480 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
I–V
4
. Prepise sta izdelala Ivan K. Tkali~i} s sodelavci in Josip Gelcich. Izdaja je danes ‘al zastarela
zaradi nezanesljive transkribcije, izpu{~enih delov teksta in drugih pomanjkljivosti. V 50. letih 20.
stoletja je ta projekt znova obudil Mihajlo Dini}, ki je pod okriljem Srbske akademije nauka i umjetno-
sti nadaljeval z izdajanjem sklepov svetov. Zapisnike je izdal v dveh zvezkih. Prvi za~enja z letnico
1379 (takrat se kon~ajo »reformationes« v seriji JAZU Monumenta Ragusina), drugi pa kon~a s kon-
cem leta 1389.
5
 Dini}eva izdaja zapisnikov je mnogo bolj{a od prej{nje, vendar se ni dr‘al izvirne
strukture, temve~ je sklepe vseh treh svetov razvrstil po kronolo{kem principu.
Kot je v uvodu zapisala soavtorica nove izdaje sklepov dubrovni{kih svetov Nella Lonza, je bil
zvezek pripravljen za objavo v dveh fazah. Prvo fazo je opravil Zdravko [undrica, drugo pa ona. Med
obema fazama je nekaj desetletij, ki predstavljajo plod dela dveh avtorjev, ki se nista nikdar sre~ala, niti
poznala. Vendar je rezultat ta, da je delo opravljeno po najsodobnej{ih metodah izdajanja tovrstnih
virov ter bi bil Zdravko [undrica gotovo zadovoljen s strokovno neopore~nim pristopom soavtorice.
Nella Lonza nas v uvodu podrobneje seznanja s svojimi odlo~itvami glede transkribcije tekstov za tisk,
pri ~emer je upo{tevala kriti~ne pripombe na predhodne izdaje »reformationes« ter se primerjalno oprla
na podobne izdaje tekstov v mestih na podro~ju Dalmacije in Italije. Zapisnike svetov so pisali kance-
larji, ki so bili na podlagi razpisov sprejeti v dr‘avno slu‘bo. Na podlagi rokopisov je ugotovila, da so
zapisnike, ki so objavljeni v predstavljeni knjigi, pisali trije kancelarji. Zapisniki svetov so do 18.
stoletja pisani v latin{~ini. Iz zapisnikov dubrovni{kih svetov, ki so predstavljali original, so pomembne
sklepe trajnega pomena in splo{nega zna~aja prepisovali v posebne zbirke dubrovni{kih zakonov in
predpisov. Zakoni in uredbe, ki so iz{li do leta 1460, so bili vpisani v t. i. Zeleno knjigo (Liber viridis),
od leta 1460 do propada republike pa v t. i. Rumeno knjigo (Liber croceus).
6
 Razpoznaven je pri odlo~anju
in glasovanju za posamezne predloge ustaljen poslovnik. V teh zapisnikih prihaja do izraza pristojnost
posameznih svetov. Pristojnosti svetov pravzaprav niso bile urejene s predpisi, temve~ so pogosto temeljili
na ustavni praksi, ki se je postopoma oblikovala. Iz posameznih primerov je razvidno, da pristojnosti
niso bile strogo razdeljene, temve~ se posamezni primeri usmerjajo od enega sveta na drugega. V zad-
njem zvezku sklepov je objavljenih 2000 sklepov sprejetih v vseh treh svetih. Kratka vsebinska oznaka
vsakega sklepa je objavljena na levi strani, enako kot na originalu. Uvodni tekst je objavljen tudi v
angle{~ini in italijan{~ini. Izdajo zapisnikov sklepov dubrovni{kih svetov je N. Lonza opremila s tremi
kazali: osebnim, krajevnim in stvarnim.
Z izdajo poslednjih dveh ohranjenih zvezkov zapisnikov dubrovni{kih svetov iz 14. stoletja, je ta
serija dobila svoj zaklju~ek. S tem je postala dostopna tistim raziskovalcem dubrovni{ke zgodovine 14.
stoletja, ki nimajo mo‘nosti za dalj{i ~as bivanja v Dubrovniku, ki potrebujejo kontrolo za ‘e izpisane
tekste, ali pa {tudentom, ki si s pomo~jo tiskanih tekstov pridobijo paleografsko ve{~ino za obvladanje
originalnih pisav kancelarjev. Brez dvoma je izdaja Sklepov dubrovni{kih svetov (1390–1302) {e bolj
odprla dubrovni{ki arhiv in ga pribli‘ala raziskovalcem.
Ignacij Voje
4
 V zbirki Monumenta spectantia historiam Slavorum Meridionalium, knj. X., XI–XII, XXVII–XXIX, Zagreb
1879–1897.
5
 Odluke ve}a Dubrova~ke Republike, I, Zbornik za istoriju, jezik i knji‘evnost srpskog naroda SANU, III/15,
Beograd 1951; Odluke ve}a Dubrova~ke Republike, II, ZIJKSN, III/21, Beograd 1964.
6
 Liber viridis (1984) in Liber Croceus (1997) je izdala SANU v redakciji Branislava Nedeljkovi}a.
Maximilian Weltin, Das Land und sein Recht. Ausgewählte Beiträge zur Verfassung-
sgeschichte Österreichs im Mittelalter. Hg. von Folker Reichert und Winfried Stelzer. Wien, Mün-
chen : R. Oldenbourg Verlag, 2006. 574 strani. (Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschi-
chtsforschung, Ergänzungsband ; 49)
Maximilian Weltin je ime, ki je poznano, ali pa bi vsaj moralo biti poznano vsem raziskovalcem
zgodovine visokega in poznega srednjega veka na jv. cesarstva. S svojimi raziskavami je ta, pravkar
upokojeni dolgoletni arhivar Spodnjeavstrijskega de‘elnega arhiva in ~lan In{tituta za avstrijske zgodo-

481 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
vinske raziskave, bistveno prispeval k novemu razumevanju razmerja med de‘elnim plemstvom in de‘el-
nim knezom ter s tem tudi k novemu razumevanju oblikovanja zgodovinskih de‘el. Podro~je njegovega
zanimanja je bila v prvi vrsti t. i. Verfassungsgeschichte mejne grofije in vojvodine Avstrije in s tem
de‘el Zgornje in Spodnje Avstrije in to odslikava tudi knjiga, ki jo kratko predstavljamo. V njej je
zbranih devetnajst razprav, ki jih je avtor prvi~ objavil med letoma 1973 in 2003 v zelo razli~nih in
deloma tudi te‘ko dosegljivih publikacijah. @e zaradi tega jih je bilo smiselno ponatisniti na enem
mestu. Poleg tega nam tako zbrane in kronolo{ko nanizane razprave dobro dokumentirajo napredek
raziskav, ki je bil dose‘en z deli Maximiliana Weltina na podro~ju avstrijske de‘elne zgodovine ter na
podro~ju metodolo{kega in teoreti~nega pristopa k temi. Za tu ponatisnjene Weltinove razprave je zna~ilen
izrazit problemski pristop in pestrost obravnavanih vsebin, le zaklju~ni prispevek ima zna~aj sinteze.
Prevzet je iz knjige, ki je v okviru s strani Herwiga Wolframa izdane Avstrijske zgodovine obravnavala
obdobje med 1122 in 1278 in katere glavni avtor je bil Heinz Dopsch, v njem pa je Weltin obravnaval
oblikovanje de‘ele Avstrije. V njem je Weltin povzel rezultate svojih tridesetletnih raziskav in ponudil
novo podobo de‘elnega razvoja Avstrije, tako da ga lahko beremo tudi kot povzetek knjige, ki jo pred-
stavljamo.
Weltinovo raziskovalno delo se navezuje na raziskave Otta Brunnerja o ustavno-pravni zgodovini,
ki so kulminirale v eni najbolj pomembnih in najbolj originalnih knjig na podro~ju medievistike 20.
stoletja, v delu Land und Herrschaft (1939, 5. izdaja je iz 1965, kateri pa so sledili {e {tevilni ponatisi).
V njej je Brunner problematiziral in tematiziral vpra{anja in pojme, ki presegajo avstrijske regionalne
okvire ter postavil definicije, ki so pomembne za razumevanje visoko in poznosrednjeve{ke zgodovine
tudi drugod, vklju~no z na{im prostorom. Posebna pozornost in pomen je bila pri tem namenjena poj-
mu de‘ela, ki je bila definirana kot plemi{ka, po de‘elnem pravu ‘ive~a skupnost oseb (Personenver-
band), katere bistvo opredeljuje de‘elno pravo. Izhajajo~ iz teh Brunnerjevih izhodi{~ in na podlagi
lastnih raziskav, je Weltin pri{el do nekoliko druga~nega zaklju~ka, ki pravzaprav pomeni precizacijo
Brunnerjevih kategorij. Po njegovem prepri~anju je mogo~e srednjeve{ka ustavno-pravna razmerja ustrez-
no predstaviti le s konsekventno uporabo osebnozgodovinskega pristopa. Posledi~no ena~i Weltin de‘elo
s plemi{ko skupnostjo (Der Adel ist das Land!), ki je po njegovem kategorija, ki je nadrejena de‘el-
nemu pravu. To pa ima za nalogo, da regulira funkcioniranje posamezne plemi{ke skupnosti in nenehno
interakcijo med njo in de‘elnim knezom, tako, da razume Weltin oblikovanje de‘ele kot konsenzualni
in ne konfliktni proces med de‘elnim plemstvom in de‘elnim knezom. Plodnost in uporabnost tak{nega
pristopa zrcalijo prav razprave, objavljene v tej knjigi, ~eprav je potrebno po drugi strani tudi dodati, da
diskusija o teh vpra{anjih o~itno {e zdale~ ni zaklju~ena. Tako je npr. pred kratkim Weltinove formula-
cije precej rezervirano obravnaval Othmar Hagender (v zborniku, posve~enemu Josefu Riedmannu, ki
ga prav tako predstavljamo v tem zvezku Zgodovinskega ~asopisa), ki je gotovo eden najbolj{ih pozna-
valcev tako avstrijske de‘elne zgodovine kot tudi nasploh ustavno-pravne zgodovine.
Ne glede na to je knjiga Maximiliana Weltina, v kateri so zbrane njegove izbrane razprave o de‘elni
zgodovini (Avstrije), koristno in potrebno branje za vsakogar, ki ga zanimajo ustavno-pravna vpra{anja
visokega srednjega veka, problematika oblikovanja de‘el ali pa funkcioniranje plemi{kih skupnosti.
Nenazadnje je prebiranje te knjige zelo koristno tudi za vse, ki se ukvarjamo s slovenskim srednjim
vekom. To velja tako v vsebinskem oziru, saj so npr. nekatera vpra{anja, ki jih je Weltin re{eval v okviru
avstrijske zgodovine {e kako pomembna tudi za nas (npr. vzrok, ~as nastanka in tendence »De‘elne
knjige Avstrije in [tajerske« – Landbuch von Österreich und Steier), kjer se omenjajo tudi za~etki
Maribora, ali pa oblast Otokarja II. PVemysla v Avstriji, kar je pomembno tudi za razumevanje njegove
oblasti na [tajerskem in s tem tudi pri nas), {e bolj pa v metodolo{kem oziru, saj je njegova tovrstna
spoznanja mo‘no s pridom recipirati tudi pri preu~evanju slovenskega srednjega veka, ki je po svoji
zgodovini tako ali tako nelo~ljivo povezan z avstrijskim. Ob‘alujemo le lahko, da nima knjiga nobene-
ga registra, kar bi njeno uporabo bistveno olaj{alo in jo naredilo bolj prijazno.
Peter [tih