo izstrelili 16. marca v zvezi s poletom kabine »Gemini 8«.
Delna sprostitev cen V Jugoslaviji
TEDENSKI KOLEDARČEK
26. junija, nedelja: Gruda, Virgilij
27. junija ponedeljek: Ema, Ladislaiv
28. junija, torek: Zorana, Irenej
29. junija, sreda: Peter in Pavel
30. junija, četrtek: Emilija, Milica
1. julija, petek: Bogoslav, Teobald
2. julija, sobota: Marija, Oton
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Jugoslovanska zvezna vlada je napravila prvi korak do prakt’čne uveljavitve tako imenovanih tržnih zakonov, katere so uvedli v okviru jugoslovanske gospodarske reforme, ki je začela veljati lnnsko poletji. Vlada je namreč zdaj sprostila cene nekaterih industrijskih izdelkov »trajne potrošnje« Gre predvsem za električne gospodin-ske predmete, za radijske aparate, gramo-
RESNIČNOST ALI PRIVID?
(Nadaljevan c s I. st-nit: >
ideal enotne Evrope brez pregrad. Razvoj mora torej voditi samo naprej, do tega, da bosta postala oba bloka sploh odveč, ker se bodo evropski narodi in posamezniki čutili varne pred vojno in okupacijo in pred nasilnim spreminjanjem svojih meja in svojih vladavin tudi brez njiju, ne pa do tega, da bi se eden teh blokov razkroj’1 in izpostavil Evropo pritisku in sunkom drugega. To bi pomenilo samo začetek n > v;h evropskih zmešnjav.
Do bližanja med evropskim Vzhodom in Zahodom pa tudi nikakor ne bi smelo prit’ na račun kakšnega evropskega naroda, pa naj je to nemški ali katerikoli drugi narod na Zahodu ali na Vzhodu To bi bil nevaren precedens. Na nadaljnje primere ne bi b;lo treba dolgo čakati. Nova, enotnejša in varnejša Evropa mora prinest' občutek varnosti in olajšanja vsem evropskim narodom in državam, majhnim in velikim, če pa tega ne bo, se bo De Gaullov privid kmalu razpršil, če ne prej, pa takrat, ko bo moral izpustiti iz rok krmilo svoje države.
Zaenkrat lahko še upamo v poztivne posledice De Gaullovega obiska, ker vsebuje današnji evropski položaj toliko neznank in možnosti za bodoči razvoj, da jc nemogoče napovedati, kako se bodo reči v resnici razvijale. Gotovo pa je, da lahko vsemu Slovenskemu narodu kot tudi naši manjšini tak razvoj, ki bi vodil do resničnega miru in sproščenosti vsega življenja v Evropi, samo koristi in ustvari vzdušje, ki je potrebno za naš lastni narodni razvoj.
rcg.stratorje, plastične snovi, tkanine ■ z naravne svile, platno, razno orodje itd.
Kot znano, je jugoslovanska vlada v zvezi z izvajanjem reforme v juliju lanskega leta blokirala cene vseh industrijskih izdelkov, pa tudi cene tistih agrarnih pridelkov, ki j Mi je smatrala za nu jne.
Potrebo po sprostitvi notranjega tržišča so poudarile nedavno vse kategorije proiz-vajavcev in odobrli so jo tudi na zadnjem plenarnem zasedanju centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Sam predsednik Tito je že od začetka sprejel taka načela, vendar je izrazil glede njih nekaj pomislekov, češ da bi lahko privedla splošna sprostitev cen do prave katastrofe za jugoslovansko gospodarstvo.
 # —
JOHNSON IMA TEŽAVE Z JAVNIM MNENJEM
Predsednik Johnson baje vedno bolj izgublja naklonjenost ameriškega javnega mnenja, kot baje kažejo ankete tipa Gallup. Ankete namreč ugotavljajo, da samo 46 odstotkov Američanov odobrava predsednikovo politiko in so zadovoljni z njegovim vodstvom države. Nobeden izmed zadnjih (reh Johnsonovih predhodnikov pa ni imel tako majhne zaslombe v javnem mnenju.
Najbolj zmanjšuje Johnsonu naklonjenost javnega mnenja vojna v Vietnamu.
Odstotek tistih, ki obsojajo to vojno, sc po ugotov:tvah anket stalno veča.
NARODNI PRAZNIK V FRANCIJI
V Parizu in po vsej Franciji so počastili I 18. t. m. na številnih slovesnostih obletnico poziva na odpor, ki ga je general De Gaul-le naslovil 18. junija 1940 preko britanskega radijskega omrežja na francoski narod.
General De Gaulle se je podal v soboto pozno popoldne v cerkev na Mont Valerie-nu v pariški okolici. Obšel je oddelke čet v pozoru, nakar je odšel v cerkveno kripto, kjer je pred grobovi ustreljenih po-1 častil vse padle pripadnike odporniškega gibanja.
Mornarska stavka spravlja Anglijo v krizo
Izvršilni odbor britanskih mornarjev je v soboto sklenil nadaljevati stavko, ki traja že šest tednov. Zastopniki britanskega mornariškega sindikata so se tudi obrnili na mednarodno zvezo prevoznih delavcev, naj raztegnejo popolni bojkot na vse britanske ladje po vsem svetu. Bojkot bi moral biti naperjen proti vsem ladjam pod britansko zastavo, ki bi pristale v kateremkoli pristanu na svetu.
Izvršilni odbor britanskih pomorščakov je sklenil na sobotnem sestanku podaljšati stavko za dva tedna kljub temu, da mora plačevati tedensko pomoč in da se je velik del mornarjev naveličal stavkati.
Mornarji na britanskih trgovinskih ladjah so imeli doslej sorazmerno nizke plače glede na tisto, kar dobivajo mornarji na trgovskih ladjah drugih zahodnih držav. Samo norveški mornarji imajo v Zahodni Evropi še malo nižje prejemke.
Britanska vlada je ustanovila posebno komisijo, ki je izdelala kompromisne predloge za rešitev spora med mornarji in ladjarji, a mornariški sindikat vztraja pri svojih prvotnih zahtevah.
Britanska vlada bo dala v primeru, da se bo stavka še zavlekla, z vlačilci vojne mornarice odvleči iz pristanov ladje, katerih mornarji stavkajo, da bi napravile ob pomolih prostor za tuje ldaje, ki dovažajo najnujnejše za britansko gospodarstvo.
Vlada je na predlog svoje komisije ponudila sindikatu stavkajočih mornarjev, da jim takoj omeji delovni teden od 56 na 48 ur, v enem letu pa na 40 ur, kot zahtevajo oni. S tem bi posredno z nadurami — tudi več zaslužili. Toda sindikat je kot rečeno — ta predlog zavrnil.
Ministrski predsednik Wilson je dal v ponedeljek presenetljivo izjavo v spodnji
zbornici. Rekel je, da podpihuje stavko mornarjev »trdno povezana skupina in to iz političnih razlogov. Ta skupina je bila sicer pri zadnjih splošnih volitvah hudo poražena, zato pa dalje deluje za kulisami, da bi oslabšala položaj mornarjev in njihovih družin, spravila v nevarnost bodočnost njihovega sindikata in škodovala celotni gospodarski blaginji v državi.«
Javnost si razlaga te VVilsonove besede s tem, da je imel v mislih komuniste.
Vsekakor je stavka mornarjev zadeva, ki lahko spravi britansko gospodarstvo v resno krizo in povzroči tudi notranjepolitične zapletlja je.
S TRŽAŠKEGA
SPLOŠNA STAVKA
Iz protesta proti novi nevarnosti za obstoj ladjedelnice Sv. Marka so proglasili sindikati tržaških delovnih kategorij, splošno stavko od četrtka, 23. t. m. opoldne do petka, 24. t. m., opolnoči.
Splošna stavka bo ohromila Trst za 36 ur prav v dneh velesejma.
— m —
Na železniški postaji Ladpur pri Ajmeru v Indiji, okrog 400 kilometrov južnozahod-! no od Novega Delhija, sta trčila v nedeljo ! potniški in tovorni vlak. Po prvih poročilih je bilo enajst ljudi ubitih, 38 pa ranjenih. Potniški vlak je peljal proti Novemu Del-i hiju.
Važnost avtocest za našo deželo in Slovenijo
V petek in v soboto je bilo v Vidmu m nato v Trbižu posvetovanje o avtocestah, ki povezujejo deželo Furlanijo-Julijsko krajino s sosednjima državama Avstrijo in Jugoslavijo ter z ostalim inozemstvom, in o cestnih mejnih prehodih. Pobudo za zborovanje je dala deželna vlada.
Na posvetovanju so razpravljali tudi o načrtu za cesto Vilesse-Gorica-Ljubljana, s katero bi dobila ne le naša dežela, ampak ’ vsa Italija najboljšo in najkrajšo zvezo z\ ljubljanskim prometnim križiščem in pri- j ključek na ceste, ki peljejo v donavsko kot-, lino.
Slovenijo je zastopal na posvetovanju med drugimi predstavnik ljubljanske gospodarske zbornice ing. Rudolf Cimolini, ki je razložil na njem stanje cestnega o-mrežja v Sloveniji. Kot znano, je Slovenija v pogledu cest, ki pridejo v poštev za mednarodni avtomobilski promet, še zelo na slabem. Neki ugledni slovenski predstavnik
Razkol med socialisti in komunisti se je poglobil
Pokrajinski odbor Italijanske socialistične stranke v Firencah je v torek na seji, ki je trajala pozno v noč, sklenil, da bodo izstopili socialisti iz vseh odborov lokalnih uprav, kjer sodelujejo s komunisti in kjer njihova udeležba ni potrebna za sestavo večine, kakor npr. v občinskih odborih Empoli, Šesto Fiorentino, Castelfiorentino itd. Kar pa zadeva druge občine, kjer je udeležba socialistov v občinskih odborih potrebna za sestavo večine skupaj s komunisti in kjer bi prišle občine pod komisarsko upravo, če bi se večina razbila, pa bo pokrajinski odbor Socialistične stranke še odločil, kaj storiti.
V uradnem poročilu, ki ga je objavil pokrajinski socialistični odbor po torkovi seji, na kateri so sprejeli ta spklep, je rečeno med drugim, da so tudi mnoge strankine sekcije v mestu in pokrajini potrdile težavnost sodelovanja s komunisti, ki neprestano obtožujejo socialiste zaradi njihovega sodelovanja v vladi in kažejo nestrpnost do demokratičnega in modernega življenja. »Komunisti skušajo vriniti v potrebno in naravno dialektiko med javnimi upravami in osrednjo vlado premišljen, težak in stalen poskus, da bi preobrnili sedanjo vladno sestavo, ki pa objektivno vzeto predstavlja prvi korak delavcev do udeležbe v vladi države. Tako ravnanje komunistov očitno kaže, da bi pomenila udeležba socia-
listov v vseh tistih odborih, kjer socialistični glasovi niso odločujoči, samo dokaz politične vzajemnosti z njimi« — pravi izjava florentinskega vodstva socialistične stranke.
Za nadaljevanje sociali; tično-komunistič-ne koalicije v tistih občinah, kjer socialisti še ne bodo izstopili iz občinskih uprav, pa bodo postavili komunistom dva pogoja in sicer, da morajo kazati oboji bistveno in formalno spoštovanje do različnih stališč obeh strank, in izključitev predstavnikov socialproletarcev iz občinskih odborov.
Psiupovci (PSIUP) so bili namreč listi, ki so posebno besno napadli nekega socialističnega govornika pred zadnjimi uprav-1 nimi volitvami v Firencah in mu hoteli preprečiti, da bi govoril.
Ta razkol med socialisti in komunisti v ( občinskih odborih v florentinski pokrajini bo imel seveda svoje posledice na vso poli-! tiko socialistične stranke in jo bo še bolj oddaljil od komunistov ter jo utrdil na pozicijah sredinske levice.
V Rimu medtem poseben skupni odbor socialistov in socialnih demokratov hiti s ! pripravami za združitev teh strank, kar bo po napovedih z o obeh strani zgodilo že letos, najbrž oktobra.
Tako bo dobila Italija, kot upajo voditelji obeh strank, demokratično a socialistično alternativo v svoji politiki.
se je pred kratkim pritoževal, da predstavlja danes Slovenija v mednarodnem cestnem omrežju, ki se zgostuje okrog nje, pravi prometni »otok«. Temu je krivo pomanjkanje denarja. Vendar so slovenski pristojni krogi že začeli pripravljati načrt za cesto Gor ica-Lj ub 1 j ana.
Dežela Furlanija-.!ulijska krajina pa se je krepko lotila vprašanja avtocest, za kar je bilo dokaz tudi to posvetovanje, katerega se je udeležil tudi minister za promet Mancini. Večje pobude dovoljujejo deželi v tem pogledu sredstva, ki so določena za to v deželnem proračunu (proračun naše avtonomne dežele je znatno večji kakor proračun SR Slovenije), delno pa tudi zagoto-i!o državne vlade, da bo pomagala pri gradnji najvažnejših avtocest v naši deželi, npr. pontebske ceste proti avstrijski meji (do cestnega mejnega prehoda v Kokavi).
Tako v naši deželi kakor v Sloveniji pričakujejo od izboljšanega cestnega omrežja velik razvoj tujskega prometa, tako da se bodo ceste tudi v tem pogledu kmalu izplačale.
— • —
DEJAVNOST DEŽELNIH ORGANOV
Deželna zbornica je ta teden odobrila več sprememb k deželnemu proračunu. V bi-slvu gre za premike v okviru že odobrenega proračuna, tako da bo danih več sredstev za nekatere nujne deželne invervencije v javno korist, nekoliko manj pa za druge, ki niso tako nujne. V glavnem bodo šla tako sproščena sredstva za pomoč po naravnih nesrečah odškodovanim kmetom in podjetjem.
Za spremembe so glasovale vse skupine vladne koalicije, proti pa misovci, komunisti in liberalci.
NENNI BO OBISKAL ANGLIJO
Podpredsednik vlade Nenni bo obiskal na povabilo britanske vlade Veliko Britanijo, kjer bo ostal od 25. do 27. julija.
Podpredsednik vlade bi bil moral obiskati Veliko Britanijo že v marcu, toda zaradi britanskih volitev je bil obisk prestavljen.
UMRL JE KRŠKI NADŠKOF DR. SREBRNIC
V torek, 21. t. m., je na otoku Krku umrl nadškof dr. Josip Srebrnič. Pokojnik se je rodil pred 91 leti v Solkanu. Bil je dolgo vrsto let profesor v goriškem bogoslovju in nato na ljubljanski teološki fakulteti. Za krškega škofa je bil imenovan pred 43 leti.
H Tis f t b / t v g n
XVIII. TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM
V prisotnosti ministra za zunanjo trgovino Tolloya in najvišjih predstavnikov ob lasti so v torek, 21. t. m., slovesno odprli 18. tržaški velesejem. Po pozdravnih govorih predsednika velesejmske ustanove dr. Slocovicha in tržaškega župana Franzila je spregovoril tudi predstavnik vlade, minister Tolloy, ki je med drugim poudaril, kako se je treba potruditi, da se utrdi spoznanje, da Trst ni majhno obmejno mesto, ki se more zadovoljiti le z drobnimi trgovinskimi posli, temveč mera ponovno postati velik mednarodni trgovinski emporij.
Danes je bil na velesejmu dan Jugoslavije. Za to priložnost je prispel v naše mesto tudi jugoslovanski veleposlanik v RJ-mu Ivo Vejvoda. Zvečer je generalni konzul priredil v prostorih konzulata sprejem, ki so se ga poleg številnih predstavnikov oblasti udeležili tudi predstavniki slovenske manjšine.
Velesejem se bo zaključ'l 4. julija.
SREDNJA ŠOLA V NABREŽINI POIMENOVANA PO IGU GRUDNU
Na redni seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, ki je bila v torek, 21. t. m., so svetovavci po dolgi in živahni razpravi soglasno sprejeli odborov predlog o izboljšanju gospodarskega položaja uslužbencev. Ce bo ta sklep odobril nadzorni deželn’ odbor, bo vsem uslužbencem priznana tako imenovana odprta kariera, se pravi, da se jim bo zvišala plača, sorazmerno z leti službe, medtem ko so imeli doslej v bistvu j vedno enako začetno plačo. Gre za ukrep, ki je, kot je razumljivo. izredne važnosti za vse občinske uslužbence.
Svet je nadalje sklenil najeti pri Tržaški hranilnici 15 milijonov lir posojila za zgrad-njo novega otroškega vrtca v Šempolaju. j Celotni stroški bodo znašali 25 milijonov, od katerih pa bo 10 milijonov prispevala država, za kar je pred kratkim osebno posredoval župan Legiša.
Od ostalih sklepov omenimo, da je občin- j ski svet dal ugodno mnenje, naj se slovenska enotna srednja šola v Nabrežini poimenuje po slovenskem pesniku Igu Grudnu. Pred kratkim je namreč profesorski zbor omenjene šole sprejel poseben sklep, naj se šola poimenuje po nabrežinskem ožjem rojaku, pesniku Grudnu, o čemer pa mora izraziti tudi svoje mnenje občinska uprava. Kolikor nam je znano, je to prva slovenska šola na Tržaškem, ki je sprejela takšen ukrep. Zato moramo ravnateljstvu in profesorskemu zboru čestitati.
V SOBOTO OTVORITEV VINSKE RAZSTAVE V NABREŽINI
V soboto, 25. t. m., bodo v Nabrežini slovesno odprli 5. razstavo domačih vin. Na razstavi, ki jo prireja devinsko-nabrežinska ; občina, sodelujejo domači vinogradniki z ! 20 vzorci belega in črnega vina. Razstava | bo trajala tri dni. Prireditelji so za to pri- . ložnost pripravili tudi pester kulturno športni in zabavni spored, ki ga tu objav ljamo.
SOBOTA, 25. JUNIJA 1966
oh 18. uri Slovesna otvoritev razstave
ob 20 uri Koncert nabrežinske godbe
I
ob 21.30 Koncert lahke glasbe ob 24. uri Zaključek
NEDELJA, 26. JUNIJA 1966 ob 9. uri Otvoritev 1 ob 16. uri Nogometno srečanje »Primorjc-Ajdov-ščtna«
I ob 18, uri Nogometno srečanje »ožen jeni« »neoženjeni« ob 19. uri Koncert idrijske godbe ob 21. uri Tombola j	ob 21.30 Koncert lahke glasbe
j	ob 24. uri Zaključek
PONEDELJEK, 27. JUNIJA 1966 ob 9. uri Otvoritev
ob 20. uri Vokalni koncert zborov »G. Verdi« iz Romk in »I. Gruden« iz Nabrežine ob 21.30 Koncert lahke glasbe ob 24. uri Konec razstave.
t ROMAN ŠMUC
V tržaški bolnišnici je v soboto, 18. t. m., umrl daleč naokrog znani trgovec z jestvinami Roman šmuc. Bilo mu je 75 let. Kot toliko naših rojakov, ki so s svojo pridnostjo, požrtvovalnostjo in poštenostjo dosegli dokaj trden ekonomski položaj v našim mestu, ne da bi zatajili svojega narodnega izvora, je tudi pokojni Roman šmuc prišel v mladih letih praznih rok iz rojstne Vipave v Trst. Tu je začel delati kot va-jenec v raznih trgovinah, dokler se ni opogumil in odprl lastno trgovino jestvin v ul. Battisti. Svojo družino je vzgojil v narodnem duhu, zaradi česar je trpel preganjanja, ki so dosegla višek z aretacijo in kon-iinacijo hčerke Vojke, ki je kasneje junaško padla v bojih zn osvoboditev Jugoslavije.
Po osvoboditvi našepa mesta, za kar se je aktivno zavzemal tudi ookojni Roman šmu: v vrstah OF, je zasedel važna politično-go-spodarska mesta in sc tudi kasneje, do svoje smrti živo zanimal za usodo našega ljudstva na Tržaškem.
Pokojnika bomo tržaški Slovenci ohranili v lepem spominu. Hudo prizadeti hčerki in vsej družini izrekamo globoko občuteno sožalje, ki se mu pridružuje tudi uredništvo našega lista.
VELIKA SKUPNA ROMANJA
Tržaški slovenski duhovniki pripravljaj«: v teh nedeljah velika skupna romanja. Prvo bo v nedeljo 26. junija zvečer ob 5.30 v novo svetišče na Vejni. Ob tej priliki bo blagoslovljen novi oltar sv. Cirila in Metoda. Oltar ima slovenski napis in so ga postavili tržaški slovenski katoličani. Lepo delo v mozaiku je izvršil ak. slikar Tone Kralj.
Drugo veliko skupno romanje se začn::-drugo nedeljo 3. julija v Einsiedeln v Švici. Za to dolgo božjo pot se je prijavilo kar 710 Slovencev. Romarji odpotujejo s posebnim vlakom 3. julija ob 20.45 iz Trsta in se vrnejo v petek 8. i 11 ia ob 0.50. Obiskali bodo tudi Ženevo, Ziirich in Innsbruck. Vsem romarjem želimo srečno pot v daljno Švico.
Vabimo rojake, da bi se to nedeljo udeležili v velikem števMu božje poti na Vojno. Potrjena je tudi novica, da bo na Vejni postavljen tudi poljski oltar czensto-chovvske Matere božje. Tako sc lepo izvršuje želja dobrega Janeza XXIII., naj v svetišču na Vejni vsi narodi častijo Marijo kot Mater in Kraljico vseh kristjanov.
OBČNI ZBOR »ODBORA ZA POMOČ RAZLAŠČENCEM«
V soboto zvereč je bil v srenjski dvorani v Dolini občni zbor Odbora za pomoč razlaščencem. Predsednik je poročal o odboro-vem enoletnem delovanju. Odbor je bil ustanovljen 8. junija 1965 in je v času svojega obstoja opravil zelo pomembno in koristno delo v korist razlaščencev. Potem ko je predsednik podal pregled vseh naporov za dosego prav;čnc odškodnine, od intervencij, razgovorov pa do pripomb na prefekturo in rekurzov na državni svet, se je v imenu Odbora zahvalil za pomoč in podporo političnim predstavnikom in tisku, ki živo spremlja dolinsko zadevo, ki še ni zaključena. Poudaril je pomen sporazuma (poravnave) z dne 6. 12. lanskega leta tako za član? kakor za vse razlaščence sploh, saj ga do danes še ni nihče izboljšal.
člani so nato s ploskanjem soglasno odobrili vse dosedanje delo Odbora in finančni obračun, izvolili nov odbor in potrdili dopolnitev pravil. O vsem tem in o celotnem poteku občnega zbora je notar sestavil zapisnik, ki vsebuje med drugim pripravno in finančno poročilo, ki bo objavljeno v F.A.L.
Ob koncu so se prizadeti razlaščenci zahvalili Odboru za ucinkov;to zaščito in izrazili željo, da bi se tudi druge organizacije z enako vnemo in dejanji zavzele za rešitev spora glede zemljišč 3 seznama, ki stopa sedaj v odločilno fazo.
ŠOLSKE RAZSTAVE
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu sporoča, da bodo «s:a/ve šolsltiih izdelkov ob koncu “Šolskega leta v sledečih dneh:
ITI. Katinara v dnoh 26. 6. m 27. 6. ob 9 . 13
:n 16 - 19 me.
IV. Rojan dne 28. 6. od 8.30 do 13. ure
Ita V//c
Dreka:
PRAZNE BLAGAJNE
Ne moremo reči, da se po naših občinah nič ne obnavlja in da ne napredujemo. Marsikje pa ovira napredek ena nepremostljiva ovira, to so prazne občinske blagajne.
Tako je tudi v naši občini, ki je zašla v hude denarne stiske. Občinska uprava je bila prisiljena najemati posojila za kritje potrebnih stroškov pri javnih delih. V blagajno se pa steka vedno manj dohodkov ter so tudi vsi krediti izčrpani, medtem ko so nekateri obljubljeni, a ne še nakazani.
Posledice slabega gospodarskega stanja v občini bodo nosili pa tisti, ki to najmanj zaslužijo, in sicer občinski uslužbenci. Namignili so jim, da ne bodo že od 27. junija dalje prejeli svojih plač. Seveda, občina je morala ustaviti tudi vsa ostala javna dela.
Tavorjana:
GOSPODARSKI NAPREDEK
V naših hribovitih krajih se odpirata dve poti za gospodarski napredek, to sta živinoreja in turizem. Mnoge pobude so še samo pobožne želje. Nekatere so se pa že uresničile. Med te smemo prišteti novo zadružno mlekarno, katero so odprli v začetku tega meseca v Tojanu. Mlekarna, ki je stala okrog 15 milijonov lir, je zelo moderno opremljena. Zmogljivost njene predelave bo znašala dnevno približno 15 stotov mleka. Zadružniki so mnenja, naj bi se pri-
ODLIKOVANI ŠOLNIKI
Goriški občinski svet je sklenil, da podeli zlate svetinje nekaterim zaslužnim go-riškim šolnikom, ki so dolgo let poučevali in delali v korist šolske mladine.
Mestni župan jim je danes svečano razdelil odlikovanja v Beli dvorani ter jim je izrazil hvaležnost občanov za njih vzgojiteljsko delo. Vseh odlikovancev je sedemnajst. Med njimi je tudi prejšnji šolski skrbnik prof. De Vetta ter dve slovenski učiteljici: Terezija Jež, vdova Lapanja in Angela Cotič. Čestitamo!
IZVESTJA SREDNJIH ŠOL
Ob koncu šolskega leta so izšla Izvestja Državnih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici, kot jubilejna številka ob 20. letnici obstoja omenjenih šol.
Brošura, katero sta uredila profesorja Bednarik in Bratina, obsega v lični obliki 66 strani. Na uvodnem mestu je tiskana pozdravna beseda ravnatelja Rožiča. Sledi Bednarikova razprava »Od priznanja do pravne ustanovitve«, ki je nadaljevanje članka, ki je izšel v Izvestjih pred petimi leti in ki opisuje razvoj slovenskega srednjega šolstva v Gorici od njegovih začetkov.
Statistične podatke je zbral prof. Bratina in obsegajo dobo zadnjih petih let. Zgodovinarju našega šolstva bo prav prišel skrbno sestavljeni številčni statistični pregled za dvajsetletje 1945/46 - 1964/65.
Zanimiva je tudi zgodovina slovenskih šolskih poslopij v Gorici. Umrlih šolnikov Fileja in Nemca se spominja z daljšima orisoma prof. Humar.
O šolskih znanstvenih kabinetih, ki so dokaj bogati, piše prof. Hrovatinova, o telovadbi in športu pa prof. Kranner. Izve-
is
- fianalAltu tl&llna
deloval sir domače kakovosti, da bo imel kot specialiteta višjo ceno na trgu. Za enkrat pa ne bo mogla mlekarna delati s polnim obratom, ker v vasi sami ni zadostne količine mleka. Zato se bo morala mreža oddajnikov mleka razširiti na ves sosedni okoliš.
Ovčja vas:
NESREČA V GORAH
Letošnja planinska sezona v naših gorah bi se bila skoraj začela s prvimi smrtnimi žrtvami.
V nedeljo ob treh popoldne je prečkalo Montaževo pobočje s koče Mazzeni proti zavetišču Pellarini pod Naboj sem 5 tržaških turistov. Pravzaprav ena družina: 26-letni Giovanni Cesca, njegova žena Maura s hčerko ter še tast in tašča, ki stanujejo v Trstu v ulici Ginnastica.
Na strmem snežišču pri Nabojsu se je očetu spodrsnilo in je zdrknil 20 metrov navzdol v ledeniško razpoko. Pomagati sta mu hotela žena in 55-letni tast, a je tudi ta dva zaneslo še bolj navzdol, v dno razpoke, ki je bilo k sreči pokrito z vodo. Dva nemška turista sta opazila nesrečo in sta iz koče Pellarini klicala pomoč iz Rajbla. Ob petih popoldne so prihiteli reševalci, ki so mogli šele po štirih urah izvleči iz razpoke najprej mladega moža. Reševanje žene in tasta je pa trajalo skoraj vso noč. Vsi trije so precej poškodovani in se bodo morali zdraviti po mnenju zdravnikov najmanj dva meseca v videmski bolnišnici.
Vse poštne pošiljke so potrebovale iz Gorice pa tudi do Šempetra 3 do 4 dni, ker so morale napraviti ovinek preko Trsta in nato šele preko meje.
Sedaj pa sta se poštni ravnateljstvi iz Gorice in iz Nove Gorice domenili, da se bo vršila izmenjava vreč s poštnimi pošiljkami vsak večer na obmejnem bloku pri Rdeči hiši. Na ta način bodo naslovljenci prejemali pošto že v enem dnevu.
Oslavje:
PREZGODNJA SMRT
V ponedeljek zjutraj je na naglo umrla gospodinja Anica Gravner, rojena Žnidaršič. Po rodu je bila iz hiše »Palirčevih« z Oslavja. Z možem, ki je bil tudi naš sosed, se je preselila na Majnico pri Ločniku, kjer si je z možem postavila nov dom. Dan pred smrtjo je še nesla zelenjavo na trg. Doma jo je nenadoma obšla slabost in se je zgrudila mrtva na tla, ne da bi ji kdo od domačih mogel pomagati.
Pokojnica je imela komaj 45 let. Zapušča moža in tri otroke, od katerih ima najstarejša hči komaj 14 let.
Krmin:
JAVNA DELA
stja so opremljena s številnimi slikami pro-! fcsorskih zborov in dijaških skupin.
Pričujoča jubilejna številka o naših srednjih šolah na Goriškem je važen doprinos h kulturni zgodovini primorskih Slovencev.
Zato izrekamo pohvalo šoli, sestavljavcem in vsem, ki so izdajo omogočili. Izvestja so na prodaj v slovenskih knjigarnah v Gorici in v Trstu za ceno 400 lir.
FABIANIJEVA RAZSTAVA
Včeraj so zaprli razstavo posvečeno pokojnemu arhitektu Maksu Fabianiju. V o-kusno prirejeni dvorani bivšega Trgovskega doma je bilo razstavljenih 157 različnih eksponatov, slik, črtežev, osnutkov, maket in planimetrij, ki nazorno prikazujejo umetniški razvoj našega rojaka iz Štanjela.
Zanimive so posameznosti za hotel »Balkan« (danes »Regina«) v Trstu. V katalogu je pravilno označen tudi namen veličastne palače kot »Centro comunitario Slo-veno«. Isto oznako »Skupno slovensko središče« najdemo tudi za palačo nekdanjega »Trgovskega doma« v Gorici, ki je bil zgrajen med leti 1903 do 1905. Obiskovalec se nehote zamisli, da so danes, po šestdesetih letih, goriški Slovenci brez tega »Fabianijevega skupnega središča«, ker jim ga je bila vzela fašistična stranka, j Kot zanimivost je razstavljena tudi na-j slovna stran brošure za arhitektonsko ure-I ditev Ljubljane. Razprava s skicami nosi naslov: »Maks Fabiani, Regulacija deželnega stolnega mesta Ljubljane — Na Dunaju | 1899«.
Razstavo si je ogledalo lepo število ljubiteljev umetnosti. Fabianijeva razstavljena dela bodo pokazali še v drugih mestih in tudi v Ljubljani, katero krasi še danes dosti njegovih stavb.
VILHARJEVA RAZSTAVA
V razstavni dvorani »Pro loco« na Verdijevem Korzu je odprta do konca tega meseca razstava umetnika Marija Vilharja. Slikar in kipar, rojen leta 1925 v Postojni je izložil 15 oljnih slik, ki kažejo motive iz naših obmorskih krajev ter iz Ljubljane in Gorice. Pozornost vzbujajo kiparski izdelki iz žgane gline s kovinskimi vstavki; med temi posebno skupina orkestra.
Italijanska kritika je našega umetnika zelo ugodno ocenila. Dostaviti moramo še, da pomeni tudi ta razstava važen doprinos h kulturnim izmenjavam obeh narodov.
HITREJŠA POŠTA
Od ponedeljka dalje se bo razvijal poštni . ______________  r___
pi omet med obmejnimi kraji goriške po- je ob koncu sestavka zamešalo nekaj vrst. Pazlji-ktajine in Slovenije dosti hitreje kot doslej, v; čitatlj si je gotovo napako že sam popravil
Krminska bolnišnica je bila že dolgo časa potrebna kake izboljšave in modernizacije. Upajmo, da se bo to letos moglo izvršiti. Deželni odsek za zdravstvo je sporočil, da je deželna uprava nakazala vsoto devetih milijonov in pol za izboljšanje notranje opreme v bolnišnici. Drugih trideset milijonov pa je odobrenih za popravo in nove stavbe, kjer bodo nameščeni novi laboratoriji, kuhinje, pralnice.
Od dežele nakazana denarna sredstva pa bodo pokrila komaj polovico predvidenih stroškov. Te bo morala najti uprava mestne bolnišnice, da izvede vse načrte za modernizacijo tega zdravstvenega zavoda, ki služi prebivavstvu goriške pokrajine z desnega sošolskega brega.
Ker smo že pri javnih delih, moramo omeniti tudi cesto, ki vodi mimo Krmina na Plešivo. Nahajamo se že v poletni dobi, ko se turistični promet tudi po tej poti vedno bolj razvija. Cesta je pa še vedno ozka, prašna, površno posuta z gramozom, da ni nič kaj vabljiva za avtomobiliste; še manj seveda za pešce. Kazalo bi, da bi se vsaj za silo popravila, preden se bodo začela na njej definitivna dela.
TISKARSKI ŠKRAT
V nekrologu za pokojno gospo Alojzijo Šorli se
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob smrti naše ljubljene mame in nonice
ALOJZIJE ŠORLI
izrazih sočutje in spremili blago pokojnico na kraj večnega počitka ter vsem, ki so se je spomnili s cvetjem in molitvijo, kakor tudi čč. duhovščini in pevskemu zboru, se najiskreneje zahvaljujeta'
družini
BRATUŽ — TUTA
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Srečni pisatelji v Rusiji
Na kongresu mednarodnega Pen-kluba v New Oskarja Rabina, katerega smatrajo nekateri zahod-
Yorku, ki je trajal ves pretekli teden, je tajnik te mednarodne pisateljske organizacije, David Car-ver, naznanil, da se trudi, da bi sovjetske oblasti izpustile zaprta pisatelja Sinjavskega in Daniela.
Kongresa so se udeleževali pisatelji iz 50 držav.
V imenu kongresa je izjavil David Carver, da vsi brezpogojno obsojajo obsodbo in zapor omenjenih dveh ruskih pisateljev, iki sta kriva le tega, da sta izrazila svoje prepričanje.
Sovjeti so pričakovali, da se bo na kongresu zgodilo kaj takega, zato so odpovedali udeležbo svojih pisateljev. Edini Rus, ki je bil prisoten na kongresu, je bil pisatelj Valerij Tarsis. S kongresa so brzojavili sovjetskemu ministrskemu predsedniku Kosiginu svoj protest proti zaporu Sinjavskega in Daniela.
Debate na kongresu so bile nekoliko živahnejše kot lani na Bledu, ker so skušali nekateri pisatelji, ki simpatizirajo s skrajno levico npr. Pablo Neruda, podcenjevati pomen svobode za pisatelja, češ da je svoboda nekaj relativnega in da žive tudi v Rusiji »popolnoma srečni pisatelji«. (Toda najbrž ne v ječah.)
PESNIK IN POTRES
, .	„ ,	,	.	,	.	,	,	ee Marolt« je nastopalo te dm na toLklornem fe-
Moskovski list »Moskovski« večer je napadel stivalu v Celovcu, na katerem so sodelovale tudi
ni umetnostni strokovnjaki za enega najbolj nadarjenih slikarjev	v Sovjetski	zvezi. Za dnevnik
»Sovjetska kultura« pa je Oskar Rabin samo »špekulant, inštrument kapitalistične propagande in ideološki goljuf«. Omenjeni list je napadel Rabina s takim besom, da je uporabil izraze, ki jih tiskovne agencije v svojih poročilih niso mogle ponoviti.
Rabin se namreč v svojih delih ne drži suženjske linije socialističnega realizma, ampak raje prikazuje sovjetsko življenje iskreno in odkrito. Toda njegovih del se sovjetske galerije branijo.
Mladi slikar	se preživlja	s tem, da prodaja
svoje knjige tujcem, ki prebivajo v Moskvi. In to ___________________     _	„„„„
je verjetno tudi	vzrok, da ga	je »Sovjetska kultu-	1 guSt operne	predstave	naVraduTv.^Justa.	2.	_.
ra« označila za	»špekulanta«.	Pred nedavnim so	gusta bo	premiera	opere	»Aida«.	Dirigiral	jo	bo
ČASTNI DOKTORAT IGNAZIU SILONEJU
Ameriška univerza Yale je podelila častni doktorat iz literarnih del italijanskemu pisatelju Igna-ziu Siloneju. Silane je bil že v mladosti komunist, pa se je potom odtrgal od komunizma, kar se je razočaral nad njim.
Utemeljitev častnega doktorata ameriške univerze pravi, da je Ignazio Salone dal pomemben prispevek k svetovni literaturi in bdi glasnik svobode v najtežjih trenutkih nedavne zgodovine.
ZORAN KRŽIŠNIK V BENETKAH
V okviru mednarodne umetnostne bienale v Benetkah so predvajali tudi filme o umetnosti. S takimi filmi je bilo zastopanih osem držav in sicer Francija, Nemčija, Italija, Jugoslavija, Poljska, Romunija, Kanada in Združene države. Razsodišču je predsedoval slovenski umetnostni strokovnjak Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani.
—•—
Turistični urad v Trstu pripravlja za mesec av-
priredili tisti, ki so prinesli več njegovih del na Zahod, manjšo razstavo njegovih del v Londonu, ki je vzbudila pozornost.
Arturo Basile. Glavne vloge bodo peli:	Mariar
Luisa Maragliano, Flaviano Labu, Adriana Lazza-1 rini, Carlo Foliciani in Agostino Ferrin.
pesnika Andreja Voznesenskega, češ da je v svoji pesnitvi »Pomagajmo TaškenLu« napisal stvari, s katerima je pokazal, da je »v Taškentu videl tisto, str],jg' česar r resnici ni, ni pa videl tistega, ikar je.«
Potres, ki je 26. aprila zadel Taškent in povzročil mestu hudo škodo, je namreč navdihnil Voznen-skemu močne verze, ki pa so v nasprotju z uradnimi zatrdili, da vladata v Taškentu spet mir in normalnost. Iz pesmi izhaja, da je bil potres hujši, kot pa je pisal sovjetski tisk, in da oblasti niso dovolj storile, da bi pomagale prebivalstvu.
ftiimolhki m 'lezipki plehi ho naoduSili Celovec
Slovensko akademsko folklorno društvo »Fran- Skupina »France Marolt« je tudi razpršila nesmiselno trditev, da Slovenci nimamo plesne folklore. Imamo jo prav tako kot drugi, in še kako lopo in pestro, le da jo je bilo treba oživljata, kor je kot pri vseh civilizacijsko razvitih narodih v glavnem že zamrla, enako kot nekdanje ljudske noše, in gotovo tudi ne bo nikdar več ta-
folklorne, plesne in pevske skupine iz Italije, Češkoslovaške. Zahodne Nemčije in seveda iz Av-
Kot poroča neki slovenski dopisnik, sta gle-	,	,	.	,.	,
davcem najbolj ugajala orkester za ljudsko glas-	,	P08	f	resničen	element	žive
bo iz Brna na Moravskem s solisti na starih ljud- Jtiu,d^k,e kultl‘rc’ kot \c nekoč °P°z°ril tudi Edvard skih glasbilih in plesavci društva »France Marolt«.	c	v nekem svojem članku. Oživel pa jo je s
Slovenska' skupina je nastopila najprej s primor-, svoJlrnl študijami ravno pokojni France Marolt, skirni in rezijskimi, nato pa z gorenjskimi plesi.! Resnična ljudska kultura zahteva danes pri »Temperamentno in dovršeno izvedbo	zanimivih	Slovencih nove, zahtevnejše oblike. Vendar pa za-
»Moskovski večer« pa“ obt“ožufe' "'pesnika “alarmi- slovenskih	ljudskih plesov in pesmi je	nagradilo	ladi tega še ni treba, da bi	prezrli bogastvo fol-
„	T,sv»n,	w	vi	občinstvo	z aplavzom m navdušenjem,	ki se kar i	klomih elementov v obliki	naših nekdanjih ple-
hotelo	poleči«, je zapisal dopisnik.	sov in noš. Oživljanje tega	bogastva ima lahko
Evropski folklorni strokovnjaki visoko cenijo | P‘>z‘ll^.Ln. I)uj'icu< kot simbol naše narodne .	„_______ „____„	,________ :	 „i„	samobitnosti in kot element telesne in -plesne
zma in da prikazuje Taškent kot mesto, ki stega roko v pomoč, namesto da bi prikazal pogum mestnega prebivalstva.
Za Vozneseislkega se je nepričakovano javno skupino »France Marolt«, ker ohrani svojim ple-zavzel Evgenij Jevtušenko, češ da ima kot pesnik som ljudski značaj, medtem ko plešejo druge in pravico izraziti tisto, kar občuti.	I	slovitejše jugoslovanske	plesne skupine, kot so
...	i »Taneč«, »Kolo« itd., kot	poklicni plesavci, stilizi-
»SPEKULANT« MED MOSKOVSKIMI	UMETNIKI	j rano j,n tehnično dovršeno, a mrzlo, ker imajo
Dnevnik »Sovjetska kultura« pa si	je	privoščil	i njihovi plesi že značaj	do zadnje podrobnosti
te dni okrog 30-letnega moskovskega	umetnika, izdelanega baleta.
Peta številka „Mladike
rr
Uvodni članek nove, pete letošnje številke revije »Mladika«, je napisal Jože Peterlin. 'Posvetil ga je stoletnici prvega slovenskega romana, to je Jurčičevemu »Desetemu bratu«. Nekateri sicer menijo, da se obhaja stoletnica prvega slovenskega romana nekoliko pozno, ker je izšlo že prej nekaj slovenskih del, ki bi jih z isto pravico lahko imenovali »roman« kakor »Desetega brata«. Toda bistvo vprašanja ni v tem, ampak v tistem, kar je Jože Peterlin izrazil z besedami: »Ta jubilej je za prosvetljeno in kulturno rast slovenskega ljudstva zelo pomemben.«
Nekoliko preveč optimistično pa zveni danes Peterlinova pripomba, da je »slovensko ljudstvo zorelo ob Jurčičevih povestih in se je ob njih dvignilo do prosvetljene stopnje, za katero nas zavidajo veliki narodi: da namreč ni med Slovenci niti enega odstotka nepismenih ljudi. To je kulturna raven naroda, ki je daleč nad drugimi.« Statistike namreč kažejo, da se število nepismenih ljudi v Sloveniji zopet dviga in da znaša že nekaj odstotkov, na Koroškem celo 10 odst.
Jože Peterlin je napisal tudi članek o prevodih Jurija Kozjaka, ki jih je oskrbel Ferdinand Kolednik in ki so izšli že v mnogih tujih jezikih.
Lev Detela je prispeval za to številko »Mladike« esej z naslovom »Ali je slovenska inteligenca odpovedala?«. V članku se kaže precej črnogled in si privošči predvsem konformizem slovenskih intelektualcev. Zapisal je med drugim stavke: »Tu smo pri jedru problema, pri slovenskem konformizmu. Cankar je dovolj jasno ožigosal naš narod hlapcev, v vroči želji, da bi se rodilo nekaj novega, samosvojega. Žal tudi začetni suvereni zanos slovenskega naroda, ki je prišel do izraza zlasti v
II*
letih zadnje vojne, ni dolgo trajal: izrodil se je v sivino vsakdanjosti, konformizem, provincialnost, sužaijstvo, kruhoborstvo.«
Med drugimi pomembnejšimi prispevki naj omenimo članek Stanka Janežiča »Jubilejni prerod«, ki se nanaša na vesoljni cerkveni zbor, nadaljevanje Šaihove razprave: »Zgodovina slovenskega šolstva« in članka literarnega značaja »Osebnost in povprečje«, ki ga je napisal Lev Detela, in »Ob 40-letnici smrti Srečka Kosovela« izpod peresa Tineta Debeljaka.
Izvirne leposlovne prispevke sta prispevala Franc Jeza, ki je končal v tej številki novelo »Zlomljena os«, in Marinka Pertot, ki je prispevala pesmi »Razbitost« in »Hrast na polju«.
Kar zadeva stalne rubrike v »Mladiki« zasluž1 posebno pozornost v tej številki članek o »Domoljubju«, ki ga je napisal msgr. Rudolf Klinec. V njem obravnava vprašanje patriotizma s krščanskega stališča in prihaja do zaključka, da nam Bog nlaga dolžnost, da ljubimo narod in da nas je vse izoblikovala narodna kultura. Zavrača pa prenapeti nacionalizem in šovinizem, ki je v tem, če kdo postavlja lastno domovino ali narod nad vse druge, kot nekako absolutno božanstvo, kateri ie dovoljeno podvreči in zasužnjiti vse druge narode. Pravtako je napačen tisti patriotizem, ki v slepi ljubezni poveličuje vse lastne značilnosti, na čeprav Okrivljene, in zagovarja vse napake in celokrrvice, ki jih prizadeva njegov narod drugim narodom Saša Rudolf pa je napisal za rubriko »Profili« članek o tajniku socialistične stranke De Martinu.
V rubriki »Knjige« ocenjuje Marijan Bajc zadnjo številko revije »Most«. Objavljena je tudi kratka ocena nove knjige Leva Detela »Atentat«.
vzgoje ter kulturne zabave, četudi je jasno, da Slovenci nikoli več ne bodo hodili okrog v irhastih hlačah in škornjih, Slovenke pa v vsakdanjem življenju ne bodo nosile havb ali peč. Pač pa ob velikih praznikih, kot simbol naše narodnosti in narodnega ponosa.
RAZPRAVA O FILOZOFIJI SOCIALIZACIJE
Dr. Rudolf Cuješ, profesor za sociologijo na univerzi svetega Frančiška Asiškega v Antigoni-shu na otoku Nova Škotska v Kanadi, je objavil kot ponatis iz revije »Slovenska pot« svojo razpravo »Družbena filozofija za dobo socializacije«. V njej prikazuje razvoj družbene filozofije v zadnjih dveh stoletjih, zlasti katoliške, in njen odnos do vprašanja družbenih odnosov m do tistega gospodarskega pojava, ki ga označujejo s socializacijo, podružbenjcnjem ali tudi s podržavljanjem. Brošura ima 16 strani revialnega formata in je natiskana na lepem, elegantnem papirju.
ZBOROVANJE >»PAX ROMANA«
Od 23. do 26. junija bo v Lyonu v Franciji študijsko zborovanje katoliških intelektualcev, združenih v organizaciji »PaX romana«. Organizira ga mednarodno tajništvo te organizacije. Na zborovanju bodo razpravljali o svobodi umetniškega ustvarjanja, o pomenu dialoga med verniki in neverniki, o čemer bo predavala poljska umetnica Mo-rawska, o kulturi in znanosti in o možnostih njunega razširjanja ter o odnosih med klasično, masovno sin krščansko 'kulturo.
Spored predvideva tudi razne verske slovesnosti, organizacijske sestanke in izlete v razna mesteca v okolici Lyona.
Svoj čas so bili tudi slovenski katoliški intelektualci včlanjeni v to mednarodno organizacijo in so uživali v njej precejšen ugled. Zaenkrat ni znano, če se bo tudi letošnjega zborovanja udeležila kaka siovenska delegacija ali vsak kak posameznik.
popolnoma opremljenih. Najemnina za pani znaša 3.000 lir.
7. Zaključek: čebelarji pravijo, da imajo letno od čebelarstva okoli 2 milijardi kosmatega dohodka, ker toliko se iztrži za med, vosek, matični mleček, matice, itd., a da predstavlja ta vsota komaj delček vse
Čebelarski obračun za	lansko	leto	(1965)	belarji glede	kranjske ali	slovenske čebele.	kor;sti, ki jo ima kmetijstvo od čebel. Izve-
je v Ltaliji približno naslednji:	•	j Letos se sliši	v italijanskih čebelarskih kro-' denci računajo in trdijo, da pridela itali-
1. Število panjev lani	m narastlo	ali	pa	gih, da bo potrebno rejo	matic reorganizi-	janslco kmetijstvo letno za najmanj 200 mi
CEBEL.AKJI SE PRITOŽUJEJO
za prav malo. Vrti se vedno okoli 750.000 panjev. Iz tega sledi, da lansko leto ni bilo preveč ugodno.
2. Med: Pridelek medu cenijo na okoli 65.000 stotov. Ce bi bil samo ta med, bi ga lahko ugodno prodali, a so b:le še zelo velike zaloge medu iz prebogate letine 1964. Te zaloge so pritiskale na cene, ki so se tako-le razvijale: L. 180 - 190 meseca februarja za kg medu iz 1. 1964. Za tekočo proizvodnjo so bile cene višje, in sicer 220 do 230 lir
rati, ker inozemstvo ni zadovoljno z	dose-	lijard lir več sadja in semen zaradi oploje-
danjimi maticami.	vanja cvetov s čebelnim	letanjem. Zato pa
5.	Matični mleček (gelatina reale): Na- da je v največjo korist kmetijstva, če se brali so v vsem letu okoli 400 kg matične- j čebelarstvo zaščit’ in nekoliko podpira. Žaga mlečka, katerega so večinoma prodali ščititi pa je potrebno čebele pred zastrup-po ceni 200 do 250 lir za gram. Matični mle- ljanjem s strupenimi škropili, podpreti pa ček kupuje industrija zdravil. So pa	v	Ita-	v slučaju bolezni in če si	čebele niso mogle
liji izdelali iz matičnega mlečka neke	po-1 oskrbeti dovoljne zimske	zaloge,
sebne dražilne izdelke in zato je ministr-
stvo za zdravstvo začasno prepovedalo nakup mlečka pri čebelarjih. Zaradi tega ukre-
10 MILIJARD JAJC
Na kakih deset milijard kosov cenijo da-
vja in drugega cvetja se vpeljuje tudi v Ita- zemstva kakor tudi uvoz piščancev in sploh 1?ji. Mnogo čebelarjev je v tem oziru že perutninskega mesa.
meseca avgusta, v jeseni pa 210 lir. Največ j pa je ostala neprodana večja količina ma- našnjo proizvodnjo jajc v Italiji. Na vsake-medu je pokupila industrija. Konec leta je ' ličnega mlečka, kar bo gotovo vplivalo tu- ga prebivalca pride na leto skoraj 200 jajc. bilo v zalogi še okoli 5.000 stotov medu iz di na proizvodnjo v tem letu.	j	Zaradi	tako	visoke	proizvodnje	se	je	cena
tekočega leta ( 1965) in neznana količina iz! 6. Oplojevanje cvetja: Izposojevanje če- jajc zelo znižala, marsikje na 15 do 18 lir. 1. 1964, ki je še vedno pritiskala na cene. bel za oplojevanje cvetočega sadnega dre- Iz tega razloga se zelo krči uvoz jajc iz ino-Na cene je pritiskal tudi uvoženi med. V celoti so uvozili nekaj nad 11.000 stotov: i nad polovico iz Argentine, ostalo iz Mehike, j ZDA, Španije, Čila in nekaj z Balkana. Cena j za uvoženi med je bila 200 do 220 dolarjev | za tono, torej nekoliko več kot 140 lir za \ kg, a za nezacarinjen med. Po zaključenem | ocarinjenju je bila cena tega medu okoli 200 lir za kg, kar je mnogo pod lastnimi proizvodnimi stroški v Italiji, katere cenijo na 280 lir za kg. — Organizacija čebelarjev je predlagala vladi, naj ukine uvoz, dokler se ne sčistijo domače zaloge. Odgovora ! šf ni.
fovjetsfoa zveza uvaža žito
Eden izmed ciljev tekoče ruske petletke standardom. Rusi uživajo tudi mnogo kašo — se konča 1970 — je tudi zvišanje žitne - prosa, ki je tudi žito. Brez žitne hrane ni proizvodnje. O tem govorijo že 35 let. Mno- perutninarstva, ne prašičereje in ne pitanja gi gospodarski izvedenci trdijo, da bo Sov. goved. Precej žita pokrmijo konjem, kate-zveza še nadalje uvažala žito, čeprav bi bil rih je v Sov. zvezi še vedno sorazmerno dosežen cilj petletke in ni niti od daleč mnogo. Ogromne količine žita gredo za se-misliti na to, da bi lahko kaj odstopila dru-1 me, ker so pridelki sorazmerno zelo nizki gim komunističnim državam. Saj je uvozi-, in pšenica obrodi le redkokdaj več kot
3.	Vosek: Računajo,	da	znaša proizvod-	la tudi 1. 1964, ko je imela'rekordno letino	osemkratno seme. Zato pa bodo morali v
nja	voska okoli 6.000	st.	letno, a se sko-	1400 milijonov stotov. Uvozila pa je v ti-j	Sov. zvezi doseči mnogo višje pridelke, če
letnih satnic.	stem letu 45 nrlij. stotov žita. Do 1. 1960 so	’	hočejo kriti samo svoje potrebe. Zato se
raj ves porabi za napravo umetnih
4.	Trgovina z maticami: Za prodajo je bilo vzgojenih 42.000 matic, ki so hitro in lahko našle kupca v državi ali v inozemstvu. Prodali bi jih še več. Cena je bila 650 do 800 lir za tekoče blago in 1200 do 1300 lii za kvalitetne matice. V tem oziru je zanimivo tole: Dosedaj se je v Italiji vedno trdilo, da so italijanske čebele najboljše na vsem svetu. Isto pa trdijo tudi slovenski če-
njeni sateliti dobivali letno po 70 do 80 m«-lij. st., v naslednjih letih manj, od 1. 1963 pa so se morali založiti na zahodnih trgih. — Kako je mogoče, da je pridelek 1400 mili j. stotov žita v Sov. zvezi sicer rekorden, a kljub temu premajhen za kritje notranje potrošnje? Da to razumemo, je potrebno upoštevati: da je Sov. zveza velik kruhoje-dec, kot so vsi narodi z nizkim življenjskim
Perutninarstvo v Italiji
Računajo, da redijo v Italiji okoli 90 milijonov piščancev pohancev, ki pri zakolu 'ii očiščeni tehtajo povprečno 1.1 kg, v celoti torej 99 mihj. kg ali okoli milijon stotov očiščenih piščancev. Ker se zredijo v enem letu 4 izmene, dajo piščanci letno okoli 4 milijone stotov mesa.
število kokoši nesnic cenijo na 75 milij. glav. Ta stalež nesnic se obnavlja letno. Med 1. 1965 je bilo zaklanih okoli 70 milij. nesnic, ki so odslužile. Srednja teža vsake zaklane in očiščene nesnice je znašala 1.700 kg. Vse skupaj so torej dale 1.19 milij. stotov kokošjega mesa.
Proizvodnjo jajc cenijo letno na skoraj 10 milijard kosov, v urejenih kokošerejskih larmah redijo nad 20 milijonov nesnic, s povprečno nesnostjo 205 jajc na leto. Te jarme dajejo torej 4.1 milijarde jajc. V strokovno nepopolnih farmah in posestniških kurnikih je drugih 50 milij. nesnic s srednjo nesnostjo 110 jajc na leto. Od teh dobijo letno okoli 5.5 milijarde jajc. Od teh dveh skupin dobimo letno 9.6 milijarde
tudi vedno sliši, da so potrebna umetna gnojila, a potrebni so tudi stroji in pa Iju-beznjivo ravnanje z zemljo.
Druge komunistične države se zavedajo, da so glede žita navezane same nase. Na Poljskem, Češkoslovaškem in Ogrskem so skušah dvigniti proizvodnjo žita zlasti s povišanjem cen. Za kritje primanjkljaja so se r.ač obrnili na Zahod. Albanija je v prvih letih žrtvovala vse gospodarstvo v korist industrijskega razvoja. To se je hudo maščevalo in danes se mora brigati zlasti za kmetijstvo in industrijo nekoliko zanemariti jajc, ki^ so za potrošnjo. — Poleg tega pa Zdi se. da so od vseh satelitov še na najbolj-redijo še okoli 5 milij. plemenskih kokoši,, £Cm Romuni. Imajo pa Romuni najodličnej-katerih jajca služijo za valjanje, za vzgojo se prve pogoje: vsega v izobilju, tako zelo novih piščancev. V ta namen gre letno oko- • li 500 milijonov jajc.
Iz tega je jasno razvidno, da je v Italiji perutninarstvo zelo važna veja kmetijstva in gospodarstva sploh.
PEGATKE IN PURANI
V Italiji je danes že precej perutninarskih podjetij, ki se specializirajo na rejo pegatk in puranov. Vzrok tega pojava je v v:šjih cenah, ki jih dosežejo za meso teh dveh perutninskih vrst.
Pri puranih pa je važen tudi hiter prirastek. Danes poznamo pasme puranov — ta-koimenovanih nadpuranov —, ki dajo že v 16 tednih živali s težo 7 — 8 kg, v 24 tednih pa celo živali od 13 do 15 kg. Taka pasma so angleški purani »Matthews« in ameriški »orjaški puran«. — Seveda postanejo te živali tako težke samo v primeru, da imajo skrbno nego in dovoljno primerno krmo.
rodovitne zemlje, temnih gozdov, rudnikov in premogovnikov, vodnih sil itd. Imajo pa Romuni še nekaj, kar je glavno: precej velik kader sposobnih ljudi, ki svoj narod ljubijo in se zanj borijo — tudi proti sosedni Rusiji. 2ila in hrane sploh imajo Romuni dovolj, če pa kaj manjka, si izposodijo, a ne kupijo, ker vedo. da bodo lahko vrnili.
 •--
IZREDEN KORUZNI PRIDELEK V ARGENTINI
Pridelek koruze za gospodarsko leto 1965-66 v Argentini je rekorden. Dosegli so 72 milij. stotov ali nad 20 milij. stotov več kot leta 1964-65. Kolikor bo koruznega viška, bo prav lahko izvoziti, saj npr. Italija sama uvozi letno okoli 50 milijonov stotov. Kitajska, Indija, Indonezija, Egipt in nekatere druge afriške države bi pa porabile toliko koruze, kolikor je bi sploh videle.
tfpomiui pum
■ ■■ 5 m BRUSILOVA OFENZIVA SPI
Rusi pa niso mirno gledali nenadnega pretepa, pač pa se zibali na nogah in z rokami tolkli takt in kričali: »Bej, Avstrijak, bej!« Po nekaj minutah pretepa smo sami začeli miriti prehudo razburjenje in temu so se pridružili tudi ruski stražniki. Nastopil je mir. Ubit ni bil nihče, a bilo je nekaj krvavih nosov in zelo rdečih lic. Častniki so dobili posebno rusko stražo za varstvo.
Videl sem celo reko ujetnikov 97. pešpolka, a brata Janeza ni bilo. Povpraševal sem na desno in levo, a od štaba ni bilo nikogar, drugače pa so bili na travniku zbrani vsi štirje bataljoni in tudi še nerazdeljeni maršbataljon. Vsega skupaj nas je bilo okoli 5.000 samo od 97. pešpolka. Ali se je štab pravočasno in dovolj daleč umaknil, ali pa pridejo za nami.
Med ujetniki 97. pešpolka, še več pa od istrskega domobranskega št. 5, nas je bilo zelo mnogo dijakov, visokošolcev, učiteljev in drugih toliko šolanih ljudi, da bi imeli pravico doseči častniški čin. Pa ga nismo, ker so nas pometali iz častniških šol kot politično nezanesljive ali pa so našli kakšen drug razlog, da smo morali na fronto z nizkimi čini. Kakih 20 se nas je nabralo na travniku, stopili smo v krog in zadonela je »Iz bratskog zagrljaja...« Nova kri je za-plala v naših žilah, naš duh je plaval v oblake ...
Okoli 4. ure so začele straže nekaj kričati in razumeli smo toliko, da se moramo razpstaviti na cesti, ki je tekla mimo v kolono, po deset v eno vrsto. Ni mi bilo potrebno mnogo organizirati. Vsi dijaki in podobni smo se postavili v prvi dve vrsti, za temi pa 4. vod 14. čete 97. pešpolka. Jaz sem bil prvi v II. vrsti. Bili smo zelo disciplinirani in tudi ostali ujetniki so se kmalu uvrstili v kolono. Tedaj se je na čelo kolone postavil neki višji ruski častnik in ukazal nekemu podčastniku, da nas pre-šteje. Začel je šteti vrste: raz, dva, tri, če-tiri, pjat... vse do sorok, kar je ruski 40. Tedaj je napravil s peto znak v cestni prah in začel znova: raz, dva, tri... do sorok in napravil drugo črto v cestni prah. Tako je šlo do konca. Potem je preštel črte v cestnem prahu in ko je prišel zopet na čelo kolone, je raportiral višjemu častniku. Takrat nisem razumel, kako ga je nagovoril, a razumel sem besedilo raporla: Sorok dva sorokova vojenoplenih«. častnik si je nekaj zapisal, potem pa dal ukaz, da gremo naprej. Učitelju Poščiču iz Voloskc sem svetoval, da tedaj zapojemo »U boj, u boj ...« Odgovoril je, da moramo prej zapeti »demo-gela«, himno polka. Kmalu je zadonela ta v hrvaški izdaji:
»Tu se jede, tu se pije, tu se peru,
tu se peru prazni lonci.
Vikat čemo: bježmo momci, dok svi ne pobjegnemo, dok svi ne pobjegnemo .. .
Da pa se ne bi komu zamerili, smo zapeli »demogelo« tudi v laščini, kot smo jo pač prepevali po navadi:
Qui si mangia, qui si beve, qui si lava, qui si lava la garnela ...
hUGtOlH/lG
•MLADI 1916..........Inž.	J.	II. ...
Zigheremo »demogela« finche 1’ultimo sara, finche Tultimo sara.
Dočim je hrvaško besedilo jasno po svojem smislu, razumeš laško, če veš, kaj sc skriva za besedo »demogela«. O nastanku te besede so pripovedovali tole: V začetku vojne I. 1914 so se Rusi že znali vojevati, ker so imeli nekaj let prej vojno z Japonci (katero pa so izgubili). Poznali so že važnost strelnih jarkov, kritja v sleherni zemeljski vdolbini, za vsakim drevesom itd. Avstrijski častniki, po veliki večini naduti Nemci, teh izkušenj niso imeli in so dajali vso važnost samo disciplini in strumnosti pri vajah, kar pa vse skupaj ni niti v sorodu s pravo vojno. In tak nadut kapitan je prišel poveljevat v Galicijo četo, ki je imela zasedeno malo vas na desni strani potoka, Rusi pa podobno vas na levi strani potoka. Razdalja med obema je bila par sto korakov. Prvi dan po prihodu je ta kapitan razvrstil četo in jo nagovoril: »Ura je že skoraj enajst, mi pa še nismo napadli. Pripravite se!«
Med vojaki je zašušljalo, mislili so, da je kapitan znorel, in slišati je bilo tudi kakšen spodbuden nasvet »Andremo de la!« Kapitan je nekaj slišal in je vprašal službujočega podčastnika: »Kaj pomeni „demoge-la”?« Podčastnik, neki Požar iz tržaške okolice, vzboči svoja prsa in pravi: »To pomeni: držimo se, korajža!« Kapitan ukaže zatrobiti predpisani signal »Šturm« (napad), in ko zapoje trobenta, izvleče sabljo (tudi to je še imel), se postavi na čelo čete in zakriči »demogela«.
Vojaki so ubogali in jo udrli za svojim kapitanom. Rusi so nekaj streljali, a so kmalu prestali, ko so videli tako nesmiselno početje, posebno ko so opazili, da vojaki odmetujejo puške.
Odpravljen indeks
Katoliška Cerkev je odpravila indeks prepovedanih knjig, ki torej nima več pravne veljave cerkvenega zakona. Pač pa ostane
ZDRAVNIK NA RADIJSKI POZIV
Od 20. t. m. naprej lahko vsak pariški meščan v petnajstih minutah prikliče zdravnika na svoj dom. Zadostuje, da zavrti določeno telefonsko številko in pokliče centralo, ki takoj po radiu naveže stik z zdravniki, ki vso noč v avtomobdih krožijo po mestu. Takoj ko ti zaslišijo poziv, se odpeljejo na javljeni naslov in pomagajo bolniku.
Za zdaj kroži z avtomobili po mestu pet zdravnikov z radijsko zvezo. Res pameten domislek.
 ■---
Kitajski ministrski predsednik ču En Lai se mudi na 11-dnevnem uradnem obisku v Romuniji. Očitno bi rad pripravil to državo do tega, da bi se odpovedala Moskvi in se postavila bolj na kitajsko stran, vendar so vodilni romunski komunisti previdni, ker se nočejo preveč zameriti ne eni in ne drugi strani.
Seveda se to »junaško« dejanje ne da primerjati s tistim, kar je storil oni češki praški pešpolk št. 28, ki je strumno urejen in z godbo na čelu odkorakal v rusko ujetništvo. Himna »demogela« je celo vojno spominjala na tisti »junaški« podvig ene čete . 97. pešpolka. Takih podvigov pa si je la polk privoščil več, saj je bilo v ruskem ujetništvu nad 20.000 demogelarjev.
Kolona pa je marširala. Odpeli smo »U boj, u boj ...«, odpeli »Addio mia bella adijo«, »Od kud ideš, Anice«, odpeli smo vse, kar smo znali in marširali, brez odpo-čitka. Glave so nam vedno bolj buljile v cesto. Pesem je zamrla, počasi tudi pogovori. Da bi pogovor nekoliko poživil, sem vparšal tja v en dan, koliko nas je v koloni. Slišale so se razne številke. Najnižja je bila 6.000, najvišja pa 30.000. »Veste, koliko nas je?« sem rekel. »Ste slišali onega podčastnika, ki je štel in delal črte v cestni prah, da je javil temu, ki jezdi tu spredaj: »Sorok dva sorokova vojenoplenih?« Ker je | »sorok« 40, nas je torej' 42x40 ali 1680. Ne smemo pa pozabiti, da je oni štel vrste, in v vsaki vrsti nas je po 10, torej nas jo 1680x10 ali 16.800.« Mnogo smo razpravljali o tem in podobnem.
Preden se je popolnoma znočilo — in 10. junija se znoči pozno —, smo opazili v težko določljivi razdalji večji kraj, izgledalo 1 je celo mesto. To je poživilo našega duha, bolj korajžno smo se vlekli naprej, saj o korakanju ali hoji ni bilo govora. Naenkrat sc je popolnoma stemnilo in padati so začele velike kaplje. Vedno gostejše so bile in končno se je dež spremenil v hudo ploho. Pokril sem se s šotornim krilom in mi ni bilo tako hudo. A oni, ki niso imeli ni-kakega pokrivala, so bili na slabem. Tolažili so se, da pridemo kmalu v mesto in tam nas bodo stisnili v kakšne vojašnice, šole ali barake, pač nekam pod streho. Mogoče pa dobimo še kaj toplega. Jaz si nisem delal takih iluzij. In smo hodili naprej, vedno bolj tihi. Zdelo se je, da se je cesta spremenila v zorano, blatno njivo, tako globoko je postalo blato. In smo gazili naprej.
(Dalje)
prepovedanih knjig
v veljavi še glede na pomen in moralno vrednost, v smislu, da opominja vest vsakega kristjana, da je dolžan vzdržati se branja knjig, ki so lahko nevarne za njegovo vero in moralno vedenje. Kdor nalašč prekrši to dolžnost, greši, tudi če ga ne zadene nobena cerkvena kazen.
Vatikan pa si pridržuje pravico, da lahko javno obsodi kako knjigo, ki žali vero in moralo. Toda tega ne bo storil, dokler ne bo dobrohotno povabil njenega avtorja, naj knjigo popravi.
 #-
DESET LET ROTACIJSKEGA SKLADA
Preteklo je deset let, odkar obstoja rotacijski sklad za gospodarske pobude v tržaški in goriški pokrajini. Prvo posojilo iz tega sklada je bilo dano 19. junija 1956.
V desetih letih pa je bilo danih posojil za skupno vsoto 49 milijard in 222 milijonov lir. Predložene pa so še prošnje za posojila v skupnem znesku 6 milijard in 243 milijonov lir.
Sklad ima trenutno na razpolago za posojila osem milijard in 828 milijonov.
H P O H T I\ I F H E O LED
IX. športni teden „Bora
Turnir v NOGOMETU
Turnir za mladinska moštva (igralci rojeni 1. 1947 ali kasneje). Če igralec igra v mladinskem moštvu, ne sme nastopati tudi za člainsko ekipo, | lahko pa igra samo v članski ekipi.
Turnir za članska moštva (igralci brez starost-j ne omejitve 'in lahko tudi mladinci, če ne nasto- j pa jo za1 mladinsko moštvo).
Kqr je predvidena udeležba mnogih ekip, je Iroba poslati organizatorju predhodno prijavo ekipe do vključno 18. julia 1966 (velja za oba turnirja). Seznam igralcev se bo lahko predložil kasneje (datum bo pravočasno določen).
Turnir v KOŠARKI
Predhodno prijavo brez seznama igralcev jc I 'oba sporočiti organizatorju do vključno 31. av-tittsta 1966.
Turnir v ODBOJKI
moški (rojeni I. 1948 ali prej) ženske (rojene 1. 1948 aili prej) mladinci (rojena 1. 1949 ali kasneje) — lahko nastopajo tudi med moškimi, če ne iigraijo za mladinsko ekipo;
mladinke (rojene 1. 1949 ali kasneje) — lahko liTistopajo tudi med ženskami, če ne igrajo za mladinsko ekipo.
Velja za vse turnirje v odbojki: Predhodne prijave brez seznama igralcev je treba sporočiti organizatorju do vključno 31. avgusta 1966.
Tekmovanje v ATLETIKI
Datum tekmovanja: sobota 1. im nedelja 2. oktobra (če v teh dneh stadion ne bo na razpolago, lahko prireditelj datum spremeni).
Kiraj tekmovanja: Občinski stadion VALMAU-RA v Trstu
Urnik tekmovanja bo naknadno objavljen!
KATEGORIJE:
Mladinci (MI), rojeni 1. 1950 ali kasneje — nastopijo lahko v: trabuju in v eni panogi (vključno štafeti) med člani ali pa samo ined člani.
Zenske (ŽE), brez starostnih omejitev — nastopijo lahko v vseh panogah.
Člana (MO), rojeni I. 1949 ali prej — nastopijo lahko vsak dan v dveh panogah in v štafeti.
Spored
MOŠKI
1. dan 110 m zapreke
400 m
hitra hoja 2 km daljdna, višina disk
2. dan 100 m. 1500 m
skok s palico krogla, kop je
m\100 m
ZENSKE
8P i”
krogla 4 kg
višina, daljina štafeta 4x50 m
MOŠKI
troboj (80 m, višina in krogla 5 kg)
TABOR NA REPENTABRU
Na Repentabru, 10. julija, bodo sodelovali koroški Slovenci z obširnim sporedom. Nastopil bo tamburaški zbor, potem mešani pevski zbor, fantovski zbor in Veseli študentje. Izvajali bodo poleg slovenskih umetnih pesmi tudi koroške narodne. Pevski spored vodi prof. Cigan.
Goričane bo zastopal moški zbor iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Zapel bo n'z narodnih in narodno-budnih pesmi1.
Tržaške Slovence pa bo zastopal Skavtski pevski zbor pod vodstvom prof. Zupančičeve, Slovenski oder — mladinski odsek pa bo izvajal dramsko predstavo.
Letošnji tabor na Repentabru je povezan si taborom zamejske mladine, ki se ga bodo udeležili v velikem številu mladi s Koroške, Goriške in Tržaške in se bo z9Čel že v soboto, 9. julija s študijskim dnem.
Na prireditev na Repentabru opozarjamo našo javnost.
DOMAČE NALOGE, JA ALI NE?
četudi je šolsko leto pri kraju, je tema šolskih nalog vedno aktualna že za prihodnje leto.
Malokatera stvar je otrokom — in tudi staršem — tako zasovražena kakor domače naloge. Vendar pa smo jih doslej smatrali za nujno potrebno zlo. Na j novejša obsežna aniketa Nemškega instituta za mednarodno pedagoško raziskavanje (v Zahodni Nemčiji) pa jc pokazala, da tudi to zlo ni tako zelo nujno.
Pedagog Bernhard Wittmann je mnogo mesecev preučeval uspehe učencev v razredih za razne starostne dobe v osnovnih šolah na Bavarskem in prišel do ugotovitve, da ni v uspehih učencev nobene raTilike med tistimi razredi, kjer so jim nalagali domače naloge, in med tistimi, kjer domačih nalog ni bilo. Otroci, katerim ni bilo treba delati domačih nalog, so znali prav toliko, kakor tisti, ki so pisali domače naloge. Tako je prišel Wittmann do spoznanja, da domače naloge ne opravljajo svoje »naloge«, kot jim jo določajo šolski predpisi bavarske dežele, namreč da naj bi zagotovile, da 'bodo učenci vadili učno snov in si jo lažje zapomnili. Tega učinka ni.
Vendar pa Wittmann, ki je objavil svoje ugotovitve v časopisju, ne zanika popolnoma vzgojne vrednost' domačih nalog, ker pravi, da je njihova funkcija tudi v tem, da navajajo otroke k samostojnemu domačemu delu. Pač pa je proti temu, da bi dajali domače naloge otrokom prvih dveh razredov osnovnih šol, ker so s tem preobremenjeni. Ugotovil je, da potrebujejo ti otroci
za domače naloge poldrugo uro ali celo dve uri na dan, in upoštevajoč še čas, prebit v šoli, pomeni to dvakrat večjo obremenitev za tako majhne otroke, kot je zdravstveno dopustno.
Po mnenju miinchenskega otroškega zdravnica prof. Theodora Hellbruggerja otroci te staro-ti ne bi smeli delati več kot dve uri na dan. "oileg toga je prof. Wittmann ugotovil, da izgube ■troci zaradi pregledovanja domačih nalog, po-irav in narekovanja novih domačih nalog dnev-10 po eno uro pouka v šoli, za katero bi bilo 'olje, da bi jo porabili za skupne šolske vaje v iti snovi, ki so po ugotovitvah psiholoških raziskav mnogo učinkovitejše kot osamljene vaje doma.
A tudi starejši otroci so po Wittmannovih ug' lovitvah preobremenjeni. Že sam šolsiki pouk zavzame ves čas, ki bi ga smeli otroci brez škode] za svoje zdravje prebiti z učenjem. Zato bi bil neba omejiti domače naloge, predvsem tiste, kij pomenijo samo mehanično ponavljanje. Učenje na pamet bi morali opraviti učenci že med poukom. Namesto tega naj hi dobivali otroci produktivne naloge, ki bi zahtevale od njih samostoj-■o delo. Kot primere za to svetuje Wi'ttmann konstrukcijske naloge, risanje in spise, obnove branja, ročna dela, zbiranje raznih predmetov, obisk muzejev, koncertov in gledaliških predstav, skrb za živali in rastline, glasbo, zanimanje za tisk in film, oglede tovarn in uradov in pomoč pri porabi prostega časa. Domače naloge naj bi služile za to, da bi uvajale otroke v svet modernega dela in tehnike in da bi tako to dvoje prodrlo v šolo.
SOLSKA RAZSTAVA V BARKOVLJAH
Dne 19., 20. in 21. t. m. si je lahko vsakdo ogledal razstavo šolskih del, ki so jih pridni učenci barkovljanske šole izdelali med šolskim le-om in jih ob zaključku leta dali na ogled. Razstava je bila nadvse bogata tako po številu del, kakor po različnosti uporabljene tehnike. Vsa deta so bila, za otroške ročice, izdelana do potankosti, kar je v opazovalcu pustilo občutek prijetnosti in vsestranske točnosti.
Izdelki so bili primerni starosti in zmogljivosti jtrok. Tudi strošek ni bil zahteven, saj so otroci .porabljali različne in preproste snovt.
Izdelki učencev nižjih razredov so v lepljenkah — mozaikih z uporabo fižola, koruze, raznega semena, kakor tudi v kosmičih bombaža dopolnjevali izrazite in prijetne pokrajine ter snežno bele cvetice. Izstopale so posebno tiste na črnem ozadju. Sestavljenke iz nalepljenih koščkov rabije raznih barv so prijetno dopolnjevale splošno sliko, -iarvane svilene rute so v marsikateri obiskovalki :ostu porodile željo: »Tudi meni bi lepo pristo-jala.«
Zbirka lesenih krožnikov v živobarvnih in vžganih obrobljenih motivih, razni okraski, prtički, tor-,e prijetnosti. V križnih ubodih je bilo tudi neslo v promet v domači uporabi. Marsikatera mamica bo ponosna ob prtih v narodnih motivih, v Križnem ubodu, ki so jih pripravile deklice višjih razredov. Tudi barve so se izražale v izlivajoči se prijetnosti. V križnil ubodih je bilo tudi nekaj stenskih slik in brisač. Vmes so bile posejane isbe, izdelane v raznih barvah akvarela, krede, ,’uščcm'k, tuša. Stenske preproge so izdelki dečkov, vi so dokazali, da jim žensko delo ne dela preglavic. Tudi ličnih zvezkov ni manjkalo na ogled, la razstavi je bilo še mnogo drugih izdelkov. Potek delovanja je bil tudi razviden iz razstavljenih »lik, ki so nas spominjale na miklavževanje, na luštno in na zaključno prireditev ki jih je šola priredila v splošno zadovoljstvo staršev. Iz odlomkov je bilo razvidno, da so otroci marljivo sodelovali z dopisi v «Galebu» in «'Pastirčku». Poleg vsega je bila tudi preglednica z imeni učencev, ki ;o bili med letom ob raznih prilikah nagrajeni za razna delovanja.
K tako bogatemu obračunu za uspešno delova i je barkovljanskih učencev ob skrbnemu uči tel | --Ivu, starši izražajo iskreno hvaležnost.
Razstava je bila dobro obiskana in žal jc laihko vsakomur, Jki mu je slovenstka šola pri srcu, da si ni razstave ogledal.
RAZSTAVA PRI SV. IVANU
Prejšnjo nedeljo je svetoivanska osnovna šola razstavila razna ročna dela, ki so jih učenci pripravili med letom.
Svetla veža telovadnice, v kateri je bila pripravljena razstava, je pripomogla k dopolnitvi uspeha.
V prijaznem kotičku so bile uvrščene iz češarkov izdelane sove, barčice, vazice in drugo ter lepa pisana zbirka risb. To so bila dela gojencev otroškega vrrta, po katerih je opazovalec presojal marljivost vrtnaric in pridnost ter napre dek malčkov.
Vse ostale, okusno razstavljene izdelke, so izdelali učenci in učenke osnovne šole. Vsi so prispe »"ali po svojih močeh. Matere so s ponosom jpazovale bogato okrašene rjuhe. V teh so bili okraski primerno zbrani v skrbno izdelanih ubodih pelega in barvanega sukanca. Enako umerjeni so jili ubodi kvačkanih in pletenih volnenih maje in 'epih blazin. Brisačam so bili dodani ornamenti ■ križnem ubodu; kvačkane ovratnice, kuharčki iz esenih kuhalnic so se prijetno prilagali. Šali, prtički, jopice in predpasniki so bili posejani med v istalimi izdelki. Tudi pletenke v plastičnih barva-ih vrvicah so prišle do izraza. Okxašene večje škatle so bile skrbno in okusno izdelane. Številne risbe so izpopolnjevale podobo razstave. Povda-riti je treba, da je ročno delo na šolah potrebno, naj si bo dečku kakor deklici. Primerna zapustitev uvaja otroke k delu in samostojnosti. Vsak otrok je še tako majhnega lastnega uspeha ali dovršenega izdelka vesel. Zato maj bi šola temu oredmetu nudila isto pozornost kakor za vsak drugi predmet, kakor je tudi predvideno v uradnem učnem načrtu.
Marljivost in iznajdljivost učitelja lahko prc preči staršem pri tej zaposlitvi vsak večji strošek.
Vestnemu učiteljstvu in pridnim otrokom želimo vesele počitnice!
\lftrilietn n po&ielfci
;{
IA/ILKIE COLLINS
Toda vse je bilo zaman, spanca ni bilo. |
Razdraženo sem zastokal, ko sem čutil, da to noč ne bom zaspal.
Kaj naj storim? Nobene knjige nisem imel, da bi bral. Toda bil s.em v takem duševnem stanju, da sem zagotovo vedel, da mi bo domišljija prikazovala vse mogoče grozote, če si ne bom duha s čim zaposlil.
Po glavi mi bodo šle vse mogoče in nemogoče nevarnosti in prebil bom noč v prenašanju vseh mogočih oblik nervoznega strahu.
Dvignil sem se na komolec in se začel razgledovati po sobi, ki jo je razsvetljevala mila mesečina, ki je sijala skozi okno. Morda bom odkril na steni kako sliko ali kak okras, ki bi ga lahko razločil in študiral.
In ko je moj pogled tako romal od stene do stene, sem se spomnil prijetne Le Mai-streove knjižice »Voyage autor de ma Cham-brc« (Potovanje okrog moje sobe). Sklenil sem posnemati tega francoskega pisatelja in si preganjati čas s tem, da bom napravil v nvslih inventar vse sobne opreme, pri tem pa se tudi pomudil pri vseh predstavah, ki jih morejo vzbuditi celo stoli, miza ali umivalnik.
V tistem nervoznem duševnem stanju so mi je zdelo mnogo lažje napraviti tak inventar kakor pa razmišljati, in tako sem hitro opustil upanje, da bi lahko razmišljal po vzgledu Le Maistreove Lantazije, ali kakorkoli sploh. Le ogledoval sem raznovrstno opremo v sobi in nič več.
Tu je bila kot prvo postelja, v kateri sem ležal. Bila je postelja za štiri osebe, kakršne bi v Parizu ne bil pričakoval; zares prava nerodna britanska postelja za štiri osebe s štirioglatim baldahinom, obrobljenim s katunom in s franžastimi coli vsenaokrog in z navadnimi dušečimi in nezdravimi zavesami. Spomnil sem se, da sem jih bil mehanično odgrnil proti posteljnim stebrom, j ko sem prišel v sobo, ne da bi se bil poseb- j no zmenil za posteljo. Tam je stala tudi umivalna miza z marmornato ploščo, s ka-, tere je še vedno kapljala na opečnata tla voda, ki sem jo bil razlil v svoji hlastnosti, J ko sem jo izlival v umivalnik. Kapljala je ■ vedno počasneje. Tam sta bila tudi dva I majhna stola, preko katerih sem bil obesil sam vedel, zakaj, svoj plašč, jopič in hlače. Bil je tudi večji naslanjač, preoblečen z umazano belim bar-hantom; preko njegovega naslanjača sem bil položil svojo kravato in ovratnik srajce. Tam je stala tudi komoda z dvema odlomljenima ročajema, in na njej je stal kot nekak okrasek kičast in zlomljen podstavek za tintnik. Zraven je stala toaletna mizica z zelo majhnim ogledalom in zelo veliko blazinico za igle. In potem še okno — nenavadno veliko okno. V svetlobi šibko brleče sveče sem odkril tudi temno staro sliko, ki je prikazala moža v visokem španskem klobuku, okrašenem s šopom zelo dolgih peres. Zdel se je mračen in nevaren tip, zrl pa je nekam navzgor, ter si pri tem z roko senčil oči. Lahko, da je tako pozorno strmel navzgor v visoke gavge, na katere so ga peljali obesit. Vsekakor jih je po vsem svojem videzu pošteno zaslužil.
Ta slika je bila vzrok, da sem se oziral tudi navzgor v vrh postelje. To pa je bil mračen in nezanimiv predmet in tako se je
štel sem peresa na moževem klobuku, ker so bila zelo razločno naslikana. Naštel sem tri bela in dve zeleni. Opazoval sem konico njegovega klobuka, ki je imel obliko stožca, in pri tem mi je ves čas' hodilo na misel, v kaj neki se tako ozira navzgor. V zvezde gotovo ne, kajti tak pustolovec ni mogel biti niti astrolog niti astronom. Torej je gotovo strmel v visoke gavge, na katere ga mislijo obesiti. Bo dobil rabelj njegov ko-lvčasti klobuk in šop peres? Spet sem preši el peresa — tri bela in dve zeleni.
Ko pa sem se še mudil pri tej zares zanimivi in intelektualni duševni zabavi, so začele moje misli romati drugam. Mesečina, ki je sijala v sobo, me je spominjala na neko mesečno noč v Angliji — na noč po izletu v neko dolino v Walesu. Vse podrobnosti tiste vožnje nazaj domov preko mile pokrajine, katero je napravljala mesečina še boij milo, so mi prihajale v spomin, čeprav se že leta nisem bil spomnil na tist' izlet. Toda če bi se bil zares hotel spomniti tistih podrobnosti, bi si gotovo ne bi1 mogel priklicati v spomin tistega davno minulega dogodka tako zelo nat? ''no. Ka-I tera od vseh čudovitih zmožnost-, ki nam pomagajo doumeti, cla smo nesmrtni, dokazuje to resnico bolj jasno kakor spomin? Zdaj sem bil tu v tej čudni hiši najbolj sumljive vrste, v negotovem položaju in morda celo v nevarnost', kar bi bilo moralo po vsej logiki pritegovati vso mojo ; trezno razsodnost. Namesto tega pa sem ! se čisto neprostovoljno spominjal krajev, ljudi, razgovorov in najmanjših podrobno-1 sti vseh vrst, o katerih sem bil prepričan, da sem jih bil že za vedno pozabil in bi se j:h verjetno ne bil mogel več spomniti niti | v najugodnejših pogojih. In kaj je povzročilo učinek? Samo nekaj žarkov mesečine, ki so sijali skozi okno.
I Mislil sem na tisti izlet — na mojo vese i lost na vožnji domov — in na čustveno mlado damo. ki je sedela v mesečini ob meni. in bil sem zatopljen v te prizore i? preteklosti in v minulo veselje, ko se ji nit, na kateri so viseli moji spomini, nenadno usmerila spet v sedanjost, in začel sem [ ponovno pozorno opazovati sliko, ne da bi i
In kaj sem opazil?
Moj Bog, možak si je bil potisnil klobuk doli vse do obrvi. .. Ne, klobuk je celo izginil ! Kje je bila zdaj njegova konica? Kam so izginila peresa — tri bela in dve zeleni? Ni jih bilo več. In kakšen črni predmet je zdaj zakrival možakovo čelo, njegove oči in roko, s katero si jih je senčil?
Se je postelja premikala?
Obrnil sem se na hrbet in se ozrl navzgor. Sc mi meša? Sem še vedno pijan? Ali sa njam? Ali se me spet loteva omotica? Ali pa se baldahin postelje zares niža — počasi, enakomerno, tiho in strašno, z vso svojo širino in dolžino — prav name, ki sem ležal pod njim?
Kri mi je kar zastala in popadla me je ledena groza. Obrnil sem glavo na vzglavniku. da bi lahko gledal moža na sliki in spoznal, če se baldahin res premika navzdol ali ne.
A že en sam pogled v tisto smer mi je razodel dovolj. Težki, črni, zatohli rob okvira baldahina nad menoj je bil le še za nekaj centimetrov nad moževim trebuhom, jaz pa sem še vedno brez diha strmel vanj. In videl sem, kako ves možev lik počasi, prav počasi izginja in nato še spodnji rob okvira, ko se je baldahin vedno bolj nižal.
Jaz po naravi nisem strahopeten. Bil sem že več ko enkrat v smrtni nevarnosti, pa nisem nikoli niti za hip izgubil oblasti nad samim seboj. Ko pa mi je zdaj prodrlo v zavest, da se baldahin zares premika in da se vedno bolj niža nad menoj, sem se dr getaje, nemočen in v paničnem strahu zastrmel v morilski stroj, ki se je vse bolj iri bolj bližal, da rnc zaduši na postelj’.
Strmel sem kvišku brez diha in ne da bi se mogel premakniti ali krikniti. Sveča je dogorela in ugasnila, toda mesečina je še vedno razsvetljevala sobo. Baldahin pa seje nižal brez prestanka in brez glasu, in še vedno sem ležal kakor ohromljen ali kakor da me je	panični	strah	pribil	na blazino. Baldahin pa	se je	nižal	in nižal, dokler
mi ni udaril	v	nos	zatohli duh	njegove
prevleke.
V zadnjem hipu pa me je nagon samoobrambe vzdra' 1 iz moje otrplosti, da sem se končno z; 1. Bilo je ravno še dovolj prostora, da sem se postrani zvalil iz postelje. Ko sem brez šuma zdrknil na tla, se mi je rob morilskega baldahina lotak-nil ramena.	(Dalje)
(Nadaljevanje s 1. strani)
d.ič,-ki jih v Vareseju, kjer so bili doma, ne manjka, bi bili še danes vsi živi in zdravi.
Zato nai bodo počitnice vaših otrok in vas, samih ne le vesele, ampak tudi zdrave in — varne Ni treba, da bi že otroke podvrgli mrzlici motorizacije. Prizanašajmo njihovim nežnim živcem; potrebovali jih bodo pozneje v življenju.
Prizanašajmo pa tudi svojim živcem, vsaj v počitnicah. Moderno življenje že tako zahteve od nas neprestane živčne napore. Že navaden prehod čez cesto nam lahko povzroči šok, ko nenadno zacvilijo avtomobilske zavore tik nas. Mnogi se že boje napraviti tistih nekaj korakov čez cesto in si oddahnejo, ko so čez.
Počitnice, ki padejo v topli letni čas z njegovo sproščenostjo življenjskih oblik, so naj-
to, da naša narava ni ustvarjena samo za motorje, ampak da ji je potrebno tudi sproščeno gibanje v naravi, katere del je. Moderna civilizacija nas vse preveč oddaljuje od' resnične narave in od naravnega življenja, zato povzroča v nas razne »civiIizaci:ske bolezni«. Poč;tn:ce so zato najprimernejši čas, cla si jih zdravimo, svoje otroke pa utrdimo pred njimi.
moj pogled vedno rajši povrnil k sliki, bolj primerne, da se tudi mi spomnimo .na
Južni Vietnam se še dalje zvija v histeričnih krčih, kar tudi ni nič čudnega po toliko časa trajajoči nenaravni državljanski vojni in po strašnem trpljenju. Budistični bonci še naprej ščuvajo ljudi k demonstracijam v Saigonu. Glavnega bonca Tri Quan-ga, voditelja struje »nepopustljivih«, ki že štirinajst dni strada, pa je dala vlada internirati v neko bolnišnico v Saigonu.