Glasnik SED 52|1,2,3,4 2012 152 Muzeološke strani Sebastjan Weber idr.* Sebastjan Weber Raziskovalna delavnica Urbani fenomeni/muzejske perspektive – CE6 Raziskave mesta Celja in Celjanov so v zadnjih petih letih posta- le stalnica Muzeja novejše zgodovine Celje. Z njimi je muzej ves čas v stiku z okolico in okolica z muzejem. Z raziskavami želimo spodbuditi javnost, da sodeluje z nami in s svojim prispevkom vpliva na naše razmišljanje o vlogi muzeja v sodobni družbi. In navsezadnje želi tudi muzej kot katalizator idej z njimi aktivno sodelovati in jih spodbujati k razmišljanju o problemih in njiho- vem razumevanju ter o spremembah in rešitvah, ki jih prinaša sodobni način življenja v urbanem okolju. Globalizacija in različni drugi zunanji vplivi ves čas skrbijo, da je mesto »živa« struktura, ki se razvija skupaj z družbo. Različni na videz manjši dejavniki lahko dolgoročno povzročajo spre- membe ne le v samem videzu mesta, pač pa tudi v družbi sami. Slednje je še zlasti opazno takrat, ko so razlike v družbi velike in določene s sloji ali z razredi. Meščanstvo je bilo pred drugo svetovno vojno vsekakor močan segment družbe in je zaradi do- ločenih lastnosti opredeljevalo določen sloj ljudi. Zaradi različ- nih dejavnikov in vplivov se je ta sloj v desetletjih spremenil in v družbi prevzel drugo funkcijo. Kakšno in zakaj, smo skupaj s 15 študentkami in diplomantkami raziskovali julija 2012. Raziskava je potekala kot delavnica oz. raziskovalni tabor, na- menjen zainteresiranim študentom različnih humanističnih ved. Izhajali smo iz raziskav meščanstva med obema vojnama, ko je pojem meščanstvo opredeljevalo določen družbeni sloj ali ra- zred premožnih in izobraženih v mestu živečih ljudi. Vrednote oz. njihovi atributi so se povezovali z družbeno angažiranostjo, udeležbo na kulturnih dogodkih, oblačilno kulturo in s slede- njem nekaterim uveljavljenim družbenim trendom in nazorom takratnega časa. Danes ne moremo več govoriti o meščanstvu kot o družbenem sloju, lahko pa med prebivalci Celja še vedno najdemo vredno- te in atribute meščanstva. »Sodobno meščanstvo« je torej danes bolj kot družbeni sloj način življenja, ki temelji na že prej ome- njenih vrednotah in elementih tradicionalnega meščanstva. Ana Beno in Ana Bezek Biti meščan: Živeti v mestu in z mestom Preden začnemo razglabljati o načinu življenja sodobnega me- ščanstva, se moramo posebej posvetiti njegovim različnim defi- nicijam in pomenom. Če nekdo sam sebe prepozna kot meščana (bodisi zaradi načina življenja, ki ga živi, ali zgolj zaradi kraja – mesta, kjer prebiva), to še ne pomeni, da ga kot meščana pre- pozna tudi okolica. Potrebna je posebna pozornost, saj ne more- mo izhajati samo iz subjektivne označbe. Pri določanju meščana je pomemben tudi geografski element, so pa tudi tu kriteriji, ki danes še bolj kot kdajkoli v preteklosti označujejo meščanstvo. Tako se zdaj posameznikovo meščanstvo odraža predvsem v sta- nju duha, njegovi samopodobi, aktivnem udejstvovanju in skr- bi za mesto ter odnosu do sveta. Seveda sta še vedno ključnega * Sebastjan Weber, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., kustos, Muzej novejše zgodovine Celje. 3000 Celje, Prešernova 17, E-naslov: sebastjan.weber@mnzc.si; Ana Beno, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 1230 Domžale, Brejčeva 8, E-naslov: ana.beno@gmail.com; Ana Bezek, univ. dipl. etnol. in kult. antropol. 1352 Preserje, Rakitna 100, E-naslov: ana.bezek@gmail.com; Tjaša Novak, študentka na OEIKA FF UL. 3305 Vransko, Ločica 39, E-naslov: tjasa.novak90@gmail.com; Špela Noč, študentka na OEIKA FF UL. 3000 Celje, Ul. bratov Vošnjakov 5, E-naslov: spela.noc@gmail.com; Vita Zalar, študentka na Oddelku za zgodovino FF UL. 1274 Gabrovka, Gabrovka 61, E-naslov: vita.zalar@gmail.com; Tjaša Kunst, študentka na OEIKA FF UL. 3000 Celje, Celestinova 9a, E-naslov: taja.kunst@gmail.com; Polona Sitar, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., podiplomska študentka na OEIKA FF UL. 3222 Dramlje, Dramlje 59, E-naslov: polona.sitar@gmail.com; Tanja Kovačič, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., podiplomska študentka na OEIKA DD UL. 5220 Tolmin, Breg 5, E-naslov: radjator@gmail.com; Katja Smolar, študentka na OEIKA FF UL. 2380 Slovenj Gradec, Gradišče 3e, E-naslov: katjasmolar@gmail.com; Maša Flogie, študentka na OEIKA FF UL. 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmartno 170, E-naslov: masa.flogie@gmail.com SODOBNO MEŠČANSTVO V CELJU Udeleženke raziskovalne delavnice z mentorjem. Foto: Arhiv MNZC, Celje, 13. 7. 2012 Terensko delo je potekalo tudi skozi oko kamere. Foto: Katja Smolar, Celje, 1 1. 7. 2012 Glasnik SED 52|1,2,3,4 2012 153 Muzeološke strani Sebastjan Weber idr. pomena premoženjsko stanje ter široka izobrazba, ki seveda ni nujno zgolj formalna. Prav tako so pomembni družbena aktiv- nost, pojavljanje v določenih kavarnah, gledališčih, obiskova- nje koncertov in podobno. Sodobno meščanstvo torej temelji na osnovah in vrednotah tradicionalnega meščanstva, ni pa več tako družbeno izpostavljeno, ne poudarja razlik ter svojega meščan- stva ne »obeša na veliki zvon«. Sodobnega meščanstva tako ne dojemamo več kot družbeniega sloja, temveč kot družbeni sta- tus, ki v nasprotju s pomenom družbenega statusa iz preteklosti, ko je ta imel zgolj in le ekonomsko vsebino, danes prinaša zlasti določen vpliv in ugled. Ključne lastnosti, po katerih naj bi bilo torej mogoče prepoznati sodobne meščane, so visoke moralne norme, ustrezen družbeni kapital, predvsem pa stanje duha. Tjaša Novak, Špela Noč, Vita Zalar, Tjaša Kunst Ostanki tradicionalnega načina meščanskega življenja v Celju Ali lahko v Celju sploh še govorimo o tradicionalnem meščan- stvu? Kako so se spreminjale meščanske navade, in predvsem, katere so se ohranile do danes? Med raziskovalnim delom smo opravile več intervjujev, predvsem s starejšimi prebivalci Celja. Pri tem smo ugotovile, da ljudje pojem meščanstva različno do- jemajo in se na podlagi tega tudi različno opredeljujejo. Meščan- stvo je med ljudmi najpogosteje definirano skladno z geografsko opredelitvijo, nekateri pa meščanstvo razumejo kot način življe- nja oziroma kot statusni simbol. Zadnji dan delavnice je bil na- menjen kabinetnemu delu oziroma analizi zbranega gradiva ter predstavitvi rezultatov. Ugotovile smo nekaj poglavitnih značilnosti meščanskega nači- na življenja pred drugo svetovno vojno, ki so se ohranile do da- nes. Ena od značilnosti so ostanki nekdanje oblačilne kulture. Od sogovornikov smo izvedele, da so se Celjani še nekaj let po vojni udeleževali promenade, kjer je bilo mogoče opaziti bolj razko- šno oblečene meščane, nato pa so te razlike kmalu popolnoma izginile in vzpostavila se je nova elita. Značilnost, ki se je v veli- ki meri ohranila vse do danes, je druženje v kavarnah (predvsem v kavarni hotela Evropa) v krogu znancev in prijateljev. S tem je povezan tudi ritual, da gredo po dopoldanskem obisku tržnice v kavarno, kjer se še danes srečujejo stalna omizja. Naslednji ohranjeni atribut meščanstva je redno obiskovanje gledališča in drugih kulturnih prireditev kot izkazovanje svojega socialnega statusa in omikanosti. Razločevanje med javnim in zasebnim življenjem je še ve- dno zelo pomembno, zlasti pri oblačilni kulturi, saj se starej- ši meščani še vedno uredijo za vsakodnevni odhod v mesto. Ena od značilnosti meščanov ostaja družbena angažiranost, če- prav se manifestira na drugačen način kot v preteklosti. Včasih so se množično udejstvovali v društvih, nekateri tudi kot meceni, danes pa individualno ohranjajo občutek povezanosti z dogaja- njem v mestnem središču. Socialne mreže, ki so obstajale že pred drugo svetovno vojno, so se med starejšimi meščani ohranile do današnjega časa. Zgoraj navedene značilnosti so se seveda ohra- nile le pri peščici starejših prebivalcev Celja. Naša ugotovitev je, da so značilnosti, ki so nekdaj odlikovale tipičnega meščana, že pretežno izginule oziroma se danes mani- festirajo v veliko manjši meri. Poglavitni razlog za to sta druga svetovna vojna kot izredna prelomnica v družbenem razvoju in po njej drug družbeni red. Polona Sitar in Tanja Kovačič Meščanstvo kot vrednotna kategorija Meščani so po pripovedovanju naših sogovornikov iz Celja ne- koč bivali v mestu, njihov način življenja pa se je razlikoval od delavcev ali kmetov. Oblačili so se elegantno, upoštevali primer- ne družbene vrednote in predstavljali vzor drugim ljudem. Bili so družbeno angažirani, ljubili so svoje mesto in zanj skrbeli. Ker so izredno cenili izobrazbo, so stremeli vsaj h končanju gi- mnazije, k učenju tujih jezikov in igranju klavirja. V prostem času so potovali, obiskovali koncerte klasične glasbe, gledališča in baletne predstave, saj jih je odlikoval občutek za lepoto in umetnost. Danes za pojem meščanstva geografski dejavnik bivanja v me- stu nima več prvotnega pomena. Pomembnejši je ugled človeka, ki se zrcali na športnem, ekonomskem ali kulturnem področju. Koncept meščanstva je tako predvsem vrednotna kategorija in življenjski nazor, saj je meščan nekdo, ki je dobrodelen in po- Intervju s sogovornico iz sveta mode. Foto: Katja Smolar, Celje, 12. 7. 2012 Teren včasih zahteva različna prevozna sredstva. Foto: Sebastjan Weber, Celje, 10. 7. 2012