Zgovorna 2400 provokacij v 1095 dneh Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. sobota 30. junija 1951 GEHERHL RIDGWHY PREDLHGH SESTHNEK s predstavnikom severnega poveljstva Komentarji tiska o premirju na Koreji čem mir. vendar je razumljivo večjo rezervo. Močni odmev, da bi konec korejske vojne katerega so Malikove izjave povzročil vsaj delno preusme- naletele na blagovnih tržiščih ritev konjunkture v raznih go- je trelba torej razlagati pred-spodarekih panogah. vsem s terr.., dh =o ta tržišča že Vsi svetovni blagovni trgi tako in tako v kritični fazi. so prav tako hitro reagirali na Surovinsko gospodarstvo ne Malikove izjave kot predi enim pričakuje zmanjšanja povpraše-letom na napad! na Južno Ko- vanja samo zaradi poletne rejo. Veli prosti blagovni kur- mrtve, sezone, temveč tudi za- zi, kot kavčuk, kositer, kava, radi bližine žetve na severni kafcao, bombaž, volna, pšenica hemisferi, ki obeta dober do-in koruza, so močno, popustili, nos za večiru pridelkov. Te Cene ki jih določajo’ producen perspektive s« že v zadnjih ti (nekatere kovine, surova tednih povzročile močno skr-nafta in dirugo) se seveda niso čenje kupovar a na zalogo in spremenile, vendar so delnice verjetno je. dia bi v primeru teh podjetij padle, kar daje premirja na .Koreji velike zaslutiti. dia sle tržišče že priprav- loge mogli« vsaj delno služiti lja na možnost znižanja cen za kritje tekočih potreb. Kljub tudi za to blago. močnemu popuščanju cen, ki Ta tako enotna reakcija, ki se je pojavilo v zadnjih treh jo je povzročil Malikov pred- mesecih na svetovnih tržiščih, log na svetovnih tržiščih, je ne bi bilo v tajoem primeru iz-tembolj zanimiva, ker so dfc- ključeno nadaljnje znižanje, jansfci izgloda Za resnično iz- Ddkler ipa bodo dfejanski Mali-boljšan.je položaja na Daljnem kovi nameni ostali nejasni, bo vzhodu jp položaja na sv:etu verjetno na večini blagovnih sploh še vedno zelo negotovi tržišč vladala precejšnja marin jih povsod' opazujejo z naj- voza. Popuščanje napetosti v sporu za nafto med Anglijo in Iranom Demokristjani razpravljajo o položaju RIM, 29- — V Grottaferrata pri Rimu se je danes sestal državni svet demokristj anske stranke, pod predsedstvom De Gasperija. Glavni tajnik stranke, minister Gonella, je poročal o položaju v Italija po pomladanskem delu upraivn.jh volitev in bodočih nalogah stranke. Na političnem polju je poudaril potrebo po borbi na dveh frontah: proti kominfor-mizmu in proti fašizmu. Na parlamentarnem in vladnem področju pa bi bilo treba predvsem pospešiti parlamentarno proceduro jn «oneraogočiti parlamentarno sabotažo« — ko-minformistično obstrukcijo, ki zavira sprejemanje zakonov, ki se zde vladi zelo važni, kot n. , jJrav Zdaj zakon b civilni zaščiti. Zasedanje glavnega sveta demokristjanov so v vseh poli-ličnih krogih pričakovali z velikim zanimanjem, ker pričakujejo od njega odgovor na vprašanje, ali bo De Gasperl razširil svojo vlado (za vstop y vlado so se začeli potegovati liberalci). ali pa bo rajši vladal z dosedanjo formulo in z večino, ki po rezultatih zadnjih volitev ni na najtrših nogah. Poleg tega so se širile govorice o nesoglasjih v stranki, katerih nosilci so Dossetti in Gronchi na levi in Dg Martino na desni od De Gasperijeve sredine. Tudi današnji Italijanski tisk se obširno peča s tem dogodkom- Kominformi stični tisk je v glavnem spet navil lajno o «nereprezentativnosti» sedanje vlade, kar pomeni, med vrstami, da bi v njel morali sedeti tudi kominfarmislti. Podobno kot kominformisti, ki v bistvu zagovarjajo vlado «narodne sloge* proti fašizmu, se ogreva tudi desnica za vlado od skrajne desne do zmerne levice proti kominformistom. Alphandove izjave o nemški oborožitvi Kratke vesti WASHINGTON, 29. — Senator. Ji obeh strank so zahtevali, da obe ameriški zbornici Imenujeta komisijo, ki naj razpravlja s predstavniki v evropski skupščini. SAIGON, 29. — Podpis sporazuma za gospodarsko sodelovanje med Vietnamom In ZDA so odgo-dili. PARIZ, 29. — Na konferenci UNESCA proučujejo Italijanski predlog o zaščiti umetnostnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov v primeru vojne. OSLO, 29. — Ker sta poveljnik norveške mornarice in poveljnik njegovega glavnega stana smatrala izredna nakazila za mornarico v vrednosti 75 milijonov kron za premajhna, Ju je vlada odstavila. BUENOS AIRES, 29. — Peron Je javil, da bo prisostvoval bližnjim atomskim poizkusom prof. Richterja. WASHINGTON, 92. — Leteči poslanik ECA, Milton Katz Je po. dal ostavko tudi na obljubljeno mesto pri ustanovi Ford. PRAGA, 29. - Vlada CSR bo Izročila ameriškega in norveškega letalca, ki sta pred tremi tedni prisilno pristala v bližini Prage. LONDON, 29. — Glasnik angle. škega zunanjega ministrstva je iz. javil, da je Morrison pripravljen dati intervju za «Pravdo», MADRID, 29. ~ Umrl je avtor «raspe», mehiški skladatelj Gusta-vo Moreno Duran. KEY WEST (Florida), 29 — Neko mornariško letalo za žve1-zo se je danes ponesrečilo na Floridi Oj oseb v letalu so dve -pes*li, -sedtean jih je pg unurio* — 2 — 30. junija 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Sobota 30. junija Emilija, Predislav Sonce vzide ob 4.18, zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 1.02, zatone ob 17.02. Jutri, nedelja 1. julija Reš. kri, Bogoslav 1. JULIJA OB 21. URI ■ ZAMAH SO VSE VABE ^ Slovenski otroci bodo obiskovali slovenske P£\ SKI ZBOR sole kljub sovražnemu šovinističnemu tisku IZ LJUBLJANE pod vodstvom dirigenta Rada Simonillia bo priredil lit'it ceri na stadionu „Pri/i ntaj“ (malo igrišče) Prodaja vstopnic za nedeljski koncert bo na stadionu v no* deijo od 10. - 12. ure in od 19. ure dalje. 2. JULIJA BO PONOVITEV KONCERTA V AVDITORIJU Zbor bo pei obakrat slovenske narodne pesmi y priredbi svojega bivšega dirigenta pokojnega FRANCETA MAROLTA Vabila za koncert v Avditoriju so na prodaj pri «Adria-Ex pressn, Ul. Fabio Severo 5. Lepšega nedeljskega večera *i ne bi mogli zamisliti, kakor se nam obeta za nedeljo zvečer na stadionu aPrvi maja. Na ma lem igrišču, kjer smo prisostvovali že tolikim gledališkim predstavam, bo koncert, kakršnega zlepa ne bomo imeli več priložnosti v Trstu slišati. Naš gostje bodo pevci Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane Povedati moramo, da je to pravzaprav zbor — ki ga ni Akademski pevski zbor je obstajal vse do vojne. Vodil ga je glasbenik m folklorist France Marolt. V začetku italijanske okupa vije je zbor še zadnjič nastopil in za zaključek zapel «Lipicba. Ljudje na koncertu so dobre razumeli pomen enedolžniha besed, ko je zbor prehajal iz blagega. tihega petja v mogočni fortissirmo: Spavaj, spavaj lipica, dolgo ne bež spala. Nova pomlad zelena nov bo cvet pognala. Zopet bodo ptičice, ptičice vesele pesmi nam prepevale, pesmi žvrgolele. Zbor se je takrat razšel in se ni več obnovil. Ob smrti Franceta Marolta pa so se njegovi bivši pevci sešit, da mu zapoje na grobu. Bržkone se je tedaj rodila misel, da bi se zbor ob novil in priredil nekaj koncertov v spomin svojega učitelja Zbralo se je preko sto bivših članov nekdanjega Akademskega pevskega zbora in pod vodstvom sedanjega opernega dirigenta in komponista Rada Simonitija, ki je bil tudi član APZ, so obnovili program narodnih pesmi, in sicer tistih, ki jih je priredil France Marolt. Zbor je nastopil trikrat pred polno dvorano v Ljubljami, v Mariboru, v Celju, na Koroškem v Celovcu in v St. Jakobu v Rožu. Sedaj prihaja še k nam Mogoče se bo po koncertih v Trstu zopet razšel; težko je namreč verjetno, da bi se tako velik zbor še nadalje obdržal , kajti v njem so ljudje, ki stanujejo tudi izven Ljubljane; med njimi so inženirji, sodniki, profesorji in gimnazijski ravnatelji ter pripadniki še tolikih drugih poklicev, ki jih njihove službene dolžnosti močno ovirajo, da bi se podvrgli disciplini, kakršna je vladala v APZ pod pokojnim Maroltom. S svojim programom nas bo »bor povedel po vseh slovenskih pokrajinah od Prekmurja in Koroške, do Goriške in Dolenjske. Slišali bomo pesmi, ob katerih. bomo dejali: «To pa poznam,>•>, a gotovo bomo pristavili: «a tako lepo zapete je pa ie nisem slišala. Razen Tržača/nov vabimo na koncert TUDI OKOLIČANE-BUo bi zelo pogrešeno zamuditi tako priložnost. Koncert na stadionu bo ob 21. uri, prodaja vstopnic pa se prične že ob 19; predprodaja pa bo tudi že dopoldne od 11- do 12. PIONIRSKA DRUŽINA III. OKRAJA SV. JAKOB -ROCOL bo uprizorila ob zaključku šolskega leta danes 30. t. m. pri Gregorju ob 20.30 Ribičičevo igrico « V R A B C I » M Na sporedu so deklamacije in pevske točke. Prijatelje mladine vabimo k predstavi. V svojem članku o raizstavi italijanska šole na Opčinah pi. še «Giornale di Triesite« 26. junija: »Razstava na Opčinah, na italijanski šoli na Opčinah ima še večjo vrednost, ker dokazuje navdušenje otpok iz tega o-koliiša za učenje in dokazuj-: privlačno silp, ki jo ima italijanska šola v teh perifernih predelih, kjer so jo slovenski aktivisti poskušali — toda zaman — klevetati, poniževati ali bojkotirati. «GiornaIe di Triesti« je kaj kratkega spomina. Pred- nekaj manj kot tremi leti je pisal o zapostavljanju italijanske šole na Opčinah. Naš dnevnik je listu 30. septembra 1948 tudi odgovoril in dokazal, da slovenski aktivisti ne le da niso italijanske šole klevetali in poniževali. temveč nasprotno, pomagali so, da je italijanska šola začela po vojni ponovno delovati. Na pobudo KNOQ so bili sklicani italijanski starši, da bi razpravljali o obnovi italijanske šole. Pozvali So tudi dotedanjega ravnatelja Ferrettija, da edipre italijansko šolo. Seveda, gospoda Ferrettija ni bilo, bal se je vrniti tja, kjer j* deloval za časa fašizma in v vojnih letih. Italijansko šolo na Opčinah je na prošnjo vseh demokratičnih staršev odprl učitelj Paoli ki je edini izmed italijanskih učiteljev tudi ostal na Opčinah. Ali je za «Gioma]e di Trie-ste» bojkotiranje italijanske šole, če zavedni Slovenci govorimo pripadnikom njšega naroda, naj otroci slovenskih staršev pošiljajo svoje otroke v slovenske šok, ker je to njihova dolžnost? Ponovno poudarjamo, da nismo nikoli in nikdar prigovarjali italijanskim staršem, naj vpišejo svo je otroke v slovenske šole; nasprotno, imamo edino za pravilno, dg hedijo italijanski otroci v italijanske šole. Se več. prav nikoli tudi nismo govorili, naj otroci iz narodno-tno mešanih zakonov obiskujejo raje slovenske šole, temveč smo vedino prepustili to odločitev staršem. Gospod didaktični ravnatelj na Opčinah, Ferre.tti, č* se gospodje italijanski šovinisti spominjajo- — saj gotovo ni ukrepal brez njihove vrednosti in nasveta — pa je vabil čisto slovenske otroke, naj se vpišejo v italijanske šole. ge imamo kliše dopisnice s Ferrettijcvim podpišem, na kateri je napisa no dobesedno tole: «Siete invitato inscrivere d«| 20 al 23 corr. Vostra figlia Maria alla scuola italiana se di vostro gradimento. Trieste, 20 settembre 194S. Direttore didattico M. Ferrettin (Ce so pri «Giornalc» na to pozabili, jim lahko ponovno printsemo kliše te znamenite dopisnice, ki prav gotovo ni bi-edinal). Toda «Giornale dli Trieste« 29. junija letos> ponavlja indirektno svoje vabilo slovenit im staršem, češ naj starši zaupajo svoje otroke Italijan :i šoli. kjer jim bodo sposob-učitelji lahko nudili najbolj-vzgojo in strokovno znanje. Zanimivo je. da pišejo to prav v zvesti z razstavo na Opčinah kjer so — razen otrok železničarjev, nekaterih bari-stov ter prebivalcev vil — sami Slovenci, ker so pač Opčine bile vedno slovensko naselje in je bila tam prva italijanska šola ustanovljena v šolskem letu 1919-1920, ko s 19. ure bo zadnji zdravniški pregled otrok III. okraja, ki gredo v kolonije. OKRAJNI ODBOR OF NABREŽINA priredi v nedeljo 1. julija 1951 ob 16. uri v MEDJIVASI kulturno prireditev. Na sporedu: 1. Pevski nastop. 2. Nastop folklorne skupine ((Slovanu iz Trsta. 3. Prosta zabava in ples na prostem do 24. ure. Zveza pionirjev uprizori v sredo 3. julija 1951 ob 20. uri v dvorani na Kontovelu Copi-čevo igro ((PIONIRJI IZ TIHEGA DOLA«, ki jo je pripravila Ema Starc. Glasbene vložke sta uglasbila Karel Boštjančič in Ubald Vrabec. Izvajajo člani SNG in. pionirji iz centra, Rojana. Sv. Ivana, Skednja ir/ Kolonkovca. Otroci in odrasli s Proseka in Kontovela, ne zamudite vam namenjene prireditve! NASE NAROČNIKE OBVEŠČAMO, DA BO ZNAŠALA NAROČNINA NAŠEGA DNEVNIKA OD 1. JULIJA 1951 DALJE: mesečno četrtletno polletno celoletno 350 lir 900 » 1.700 » 3.200 » UPRAVA LISTA iiiiimiiiiiiiiiHiiiiMmimiiiMiiiiiiiiniiimiiii MALI OGLASI ZELEZOBETONSKI DROGOVI UPORABNI za vinograde, latni-ke in ograje, premera 0.10x0.10 m, dolžine 2.20, 2.80, 3.50 m, 500 komadov, okviri s šipami za tople grede 16 komadov, pocinkana železna žica, sodi in kade za vino, naprodaj po ugodni ceni. Naslov S. M. M. Inf. 806, Kolonkovec. Tel. 92-527, V G K L J A N U VSAK VEČER PLES OB OBALI. Odhod iz Trsta z avtobusom iz Ul. Carducci ob 20. uri. Odhod iz Grljana ob 24. uri. "HOTIl HIIIOS” PORIORUŽ Senčnat vrt. Vsak dan, razen ponedeljka, ples od 19, do 21. ure. Igra odličen plesr/i in zabavni orkester s pevcem. Hladne pijače in mrzla kuhinja. Vljudno vabljeni ! ADEX~ IZLETI 14. IN 15. JULIJA 1951 DVODNEVNI IZLET V: Lovrano Opatijo 15. JULIJA 1951 ENODNEVNI IZLET V: Vipavo Komen Novo Gorico Poreč Vpisovanje še danes ((Adria-Express», Ul. I Severo 5-b . tel. 2i TOVARIŠU Dozorevajoče pšenično klasje »> je zibalo a lahkem P opoldanskem vetru, ko smo Te lani 15, maja spremljali na tisti poti. od koder ni povratka. Dolga je bila vrsta, več tisoč tistih, ki smo šli za krsto, v kateri so nesli njegovi bližnji tovariši — borci mrtvega Martine. ki počitka in odmera ni poznal. Takega pogreba Koper ie dolgo ni videl Kako nam je bilo težko tisti popoldan Po Tebi, tovariš Martin! Občutili smo globoko bolečino, da smo Te tako nenadoma izgubili. Prav v času. ko je ... niz krvi rdeče ...» začela roditi setev, ki si ji bil Ti Martin eden prvih oračev, si naa zapustil. Tako tiho. da sko-ro Se vedeli nismo. Prav tako si odšel, kot $l skoro neopaženo živel in delal, Tih, akromen, vljuden, s prikupnim privlačnim nasmehom na obra. Mi, Takega sem Te prvič srečal v 'Istri. Velikokrat st m že prej slišal o tovarišu Alešu, toda nisem ga poznal. Ob prvem srečanju pa sem spoznal, da delo Za iste cilje in za isto iae-fo zbližujf tovariše. Ko si prevzel vodstvo prve knjigarne v. Istri, ki jo je Istranom dala borba, sva se še bolj spoznala. Se danes Te vidim, kako se Ti je razjasnil obraz, ko sem Ti povedal, da bom nekaj napisal o «LI-PA». Knjigo, našo knjigo si imet prav tako rad kot jaz.’ Takrat si mi. de-jaL- »Le napiši nekdj, da bodo ljudje vedeli, kaj je danes knjiga ker se mi zdi, da jo še premalo cenijo. Veš tovariš, da so meni prav knjige razširile znanje iz ozko-cerkljanske-ga do šrroko slovenskega in jugoslovanske n/l obzorja.« * * * Po tistem razgovoru, ga nisem več videl živega. Zvedel sem, da so ga odpeljali na Zdravljenje v Ljubljano, kjer je ie leta 1827 kot lD-letni mladenič našel zatočišče. Umak nil se je fašističnemu terorju, ki je začel divjati tudi v njego. vi rojstni vasi. Tam je delal in gradil sebe in druge. V nje'-gove m skromnem stanovanju je imel sestanke nekajkrat celo Centralni komite KPS. Ni moglo biti drugače, kot da je leta 1941 navdušeno prijel za delo. Bil je sodelavec pri tiskanju in širjenju ilegalnega časopisja. Borba ga je ,znova zanesla nazaj na Primor, sko v bližino njegovega doma. Tokrat ni bil več tovariš Martin Kokalj, temveč tovariš Aleš. Po tovarišu Alešu me je med lanskimi počitnicami spraševala Tcnčka v Volf ju, tam •solejo .' trmi rebri, -o,«-h£»iou_ Sebrtljskega Vrha. Takrat je tovariš Aleš pomagaj, v tiskarni »Slovenijan, kjer so tiskali «P.artizanski dnevnik.)) Velika je bila zasluga tovariša Ale. la, da so lahko čitali naši ljudje doma in partizani v gozdovih «Partizanski dnevnikn. Vse svoje zmožnosti je dajal na raz polaga in prenašal napore z zavestjo dobrpga tovariša. Takega se spominjajo ljudje iz tistih samot. Težko mi je bilo, ko sem moral povedati, da ga ni ved da smo dobrega tovariša Aleša pokopali na vzvišenem mest„ ob glavni cesti Koper — Trst, kjer mu valovi Jadranska morjega vsak večer šume * * * Vedno, kadar grem čez trg Brolio se spominjam srečanja, ko sva govorila o knjigah. Tedaj je Martin pred menoj ves iiv s Ustim. prijdzno-zaupnim obrazom kot takrat, ko mu je bila tako tesno pri srcu naša knjiga in knjigarna, katero je upravljal. Vidim ga. kako si v Ljubljani prizadeva s širjenjem ilegalnih p tako v, vidim ga, kako skrbi zn tiskamo »Slovenijo.* To je bil sin revnega kamne, seka in mlinarja Jakoba iz Cerkno, ki svojim številnim SPOMIN otrokom ni mogel dati nič dote v denarju. Dal pa jim je vCg kot bi bili milijoni dote, ker jim je dal za popotnico, ko so odhajali p svet —- ljubezen do lastne zemlje, do jezika. in do učenja. Ko pišem ta spomin, moram še povedati, da bo v kratkem odprta v Kopru na najbolj prometnem kraju v središču mesta — nova velika knjigama. Ali ne bo to ndjlepši spomenik tovarišu Martinu Kokalju — Alešu, ki je vedel, krij pomenita knjiga in časopis v življenju človeka in naroda! Delo, ki ga je opravljal več let z vso požrtvovalnostjo in ljubeznijo je obrodilo dober sad. Kar nas bo navzočih ob otvoritvi, se bomo spomnili njegovih besed,-«Knjige so mi razširile znanje iz ozko cerkljanskega do široko slovenskega in jugoslovanskega obzorja.n Tako ste bomo oddolžili Tvojemu spominu sodelavci «Primorskega dnevnikas tovariš Martin Kokalj — Aleš. OGAREV muN i ii i m m R a z s tave italijanskih obrtnikov - Odobreni kontingenti za uvoz na velesejem Take so po mnenju našega fotoreporterja cevi za kanalizacijo, ki so jih deiavci nameščali pred kratkim po razritih tržaških ulicah Naš tržaški velesejem živi sedaj že sedem dni in to kot zdrav organizem. Ze nekaj dni r„'i več praznih prostorov, kjer so zakasneli razstavljal« še par dni po otvoritvi zabijali poslednje žeblje in zadnjič potegovali s čopičem. Največje zanimanje na velesejmu vzbuja brez dvoma novozgrajena «pa-lača narodov« s tujimi, zelo lepo opremljenimi razstavami, kot so jugoslovanska, grška in avstrijska. Francozi so prišli nekoliko pozneje, ker so imeli težave s carino, vendar njihov paviljon ne vzbuja posebnega zanimanja; v njem ni niti kako-| vostnega blaga, niti ni arhitektonsko lepo urejen in kaže, da so pustili svoj dobri okus v Franciji. Poleg teh razstav vzbujajo dobršno zanimanje tudi razstave v paviljonih A in B. MLADINA VSEGA SVETA NA PROGI Delte/-Banjaluka TRŽAŠKA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA BO ODŠLA NA MLADINSKO PROGO Štiri mesece uspešne graditve nove proge, kjer končujejo 11. kilometer Most čez Vrbanj končan -. «Petkova brigada» iz jugoslovanske cone STO med najboljšimi - Okoli 20. julija odide tržaška brigada Ze štiri mesece se trudijo jugoslovanske mladinske brigade na novi mladinski progi, ki bo peljala od Doboja do Banjaluke. V teh pičlih štirih mesecih so mladinske brigade že opravile zelo veliko delo. Prvih enajst kilometrov proge je skoraj gotovih, povsod drugod pa so že pričeli z zemeljskimi deli in odprli vse predore. Pa ne samo predore tudi mostove, ki jih je na tej progi vse polno zaradi hribovitega težavnega terena, ki ga prepredajo številni potoki in hudourniki. Na reki Vrbanj prav sedaj dokončujejo dva velika objekta. Velik most, ki bo dolg 80 metrov in predor, na katerega pridemo prav z mostu, ki ima 411 metrov. Oba objekta sedaj dokončujejo in So zanje porabili samo 43 dni, medtem ko bi, če bi delali najeti delavci porabili štiri mesece. Petkova brigada, ki je prišla iz cone B že dalj časa pomaga, in dela na 12. kilometru. Ta brigada je tam ena izmed najboljših. Njeni graditelji se zelo zanimajo za narodne običaje in šege ter so zelo priljubljeni zaradi svojega veselega značaja. Na celi progi se sedaj že de- Učenci slovenske osnovne šole od Sv. Ivana so ta teden nastopili v Avditoriju z igro Janko in Metka. Mali igralci so navdušili stare in mlade gledalce, ki so jim z burnim ploskanjem dali zasluženo priznanje settisoč mladincev trudi, da bi bila nova mladinska proga čim. prej gotova. Njihova želja po čim hitrejšem koncu del ni slučajna temveč se ujema z namenom proge, ona namreč veže nove plavže, ki rastejo sedaj v Zenici z rudnikom »Ljubija, ki bo polnil te požrešne velikane. Rudni tovori pa, ki potujejo sedaj iz Ljubije po stari železniški progi preko Senja in Vrhpolja morajo napraviti kar 423 km poti, medtem ko bodo morali po novi progi samo 166. ] To pa je za nov plavž odločilnega pomena in če ne bi bilo r.ove proge ne bi mogel obratovati. Kljub temu, da je nova proga krajša od drttgč!' mladinske in meri pa km; ne bo ravno lahka. Ze poldrugi kilometer od Banjaluke naleti na prvo oviro: pot ji prekriža hitri Vrbas. Most čezenj so gradili že prej, vendar je bilo potrebno še precej dela, da so položili r.-a podstavke 90 metrov dolgo železno konstrukcijo. Onstran Vrbasa teče železnica nekaj kilometrov po ravnem, pa ji spet stopijo na pot nizki, z gozdovi obrobljeni hribi. Tu bodo izkopali nekaj kilometrov dolg usek. S precej strmih pobočij teče nešteto potočkov, ki bodo na dve sto mestih presekali progo. Tu bo polno manjših propustov in mo. stič"/. Nekoliko dalje pa bodo na enem samem kilometru morali postaviti kar tri večje objekte. Z desne zapira progi pot kameniti breg, ki se že udaja pod udarci minerskih svedrov v mladih mišičastih rokah. Nekoliko dalje so zgradili most čez Vrbanjo, novi most prehaja v predor Barakovac, ki je kot smo omenili že dograjen. Pa zopet smo pred oviro. Tu OiOEK v UKOVA* NOVIM VINKOVO VBPOUf ilav »Soo ŽUPANJA NJA LUKA DOSOJ KREKA TUZLA kaVacj"\^ BAKOVIČI. ZVORNIK JAJCE ZENICA BAHANJ SARAJEVO V paviljonu A razstavljajo tako tržaški kot italijanski in drugi tuji razstavljalci. Tu so pripeljali vse potrebno za pisarniško in domačo opremo, kemijske in sanitarne potrebščine. papirje, hladilnike, pohištvo itd. Seveda ne manjka reklamnega dvoboja med konkurenčnima tvrdkama Pibigas in Liqui-gas, ki privabljata obiskovalce s poslednjimi modeli plinskih štedilnikov, pralnih in sličnih strojev. V pritličju paviljona A pa razstavljajo neapeljski, sicilijan ski, milanski, florentinski in tudi tržaški obrtniki. Moramo reči, da so nas nekoliko razočarali, ker so pripeljali poleg visoko kvalitetnih in umetniških izdelkov tudi čisto običajno plažo, ki jo drugače vidimo na Fontercssu, Neapelj se nam predstavlja s keramičnimi izdelki, brokati in damaski, umetnimi rožami in intarzijami. Sicilija razstavlja svoje značilne pisane vozove, zelo lepe pasove, intarzije, keramične izdelke, pa vse do ladje v steklenici. Milan različne okraske, Florenca vaze. V pritličju so tudi zastopani tržaški obrtniki, kjer vzbujajo pozornost zelo lepo izdelani ko-vinski stoli za vrt in razno pohištvo. V paviljonu B razstavljajo predvsem večje tvrdke svoje orodne in druge stroje. Zato tu di tam ni tako živo, ker se pač občinstvo, če le niso strokovnjaki, ne zanima tofiko za take stvari. Razstavljajo italijanske, tržaške, avstrijske, nemške in 1 druge tvrdke, ki se ponašajo z zelo preciznimi izdelki. Alfa Romeo je pripeljala motor na- j menjen za motorne čolne, ki ] razvija 140 HP. Ansaldo razstavlja električne motorje, Pri-ma Eurina z Dunaja električni material, izolatorje in stikala. Tu lahko vidimo tudi miniaturno izdelavo dvigalo z vsemi potrebnimi napravami, in šele pri njem lahko ugotovimo, koliko vseh mogočih naprav je potreba za resnično dvigalo,. =): * Združenje trgovcev na debelo je v teh dneh izdalo seznam držav, kjer so navedeni kontingenti blaga, ki ga lahko posamezne države prodajo na velesejmu. Jugoslavija bi po teh podatkih dobila kontingent 70 milijonov lir in to zelo neugodno razdeljen: 40 milijonov naj bi odpadlo na les, 10 milijonov na prehrambene izdelke, 5 milijonov na lesne končne izdelke, rude 10 milijonov in razni izdelki 5 milijonov. Za Grčijo znaša kontingent 75 milijonov, Turčijo 112.000 dolarjev, Egipt 40.000 šterlingov, Mladinska proga Do boj — Banja Luka bo 1411 metrov dolg predor. Vendar se mladinci niso ustrašili Vtanduka pa se tudi Tro-meča ne bodo. Od Sjegotina, kjer bo železni, ca pokukala spet na dan, se vzpne trasa v visoko z gozdom poraslo bregovje. Tudi tu bodo morali zgladiti železnici pot številni prepusti in mostiči. Nedaleč od vasi Stanovo trči proga ob neprehodne hribe Leskovih vod. Tu bi morali zgraditi največji predor vendar, ker je teren iz same gline in peska, so raje napravili nov načrt, ki se izogne Leskovih vod. Proga bo šla skozi predor Križ, ki bo sicer nekoliko daljši, vendar za gradnjo primernejši., Novi del proge bo tekel južno od Kulaša in se pri Doboju spojil z mladinsko progo Samac-Sarajevo. Na vsej progi bodo zgradili nekaj manj kakor 4000 m predorov in postavili 31 mostov v dolžini 900 m. Progo bo gradilo 80.000 mladincev in mladink iz vse Jugoslavije. Od tega bo 56.000 mladine iz vasi, 24.000 srednješolcev in študentov. Poleg predorov in mostov bodo premetali milijon prostornin, skih metrov zemlje in skal. Zgradili bodo 92 km glavnega, 12.5 pomožnega in 15 km postajnega tira. Poleg jugoslovanske mladine bo tudi letos sodelovala mladina iz vsega sveta. Prišle bodo brigade iz Anglije, Francije, Italije, Nemčije itd. pa seveda tudi bo prišla mladinska delovna brigada iz Trsta. Brigada se je že pričela organizirati in bo odpotovala na progo 20. julija. Mednarodna letalska organi zacija poroča v svojem letnem poročilu, da se je varnost potovanja z letali v lanskem letu povečala. V letu 1950 namreč število nesreč ni bilo večje kot 16 žrtev na vsako milijardo preletenih kilometrov. To število je 16 odst. nižje kakor le' ta 1949. V pptpjjl^i službi je bi, jo leta 1950 približno 3780 letal (brez sovjetskih in kitajskih). Omenjena letala so prepeljala 30 milijonov potnikov, to je 14 odstotkov več kot leta 1949. Atlantski ocean so letala preletela 14.000 krat. b * S: «Prijateljska» tekma. V Viktoriji (Brazilija) je pred nogometno tekmo policija preiskala igralce obeh moštev. Našla je 20 nožev (večjih, kakor je dovoljeno po zakonu) in 6 revolverjev. Samomor bolgarske kokoši. Reuter poroča, da so v neki vasici y Bolgariji našli obešeno kokoš, ki je imela na prsih pripet listek z naslovom »Samomor« in z naslednjim pismom: «Dragi gospodar! Napravila sem vse, da bi postala heroj dela, toda napori so bili večji od mojih sposobnosti. Nisem mogla izpolniti niti svoje kvote. Ljudski general tov. Terpe-sov je ukazal, da moramo v petletnem planu, r.e oziraje se na to, ali imamo dovolj koruze ali r.e, znesti 3 jajca dnevno. Jaz pa nisem mogla znesti niti enega samega! Zato sem se zbala, da me bodo zaprli. Zbogom! Živel tovariš Stalin!» Sirijo in Libanon 20.000 šterlnt-gov, Madžarsko 12 milijonov Ur, Španijo 48.000 dolarjev, Albanijo 30. milijonov lir, Anglijo 47.000 šterlingov, Švico 252.000 švicarskih frankov, Švedsko 66.300 švedskih kron. Vzhodno Nemčijo 16.000 šterlingov, Belgijo 340.000 belgijskih frankov, Portugalsko 3.200 dolarjev. ZDA 50.000 dolarjev, Francijo 95 milijonov 300.000 frankov, Avstrijo 120 milijonov lir, CSR še ni določeno, Zahodno Nemčijo 250 milijonov lir. PREJELI SMO: Stefan Zeromski: Vjetar 3 mora. Preveo Julije Benešič. Matica Hrvatska. Slavenska knjižnica. Zagreb. 1951. NA AVTOMOBIL REAKCIJSKI POGON Pcrcčajo, da konstruktor znanega nemškega avtomobila «Volkswagen» Ferdinand Porsche dela sedaj v Dallaehu na Koroškem in sicer konstruira avtomobil na reakcijski pogon. Načrti, so že dogotovljeni in v kratkem bo izdelan prvi mo’ del. Kaže. da se bo ta avtomobil izdeloval v Nemčiji. Vse večji uspehi zagrebške V tovarni «Fotokemika» v Zagrebu, ki je edina te vrste, se naglo razvija proizvodnja ob čedalje boljši kakovosti njenih serijskih izdelkov in ob uvajanju novih proizvodov. V oddelku, kjer izdelujejo fotografske aparate, povečevalnike in raznovrstni pribor za fotografsko stroko, so nedavno uvedli več novih predmetov, tako specialne reflektorje za fotografske a-teljeje, posebne svetilke za fotolaboratorije in nove povečevalnike, v kratkem pa bodo začeli serijsko izdelovati specialne povečevalnike; zložljive v potovalnem kovčku. Prav tako že serijsko izdelujejo specialne aparate za reprodukcijo (za makro in mikrofotografijo), pripravljajo pa tudi serijsko proizvodnjo najpomembnejšega novega proizvoda — zrcalne refleksne kamere. V vseh oddelkih «Fotokemi-ke», zlasti pa v oddelku za proizvodnjo kakovostnega fotograf, sktga papirja in diazakop-pa-pirja (za kopiranje načrtov) stalno izpopolnjujejo kakovost izdelkov, ki jih tudi že izvažajo v inozemstvo. Potrošnja domačega fotografskega papirja je čedalje večja. Domači papir uporabljajo danes že naši moj stri umetniške fotografije, kakor n. pr. Dabač, Kocjančič, Smolej ter drugi naši znanj u-metniki, razni zavodi, predvsem pa fotografi, obrtniki in fotoamaterji. Vsi že radi posegajo po domačem fotografskem papirju »Fokembrom«. ki u. spešno tekmuje z inozemskimi vrstami. V tovarni sicer še ne izdelujejo vseh gradacij papir ja, vendar zadošča sedanjih 5 gradacij za kritje pretežnega dela naše potrebe in je treba uvažati 1-e še minimalne koli-čine specialnih vrst fotografskega papirja. To je velik uspeh podjetja «Fotokemike», ki s svojo proizvodnjo omogoča milijonske prihranke deviz. Največje uspehe pa je v zadnjem času pokazal- oddelek, kjer izdelujejo fotografske aparate, reprodukcijske aparate, povečevalnike in fotografski pribor. Napredek tega oddelka je v nemali meri zasluga tehničnega voditelja tega oddelka, strokovnjaka Djure Griesbacha, ki je vrhu tega konstruktor vrste novih izdelkov. Tako je doslej skonstruiral 10 tipov po- 0 o o o o o 'J 0 0000)0000000 LJUDSKA GIBANJA V ŠPANIJI IN INFORMBIROJEVSKI VODITELJI V EMIGRACIJI IZGUBA KATALONIJE Edinice kamionske cone so se, čeprav oslabljene jn slabo oborožene, upirale preko mesec in po! fašističnli* armadam, ki so bile močnejše po številu in orožju ter sestavljen* iz Nemcev, Italijanov, Marokancev, Portugalcev In Spancev, ki s0 bili nasilno vpl. sanj v falango, dalje iz monarhističnih oficirjev, reakcionarjev vseh barv in Popov. Na področju Katalonije se je vodila dolga fn močna defet|Zivna borba, v kateri so se staino pojavljala Individualna in kolektivna ju. naštva. Edinice katalonske cone, ki so bile še Pted nekoliko meseci sposobne opraviti odločno o. fenzivo na reki Ebro . s katero so hitro zaustavile fašistično napredovanje n-a centralno - južnem sektorju, napredo*anje gi je resno ogražalo uničenj* centralno-juž-ne cone - so zatpan čakale, da bi jim edinice iz te cone dale potrebno pomoč. C*i0tna aktivnost armade v centrali)0 . južni coni se Je skrčila na simulirano ofenzivo, ki Je doživela neuspeh, še Preden je začela. Edinice katalonske cone so bile prepuščene same sebi, bile so odbile od ka. talonsko-francoske tneje. KATALONIJA SE JE MOGLA BRANITI Ob -koncu januarja 1939. leta, ko stnn Imeli za našiin hrbtom edino se snežne vrhove Pirene-jev, smo predložili politbiroju KPS nov načrt, ki bi ga po našem mišljenju lahko še takrat izvedli Omogočil bi nam, da se dlje zadržimo na ozemljil Katalonije, s čimer bi bil dan politbiroju kakor tudi vsem edinlcam, ki so bile pripravljene, da pro- žijo odpor ter republikanski vla. di potreben čas, da izboljšajo položaj v centralno - južni coni. Tako bi se, vsaj za nekaj časa, republika mogla rešiti pred propadom. V coni Katalonije smo imeli ar. mado, ki je štela 200.000 vojakov, karabinjerjev in drugih edi-nic javne varnosti. Ta armada bi morala kriti teren dolg skoro 200 km od morske obale do franco. ske meje z ozadjem, ki je ob Portbanju na francoski meji meril približno too km. Toda zaradi preutrujenosti vojske, velikih Izgub v ljudstvu in materialu pa tudi zaradi dezorganiziranosti večjih edinic, ni bilo mogoče zadržati fašističnega napredovanja. Naše armade, naše divizije so ostajale v največ primerih samo na papirjih. Vidna je bila perspektiva izgube Katalonije, prav tako pa tudi posledice, ka. tere bi ta poraz izzval v central-no-južni coni. Vse, karkoli smo tedaj ukrepali, so bile le dnevne obrambe In sistematski nočni u-miki. Predlagali smo, da b| se organizirala obramba za vsako ceno In ustvaril obramba pas na določenem sektorju v oblasti Seo de Urgel, in ki bi Se podaljša) do Rlpolja in severno od Berga. Na severu Katalonije so bile edinice, ki so bile sposobne da drže tak obrambni pas Govora Je bilo o organiziranju odločnega odpora na vseh sektorjih in o najpotrebnejšem umiku s tistih položajev, katerih bi sploh ne bilo mogoče držati, Ti umiki bi bili v smeri že vnaprej določene obrambne črte. Bili so tudi predlogi, da se že v teh premikih spremene korpusi v divizije, divizije v brl. gade. Saj niso ničemer služili korpusi, ki so šteli po 3 divizije s 5000 ljudmi in četami po 35 borcev. Predlagali smo, da se obramba obrambnega pasu poveri polkovniku Perea, ki je bil komandant armade zgornjega sektorja in v tej svoji dolžnosti je branil tudi Katalonijo. Ta vojaški voditelj ni bil komunist, toda ie imel vse potrebne kvalitete za obdržanje obrambne črte za vsako ceno. Njegova odločnost in volja, da še še naprej bori, da nudi odpor še dalje, da ostane v Kataloniji, je bilo neprecenljive vrednosti. Največje število edinic, ki so morale prevzeti obrambo obrambne linije, so sestavljali in vodili komuni, sti. Med temi je bil tudi XVIII. I korpus (ki je bil pod mojo komando), čeprav so bile tudi edinice, ki so bile pod komando vojaških šefov, ki so bili po prepričanju republikanci ali anarho-sihdikalistl. Na majhni površini katalonskega ozemlja, ki smo ga še držali, ki pa se je zaradi fašističnega napredovanja stalno zmanj. Sevala, je bilo pisano število političnih voditeljev in funkcionarjev, katerih mesto bi moralo biti v centralno-južni coni: republi- kanska vlada in celotni državni aparat, vrhovni štab, parlament, velikansko število uslužbencev, na cionalna vodstva vseh političnih strank z nekaj tisoč funkcionarji brez funkcije ali katerim se namenoma niso funkcije dodeljevale, nacionalna vodstva Splošne delavske zveze (UGT), nacional. ne konfederacije dela (CNT) ter Združene socialistične mladine (Juventud socialista Unicifada -JSU), medtem ko je centralno- južna cona bila prepuščena sovražnikom odporniškega gibanja, ki so pripravljali zločinski udar proti republiki. POLITBIRO ODBIJA PREDLOGE ZA OBRAMBO KATALONIJE Politbiroju OK KPS smo predlagali tudi to, da intervenira pri vladi in vrhovnem štabu, naj sprejmejo naš načrt ter, čim iz. da potrebne naredbe, naj se vlada z vsem svojim aparatom, vrhovni štab, parlament in vsi izvršni odbori političnih strank in organizacij, itd. hitro vrnejo v centralno-južni sektor. Tedaj smo imeli v Kataloniji še vedno pomembne površine pod našo o-, blastjo, prepričani smo bili, da jih bomo lahko obranili za nek določen čas. S temi ustanovami ali po njih bi se. lahko vrnili v centralno-južno cono številni nižji in višji politiki, ko bi oni v Kataloniji in končno na o. brambni liniji ne bili več potrebni. Nato bi se lahko v to cono moglo vreči več tisoč borcev iz Katalonije ali Francije, ker bi za vse ne bilo prostora niti bi ne bili potrebni v obrambni liniji. Predlagali smo politbiroju CK KPS, da da vzgled drugim in da se v popolnem sestavu vrne -v centralno-južno cono, da bi tam spolnjeval svoje naloge. Politbiro je znal, da bi bila politika obrambe za vsako ceno in z vso silo v garancijo uspeha branjena — če bi bilo potrebno, bi PSU ip njegovo vodstvo tako politiko lahko tudi naložilo katalonski coni. Naši predlogi so imeli svojo osnovo. Poznali smo položaj v centralno-južni coni. Vedeli smo -tudi, da jo bomo (čeprav Je imela pogoje, da nudi še naprej odpor) v kolikor ne bi ukrenili takoj vse potrebno, da se to prepreči, obvezno izgubiti zaradi provokacij znanih vojnih šefov, za kate. rimi so stali slabo namerni politiki. Ti ne bi izpustili prilike, da izkoristijo moralno depresijo, ki bi se nujno pojavila v primeru, če bi bila Katalonija izgubljena. Vse bi lahko rešili, če bi se vlada in politbiro vrnili v centralno-južno cono ter pritegnili s seboj vse pristaše vodenja nadaljnjega upora, tedaj ko so se borbe v Kataloniji še vedno nadaljevale tn ko smo vendarle držali del Katalonije, čeprav je bil neznaten. Treba bi bilo vse te odločitve hitro izvesti. Centralno-južna cona je imela še dobre pogoje za nudenje odpora. Mržnja ljudskih množic proti fašizmu je bila izven vsake, ga dvoma. Borbena odločnost, revolucionarna morala, požrtvovalnost - vse to je bilo ponos velikanske večine 10 milijonov prebivalcev. Pod orožjem je bilo še vedno 800.000 borcev, izmed kate. rih je bilo 60.000 Kataloncev. Njihova oborožitev je bila še vedno dobra In dovoljna za dobro organiziran in voden odpor. Morje je bilo še vedno odprto. Naša vojna mornarica, mnogo močnejša od fašistične, je branila morsko obalo in onemogočila vsak poskus blokade. Razpolagali smo s precejšnjo trgovsko mor. narico, ki je mogla zagotoviti prenos potrebnih živil, surovih in vojnega materiala za potrebe vojske kakor tudi za izvoz posebnih izvoznih predmetov zaradi nabave potrebnih deviz. Vojna industrija, ki se je lahko še bolj razvila, je lahko oskrbovala repu- blikansko armado. Bile pa so še vedno rezerve, ki so bile garancija zunanji trgovini. Na tisoče preizkušenih politič. nih in vojaških voditeljev in množice pomembnih borcev, ki so poznali pogoje naše vojne so bili na življenje in smrt pripravljeni, da nadaljujejo borbo. Manjkalo je politično in vojaško vodstvo, ki bi bilo pripravljeno, da nadaljuje borbo. Ljudstvu je manjkala vlada. Komunistični partiji, ki je bila, odn. ki bi morala biti duša odpora, je manjkalo vodstvo, revolucionarni politbiro bi moral biti pripravljen, da v nobenem trenutku ne koleba, ko gre za o-brambo republike. Na mednarodnem terenu je vladal zakon nestabilnosti . take nestabilnosti, ki je poleg združevanja reakcije vseh dežel v svetu obvezno vodila v vojno nacifašistične vlade Nemčije in Italije s kapitalističnimi deželami Zapada. Ta vojna, poleg osnovnih ciljev v vojno zapletenih sil (osvajanje novih teritorijev, pridobivanje novih izvorov surovin, obramba imperija ali njegovo širjenje) je dobila že v začetku poseben žig zaradi aktivne udeležbe narodov, ki so se borili za svobodo proti fašizmu. Ta vojna je imela take značilno, sti, ki bi opravičevale vojno španske republike proti domačemu in mednarodnemu fašizmu ter bi združilo našo vojno z vojno, ki so jo vodili proti fašistični Nemčiji in Italiji. . Obdržati se v Kataloniji, pa čeprav na zelo omejeni površini, poboljšati položaj v centralno-južni coni in tako onemogočiti, da mednarodna diplomacija najde izgovor, da za pomiritev naci-fašistov izbriše z Evrope špansko republiko, je bilo za nas velikan, ske važnosti. Poleg tega, da smo pretrpeli večje poraze, so bile vendarle perspektive za zmago. Jasno je, da smo, kq smo predlagali, da se vlada in politbiro KPS ter vsi ostali vrnejo v centralno-južno cono, predlagali vrsto ukrepov, ki bi zagotovili pogoje odpora, ki so v tej coni obstajali ter se maksimalno izkoristili. Sa. mo po sebi bi to dovedlo do odločnejše politike odpora, ki bi se razlikovala od one, ki so jo do tedaj vodili. V tem pogledu smo dali Politbiroju CK KPS naše konkretne predloge. Štirje člani CK PSU Katalonije, med katerimi sem bil tudi jaz (istočasno sem bil tudi član CK KPS), smo dali tudi pismene predloge politbiroju CK KPS in to v popolni soglasnosti z izvr. Silnim odborom PSU Katalonije, katerega član sem tudi bil. Politbiro CK KPS je odgovoril na te predloge z ofenzivo proti PSU Katalonije in njenemu Izvršnemu odboru. POSKUSI RAZBIJANJA KATALONSKEGA ODPORA Kljub temu, da se je Katalonija borila pod silno težkimi prilikami, kako bi odgovorila močni fašistični ofenzivi in poleg tega, da je PSU bila duša odpora v Kataloniji, brez katere bi bil odpor v nevarnosti v nekoliko dneh ali celo urah, je hotel politbiro CK KPS namesto da odide v cen. tralno.južno cono, kjer Je bilo nekoliko stotisočev komunistov brez vodstva, onemogočiti PSU Katalonije ter organizirati frakcije, ki naj bi izvršile notranje-partijski ((državni udar«. Hotel je razbiti njen izvršilni odbor in na to mesto postaviti elemente, ki bi se podredili odredbam politbiroja. Na ta način bj se obe stranki znašli brez vodstva, nihče bi ne mogel preprečiti totalne evakuacije Katalonije in izguba cen-tralno.južne cone bi bila gotova. Ob ofenzivi politbiroja CK KPS proti PSU Katalonije in njenega vodstva smo 5. februarja 1939, 9 dni pred prihodom naših edinic na francosko mejo (od vseh strani so bile obkoljene) pismeno ponovili naše predloge politbiroju CK KPS. To smo napravili iz treh razlogov: 1. Se vedno je bilo mogoče realizirati dober del tistega, kar smo mi predlagali; 2. Da bi ostal pismeni dokument, da je CK KPS odbil, da podvzame nujne ukrepe, ki bi omogočili podaljšanje vojne in preprečili izgubo centralno-južne cone; 3. Ker je to naše drugo pismo z neovrgljivimi dokazi konstatiralo antirevolucionarno aktivnost politbiroja CK KPS proti partiji Katalonije hoteli smo, da ostane pismeni dokument o odloku po. litbiroja, da likvidira PSU zaradi tega, da zagotovi, da v Kataloniji ne ostane niti peo zemlje v rokah republike. politbiro CK KPS je trdil tedaj, pa tudi pozneje, da So naši predlogi hoteli osnovati »neodvisno republiko« (republika ((Perea del Bario«, kakor so jo om-imenovali), kakor protiutež KPS. Taka obrambna linija bi bila . tako so govorili . ((republika a-vanturistov«. Tako je bila izgubljena Katalonija. Centralno-južna cona ni ničesar napravila, da bi ji prišla na pomoč. Današnji španski inform. birojevski voditelji niso imeli ni. ti namena, da zagotove, ko je bilo še mogoče, podaljšanje vojne v tistem delu Španije, kjer so jo oni vodili. 14. februarja 1939 so zapustile poslednje edinice republikanske armade Katalonijo. Po. membno je vsekakor dejstvo, da so te zadnje edinice prešle v Francijo pri sektorju Pulgarda Com-prodona in Masanete de Calenis v polnem sestavu in v redu. (Nadaljevanje sledi) večevalnikov, od katerih a re-kateri serijsko izdelujejo. Zlasti je omeniti njegovi, r.oino-vejšo konstrukcijo: povedeva: nik v potovalnem- kovčku. Zboljšal je izdelavo bok.--kam -, re, ki jo podjetje serijsko izdeluje, konstruiral pa je tudi razni pribor, maske za kopiranje in aparat za reproduciranje za mikro-posnetke in ma-kro-posnetke (s pomočjo apara. tov «Contax» in «Leica»). Ta aparat ima marsikatere prednosti pred podobnim aparatom svetovne znamke »Leitz«, zla sti ker omogoča hitro delo. Najpomembnejša nova konstrukcija Djure Griesbacha pa je vsekakor zrcalna kamera Prototip te kamere je bil izdelan pred enim mesecem in že se' v tovarni pripravljajo za njegovo serijsko izdelavo. Konstruktor Griesbach se ni pri tem ustavil, marveč je konstruiral tudi aparate, podobne aparatom «Contax» in »Leica«, za katere pa mora jugoslovanska optična industrija šele izdelati ustrezajoče leče. Koroški listi o koncertih APZ Slovenska lista «Slovenski vesL nik« in «Naš tednik« sta posvetila koncertu APZ največjo pozornost, v njem nista videla samo glasbenega dogodka, temveč pravi narodni in -kulturni praznik. V obsežnih reportažnih opisih sta prikazala obisk in koncerte kot nekaj izredno slovesnega. »Slovenski vestnik« pa je priobčil tu. di javno zahvalo Slovenske prosvetne zveze na Koroškem, zahvalo vsem tistim, ki so prispevali k uspehu — in iz te zahvale je razvidno, da je z vso ljubeznijo sodelovala vrsta slovenskih prosvetnih društev (»Zvezda« v Hodišah, ((Edinost« v Skofičah, ((Bilka« v Bilčovsu, »Svoboda« v St. Janžu, «Rož» v St. Jakobu), kakor tudi šolske seste v St. Rupertu pri Velikovcu ter mnogo družin in posameznikov, članov slovenskih prosvetnih društev po Koroškem. Zelo pomembne pa so tufli <\ cene, ki so izšle v celovškem nemškem tisku: pomembne zato, ker so kvaliteto koncerta tehtale zgolj s strokovnega stališča, a so na tej osnovi poudarile pomen kulturnih stikov med narodi. O-cenjevalec H. S. v celovški «Volkszeitung« piše pod naslovom «Prekrasno zborovsko petje* med drugim: »Pred kratkim umrli dirigent France Marolt, ki je dai tem pes. mim harmonično in polifono bogat stavek, je vzorno vzgojil zbor. Po svoji glasovni zmogljivosti in visoki muzikalnosti spominja zbor na nekdanji svetovno znani zbor donskih kozakov, dasi v pogledu žametne mehkobe seveda za njim nekoliko zaostaja. Toda v pogledu glasovne izravnave, v načinu umetniškega oblikovanja, v njegovi, iz izvrstnih solistov zgrajeni polnosti, predstavlja vokalni instrument najplemenitejše dovr. šenosti, ki zadovolji s čisto in-to. nacijo v vseh legah kakor tudi v najtežjih modulacijah in polifonijah«. Dr. E. J. pa piše v socialistični «Die Neue Zeit»: »Zbor je tokrat izvajal izključno slovenske narod, ne pesmi, ki jih je harmoniziral France Marolt. Poleg tega smo slišali nekaj slovenskih narodnih pesmi s Koroške. V pesmi, kjer prihaja miselnost naroda posebno do izraza, leži čestokrat ključ za splošno razumevanje med narodi. S tega stališča je bilo treba gledati na koncert. — Prva pesem je bila posvečena Francetu Maroltu: «Umrl je mož, a duh njegov ni umrl«. Navadne pesmi, ki so sledile, so zrcalile dušo slovenskega človeka in so bile zgovorna izpoved tako njegove tu-ge, kakor tudi njegovega temperamenta polne življenjske radosti. Pesem žalovanja za mrtvim ljubim je mnogo pridobila z altso-lom. Ostale pesmi, o drumelci, furmanska, o zelenih travnikih, pesem izseljencev, so bile skladno z razpoloženjem in vsebino učinkovito prednašane. Od pianissi-ma, rahlega kakor dah, pa vse do gromovitega torte so bili podani vsi pevski registri..., komponist si je bil vsekakor na jasnem o učinku svojih stvaritev. 1 / P k J p Včeraj ob 19. uri je bil zračni V K I A/l r pritisk 762 8> toplota 24.0, (naj. » 1» LITI L višja med dnevom 26.3, naj. nižja 17.4), veter 18 km, nebo pokrito 6/10. dež 7 mm, vidljivost 40 km, toplota morja 22.8. — Za danes nam obeta vremenska napoved r.-ekaj lepše in bolj stalno vreme. STRAN i ZADNJA POROČILA 30. JUNIJA 1951 mmm ::::::::::::::::: ;i !i ’ - I «fl ali ul i •sr::1”*?.. RADIO Današnje najvažnejše oddaje: Jug. cona Trsta: 14.35: Josef Haydn: Simfonija v D-duru, op. 101; 21.00: Veder sobotni večer. — Slovenija: 12.40: Zabavna glasba; 20.00: Ivo Ti-jardovič: Mala Floramy: — Trst II.: 13.30: Promenadni koncert; 22.00: Sobotni variete’. — Trsit I.: 17.55: Simfonični koncert; 20.33: Glasbeni variete’; 23.25: Plesna glasba. Sherman in dopisnih Tassa Postopek, ki ga doslej v Tokiu še niso opazili TOKIO, 29. — Admiral Sher-tnan, ki je v teh dneh dvakrat nepričakovano obiskal korej sko bojišče, je imel danes v Tokiu tiskovno konferenco. Ni hotel dati nobene izjave glede morebitnega premirja. Vendar pa ni negativno odgovoril na vprašanje, če se je z generalom Ridgwayom razgovarjal o tej možnosti. Sherman je izjavil, da ima trenutno ZSSR 80 podmornic v zahodnem delu Tihega oceana in da je to število oarasti0 v zadnjem času. Prepričan je, da je ameriška pomorska moč na Daljnem vzhodu zadostna v tem trenutku. Dejal je, da je manjša možnost sedaj, kot pred enim letom, da bi LR Kitajska izkrcala svoje čete na Formozi. Glede konference v Singa-pcorju je izjavil, da tam ZDA niso sprejele nobene obveze. Preden je pričel odgovarjati na vprašanje novinarjev, se je Sherman obrnil na dopisnika Tassa, Egovora in mu dejal, da je to «posebna tiskovna konferenca, na kateri nima on pravice prisostvovati«. Prvič se je danes dogodilo, da niso dovolili dopisniku Tassa prisostvovati na tiskovni konferenci nekega ameriškega častnika. Doslej je mogel ta dopisnik skupno z vsemi, akreditiranimi v Tokiu, prisostvovati na konferencah, tudi če so osebnosti dale izjave, ki jih niso smeli objaviti, ker so se nanašale na vojaške načrte. Zdi se, da ie navodilo o izključitvi Egovora dal ameriški glavni stan. Ta postopek utemeljujejo, da njegovih dopisov niso nikoli cenzurirati in jih je direktno odposlalo sovjetsko poslaništvo. Iz Honkonga pa poročajo, da kitajski tisk objavlja pismo poveljnika kitajskih oboroženih sil, generala Cuteha, ki trdi, da bo Kitajska osvobodila Formo-zo in da je ((glavni cilj ameriškega napada na Korejo-inva-zija na LR Kitajsko«. V Indakini še vedno divjajo veliki boji med francoskimi kolonialnimi četami in oddelki Vietminha. Ti sedaj zlasti grozijo prerezati promet na važni cesti med Saigonom in Dala-tom. Na naši sliki vidimo francoski vojaški oddlelek ki se pripravlja, da se odpelje na obrambo te ceste. VOJAKI NA KOREJI se pripravljajo Zavezniki napadali K um song, Kitajci pa Kuhvo - To sta bili edini večji vojaški akciji - Obe stranki se utrjujeta KOREJSKO BOJIŠČE, 29. — I se vojaški oddelki utrjujejo ob | štoodbe letala na križanki «Los Kitajski oddelki so se danes z I vsem bojišču. Zavezniške iz- i Angeles«. Z njim je bil tudi ge- * vidtnice in manjše oklepne sku. I neral Bunke. Pri prisilnem pri- vso odločnostjo branili ob zavezniškem napadlu na cesti, ki vodi v važno prometno središče Kumisom,g. Na ostalem, 160 km dolgem bojišču, je bilo o paziti le dejavnost izvidnic. Na obeh straneh so si poskušali zagotoviti čim boljše položaje. Kitajci so zaustavili zavezniško kolono, ki je prodirala proti Kumsongu, nekaj več kot 1 km predi mestom. Zavezniki so si poskušali zagotoviti višine okrog mesita. Sedaj bi Kumsong zavezniško topništvo že lahko obstreljevalo. Zaenkrat »e to še ni dogodilo. Zdi se, dla se bodo Kitajci pri obrambi tega mesta posluževali svoje stare taktike, da bodio namreč branili višine oikrog mesta, Kitajci so danes napadli samo sevemovzhcdno od Kum> hve, kjer sta dva oddelka, v omenjenem napadu, skušala zavzeti važne položaje, ki jih drže v rokah oddelki OZN. Zdi se, da imata v sedanjem trenutku, ko postajajo predlogi o premirju vse bolj resni, obe vojskujoči se stranki namen, da čakata in gledata. Na obeh straneh je namreč opaziti, da pirne so naletele pri njih izpadih na močan zaporniški ogenj topništva in minometov ter lahkega orožja iz dobro izbranih položajev. Zlasti zanimivo Pa je, da so se na nekaterih frontnih pdsekih zavezniki da-nfes umaknili. Kitajci pa niso pokaizali pri tem niti najmanjšega naimena, dla fci poiskali zvezo s Silami OZN. Tudi letalske akcije so nekam popifctilt. Zavezniška letala so opazila samo 6 MIG-15. 4 Mustangi so jih napadli nad Piongjangom in enega od njih poškodovali. Zanimivo je tudii, da so zavezniška letala opazila velik promet po cestah Severne Koreje. Nekateri menijo, da bi Kitajci pričeli z eno svojih o-bičajnih ofenziv velikega obsega, v primeru; če se general Ridgway ne bi mogel pogoditi s predstavniki Severne Kareje in- kitajskih ((-prostovoljcev«, če bi do sestanka sploh prišlo. Danes je obiskal bojišče zopet general Van Fleet nato pa je moral pristati zaradi po- stanku se je helikopter, na- križarki preobrnil. Vendar general in. njegovi spremljevalci niso doživeli vltčjih neprijetnosti. En Italijan zaprt na 1.000 V prvem tromesečju je bilo 156.247 prijavljenih zločinov. RIM, 29. — Po poročilu osrednjega instituta za statistiko, so v Italiji, v prvem tromesečju 1951, zaprli 28.192 moških, i-n 4.216 žensk. Od (ph so prvič aretira-li ali obsodili samo 979 oseb. Dne 31. marca 1951 je -bilo v sodnih zaporih, kaznilnicah in policijskih zaporih 51.946 oseb, To pomeni, da je več kot en Italijan na 1.000 v zaporu. Podatki pravijo, da so v prvern tromesečju letošnjega leta prijavili sodnim oblastem vsega skupaj 156.247 zločinov. Odi teh je bilo 87.848 zločinov proti imovini (od- teh 973 ropov), zločinov proti osebam je bilo 46.327 (ubojev 463). drugih zločinov pa je bilo 22.072. Zločinov, ki jih predvideva jo drugi zakoniki in posebni zakoni V bilo 21.960. prestopkov pa 166 801. Nesreče po svetu _ W1ESBADEN, 29. — Ameriško lovsko letalo na reakcijski pogon F-84 se je na Bavarskem zrušilo na tla približno 100 m vstran od nekt šole. Letalec st je rešil s padalom. MODE (Illinois), 29. — Nek moderni vlak, v katerem je bilo 5o oseb, se je zrušil v nek hudournik z višine 30 m. Mrtev je samo kurjač. 20 oseb pa je ranjenih. LONDON 29, — Bombnik ti-Pa Wellington iz letalskega o-porišča Seindierby se je danes ponoči ponesrečil v Kiveton Parku. Mrtvi so vsi trije člani posadke. }Jt 9|C :|t LOERRACH. 29. — Mednarodno organizacijo za tihotapljenje cigaret so odkrili. V Nemčijo so ((uvozili« za preko 12 milijonov ameriških cigaret. Organizaciji so prišli na sled v Badlenu. Tihotapci so imeli svoj sedež v Baslu. Delali so s pomočjo železniških in carinskih uradnikov. V zadevo sta zapletena tudi dva občinska svetovalca iz Woila. Blago so prevažali v vagonih in v Nemčiji razprodajali. V SREDIŠČU ZANIMANJA NOGOMETNEGA OBČINSTVA Juventus - Crvena zvezda Jutri v San Paolu - Zgodovina obeh enajstoric - Verjetne postave Danes proti večeru, ko bo sonce pri nas že tanilo v morje. bo v daljni deželi kave — Braziliji dvakrat zažvižgalo, na dveh različnih travnikih, obkroženih s stotisočglavo množico. V Riu de Janeiro in v San Paolu. S tem bo brez ceremonij otvorjen turnir za »Pokal mesta Ria». Nas, ki se nas drži še nekoliko evropskega lokalpatriotima, seveda najbolj zanima, kako se bodo odrezale enajsto-rice starega sveta, še posebno seveda tiste, ki so napi najbližje, saj smo jih lahko večkrat občudovali v boju za točke celo v Trstu. Zreb je tako preskrbel, da se ravno Črvena zvezda in Juventus prva spogledata iz oči v oči. V nedeljo. Tekma bo vseskozi napeta, ne samo zato, ker bo zmagovalec dvoboja najresnejši nasprotnik Palmeirasu Za prvo mesto skupine, ampak tudi zaradi rivalstva, ki je po milanskem spopadu med »plavi-mi« jn «svetlo modrimi« postalo še posebej vroče. Tanki so komaj prepustili mesto spodobnejšim prevoznim sredstvom na beograjskih ulicah, ko se je beograjskim mladincem zahotelo žoge. Beseda je dala besedo in juniorji bivših klubov BSK, Jugoslavije in BASK so se zbrali, ustanovili društvo jn si nadeli ime, katerega nosijo še danes. Brcali so po manjših krajih, si s tem ja-čili kosti in odigrali 28. marca 1945. tudi Prvo mednarodno tekmo. Porazili so ekipo angle. ške vojne misije z 12:0. To jim je dalo več drznosti, zlasti ko so odpravili še državno reprezentanco Albanije z 11:9. Albanija je resda Albanija, a je vendar državna reprezentanca. V jeseni so odšli na svojo pr v o turnejo, v Romunijo in ko so povrh vsega 14. oktobra istega leta premagali še najboljše tedanja madžarsko moštvo Vasas s 6:1 je vsakdo videl, du ima pred seboj kolektiv izgrajenih igralcev katerim noben cilj ni nedosegljiv. Leta 1947. se je Crvena zvezda združila s «Stu-dentom»; od tedaj naprej je Zvezda klub beograjskih študentov. Stankovič, Mitič, Palfi študirajo v državnem zavodu fizkulturo, Tomaševič je to šolo že končal in sedaj sledi zgle- du Djajiča in Jezerkiča, ki proučujeta ekonomijo itd. Najstarejši v ekipi je šestintridesetletni ‘vratar Mrkušič, inženir agronomije. Crvena zvezda je med naj-popu lamejšiv li j ugoslcnxms ki-mi klubi. Osvojila je trikrat zaporedoma «Pokal», t. j. zmagala trikrat na najmasovnej-šem jugoslovanskem nogometnem tekmovanju, kjer sodeluje redno tudi dlo 2000 enajstoric. Tudi v državnem prvenstvu je Zvezda bila vedno med štirimi velikimi. Lansko leto so Beograjčani vodili do poslednjega kola. ko so igrali v Splitu proti Hajduku. Gradove v oblalce jim je sesul Hajdukov branilec Brcketa, ki je v 86 min. dal z razdalje 4 m zmagoviti gol. Stvar je še boli zanimiva 12 tega razloga: v istih okoliščinah. približno v istem času je Broketa letos že drugič Zvezdi utrgal točko. Rajko Mitič, kapetan enajsterice je eden najpopularnejših nogometašev Jugoslavije, v letu 1948 Pa ga je anketa »Našega športa:« proglasila celo za najpopularnejšega športnika vse države. Ima 28 let. v Zvezdo je prišel iz podmladka BSK. Na lanskoletnem svetovnem prvenstvu so ga vsi nogometni strokovnjaki dali v vse kombinacije za »reprezentanco sneto«. Mitič igra vseh devetdeset minut do zadnje trohice sile. Za Mitičem' se vrste na lestvici popularnosti Djajič, Mrkušič, Palfi, Ognjanov. Stankovič in Tomaševič; stari reprezentanti, ki imajo v nogah stotine mednarodnih tekem. Zvezda je vedno dala tehničnemu komisarju hvaležno zatočišče, kjer je z zavezanimi očmi lahko iz šopa najboljših izbral tudi polovico državne reprezentance. Nekaj, najvažnejših uspehov Zvezde- dvakratna zmaga nad » Austrio» (4:0. 5:2), neodločen rezultat z Rapidom 3:3 neodločen rezultat proti Manchester United 1:1. zmaga nad Ujpesom 2:0. Drugih zmag je nešteto od katerih nekatere celo z dvošte-vilčnim rezultatom na turne-jdh pio Švici. Franciji in Malti. Zvezda igra kot ostala jugoslovanska moštva WM sistem, sa- mo da je njen — kot se pravi zvezdi spodobi — mnogo bolj duhovit, raznovrsten in na oko prijetnejši. Taka je Zvezda ko ni oblakov. Pogosto Pa zadostuje malenkost in Mitičevi kolegi ne vedo več, kaj je nogomet. (Pred dvema tednoma: Partizan-Crvena zvezda 6:1). Ne preostane nam. drugega kot da upamo, da bodf) »Zvezde» zaigrale v nedeljo tako, kot včasih v Beogradu, kjer so si pri sicer nepoetični publiki dobili lepe pridevke kot profesorji nogometa, pesniki —- nogometaši in podobno. V tem primeru bo Juventus prepotila vseh sedem srajc in še to... zaman. Kljub njeni štiriinpetdesetletni tradiciji, kar v nogometu ni malo. Preskočiti moramo namreč s spominom v oddaljeno leto Gospodovo 1897, da vjamemo prve začetke Juventusa. Kumovali so jim srednješolci, ki so kljub profesorskim grožnjam dostojanstveno v cilindrih brcali žo- go. Prpič je Juventus zmagala na državnem prvenstvu leta 1905, a nato čakala celih dvajset let, da se je ta veseli dogodek v hiši ponovil, do leta 1926. Od tedaj naprej je šlo laže. Do lanskega leta je zmagala vsega skupaj osemkrat. Kot dobro vemo je letos Juventus začela sezono dobro z najtrdnejšim namenom, da ohrani lanskoletno prvenstvo, potem Pa si je zaradi krize priborila le tretje mesto. Postave še niso dokončno znane, vendar ne bi smele biti za mnogo različnejše od onih, s katerimi sta obe enajstorici nastopili v zadnjem kolu prvenstva. Crvena zvezda: Lovrič (v Riu bo igral Mrkušič), Stankovič, Diskič, Palfi, Djurdjevič, Djajič, Ognjanov, Mitič, Tomaševič, Zlatkovič, Jezerkič. Juventus: Viola. Boniforti, Ma-nente, Mari i(errario, Piccini-_ ni, Muccinelli. Parola. Boniper-,11 ti, Bizzotto, Bcrtuccelli. m. v. River Plate- Torino 3-1 (2-0) BUENOS AIRES, 29. — Ob prisotnosti prezidenta Perona in nenadomestljive Eve, ie River Plate premagal T.orino s 3:1 (2:0). Tekma je bila zabeljena s številnimi izbruhi argentinske naklonjenosti do Italije. ,PO PIEMONTU" ZMAGAL BARTALI Kilometer pred ciljem je padel in umrl za posledicami notranjih poškodb TURIN, 29. — Na 41. dirki po Piemontu je zmagal stari Gino Bartali. Vrstni red: 1. Bartali 7.16’IJ”, povprečno 37.859 km na uro; 2. Fornara, 3. Rossello Vincenzo, 4. Astrua, Vsi s časom Bartalija; 5. Magni po 2’U’; 6. Leoni. 7. Conte, 8. Soldatu, 9. F rosi ni, 10. Petruc-ci, H. Moresco, 12. Piazza, 13. Conterno, 14. Rivola, 15. Spotti, 16. Minardi, vsi s časom Ma-gnija. Po dirki je Bartali izjavil: «Zdi se mi, da sem pokazal, kaj lahko še naredim. Mislim torej, da zaslužim zaupanje tistih, ki še verjamejo vame«. Zal je z današnjo dirko zvezan tragičen dogodek: smrt Serseja Copipija. Zgodilo se je takole. Kilometer pred ciljem se je zavalila po cesti večja skupina vozačev; Serze je vozil nekaj metrov za njimi in ni mogel preprečiti nesreče. Padel je tudi on in udaril s tilnikom ob tlak. Kljub temu je čez minuto nadaljeval z vožnjo in celo privozil do cilja. Zadnjega kroga ni naredil. Odšel je v hotel v spremstvu brata Fausta in tovarišev. Vlegel se je na posteljo jn začutil močne bolečine v glavi. Kmalu je zgubil zavest. «Mama... mama...«; s tein besedami se je poslovil od življenja. Prenesli so ga na kliniko, kjer je čez eno uro umrl zaradi notranje izkrvavitve. Rodil se je 19. marca 1923. Imel je nekaj vidnejših uspehov, Vendar je vedno bil več ali manj v bratovi senci. malikov sprejem Javne besede treh delegatov NEW YORK, 29. — Naval novinarjev, fotografov in kinooperaterjev na hotel, kjer je včeraj zvečer sovjetski delegat Malik priredil kosilo članom Varnostnega sveta, je bil tak, da je nek povabljenec vprašal: «Ali je to sprejem, ali pa tiskovna konferenca?« Malik je zelo malo govoril. Vendar je bil z operaterji zelo vljuden in se je pustil fotografirati, tako z ameriškim predstavnikom Grossom, kot angleškim Jeb-bom. Ko je ob taki priliki nek fotograf prosil Grossa, naj se bolj približa sovjetskemu delegatu, je Gross odgovoril: «To mora Malik narediti«. Potem ko so operaterji prosili vse tri delegate naj govore med seboj, da bo film boli naraven, je bilo slišati naslednje stavke: «Kje je fotograf Tassa?«, je vprašal Jebb. «Tu so samo ameriški operaterji«, je odgovoril Malik. Nato pa se je Jebb poslužil znane Morrisonove taktike in vprašal «Bodo te filme predvajali v Rusiji, v vseh kinematografih in tudi v najbolj oddaljenih vaseh v Sibiriji?«. Malik je odgovoril: «Morda». Potem so se vsi povabljenci vsedli za mizo in pričeli p-raz-r iti krožnike s kaviarjem in steklenice a krimskim šampanjcem. K IN O V TRSTI) Rossetti. 17.00: «Kri in arena« T. Powell, R. Haywort. Excelsior. 16.30; «Za vedno boš moja«. E. Williams. J. Durante. Nazionale. 16.30: ((Zavojevalci 7 morij« J. Wayne, S. Hayward. Fenice. 16.00: ((Chicago - peklenska kotanja« S. Bradley, J. Rus-sell. Filodrammatlco. 16.30: «Sam proti vsemu svetu«. R. Scott. V. Hu-ston. Arcobaleno. 16.00: «Bill-krvolok» A. Murphy, G. Storm. Astra Rojan. 17.00: «Prost izhod« N. Taranti, C. Croccolo. Alabarda. 15,00: «Neprejemljivi skrivnostne!« A. Bach. R. Lupi. Azzurro. 16.00: «Divji veter« J. Wayne, P. Goddard. Garibaldi. 15.00: «Stric Tomove povesti« W. Disney. Ideale. 16.30: «Zlata pregraja«, G. Raft, J. Bennett. Impero. 16.00: ((Dunajska dekleta« D. Komar, W. Forst, H. Moser. Italia. 16,00: «Gorilja sled« (Prizori iz džungle). Kino ob morju. 16.30: «Obmejne žene« R. Sterling, C. Jarman. Marconi. 16.00: «Rdeči sokol«. («Pravo prve noči«). Massimo. 16.00: ((Veliki plamen«, J. Wayne, POLETNI KINO: Sv. Just. 21.00: «Vrhovni nadzornik«. Javni vrt. 20.45: «Vsako dekle želi moža«. Rojan. 20.45: «Sanjal sem paradiž« F. Severo. 21.00: «Cudovita iznajdba«. Brocchetta. 20.45: «Grenki riž«. Ginnastica. 20.45: «Giocondin nasmešek«. RADIO ■UJUONbOVAHIšiHE gone trsta SOBOTA 30.6.1951. Oddaja v slovenščini: Poročila ob ‘ 7.00, 13.30, 19.30, 23,05 — 6.45 Jutranja glasba do 7.30. 13.45 Pesmi jugoslovanskih narodov. 14.00 Igra veseli kvintet. 14.30 Od včeraj do danes. 14.35 Jožef Haydn: Simfonija v D-duru op. 101 ((Stenske ure«. 18.00 Igrajo kitaristi. 18.15 Skoz svet in čas: Sergej Prokofjev in njegov dvojnik. 18.30 Plesne melodije. 19.00 Bela Bartok: suita za j godala, klavir, celesto in tolkala 21.00 VVolfang Amadeus Mozart: Simfonija v C-duru. 21.00 Veder sobotni večer. 22.00 Lahka glasba. 22.30 Plesna glasba. 23.30 Glasba za lahko noč. HIjOVENIJA 6.15-7.00 Jutranji koncert. 12.00 30 minut operne glasbe. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Za vsakogar nekaj. 14.00 Veseli kvintet. 14.40 Poje pionirski zbor. 15.15 Zabavna glasba. 15.30-16.00 Prenos iz Maribora. 18.00 Skladbe za razne in. strumente. 18.10 Slovenske narodne pesmi. 18.30 Oddaja za pionirje. 19.10 Lažje skladbe za velike orkestre. 20.00 Ivo Tijardo-vič: Mala Floramy. 20.50 Veseli večer. 21.30 Zabavni orkester Radia Ljubljana. 22.30 Za ples. 23.30 Za ples in razvedrilo. TRST n. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Za vsakega nekaj. 12.00 Ljudje in nazori. 12.15 Čajkovski; Hrestač, suita. 12.35 Veseli ritmi. 13.00 Šramel kvintet. 13.30 Promenadni koncert. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Glas Amerike. 18.15 Brahms: Dvojni koncert v a molu za violino, čelo in ork. 19.00 Oddaja za najmlajše. 19.30 Vesela glasba. 20.10 Pestra glasba. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Koncert tržaškega Komorna zbora. 21.20 Vesela glasba. 21.30 Operne fantazije. 22.00 Sobotni variete. 22.30 Operetna glasba. 22.45 Plesna glasba. 23.35 Polnočna glasba. TRST I. 7.45 Jutranja glasba. 11.30 Glasba iz filmov in revij. 12.00 Poje Teddy. Reno. 12.20 Slavni solisti. 13.25 Ritmi in pesmi. 14.10 Jazz na klavir. 14.30 Poje Pat March. 15.45 Oddaja za bolnike. 16.30 Orkester C. Savine. 17.00 Plesna glasba. 17.55 Simfonični koncert. 19.00 Glas Amerike. 19.15 Pesmi in melodije. 20.33 Glasbeni variete. 21.45 Napoletanske pesmi. 22.40 Orkester p. v. P. Barzizze. 23.25 Plesna glasba. Iinillllllllllllllllllllll vam nudi najboljše jamstvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in- družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške .znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd. Staroznana tvrdka Tuliak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089 Mizarska delavnica TAVČAR FRANC Trst, Ul. sv. Frančiška 22 Krasna darila po ugodnih cenah naprodaj v paviljonu „D O M“ v kopališču Sv. Nikolaj PREPROGE in druge predmete obrti Jugoslavije d cenah naprodaj v jugoslovanskem paviljonu na TRŽAŠKEM SEJMU PAPYROS 99 ZALOGA ^ 1MP0RT EXP0RT F. CESAR “LeFl s e 0O3 j Vbcihoifittm papfti m lepenka TRGOVINA Trst, Ul. G. Vnsarl lO OGLEJTE) si nase izložbe 1 Dospela nam je nov/a pošiljka spomladanskih čevljev za ženske in moške TUF VIS ASI j 6 jp^ddobrervoije%da ®forzlvbrzojavuod24 MILAN MARJANOVIČ: Diplomatska priprava rapallske pogodbe Toda Sforza .le bil A I poln dobre volje, da bi se sporazumel z Jugoslovani in utrdil trajno in široko prijatelj stvo med Italijo in novo kraljevino SHS. On pošilja svoje ambasadorje v London in Pariz, naj spomnijo vlade, da «po razgovorih v Spa dobro poznajo naše Čvrste namene ne samo za mir, temveC tudi za plodno slogo na Jadranu, ki ne odlikujejo kraljevsko vlado. Beo grad ne sme storiti, da bi te intervencije bile zaman*. Trumbie je sedaj poskušal, da bi pri zaveznikih, ki so urgirall Cimhitrejšo reši-tev jadranskega vprašanja, odkloniti kolikor je mogoče definitivnost in ultimativ-nost formule grofa Sforze; 22. in 23 julija je bil v Pa rizu, od tam je odšel v London. Bonin, italijanski ambasador v Parizu javlja o tem Sforzi v brzojavu od 24 julija: «Gospod Trumbič je obiskal pred odhodom v Lon-don gospoda Milleranda, da bi mu razložil željo beograjske vlade, naj se skliče vr hovni svet za jadransko vprašanje in za pošiljanje komisije na lice mesta za proučevanje nedavnih dogodkov v Splitu in v Trstu. Gospod Trumbič se je potem pritoževal na neprijazen način nad neprijaznim načinom, s katerim ga je sprejel gospod Millerand, ki mu je baje dejal, da ne bi mogel sprejeti predlogov srb sko-hrvatsko-slovenske vlade in da ne smatra za možen nikakršen pritisk francoske vlade na italijansko vlado. Agencija Havas — dodaja ambasador — objavlja neko Vestničevo izjavo, da je poslal Trumbiču instrukcije, FRANCOSKI PRITISK NA BEOGRAD Odlomek iz rokopisa III. knjige dokumentarnega dela “Diplomatska borba za Jadran 1914-1924“ naj se da vrhovnemu svetu naloga, da brez odlaganja odredi italijansko-jugoslo-vansko mejo*. Dan pred tem je Bonin oovestil svojega ministra, da odhaja Trumbič 24. julija v London, da «poiš6e pod poro za svoje interese pri angleški vladi glede jadranskega vprašanja lin zaradi dogodkov v Splitu. Akcija gospoda Trumbiča v Londo nu naj bi šla tudi za tem, da najde protiutež za zadržanje francoske vlade, za katero menijo v Beogradu, da je preveč naklonjena Italijanskim interesom*. Tako je dejansko tudi bilo. Millerand je tudi pozneje vršil najmočnejši pritisk v Beograd, za hitro rešitev ja dranskega vprašanja in meja, v smislu italijanske formule. Medtem pa italijanski ambasador v Londonu javlja 28. julija svojemu mi. nistru o svoji intervenciji pri lor ’u Curzonu: »Povedal sem lordu Curzo nu, da zaupam v to, da bo v morebitnih pogovorih s Trumbičem vztrajal na svojih dosedanjih zahtevah*. «Ce to ne bi bilo tako — je govoril ambasador Bonin lordu Curzonu — bi zaman upali na uspešen rezultat di-rektnih razgovorov, ker se je pokazalo, da se en del Jugoslovanske nepopustljivosti, lahko pripiše prepričanju, ki vlada v Beogradu, da ga ne podpira le Amerika ampak tudi zavezniki*. «Lord Curzon me ni mogel sprejeti — nadaljuje ambasador Bonin — toda sporočil mi je, da je 5e v Spa v po- govoru, ki ga je imel tedaj z gospodom Trumbičem, temu Izjavil, da britanska vlada po nekoristnih rezultatih svojega posredovanja glede jadranskega vprašanja, nima več namena intervenirati. Britanska vlada prepušča obema zainteresiranima strankama, naj se direktno sporazumeta. Lord Curzon je dal ponoviti gospodu Trumbiču takšno Izjavo in dodal, da ga ne bi mogel sprejeti, če ima namen, da z britansko vlado povede razgovor o jadranskem vpra. sanju*. Dr. Trumbič je še prej, v Spa — kot je Bonin sporočil 19. julija ~ govoril, da mu je Lloyd George izrazil željo, da se jadransko vprašanje čimprej reši, ker težko ogroža splošni mir. «Sam grof Sforza obvešča svojega odpravnika poslov v Beogradu z brzojavko od 21 julija, da Je imel ponovno razgovor z dr .Trumbičem pred svojim odhodom iz Spa in da so temeljito razprav- b GROF CARLO SFORZA Njegovo ime poleg imena dr. Trumbiča najpogosteje srečujemo v knjigi dr. M. Marjano viča ((Diplomatska borba za Jadran 1914-1924» in čigar vloga je žal še danes eno izmed najvažnejših pri reševanju naše državne pripddnosti, ljali o jadranskem vprašanju obnove razgovorov. Pojasnil sem trdno voljo nove italijanske vlade, da pri. de do sporazuma; priznal sem, da bi najbolje pomagali Reki tako, če bi jo napravili neodvisno ali ako ne vztrajamo na italijanski suverenosti nad Reko, bomo imeli takšno mejo za bistveno, ki ne bi ogroževala Trsta, kakršne so tiste, o ka-terih se je do sedaj diskutiralo, a prav tako tudi priključitev Istre in Pule in sicer s Cresom a ne samo z Lošinjem. Za ostalo ostajajo že približno znane linije. Gospod Trumbič je dejal, da Ima novo forrtiulo za pretirano, toda da mu je drago, da smo trdno odločen5 nadaljevati z direktnimi razgovori*. Nova formula grofa Sforze je bila torej že 20. Julija po-stavljena kot prva in zadnja dejansko nepreklicna 5n ultimativna. (Nadaljevanje sledi-) UREDNISTVO^UUCAMUNTECCHI |t ^ ni. nad. Telefon šfe^ 93-808 In »4-638. - Poštni predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA . 20. Telefonska «.^3-^ OGLaSL 12 Inod Ceneo^joviZ. vsimv UlIne v širin. 1 stolpca: trgovski 60. finančno Odg, urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul S. PeUi čo l-II ^ Tef. 11-32^ Koper,' Ul. Battlst!>