iiev >iJ5 V Trstu, v poft^cteiiak, dni 18* maja 114 LeinsR aaxia Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. L"rec!ni5tvo: L'Iicj Sv. Frančiška AsKKcga it. 20. L nadstt. — Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne 5prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Steian Godina. Ustnik konsordl lista .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge I omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega SL 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto...... za po! leta............... za tri mesece........... • • • • Za nedeljsko izdajo za celo leto...... za po! leta ............... K 24*— • 12"— • 6-. 5-20 . 2*60 Glasilo polttKneaa druftv« „Edinosti" za Primorsko ,V edinosti je moč!1 Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 5 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi re računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglas! trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, cglasi denarnih ra- vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.............2'— Mali o®R«d po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnini in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. cesarjeva bolezen. Cesarjevo stanje bistveno neizpremenjeno. DUNAJ, 17. (Kor.) O cesarjevem zbrav-stvenem stanju je bilo izdano danes zvečer sledeče oficijelno sporočilo: Katar v večjih bronhijah na desni strani pljuč je rr.izpremenjen. Kašelj je nekoliko lahnej-ši, splošno počutje pa popolnoma zadovo-liivo. * DUNAJ, 17. (Izv.) Iz zanesljivega vira se poroča, da so včeraj zdravniki nujno svetovali cesarju, naj se odloči za najhitrejšo izpremembo zraka in naj bi se v ta namen odpeljal v Miramar, na Brionske otoke ali pa v Opatijo. Zatrjuje se pa, da je cesar odločno odklonil te nasvete, češ, da ne gre na jug. Pripravljen bi bil edino-le. da bi morebiti nekoliko prej odšel na letovišče v Ischl. - Kakor je znano, je cesar navadno odhajal na letovišče v Ischl proti koncu meseca junija. Vlada za sklicanje državnega zbora. Ministrski svet DUNAJ, 17. (Izv.) Včerajšnjemu ministrskemu svetu je poročal ministrski predsednik grof Sttirgkh o možnosti kratkega poletnega zasedanja državnega zbora, ki naj bi imelo nalogo, da reši vprašanja zborničnega poslovnika, potem šestmesečni računski provizorij in pa predlogo o lokalnih železnicah. Ministrski predsednik grof Sturgkh se namerava v Budimpešti obrniti na posamezne parlamentarne stranke v svrho zagotovitve rednega delovanja parlamenta v tem kratkem zasedanju. Kakor je soditi po danes iz Prage prihajajočih tozadevnih vesteh, pa je malo upanja.da bi se ministrskemu predsedniku posrečila njegova namera, ker češki in nemški agrarci odločno nasprotujejo sklicanju državnega zbora. Ceško-nemška spravna pogajanja. PRAGA, 17. (Izv.) Zbornični predsednik dr. Sylvester je odložil svoje potovanje v Budimpešto in se zatrjuje, da najbrž sploh opusti namero, da bi v Budimpešti izposredovai zopetni začetek češkonem-ških spravnih pogajanj. Upanja za ugoden uspeh češko-nemške spravne akcije je sploh zelo malo. Nemci so sedaj po ob-javitvi Kaizlovih spominov še tem manj naklonjeni za skupna pogajanja. Premestitev skupnega Finančnega ministrstva v Budimpešto. Stališče vit Bilinskega omajano. DUNAJ, 17. (Izv.) V včerajšnji seji finančnega odseka ogrske delegacije je izjavil skupni finančni minister vitez Bilin-ski, da ne vidi nikakih principijelnih zaprek proti stalni premestitvi skupnega finančnega ministrstva in ž njim seveda tudi vrhovne uprave Bosne in Hercegovine z Dunaja v Budimpešto. Ogrska vlada naj le stori tozadevno svoje primerne korake. Finančni odsek je nato sprejel resolucijo, v kateri zahteva premestitev skupnega finančnega ministrstva v Budimpešto. — Izjava skupnega finančnega ministra vit. Bilinskega je napravila v mero-dajnih krogih najinučnejši vtisk in danes se vsestransko poudarja, da naleti v tej stvari vit. Bilinski ob skalo, ob kateri se razbije svojo glavo._ Dr. Kramar o federalizma in narodni avtonomiji Čehi na temelju historičnega prava. PRAGA, 17. (Izv.) Na današnjem zaključnem zborovanju mladočeške stranke je govoril tudi državni poslanec dr. Kramar, ki je med drugim izjavil, da so Čehi vedno PODLISTEK. Rdeil mlin. Roman. - Spisal Kaviar da MenMpIn. Zopet je minulo nekaj minut. Tedaj pa se je zgenil baron. Zagledal je temno postavo, ki je stopala po nasprotnem bregu navzdol. Zedlo se mu je, kakor da je odrinil z one strani čoln, in kmalu mu je pokazala v rečnih brazdah se kakor srebrni žarki prelivajoča bleda mesečna svetloba, da se ni motil, da vozi lahen čolnič čez reko in sicer naravnost proti rdečemu mlinu. Minilo je par trenutkov in je že zaslišal lahek šum sekundo za sekundo z brezpri-merno natančnostjo v vodo padajočih vesel. Sum je prihajal vedno razločnejši in končno je krenil čoln, ki ga je vodila spretna roka, pod stebričevje pred mlinom. Lascars je vstal in vprašal z namenoma pridušenim glasom: — A!> si ti, Liseron? — Da. gospod, — je odgovoril došlec, ki je privezoval čoln h kolu. Par »renutkov nato je prišel poročnik roparjev po bregu navzgor, kjer ga je pričakoval Lascars. Lascars ni smatral za primerno, da bi ga bil vpraševal takoj tamkaj. Ukazal mu je, naj gre ž njim in tako sta stopila v rdeči mlin, v nam že znano sobo. — Majhna, pripravljeni pričeti pogajanja za temeljit sporazum z Nemci. V svojem nadaljnjem govoru je izpregovoril dr. K r a m A f značilne besede o federalističnem principu in o zahtevi nacijonalne avtonomije. Izjavil je, da Čehi stoje slej ko prej na temelju historičnega prava indanebodo nikdar zahtevali drugačne avtonomije, nego ono, ki naj bi se vzpostavila v okviru meja avstrijskih dežela. Dežele češke krone morajo ostati take, kakor so nastale historično. Čehi le žele, da bi Avstrija postala prava mati avstrijskim narodom. Končno je izrekel željo, da bi se sanirale neznosne razmere med češkimi strankami. Posledice Švihcve afere. PRAGA. 17. (Izv.) Kakor se zatrjuje, je uvedla vlada disciplinarno preiskavo proti onim policijskim funkcijonarjem, ki so bili zapleteni v Švihovo afero. Gotova stvar je, da odstopi praški policijski ravnatelj, dvorni svetnik KFikava, in se imenujeta kot njegova naslednika sedanji podravnatel Rychovsky in pa sekcijski načelnik v notranjem ministrstvu Svoboda. Zveze med Avstrijo in Bolgarsko. DUNAJ, 17. (Izv.) Kakor se "oroča, se med Avstrijo in Bolgarsko v kratkem sklene posebna konvencija v zadevi medsebojnega poštnega in brzojavnega prometa ter se ustanovite tudi posebni radiote-legrafični postaji v Budimpešti in Sofiji, tako, da bo Bolgarska mogla brzojavno občevati z Avstrijo, ne da bi bilo treba brzojavljati preko Srbije in Romunske. Obenem se preuredi tudi bolgarski poštni promet tako, da ne bo šel več preko Srbije, temveč po Donavi do avstrijske meje. S temi izoremembami pa bo zvezano tudi znatno znižanje dosedanjih medsebojnih poštnih in brzojavnih tarifov. Kemiki denar ni Hrvatskem. Polom »Karlovačke štedionice«. REKA, 17. (Izv.) Kakor se poroča iz Karlovca, je »Karlovačka štedionica« ustavila izplačila in zaprla blagajno. Polom je provzročil baje hranilnični ravnatelj Her-mann s svojimi borznimi špekulacijami. Množica ga je hotela napasti in ga je komaj ubranila policija. Hranilnica je imela pet milijonov vlog, ki jih je pa pokritih komaj 18 odstotkov. Prizadete so tudi razne dunajske in češke banke. Med prizadetimi denarnimi zavodi pa se nahaja, kar je ve-leznačiino, tudi »Stidmarkische Volks-bank«, kar kaže, da je bil omenjeni odlični hrvatski denarni zavod v intimnih zvezah z nemškim denarnim zavodom, ki mu je glavni namen germanizacija jugoslovanskih dežela! _ Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v Dalmaciji. DUNAJ, 17. (Izv.) Neka tukajšnja korespondenca poroča iz Šibenika, da namerava prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand na svoji vrnitvi iz Bosne pose-titi tudi Dalmacijo. Avstrijsko-srbska pogajanja o stvari ori-jentalskih železnic. DUNAJ, 17. (Izv.) Kakor se zatrjuje, se prično avstrijsko-srbska pogajanja v stvari orijentalskih železnic in to na podlagi srbske zahteve na podržavljenje teh železnic že tekom prihodnjega tedna in se smatra, da bodo imela ta pogajanja ugoden izid. Japonska vojaška misija na Balkanu. BUDIMPEŠTA, 17. (Izv.) Semkaj je dospela japonska vojaška misija pod vodstvom generala Tamake, ki ostane par dni v Budimpešti, potem pa odpotuje na Balkan. na podolgasto okrogli mizi stoječa svetilj-ka je razširjala svojo nerazločno svetlobo po temnih, z lesom obloženih stenah. Lascars se je vsedel, Liseron pa je stopil predeni. Poročnik je bil mož štiridesetih let, raje majhen, nego velik, videti šibak in inteligentnih, nežnih potez v obrazu. Na prvi pogled ne bi človek pričakoval od njega bogzna kake odločnosti. Oblečen je bil popolnoma preprosto, nekako tako, kakor pariški pristaniški delavci, v barvasto srajco, volneno čepico, hlače iz neobelje-nega platna in suknjič iz debelega modrega sukna z medeninastimi gumbi. Tako oblečen, se je zdel Liseron najnedolžnejše bitje na svetu in nihče ne bi bil slutil, da je pod to krinko skrit eden najnevarnejših rokovnjačev. Ko je stopil v sobo, je Liseron spoštljivo snel čepico. — Dolgo se nisi vrnil, — je začel Lascars nekako očitajoče. — Gospod, nisem se mogel vrniti hitreje, — je odgovoril poročnik; — moral sem stopiti v neko krčmo v Port Marlyju in tamkaj piti z ribiči, ki pa mi niso mogli povedati veliko. Posreči pa je prišel prav v trenutku, ko sem že hotel oditi, ker mi je čakanje že presedalo, v krčmo grajski vrtnar. Ostal sem in sem začel popivati žnjim. Mislite si lahko, da mi je vzelo to dovolj časa. Toda, hvala bogu, ta čas ni bil izgubljen. Italilttske vojne ladje pred Dračem. DRAC, 17. (Kor.) Včeraj je prispelo semkaj italijansko torpedno brodovje pod poveljstvom kneza Videmskega. Albanski knez Viljem Je sprejel danes kneza Videmskega in italijanske častnike v daljši avdi-jenci. Nasilstva proti Grkom v Traciji. CARIGRAD, 17. (Izv.) Ekumenski patrijarh se je obrnil s posebno vlogo na turško vlado, v kateri poudarja, da so vkljub obljubam turške vlade Grki Se vedno prisiljeni, da se izseljujejo iz Tracije. Patrijarh prosi turško vlado, naj bi se sestavila mešana komisija zastopnikov turške vlade in patrijarhata, ki naj bi preiskala vzroke izseljevanja Grkov iz Trakije. črnagora in Srbija. CETINJE.17. (Izv.) Z včerajšnjim dnem je bilo zasedanje črnogorske skupščine odgodeno. Tozadevni kraljev ukaz po-udaja bratske razmere, ki vladajo med Črnogoro in Srbijo in izjavlja, da ni nobene sile, ki bi mogla odtrgati črnogoro od Srbije. Nezaupnica ruskemu ministru za notranje stvari. PETROGRAD, 17. (Izv.) Državna duma je s 186 proti 95 glasovom sprejela resolucijo, v kateri se izreka nezaupnica ministru notranjih stvari. Resolucija poudarja, da politika ministra notranjih stvari vzbuja nezadovoljstvo v najširših masah prebivalstva in okrepljuje sovražna sovražna stremljenja med prebivalstvom ter onemogoča izvajanja želja, ki jih je izrekel car v svojem manifestu. Zato taka politika slabSa in ogrgža moč Rusije. Resolucija poživlja vlado, naj nemudoma preneha z nadaljevanjem dosedanje politike notranjega ministra. — Sprejem te resolucije Je pobudil v vsej Rusiji velikansko senzacijo in splošno se smatra, da je mogoče sedaj le dvoje: ali popolna pre-osnova kabineta v demokratičnem smislu, ali pa razpust dume. Za kaj se odloči car, še ni gotovo. Ruski finančni minister v Llvadiji. PETROGRAD, 17. (Izv.) Finančni minister Bark Je bil v Jako važni stvari nujno poklican k carju v Livadijo. Uspehi hrvatskega avljatlka. SVITAVA 17. (Kor.) Avijatik Bulimbašič, rodom iz Splita, učenec Bleriotov, je prire-d 1 tu polete na Bleriotovem enokrovniku. Poleg preprostih poletov je izvajal tudi „looping the loop* (preobrat). Bulimbašič je prvi Avstrijec, ki je izvršil tak polet. Milijonsko sleparstvo. RIM 17. (Izv.) Policija v Napolju je odkrila veliko sleparstvo, pri katerem je bilo udeleženih več zdravnikov, ki so falsificirali smrtne nezgodne slučaje, na podlagi katerih je bilo već zavarovalnih družb osleparje-nih za zavarovalnino v skupnem zaesku nad 4 milijone lir. Dosedaj je bilo aretiranih t>0 oseb. Sufragetke hočejo h kralju. LONDON, 17. (Izv.) Sufragetke so zaprosile za avdijenco pri kralju Juriju in izjavljajo, da v slučaju, če kralj odkloni njihovo prošnjo, šiloma vdero v kraljevo palačo. _ Vojna v Mehiki. Mirovna pogajanja. WASCHINGTON, 17. (Izv.) Mehikan-ski delegati so prispeli v Njagaro. Kedaj se prično mirovna pogajanja, še ni gotovo. Revolucija v Peruvanski? LIMA, 17. (Izv.) Za predsednika p»ru-vanske republike je bil z veliko večino izvoljen Benavides, ki ga pa nočejo priznati njegovi prctinandidatje ter so izjavili, da vlože svoje proteste pri zastopnikih evropskih držav in severoameriški Zedinjen: državi z zahtevo, da naj se vrše nove volitve. V nasprotnem slučaju bi se morala stvar odločiti z orožjem. V republiki vlada popolna anarhija. Armada je razdeljena v dva tabora. Močnejši del je za Benavidesa. Bati se je, da pride do splošne državljanske vojne. — Vei potemtakem... — Vse, kar ste mi naročil, da naj poiz-vem. Marki d* Hćrouvillle je danes popoldne prispel na svoj grad. — Sam? — O ne. Z njim je markiza, njegova soproga, njegovi otroci in veliko spremstvo s konji in služabniki. Kakor se zdi, so to strašansko bogati ljudje. — Ah, — je zaklical Lascars, — marki d* Herouville je oženjen! — Da, gospod,— je odgovorils Liseron, — ima celo dva majhna dečka, lepa, kakor beli dan, če se sme verjeti vrtnarju in kmetom. — In markiza? — O, kar se tiče markize, pa trde ljudje v Port Marlyju, da je podobna slikam svete device, ki vise po cerkvah. Ko prihaja v grad. kar se ne dogaja pogostoma, teče denar iz njenih rok, kakor iz sita. Vse jo obožuje zato in vsa okolica se veseli njenega prihoda. Jutri večer razsve-tle vse hiše in ljudstvo pride z goslimi in flavtami v grad, da napravi markizi podoknico kot dobrodošlico. Lascars si je mel roke in ustnice so se mu zakremžile v smeh, ki ga ni mogoče opisati — Ah! Marki d' Hćrouville, — je mrmral potihoma in kakor bi govoril sam s seboj; — imate torej mlado, lepo ženo in dva lepa otroka! Tako torej, srečen soprog ste in srečen oče! Tem bolje! Da bi DomaČe vesti. Politično društvo „Edinost*. Danes, v ponedeljek, dne 18. t. m., ob 3 popoldne odborova seja v sejni sobi uredništva „Edinosti". Vabljeni so odborniki, namestniki in deželni poslanci. V prosti lukl — smrdi! Iz proste luke nam prihajajo v zadnjem času vesti, ki obetajo v kratkem razkritja, nad katerimi bo strmel Trst. Kakor je znano, se nahajajo med uradništvom c. kr. javnih skladišč še nekateri ostanki iz nekdanje magistralne dobe in večina teh ostankov tvori ravno najzagrizenejšo kamoraško zalego, ki bi najraje utopila v perišču morske vode vse, kar ne trobi v kamoraški rog. Eden najza-grizenejših med njimi je bil tud! inspektor Sca bini, potem pa njegova desna roka, višji oficijal Scherl in nadaljnji adjutant, oficijal Ban del. Neki star pregovor pa pravi, da bog že ve, zakaj je kozi rep od-strigel, in vsi ti trije zagrizeni kamoraši so že 14 dni suspendirani. Ker nočemo motiti teka preiskave, molčimo še za danes o vsej stvari; ko se pa preiskava zaključi, pa pridemo na dan z vsem. Povemo pa že danes, da stvar hudo, hudo — smrdi 1 Povod za protiavstrijske demonstracije. Kakor je že poročal „Piccolo" in kakor je bilo razvidno iz raznih laških listov v kraljestvu, pač res znajo Lahi izrabiti tudi najnedolžnejše dogodke, da morejo pokazati ves svoj srd proti „preljubi zaveznici*4 — Avstriji. Tako je n. pr. poročal i „Piccolo" in tudi milanski .Corriere della Sera" sledeči dogodek. „Danes dopoldne (15. t. m.) — piše „Corriere della Sera" Iz Napolja — ko je pristal v našem pristanišču parnik „Marta Washington", last družbe „Austro-Amerikan", in so se vršila pripravljalna dela za izkrcanje ter so se hotelski in gostilniški čolni prerivali pod parnikom, je skušal neki Pasquale Di Sarto, proda alec razglednic, po neki vrvi splezati na krov parnika, da bi tamkaj prodajal razglednice. Ko pa je neki mornar na parniku zagledal to, je presekal vrv in Di Sarto je padel v svoj čoln ter si zlomil roko in nogo. Prihiteli so takoj mornarji in čolnarji, ki so videli ta prizor, ter so priskočili na pomoč ranjencu in ga prepeljali v bolnišnico. Nastal je potem velik direndaj in ljudstvo je burno protestiralo proti mornarjem na parniku Razne osebe so odšle na univerzo ter javile dogodek dijakom ter jih pozvale, naj se združijo z njim i za demonstracijo proti Avstriji Varnostna oblast se maščeval samo nad vami, bi ne bilo dovolj! Nato pa je nadaljeval glasno: — Ali ostaneta marki in soproga dalje časa v gradu? — Vrtnar je zatrjeval, da se gospoda vrne v Pariz šele proti koncu meseca novembra. — Ce je temu tako, potem se ne mudi, — je dejal Lascars in si je zopet zadovoljno začel meti roke. — Imam časa dovolj. Skoraj tri mesece imam časa. — Ali ste zadovoljni z mojimi vestmi, gospod, — je vprašal Liseron po kratkem prestanku. — Vesti so takšne, kakor sem jih pričakoval, — je odgovoril Roland; izvedeti pa bi vendar hotel še tudi druge stvari, ki so ti pa najbrž ostale neznane, n. pr. število služabništva. Poročnik je zmagoslavno pogledal poglavarja in nadaljeval: — Sedaj sta v gradu dva komorna sluga, trije lakaji, dva kočijaža, hišnik, kuhar, trije hlevski hlapci, dva vrtnarja in dve hišni, pri čemur pa dekle niso vštete. — Kar znaša vsega skupaj z marki jem vred, petnajst oseb, — je mrmral Lascars. — Vraga, ko bi bil vsak teh ljudi vedno pripravljen in dobro oborožen, bi bila to vsega upoštevanja vredna posadka... Najbrž pa, — je dostavil, obrnjen k Liseronu, — ne spita kočijaža, hlevski hlapci in vrtnarja v gradu. pa je bila pravočasno obveščena in je dala odstraniti, parnik iz pristanišča ter preprečila demonstracije". Isti list pripominja, da je ministrski predsednik Sa'andra brzojavnim potom suspendiral napoljskega prefekta Sorgeja Zrradi protiavstrijskih demonstracij pred avstrijskim konzulatom dne 5. t. m.; in pripominja da je ta vzorni italijanski načelnik varnostne oblasti po končanih protiavstrijskih izgredih izjavil poslancu Cola-janniju, ki je prišel z dijaško deputacijo protestirat k njemu proti Avstriji, da se kot Italijan veseli manifestacij, ki so izražale nacijonalno čustvo! — Potemtakem res ni čudno da morejo biti taki dogodki, kakor je bi oni pri „Marti Washington*, povod za protiavstrijske demonstracije, ko vendar vsa italijanska javnost kar bukti najzagrizenej-šega, naravnost divjega sovraštva proti Avstriji. „Prid' se Berchtold les učit' — bi človek rekel z Vodnikom. Najlepša na tej stvari z „Marto Washlngton" je pa ta, da je na tem parniku — Austro-Ame-rikana dobiva milijonske podpore od avstrijske vlade'! — med uslužbenci najmanj dve tretjini r e n j i k o 1 o v in da je bil tisti mornar, ki e presekal vrv, po kateri je plezal oni na-poljski vsiljivec, tudi — r e n j i k o 1 o ! Angleški vojni ladji Jnflexibleu in „Dublin" ste včeraj popoldne ob polu-šestih odpluli iz tržaškega pristanišča. Ostala je tu le Še jahta „Hussar", ki je na razpolago dunajskemu angleškemu poslaniku siru Bunsenu, ki se še mudi v Trstu. Škandalozne razmere v inženirski zbornici za Primorje, Kranjsko in Dalmacijo. Iz jugoslovanskih inženirskih kro-goi smo prejeli obširne informaci e glede škandaloznih razmer, ki vladajo v tej javni instituciji, namenjeni v varstvo in obrambo interesov civilnih inženirjev in geometrov. Slovanskemu inženirskemu naraščaju delajo italijanski nasprotniki, ki so po številu močnejši, kakor tudi nekatere politične oblasti in tvornice velike zapreke. Slovanski tehniki se morajo za svoje temeljne pravice boriti proti številnejšemu nasprotniku, ki je obenem povsem stanovske zadeve zavil na po-litično-nacijonalno polje. V inženirski zbornici, ki je bila pred letom dni konstituirana oziroma se je pričela konstiturati, vlada pre-vsem italijansko strankarstvo, ki ne upošteva nikdar in nikjer najprimitivnejših pravic manjšine. Leto dni je že minilo po konstituiranju zbornice, toda še do danes ni bilo prve glavne skupščine, ki bi določila prispevke in poslovni red zbornice. In zakaj ? Zaradi nacijonalnošovinistične politike italijanske zbornične večine, ki se tudi vedno in povsod drži principa : „Trieste sempre italiana l" Italijani zlorabljajo stanovsko institucijo, ki bi morala varovati ln Ščititi tudi interese slovanske manjšine. Italijanska večina je kratkomalo via facti vzpostavila italijanščino za poslovni jezik zbornice ter dopisuje in posluje le izključno italijanski. Proti takemu sistemu mora slovanska sekcija nastopati sklenjeno v strnjenih vrstah, kakor en mož. V Interesu slo- — To se mi v resnici zdi verjetno. — V tej zadevi torej ne veš nič natančnejšega? — Nikakor ne; nisem hotel takoj poizvedovati po teh podrobnostih, ker sem se bal, da bi ne vzbudil suma. Saj veste, da bi ne bilo naravno, ko bi tak-le mimo-gredoči tujec povpraševal po takih stvareh, ko vendar nima povoda, da bi hotel vedeti za stvari, ki mu niso nič mar. — Imel si popolnoma prav, — je odgovoril Lascars; — popolnoma odobravam tvojo previdnost in te moram le pohvaliti, da si dobro opravil svoj diplomatski posel. Poročnik je vesel in ponosen zaradi pohvale svojega poglavarja zapustil sobo. Ko je bil Lascars sam, je počasi in z izrazom strahovitega veselja izpregovo-ril: — Končno te vendar imam, marki d' Herouville! Sedaj mi ne uideš več in moje maščevanje je gotovo! VII. Poglavar in poročnik. Tekom vsega prihodnjega dne ni zapustil baron rdečega mlina. Ko je napočila noč, je šel zopet na oni griček, kjer je prejšnji večer sedel cele ure nepremično, in je tudi sedaj, kakor prejšnji večer, z vso pazljivostjo opazoval obzorje na desni, to se pravi tja proti St. Germainu. Strm IV. »EDINOST it 1«. V Trstu, dne 18. maja 1914. vanskih inženirjev je torej, da se vsi ortz izjeme udeleže glavne skupščine, ki je sklicana na 23. t. m. ob 10 dopoldne. „DruStvo jugoslovanskih železniških uradnikov" je imelo vCenj dopoldne v gledališki dvorani „Narodnega doma" svoj peti redni druitvenl občni zbor, ki se ga je udeležilo izredno veliko število članstva. Večina službeno ali drugače zadržanih članov pa jc bila zastopana po pooblaščencih. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi državna poslanca dr. Oregorin in dr. Rybar ter zastopnik „Spolka" čeških železniških uradnikov, g. K-čmar. Natančnejše poročilo priobčimo prihodnje dni, danes naj le pripomnimo, da |e občni zbor temeljito obdelal vse določeno gradivo, obseženo v devetnajstih točkah dnevnega reda, in tako najdostojneje — z resnim, smotrenim delom — proslavil petletnico društvenega obstoja ter za dru-Itvenike in našo splošnost prekoristnega društvenega delovanja. Na občnem zboru je izpregovoril dr. R y b a f znamenit govor o narodnoobrambnem delu, ki ga priobčimo v celoti v prihodnji številki. Otvoritev proge Novomesto—Metlika— kranjska deželna meja (Bubnjarci). Proga Novomesto—Metlika deželna meja (Bubnjarci) s postajami Birčna Vas, Uršna Sela —Toplice, Semič, Črnomelj, Oradac na Kranjskem, Metlika, s postajališčem in nakladališčem Kandija, s postajališčem in obratnim ogibališčem Rožni Dol—Pribišje in s postajališčema Dobravice in Rosalnice se izroči 27. majnika 1914. javnemu prometu. Postaje Birčna Vas, Uršna Sela-Toplice, Semič, Črnomelj, Oradac na Kranjskem. Metlika in postajališče in na-kladališče Kandija se otvore za ves promet. postajališče in obratno ogibališče Rožni Dol-Prebišje za osebni in prtljažni promet, postajališči Dobravice in Rosal-ice za osebni promet, za prtljažni promet pa potom naknadnega plačila pristojbin. Poizskušen samomor. Marija Deklič, stara 24 let, stanujoča v ul. della Ferriera št. 16, je snoči s samomorilnim namenom izpita nekoliko ocetne kiseline. Poklicani zdravnik rešilne postaje jej je podal prvo pomoč in jo dal nato odpeljati v mestno bolnišnico. Vzrok: ljubezen in njene posledice. Ogenj. Nekako proti dvem popoldne je včeraj začelo goreti v skladišču oglja v ul. del Farneto Št. 23, ki je last nekega Josipa Dorattija. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Gasilci so ga kmalu pogasili, da ni bilo veliko škode. Sirovo renjikolsko maščevanje. Zi- j darska podajača, 23letni Ivan Ostumi in 191etni Luka Chiari, oba iz barijske okolice v Italiji, sta stanovala v skupni sobi pri 441etni Marijani Tamijevi na trgu Donota št. 4. Prošli mesec pa ta dva renjikolska poštenjaka nista plačala stanarine, radi česar ju je Tamijeva odpustila. Renjikola sta bila silno razjarjena, da jima ženska ni hotela dajati stanovanja brez plačila in sta jej grozila, da se bosta maščevala. Tamijeva ju je ovadila zaradi teh groženj in bila sta tudi primerno kaznovana. Ko sta prišla iz zapora, sta se sklenila v resnici maščevati. Pričakala sta snoči Tamijevo, ki je bila z doma, in eden teb dveh lopovov, menda Chiari, Jej je odzadaj zasadil nož v hrbet, da je ostrina zadela celo pljuča. Uboga ienska se je, vsa v krvi, zgrudila na tla. Komaj je še mogla p ar krat zaklicati na pomoč- Prihiteli so v resnici nemudoma: hči Tamijeve, Marijana, omožena Loverova, njen mož Avguštin Lovero, ki je rodom iz Potenze v Italiji, in mož Tamijeve, Al beri go ter neki mizar, po imenu Nikola Collia. Ko sta lopova zagledala te ljudi, sta jih naskočila z noži, da so bili vsi ranjeni: Lovero je dobil sunek z nožem na desno roko in desno sence, Tami v trebuh, Collia pa v desno stegno. Ko sta bila renjikolska topova gotova s svojim klanjem, sta jo od-kurila po vicolo Santa Chiara in se izgubila v staromestnih brlogih. Do danas zjutraj se še ni posrečilo policiji uloviti junakov, ki napadajo z nožem ženske in to celo zavratno odzadaj. Ostale ranjence je obvezal zdravnik rešilne postaje, Tamijevo pa so morali prepeljati v bolnišnico. Težka poškodba. V soboto ponoči nekako okrog dveh so našli za pokopališčem pri Sv. Ani težko ranjenega delavca Justa Gorlana od Sv. M. Magd. št. 272. Sunil ga je neko z nožem v levo stran prsi, da mu je prerizal tudi pljuča. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ranjenec nI hotel povedati, kdo ga je zabodel. Tudi z nožem. V gostilni „AUa lavan-daia" v ul. Industria je snoči prišlo pri igri do prepira med igralci in nazadnje do pretepa, v katerem je dobil 3^etni delavec Valentin Kreiner sunek z nožem, ki mu je preparat trebuh, da so mu takoj izstopila čreva. Kremerja so morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ga nemudoma operirali, a je vendar Še v veliki nevarnosti. Napadalca so aretirali, a ker dosedaj — ob 3 zjutraj — še ni bil zaslišan, nismo mogli izvedeti njegovega imena. Narodno delavska organizacija. Velik protestni shod škedenjskega* slovenskega delavstva. Obvelikanski udeležbi — vrt in cesta pred „ Gospodarskim društvom" natlačeno polna — se je vršil včeraj popoldne protestni shod slovenskega delavstva v Skednju, ki ga je sklicala ške-denjska podružnica NDO. Na shodu, ki mu je predsedoval J. Šter. so govorili: strokovni tajnik NDO Brandner, državni in deželni poslanec dr. Rybaf, deželni poslanec Miklavec in J. Babič. Sprejete so bile ostre resolucije. Na shodu je vladalo veliko ogorčenje proti italijanski vladi, ki se vmešava v avstrijske notranje posle na našo škodo. To aa kratko; obširneje poročilo pride. Pevski zbor NDO. Danes, v ponedeljek ob 8 in pol vaja. Vesti iz Corlfte. Društvo „Sokolski dom v Gorici*4 je imelo v četrtek svoj ustanovni občni zbor. V imenu goriškega Sokola je otvoril zbor starosta, brat dr. Š a p 1 j a, ki je poudarjal pomen tega društva. Društvo ima sicer že precej nabranega denarja, vendar dosedanja svota še nikakor ne zadostuje, ker se je izkazalo, da je slabo, če se grade društveni domovi brez zadostnega kapitala. Da bo pa mogel zidati goriški „Sokol" svoj dom, pa je potrebna glavnica v znesku vsaj 50.000 K. Zato naj bratje podpirajo prekoristno društ»o, ker vsi že čutimo skrajno potrebo lastnega doma. Nato so se vršile volitve. Za predsednika je bil izvoljen dr. Dinko Puc, za podpredsednika brat Č e r n e t i č, v odbor pa bratje: Kranjc, Miklavc, Zorzut, Kerševani in Korenjak; za namestnika brata Bašin in Kragl; za pregledovalca računov pa brata Košnik in Črnko. Nato se je določila članarina, ki znaša mesečno najmanj 20 vinarjev. Vsi navzoči so takoj prist pili k društvu. Vsled velike važnosti novega društva, po katerem dobi marljivi in agilni »Sokol* svoje prostore, kjer šele s pravim uspehom razvije svoja krila, opozarjano vse Goričane in ne samo člane „Sokola", da se oprimejo tega koristnega društva in da postanejo člani društva „Sokolski dom v Gorici!" Kmalu se je pokazala nad Port Marly-jem jasna svetloba. Nebo se je pordečilo, kakor ob požarju. Obenem pa so se kljub veliki oddaljenosti zaslišali streli in prece) velik hrup. Svetloba je prihajala od kresov, ki so jih v svoji radosti nad prihodom grajske gospode prižgali kmetje. Hrup pa je bilo veselo vzklikanje ob streljanju s starimi mušketami, kakor je bila pač stara navada pri teh ljudeh, ki so znali kazati svoje veselje edino le z največjim hrupom in trusčem. Lascars se ni motil glede pomena tega hrupa in svetlobe. — Bravo! Prostaki in tlačani, — je mrmral trpko; — le vzklikajte gospodi. Le izkazujte jej svojo ljubezen in klečepla-stvo s zažiganjem kresov. Le kričite, da vam poide sapa, svoj: »Živio marki! Živela markiza!« Le postreljajte smodnika, neumneži, kolikor se vam ljubi, le veselite se; saj pride kmalu dan, in ta dan je prav blizu, ko tudi jaz priredim grajski gospodi svojo dobrodošlico! Tedaj tudi razsvetli takle žar vso okolico, tudi tedaj se bo glasil krik in vik m strel, toda v mušketah bodo tedal tičale kroglic in požar bo na-domtfttel sedanje kresove, sedanje veselo vzkHkmate pa lok In stok umirajočih! Le počasi, le potrpljenja, kmetavzi! Potrpi tudi ti marki 4' Hćrouviile; obljubljam ti pustni večer, da se ga boš spominjal vse svoje Žive dni! Vesti iz Istre. Za slovensko folo v Reki. — Iz Reke nam pišejo: Marsikomu se bo morda zdelo čudno, ko bo čital ta dopis, češ, čemu je vendar treba slovenske šole v Reki, toda stvar je pač taka, da je skrajni čas, da si oskrbimo rešk: Slovenci šolo za svojo slovensko deco, ako nočemo, da bi se nam naša deca še nadalje izgubljala v tujstvu in tako dajala našim najljutejšim sovražnikom tako dobrodošel krepak pomladek. Slo vencev je danes na Reki, če vzamemo le najnižje število, najmanj osem do deset tisoč. V prvi vrsti so to delavci v najraznovrstnejših podjetjih, potem hišno služabništvo, vozniki, ko-čijaži, železničarji, privatno uslužbenstvo in uradništvo itd. itd. Da ne postžemo previsoko, lahko rečemo, da je v Reki prav gotovo tisoč otrok slo ve ns kih staršev, ki dosedaj niso imeli šolskega pouka v svojem materinem, sto venske m jeziku, in ga tndi ne bodo imeli, če ne poskrbimo zanj mi sami, mi slovenski starši svojih slovenskih otrok. Vsi ti naši otroci se izgubljajo po raznih italijanskih in celo madžarskih Šolah in se pretvarjajo v najzagrizenejše renegate, ki pljuvajo potem svojim slovenskim staršem v lice in jih psnjejo s ičavi. Pfc poreče morda kdo: saj je vendar Reka hrvatska, saj je takoj zraven Reke hrvatski Suiak, kamor lahko tudi slovenski starti pošiljajo svoje otroke v hrvatsko šolo. Res Je to ta marsikateri slovenski oče tudi pošilja svojega otroka- v hrvatske šole na Sušaku, toda večina pa se le izgublja. Ne bi se pa Izgubljala, ko bi bila v Reki slovenska Sol a. Je namreč Se neki prav poseben vzrok, zakaj se slovenski starši vsaj kolikortoliko izogibljejo hrvatske šole. Resnica je, da Inteligentnejši hrvatski sloji posebno v zadnjem času skoraj ne poznajo več razlike med Hrvatom in Slovencem, ker pojmi jo naše jugoslovansko bratstvo, toda med preprostim ljudstvom — in to se zanaša |udi med deco — pa se čuje še vedno ona stara: „Ca biš ti ovdeka, ti prokleti Kranj&c!" In to boli našega človeka in tudi otroka. Vsem tem neprilikam pa bi se izognili, ko bi naši slovenski starši v Reki začeli resno razmišljati o ustanovitvi slovenske šole za slovensko deco. Ker Družba sv. Cirila in Metoda ne more raztegniti svojega delovanja na Reko, bi bilo pač potrebno, da bi se ustanovilo v Reki posebno slovensko šolsko društvo, kateremu bi bil namen: ustanovitev slovenske ljudske šole v Reki. Prepričani smo tudi, da bi tako društvo ne uživalo samo podpore vseh naših slovenskih obrambnih organizacij — saj gre vendar tu za rešitev tisočev slovenskih duš — temveč, da bi tudi reški Hrvatje z veseljem prispevali za slovensko Solo v Reki, sajbijim bila ta slovenska trdnjava obenem tudi najboljša oslomba v njihovem lastnem boju proti laški in madžarski prepotene i. In končno bi bilo to tudi le nekak čin bratske vzajemnosti, nekak odsev onih vzornih razmer, ki vladajo med Slovenci in Hrvati v Trstu, lqer vidimo, kako Slovenci na svojem lastnem ozemlju z vsemi svojimi močmi pospešuje ustanovitev hrvatske šole za hrvatsko deco, vzlic temu, da so jej na razpolago slovenske šole Družbe sv. Cirila in Metoda, dočim mi reški Slovenci nimamo v Reki niti hrvatskih Sol. Zavedna hrvatska mladina v Trstu bo pomenjala za slovenski Trst gotovo znaten narodni „plus"; prav tako pa tudi zavedna enaka slovenska mladina za hrvatsko Reko. Zato pa pravimo še enkrat:Reški Slovenci! Ustanovimo si slovensko Šolo za svojo deco! Vi, bratje Hrvati, pa nam pomagajte, da se čim prej uresniči ta naša željal Prva in edino pisarna = za vojnike stvari = (koncesijonirana od C. k. namestniStva). TRST. nlicti della Cnserma 5, U. n. Dvajsetletnica M. kmetijske družbe". (Konec.) Sadjarstvo je kmetijska panoga, ki je bila v tržaški okolici še najbolj zanemarjena, dasi donaša lahko ravno našim kmetovalcem, ki bivajo v bližini velemesta, največjih dohodkov pri najmanjšem trudu. Da so se dandanes razmere v tem oziru temeljito izpremenile, je glavna zasluga naše družbe. Omeniti je tukaj, na kake težkoče je naletela družba v začetku pri razdeljevanju sadnega drevja svojim članom, ki ga niso hoteli sprejeti niti brezplačno; in oglejmo si tozadevne razmere sedaj, ko družba ne more skoro zadoščati potrebam in zahtevam svojih članov po sadnih drevescih in to za plačilo, potem nam je napredek v sadjarstvu očividen. Pomisliti pa je tudi, da je družba do letos porazdelila med svoje člane že čez (12.000) dvanajsttisoč sadnih drevesc žlahtnih vrst. Predstavljajmo si to množino na majhen obseg tržaške okolice, pa nam je kmalu jasno, za koliko tisočakov so se letni dohodki naše okolice s tem povišali. Vrtnarstvo je posebno v spodnji okolici najdonosnejša panoga, ki jo tudi družba ni smela zanemariti, saj je tudi velik odstotek njenih članov vrtnarjev. Ti so potrebovali večkrat zeleniadnega semenja dobrih vrst, katerega si posameznik le težko nabavi. Tudi v tem oziru jim je šla družba na roko, da jim ga je naročila in porazdelila med nje deloma brezplačno, deloma po znižani ceni. Prišla so leta in dobe, ko je šlo z zele-njadno kupčijo zelo slabo, ker je bila konkurenca iz Italije prevelika. Začeli so razni vrtnarji misliti na to, kako bi si pomagali. Posameznik ne premore ničesar, treba se torej združiti in začela so se posvetovanja za ustanovitev vrtnarske oziroma tudi eksportne zadruge. Ta namera je bila več let predmetom razmotrivanja, toda naposled se je prišlo do zaključka, da je ta težko izvedljiva, zbog česar se je morala opustiti. Cvetličarstvo je bilo tadi večkrat na dnevnem redu odborovih sej in občnih zborov. Naročilo in porazdelilo se je vrtnic, nageljnov in nelud drugih vrst cvetlic. V zadnjih letih je začela kupčija s cvetlicami vedno bolj propadati, tako, da cvetlice naše okolice so prišle ob vso veljavo. Tu se Je zopet razmotrivalo, kako ooma- Daje nasvete In inrormacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojatke službe. Izdeluje In odpošilja vsako vrsto pro-Senj vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno prostovoljstvo, ženitve, dosedanje zakonitih ugodnosti glede Eresenčne službe, vsprejetja v vojaške ole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami. — Reševanja hitro in točno. — Uradne ure: Ob delavnikih od 9. predp. do 7. pop. Ob nedeljah In praznikih do 12. opold e Z iBirare^SBSi^,,: SLOVE« sv. Clrl :i! a m Podpirajte družbo Melodiju!!!!!!! Zaloga dalmatinskega vina LUIUJU HHIUIUUIUIUJU VII1U | . FILIP IVANIŠE¥IĆ 1 S lastnega pridelka Iz Jesenic pri Omiiu S I ulica Valdirivo 17. tel. 1405. Prodala na I S drobno In na debelo. - Gostilne: „Air1 Adria", nI. Nuova 13 In gostilna-buffet, piazza Giusepplna itev. 7, v katerih tod svoja vina prve vrste. i Dnevnih „Edinost" v Trstu je izdal in založil naslednjo knjige: 1. »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. -Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOL-STEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Pošlo-venil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. SJergje-vič Turgjeniev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB «. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGlCEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za Jamstvo dne 31. decembra 1913 K 456.949.184.97. Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1913: K 1,297.036,630.20. Plačana podvraCHa od leta 18S1 do 31. decembra 1913 K 1.163,020.163.67. S 1. januvarjem 1907. je druJtvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti police: I. Veljavnih takoj od Izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrSIti voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske. b) ako plača zavarovanec 1 °°/oq od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka. UL Veljavnih po preteku 6 mesecev od Izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo Je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. III. Veljavnih po preteku enega leta po Izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo. IV. Veljavnih po preteku treh let od Izdanja: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo Je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskušenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4>a%. Društvo sprejema zavarovanje tudi za življenje, požar, prevažanje In ulom. Ipl Zaloga izgotovljeisito oblek '—j Velika Izbora oblek za gospodo In detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. L —i Specijaliteta ▼ vezilji. Isbera volnenega blag*. ifoj )f A, OBEOES in tudi proti takojšnjemu p a- hn ================== čilu Cene n&jzme nejše. rjJ ADOL^ KOSTOItlS l I TWM\ ULICA SAN ©IOVANNI 16, L NADSTROPJE ^ | zraven „Buffsts Autoraatioo". Tel. 251, R. II. — POZOR I SkladlšCe »e nahaja v I. n. j -£aSSS££E2a6S& Velezaloga kolonijalnega in špecerijskega blaga, deželnih pridelkov Riva drmnula St. 12. — Telefon St. 231 In 1645 Glavna zaloga in samoprodaja moke mlina „Luisen" V Budimpešti. Brzojavi: TRUDEN — TRST. I M. Aite nasledniki Trst, ulica Nuova 36—38. Priporočata cenienim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnoga blaga za pomladno in poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. Se priporočata kot Slovenca O. Milift F. SuftmelJ. w i V Trstu, dne It. niti« 1914 »UMNOST it ML 1 Stran tP^v^ gat: cve*liCar»-. !Jo«r7i;*n« tv^jf. i* tein "J^rtju- l'riis. ta^ft ra u-SlMiAite." cve^.£*r*ke zadruge na dan, k>.ier! bi bil **fnen spečavati tukaJSnJe r/^ti:ce v neverna mesta. Ta predlog le porrvjo priporočal pok. dr. Simon Pertot. To-1„ razne težkoče. posebno pa konkurenca iz Italije in Francoske, so do današnjega dn6 ovirale uresničenje te ideje. še eno drevo raste v tržaški okolici, ki je nekdaj donašalo lepih dohodkov, dandanes pa je že popolnoma zanemarjeno. Oojenje in obdelovanje oljk in pridelovanje olja je v prvih letih obstanka društva zanimalo zelo odbornike. Družba se je trudila, da pridobi od vlade zmožnih strokovnjakov, ki bi pokazali našim okoličanom, kako se naj umno obdelujejo, obrezavajo ln Čistijo oljkina drevesa in kako se na-pravlja fino olje. Sklenilo se je že tudi, da se uredi v Križu racijonelen mlin in moderna stiskalnica za olje (torklja). Toda vlada ni dala podpore in okoličani so začeli vedno bolj zanemarjati in opuščati olj-kine gaje, in dandanes se more ta veja kmetijstva v tržaški okolici smatrati že za mrtvo. Kmetijski pouk je družba že takoj od začetka razširjevala med okoličane deloma s strokovnimi kmetijskimi listi Kmetovalec, Gospodarski list, Vinarski in vrtnarski list in Primorski Gospodar; deloma s članki, ki jih je družba ali njeni organi objavljala v »Edinosti«; deloma pa tudi s predavanji, ki so jih imeli razni strokovnjaki ob priliki shodov po okolici. Nadalje je družba skrbela za to, da so hčerkam okoličanskih kmetovalcev so dobili štipendije za obisk kmetijske šole v tudi s predavanji, ki so jih držali razni hčerkam okoličanskim kmetovalcev so bile preskrbljene podpore za obisk gospodinjskih tečajev v Ljubljani. S tem se Je pripomoglo nekaterim mladim gospodarjem do primerne izobrazbe v kmetijstvu in dekletom do pouka v gospodinjstvu. Svoj čas je bilo streljanje proti toči nekako v modi in tudi naša družba ni mogla tega prezreti, kar je bilo v drugih deželah na dnevnem redu. Pomagala je ustanavljati strelne postaje in šla povsod na roko. Ko so pa uspehi izostali, opustila je tudi ona to idejo. Ureditev zemljiške knjige v Trstu in okolici je nujna potreba, kar je že davno uvidela tudi družba. Napravila je razne prošnje in neštevilne druge korake, sprejela resolucije v tem smislu, da se ta zadeva čimprej reši. Toda do dandanes se nahaja stvar še vedno pri starem. Pomisliti je pa, da ta nered stane naše okoličane letno po več tisoč kron, ki jih morajo znositi odvetnikom in notarjem za ureditev posestnega stanja. Takozvana občinska zemljišča (gmajna) je sporna točka med okoličani-posestniki in med magistratom, ker slednji ne mara priznati prvim pravic, ki jim gredo na skupnih zemljiščih, ki jih uživajo že pol stoletja in še več. V varstvo teh pravic je družba ustanovila v posameznih vaseh zadruge upravičenih posestnikov, da se iste tem lažje branijo pred izkoriščevanjem po magistratu. Te zadruge delujejo še dandanes v korist svojih članov-zadrugarjev. Tudi za razdelitev skupnih zemljišč po okolici se je družba svoj čas zanimala in zastopala koristi okoličanov, ki so hoteli, da se taka zemljišča v svrho umnejšega obdelovanja porazdele med upravičene tnike. je vlada 1897 1. odvzela magistratu io, je ta opustil poljske čuvaje v oko-eš, naj vlada skrbi tudi za varstvo ih pridelkov. In nekaj let je bila o-a res brez čuvajev. Toda kmetijska HALI OGLASI □□ računajo po 4 «tot- besedo. Mastno ti-kane besedi m računajo enkrat več. — Najmanji* : pristojbina znafta 40 stotin k. : □□ □O □□ llfffll t*lEOj z dvema posteljama pri JuUU slovenski družini. Ulica Barriera veccnia 22, IY nad. desno. 60i> Odda •e takoj soba in sobica meblirane ■ hrano. Ulica Boschetto it 40, n. 2. 900 Jugoslovani! la^^Js, ms 10. — Gorica, Gosposka ulica 7. 4444 Zganjarna Ivana ^erfcanc-a Trst, oL Stadiov ff se priporoča cenj. obćinatru za obilen obiak Prodaja se Ig&nje vseh vrst. Postrežba točna — Cene ?mertie. UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE * ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČERNAK 0. TDSCHER ■K m,k TRST ULICA CASERMA, 13II. nad. Umetno-fotosrafičnl ateljč Trst ulica del Rlvo it. 42 (pritličje) Trst ♦♦♦♦ MM ♦♦♦♦ Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE tzi VSIUCE FOTOGRAFIJE tis Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domn, ev tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah. ♦♦♦♦ Trst, m. M Rlvo štev. 4Z. AMERIKANSKA Ustavi v kratkem izpadanje lasi in istočasno odpravi prh jaj. Prodaja s« povsod. KRRL GOMISEL stara trgovina jestuin Rojan, ulica Montorsino št. 16 Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijalne in druge pridelke. I m« vedno najboljše prekajeno rae«o. poses Ko polici lici. i poljsl koli družba se je z vso vnemo zavzela za zo-petno uvedbo te institucije. Po neštevilnih prošnjah in resolucijah, po raznih križevih potih na magistrat in na namestništvo, po intervenciji deželnih poslancev in po raznih drugih korakih se je posrečilo, da je ta oblast zopet uvedla poljske čuvaje po o-kolici. Tu je v kratkih obrisih očrtano delovanje družbe v dobi dvajsetih let. Povdarjati pa treba, da s tem nikakor ni še vse povedano, ampak je veliko še stvari, ki niso niti omenjene v tem poročilu. Poročali smo s predstojećim, kaj je družba tekom dvajsetih let svojega obstanka delala in naredila. Dolžnost poročevalca Je tudi, da omeni, kdo je v tej dobi delal in kdo si je pridobil posebnih zaslug za obstoj in razvoj družbe. Tu treba imenovati najprej ustanovitelja iste pok. Dragotina Martelanca, ki se Je s vso ljubeznijo oprijel dela za postanek družbe, da jo Je postavil na trdo podlago. a ?. Jun. petindvajsetletni« pevskega druitva „Adrija* v BaHcovljah. Tolstovrška slatina vsled novih vrelcev Osetov in Silva vrelec je sedaj tako zboljšala, da prekaša vse znane slične vode. Slovenci bodimo ponosni na te naše domače vode in kupujmo samo le to slatino. Tolstovrška slatina ima toliko medi-cinalnih snovi, da ni le dolžnost, ampak celo potreba in korist, da jo stalno rabi vsaka družina. - Pokojni dvorni svetnik Trnovec, koji je zelo rad to vodo užival, je rekel: „Ne bi se smelo piti vina brez da bi se primešalo Tolstovrško slatino, koja zelo dobro učinkuje na prebavo in katare". Glavna zaloga za Trst in deželo: VEKOSLAV PLESNltAR ulica Donlzetti 3. m HALI! krtifač aa «a»ajskaa itii« im fovot}. alŽJaavatr naai TRST uLTtr S Peri 4 Podružnica v Nabrtžinl Krojmčnlc*. zalegi sukna Obtoke pe zmernih cena* Solidna. vzarr5 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 7.45 O iz Italije preko Kormina 8.42 B lz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.00 C iz Londona, Pariza, Milana, Benetk Vidma in Kormina. 9.10 B z Dunaja in Budimpešte. 11.30 O iz Vidma preko Kormina In Bivia in iz Italije preko Cervinjana. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 7.30 O iz Nabrežine. 7*45 O iz Nabrežine. 11.17 O iz Gorice. OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne E c Ekspres, O = osebni vlak, B = brzovlak, M = mešanec. ATtomobu-Uftiversal Ford 18—20 HP Novi modeli 1913 ^omnoteno proizvajanj« ZnitanJ« osni 4-5 Kdeiev K 4600: 2 sedela R 4300. Laodal* 4 sedete* K 6800. Popolna oprava Oapote s stran-•kini mvrmml steklo, pet svetilk, gaserater sa moti-ie*skt pita, rog, kHoactiaki fttevnik te Uuosmt " veljajo na vose proeto vosaiae ta aahtae v Tiste. ANTON SKERL, aoduiisk' »s-___ Trat, Plana Carlo Goldoni. Telafon 1794 Oaraga: Via dd Bacchi 18. Telefon «»47 SLAVIJA mjflBH zafaroTaln liaoka t Pragi Rsisrvnl fondi * 03,432.10102 laplaOano odškodnine ln kapltallje Kron I20 96S S04-2S. Dlvldond m Je doslej Izpl. 3,800-700*20. Po velikosti draga ▼zajemna zavarov. nade države z vseskozi slov.-narodno npravo. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno za var. na doživeti e in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenj uje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu V. CEGNAR, onu Caserma 12, TELEFON St 2147. m\ ■> v Slovenski urar F. Pcrtcf m Trst. ulica Caserma U lik LJaMJanske kreditne banke 1P »I SVOJI K SVOJIM 1 Ferdinand Gornik Trst, ulica Molin a vento (Rocol) 25 priporoča cenj. občinstvu svojo . trsoulno lestvin:: in g kolonllalneso: Mesa kakor tudi ŽGANJARNO. Blago vedno sveže. - Postrežba na __ dom.---Cene zmerne in solidne. ^ IbtamBKsiiadl Ljubljanska kreditna banka podrninioa ▼ Trstu 0*ntrala t L] u bi Jan«. Podrutnioe: Split, C loveo, Sarajeve, i rloa ln OeiJ«. ulloa Caserma II. Telefon: 0-18. UualM le Oflitrtl 04 9-127» to 2'/*-5 DelnISka glavnloa: K 8.000.000* Rezervni za k adl: K 1,000 ooo* Izvršuje najbolje vse v bančno stroko spadajoče tranzakeije. Vlog« na knjižico A Ol obrestuj« m IO nottoi (rentni davek plača banka iz svojega). Vloge na tekoči in žiro-račun najbolje po dogovoru. Sprejema borzna naročila za Vse tu* in inozemske borze. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. # t* % (9 L ZERZON zaloga olja jesiha In mila. Trst u|. Sette Fontane 12 riajfineje namizno ol|e} priporočljivo za ena, ki trpe na Seledcu. - Steklenica pol litra kron 1*60. 9 & & TOVARNA R00LEAUX bi. ludouik niciei Ulica Moreri 72 TRST-BOJAN" -- TELEFON 29-14 ===== Izdeluje Jeklene kakor tudi lesene ROULEAUX Ibi r zalogi tm p«treb88lae zrn leseae la Is-Jezne RrtCI E \UX. Delo tolldao »CASILE UHIUA 01 CHJAIA HAP0LI Napredek vede Najenergifcnejše in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom Jorubin Casile Stotine zdra niškiB potrdil potrjuje, da se nretralna z ženja, prostatitis, nretritis in mehnrni IfAnfotS CSiSlIS. fctoiji korenito zdravijo s aWH|«»l Konfeti CASILE urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Sili g-), popolnoma odpravljajo In nblažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostntitis, uretritis, čistiti^, me-nesposobnosti za zadržavanje urin a,sluzaste tokove itd. — \0RrSmV0Asi£EK najboljše protisifilitičao in poživljajoče kričisiilno sredstvo, ki se o po rablja z uxpebom proti sifiLdi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetja llez. poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, svermatoroji, steriliteti, nevrasteniji, energičen razkro^evalec urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3 o0. Vbrizpanec CASILE zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vagmitM, ure-tritia endometntis. vnetje in izpad maternice itd Steklenica vbrizgane* Gasile K 3 o0. Kdor *eli večjib' pojasnil, tiskovii »td., n*j naslovi dopis na lekarno za e Casile Trst ki poda odeovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Pnznani mVd.cinalni iidelkieCASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. Zal ga v Trstu Lekarna Lo yd, V. dll'orologio 1 Pristna zdravila Casile nosijo lastnoročni podpis N Casfle i urne katarie, kamen, katlja k<>nfeti'ev Caai'e I FvellKonska zaloso polHitin In tapetaru olo Oastwirth9 Trst alka Stadion it 6 blia s ednllMa Fenlce). BdJKoII ajoden «lr za noKu ouanlE bodUl slede cen <| kakor tudi kakovosti. Kolosalni Izbor. - Telef. 22 85 tam ■e B TDfiflllf 8 f DFKI9 Dra2e (kvas) iz odR^oBane slovenske trfovlne drot so dosesie dosedal vsepovsod naftollil slsves. narodnjak IKvuvui i rLlli i „„jftffe pjf comcaitvmlil. M vam oostreie no konknrenftffli cenah. J. J. SOBAH, Trst. tM?*" Stran IV »EDINOST St 105. V Trstu, dne 18. maja 19!4. Razne vesti. Predmeti zs Met! Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamaše, čepice iz čiste volne, rokavice« Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po i krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane Športnih in planinskih društev POSEBNE CENE. ^ Športna trgovina SIruKel ulica S. flnioDio 12) nasproti Kred. poslopja) Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot prf«tni želodčni !M;ćr Največ zaslug za dmzbo ima gotovo 11 oni, ki ji ž-, dvajset let nepretrgoma nače-luje: to je naš predsednik k. Ivan Goriup, ki ie ob vsaki priliki zastopal koristi družbe posebno naproti oblastim in se ni straši! nikakiii žrtev, če je bilo to v korist družbe. Tretji naj bo imenovan mož, katerega spomin še dandanes živi med našim ljudstvom.: pok. dr. Simon Pertot, zdravnik, kateremu je prirasla tržaška okolica tako k srcu, da le vse svoje delovanje posvetil v prospeh kmetijstva in v dobro okoličanov. Ob tej priliki ne smemo pozabiti p. učitelja Antona Valentiča, ki je v petih letih, ko je opravljal posle tajnika, marljivo in požrtvovalno deloval v procvit družbe. Polžnost nam je obuditi spomin na pokojne odbornike, ki so se posebno zanimali za razvoj kmetijstva v tržaški okolici. iMed temi so posebno: Josip Turk, Ivan Marija Valoveč, Fran Žitko, Andrej Cer-ne, Alcjzij Goriup in Ivan Godina. Toda tudi več drugih odbornikov si je pridobilo zahlug za družbo, ki pa vsi ne morejo biti tu imenovani. Veliko so koristili kmetijstvu v tržaški okolici tudi državni potovalni učitelj Anton Štrekelj in družbeni tajnik Ivan Fajdiga, ki sta izdajala družbeno glasilo »Gospodarski list« in »Vinarski in vrtnarski list«. Družbi je pomagal s svojim strokovnim znanjem, s predavanji in s članki za liste tudi kmetijski veščak naš domačin Fran Gombač. Pri ustanovitvi družbe je sodeloval tudi sedanji drž. potovalni učitelj kmetijstva in dež. poslanec Ivo Sancin. Za družbo so se v prejšnjih časih zavzemali v kmetijskem ministrstvu razven predsednika tudi državna poslanca pok. Ivan NabergoJ in g. Fran Povše; v zadnjem času pa drž. in dež. poslanec g. dr. Otokar Rybaf. Vsem imenovanim, kakor tudi onim neimenovanim požrtvovalnim gospodom, ki so podpirali stremljenje družbe in delovali v procvit kmetijstva tržaške okolice v teh dvajsetih letih, je družba dolžna svojo najglobjo zahvalo za ves njih trud in izraža nado, da najdejo v bodoče še mnogo, mnogo posnemovalcev. Blizu In dale! Vm 9« pozni, Kdor 9* lan* I I— idnvj« doma i Zahtevajte pristni „FLGSIAH". Zavračajte ponaretJbe! Edini dobavnik in založnik za Primorsko in Ltelm&cijo VEKOSLAV PLESNKAR TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST O umrlem generalu Feyervaryju piše H; \V. Steed v »Times« razne črtice, iz katerih naj posnamemo sledeče: Fejervary je bil »kraljev mož« v smislu, kakor ga niso poznale poznejše madžarske generacije. Rojen je bil 1. 1832., z 19 leti je vstopil v vojsko in 8 let pozneje je dobil v bitki pri Solrerinu na priporočilo vrhovnega poveljnika Benedeka križec reda Marije Terezije. Ko se je uvedel dualizem, je bil najprej podtajnik v honvedskem ministrstvu, pozneje pa minister, kar je ostal do leta 1903. Vrhunec svoje karijere pa je dosegel leta 1905. ko je koalicija vrgla Tiszo in zahtevala madjarski poveljni jezik v armadi. Cesar se je odločno upiral tej zahtevi, ki je prekoračala njegove po ustavi zajamčene pravice. Ker koalicija ni hotela prevzeti vlade, je prosil cesarja, da ga oprosti te težke in zanjga kot Madžara odiozne dolžnosti, izjavljajoč, da bi to bilo smrt zanj-. Cesar pa mu je odgovoril: »Ubogajte, Vaše življenje pripada itak meni.« — Pred več leti je bil Fejervary težko bolan in cesar ie poklical iz Berolina nekega odličnega kirurga, da operira bolnika, in je tudi plačal stroške. Ko se je prišel Fejer-vary zahvalit cesarju, ker mu je rešil življenje, ga je cesar prekini! z odgovorom: >Potreboval bom še vaše življenje«. Fe-jervaryju torej ni preostajalo drugo, nego da je ubogal. Ko se je zastonj pogajal s koalicijo, je napovedal volilno reformo po načrtu ministra Kristoffiyja. Udarec je zadel, .iakar je svetoval cesarju, naj pokliče pet koalicijskih voditeljev: Andrassyja, Ap-ponija, Zichyja, Banfyja in Košuta ad au-diendum verbum regium« na Dunaj. Av-dijenca je trajala samo pet minut, in gospodje so bili odpuščeni s tako strogim u-korom, da mu ni primere. Kar je sledilo, je znano. Madžari so upognili glave, za plačilo pa so dobili proste roke v železni-čarski praginatiki, razlastitvenemu 2ako-nu itd. Ta slučaj je zelo poučen za tiste, ki imajo vedno na razpolago izgovor: »Dunaj bi, toda Madžari nočejo«, in dokazujejo. da Dunaj more vse. ali da noče za nas. Pri giavi riba smrdi«. — Steed pripoveduje, da je b»l Fcjervary, kakor vsi madžarski plemiči strasten igralec na karte. Več nego enkrat j e cesar plačal njegove dolgove. Nekikrat pa je Fejervary izgubil većjo svoto, nego je mogel upati, da jo bo mogel plačati. Tedaj ga je cesar pozval k sebi, mu dal omot bankovcev in zahteval od njega pošteno besedo, da ne bo več graj »Toda če bo skušnjava preveč huda,« je def al Pe)ervary.« Tu imate zdravilo«, je rekel cesar in mu dal revolver. -Fe»ervary je potem držal dano besedo ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perniflf ordinira od It-f pop. Trst, ulica Bonomo 3/U. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Ces. ter. pri v. Rlunlone Adriatlcodl Slcorti v Trstu ustanovljen« Ista 1838. Zavarovanja proti Škodi, povzročeni po ognjr M pi Zavarovanja proti tatvini x vlomom. streli to eksplozijah Zavarovanja steklenih ploAc proti razbHjjn. GOSTILNA ■T Urita Pampel ki a i^i^^cam ML88B Hvd m obira obisk. Prmm ttmrtmSek Zavarovanja podiljatev na moiju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi aacgah. Dels^ka glavica In rezerve dut 31. det mbra 191* K 175.540.1*7*9* ifcanje zavarovalne glavnice na £ivjj«m« (31. 11' 1*12) K 534.593.4*29 80 Odkar obstoja diužba, je bilo v vseh braniah iz plačano na škodah K 758.460.366-83. !astepttvm v vseh dežeutlb g'avMfc šestih le vaiaejttt k raj (h se »k* . AGO ievij< brez šivanja in žeblje« == Izvršuje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeycr štev. 12 Izvršuje tudi veako drugo naročilo točni •n ceno, — Na zahtevo priđe tuđi po na ročila »zven me»ta. Bosendorfer, Gebrflder Stingl, K ceh & Korselt, Wirht itd. se prodajajo in dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. uglaSanje in poprave. Zavod Klavirji Zannoni mario wit.it Piazza S. Giaeomo 2. II., Corso TELEFON 2-5"*. Gostilna ,pri Deteljici '3 t Trsta, ulica Belvedere 7. i Priznano osl&8*!& In notejia Ruiilnja. l Pristna Umu i !n tojfl olno. rievssRSsees-^s HULVEllA Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Bnrriera veccfeia 19. t/edoo v zalogi velika Izber Uoveuskih in hrvatakfli ploič od kros 2 N naprtj. Ved so n^e plošče najboljše vrste. Gramofoni aa obroke. imi m U «5 VSAK K VRSTE ZA VSC STROKE ATELJE BABUDER."" [cooroa A^sSBKa Dr. HORVATH Trat, Via Nuova It- 22 ordinira aa KOŽMB In SPOLNI BOLEZNI od 11.1 in 5-7. Za bolefine v nosali In sklopili od 11-13 Iti o< Pomladno zdravljenje! Sirup Salasparfslia, 1 steklenica . . K 160 Popolno ozdravljenje . ....... . u 5*— steklenica • ....... 2*— 6-— 1-20 ti.— Sirnp jodnrat, steklenica • t ... • n popolno oadm^eoj« . Kr.čistilni čaj, 1 zavoj........ 6 zavoj ar •■•.(. £ckanu JH jaleao" T> st - ulica S. Ctl no — Trat Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATER1HA STE«. I. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in 7—iVz || s Dobroznana mtrodilfiica s j} Ivan Camaull Sv. Ivan - Trst - blize Kar. doma Velik izbor, barv, pavlak itd. Zaloga za Trst in okolico redilnega < aj- za otro- C| ADifV* 7 in odrasle ^LAUI^ 4«np ipn b tdatgi praška a fini. - T«tef?a II I . < i O iS ^ W š-% U IZ BERLINA Ulica Acqnedoto Ste?, i, L uadstr., (vogal Via Stadion). UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev. • i I OPRAVKI SE IZVRSUJE-TO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9 1 IN 3 MHB ■I I--d fc- ~ - .C*' 3■ • —--. _-V1 MJttienk--- Povrvrstaa to«ama z e ektnćolai coratum testenine Iz pristnih jajc 8. R0STIR0LLA ulica G. SalHni št. 4 ; Dnevno izdelovanje testenin iz samih jajc. — ' Rezanci, obrotki, makeroni itd. - Specijaliteta: hlebčki- — F. n. občinstvo je pri izdelovanja lahko navzoče da so prepriča o snagi. TRS? Bllca Ctfmpunlie šisa. 13 (Uogal Trga Pcatero5w). Novi prostori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor- ^O tom. Električna razsvetljava Izborna dunajska in italijanska kuhi hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberžan, istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edmo shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba. EDO&RDO COtOr^BO, la^feik i minaenii f" iniii iimisin i _ .. - -J Mehanična delavnica F. Miheučič & F. Venutti Trst, Campo Belvedere št. 4 Popravlja in poBtavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in uzorcev za testenine in biškote. Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletja kave, drož in drugih tehn. predmetov. Novo pogrebno podjetje Trst (vogal Piazza Goldoal) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-02,) Prireja pogreba naJraalMtaeJSfh razredov, od najenostavnejših z enim ko&Jem do najUknrlJoinejSih in pompoznih s Šestero konji. Najnovejša in moderna pogrebna opriTa. Prodaja najrhzlifinjSth mrtvaških predmeto?. Velika zaloga T!:fiŽenlh sveč lastnega izdelka. Najsolfdnejša in toč u a postrežba. Nočna naročil« se sprejem«!o v lastnih prostorih x«loge podjetj« ul. Tesa st. 31. tel. 1402. CENE ZMEBNE. GENE ZMERNE. Zastopstvo s prodajo poKrabnih predmetov 1 J. KLRZRK, Opftlne St. I70 j T. VTUEZ « NSbrsSInl ( trg pri cerkvi); A. JAMŠEK sr! Orshu (Neghere). Podpirajte dr. sv. Cirila in Metoda Vsled bližnje selitve tvrdke Giac. Macerata Trst, ulica Chiozza štv. 7-8 se proda pohištvo in tape-tarije po nabavnih cenah. — Uporabite to oril'ko! « ■ =a 5 s tudi TaUk Um. aiMM biagB. v L Trgovina Jestvia in delikates MARCEL LAZAR Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino In llkerfl v steklenicah. — Postrežbe na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave. olja in dr. Anton Breščak Gorica-Gosposka al. (& Carduccl) 14, u lastni MSI Prva in največja slovenska zaloga in tovarna pohištva na Primorskem. III V žalost Ima oeano nad 50 modernih ledlin h In spalnih sob. mm Cene od 300 do 3000 K soba. Si Edina slovenska delavnica tapetar ij. Veliko Izbera slik, stoik kakor tudi železneja m^a. 152 Sprejema naročila za opreme II, hotelov I. t. d isa