OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA IN OB OBČINSKEM PRAZNIKU 27. JULIJU ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK
Dobrodošli prijatelji iz Travnika!
Danes, na dan občinskega praznika 27. julija nas bodo obiskali odborniki občinske skupščine in člani folklornih skupin iz prijateljskega Travnika v Bosni in Hercegovini. Vrnili bodo obisk odbornikom naše skupščine, ki so bili lani v tem prijaznem mestu pod Vlašič planino nadvse prisrčno spfejeti.
Gostje bodo prispeli okrog 16. na novi Trg prijateljstva ob hotelu Malograjski dvor. Občinska konferenca SZDL vabi občane, da se tega sprejema udeleže v čimvečjem številu.
Zvečer ob 20. bomo naše goste pozdravili v veliki dvorani kina DOM v Kamniku, ko bodo plesalci v narodnih nošah nastopili na večeru bosanske in slovenske folklore in pesmi.
Dragi prijatelji iz mesteca bb Lašvi! Želimo, da bi se v našem mestu pod Kamniškimi planinami počutili kot doma! Naj bo to srečanje ponovna potrditev utrjevanja naših bratskih vezi, ki sta jih Travnik in Kamnik skupaj z mesti iz ostalih republik začela razvijati pred petimi leti v karavani delavske solidarnosti!
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK
Ob
našem prazniku!
27. julija bo minilo 32 let, odkar so prvi partizani na Kamniškem krenili v organiziran upor proti nemškemu okupatorju. Že sam,začetek je terjal dve žrtvi — ob Perovski brvi sta padla mlada skojevca Miklavčič in Mlakar. Iskre upora, ki sta jih zanetila komunistična partija in osvobodilna fronta, so kmalu vzplamtele v velik plamen, ki je zajel vso domovino.
Mnogih pobudnikov, začetnikov in udeležencev naše ljudske vstaje ni več med nami. Prav je, da jim v teh dneh posvetimo vsaj del naših spominov in da se spet zavemo, kakšne žrtve so bile potrebne, da danes lahko svobodni in v miru živimo.
V našem stehniziranem in potrošniškem življenju na to kaj radi pozabimo. Posebno takrat, ko se srečujemo z mnogimi drobnimi težavami v našem razvoju, ko kritiziramo vsevprek in ne vidimo, kaj vse smo v slabih treh desetletjih naše socialistične družbe dosegli.
Naš praznik je priložnost, da pogledamo malo nazaj in okrog sebe, Ni treba naštevati suhoparnih številk, da bi človek opazil velik napredek v teh letih na vseh področjih. Imamo kaj videti. Od novih tovarniških objektov, šol, stanovanj, trgovin do številnih komunalnih naprav, vodovodov, cest itd. Naše življenje je precej drugačno, kot je bilo pred dvajsetimi leti. Vendar še nismo zadovoljni!
Res je, človek želi vedno več in boljše. To je zakon razvoja vsake družbe. '
Zavedati se moramo, da naša revolucija še traja in da vsaka revolu-
LETO XII ŠT. 7"8 JULU-AVGUSM DINAR
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
cija zahteva določena odrekanja in žrtvovanja.
Svet je čedalje manjši. Razvoj vse dežele in tudi naše občine je vse bolj povezan z dogajanji v svetu. V naši občini so se stkale številne vezi med našimi občani in občani bratskih jugoslovanskih občin, s katerimi že pet let sodelujemo v karavani delavske solidarnosti in v drugih oblikah. Ob letošnjem prazniku bodo naši gostje odborniki iz Travnika, mesta ob Lašvi, rojstnega mesta pisatelja in nobelovega nagrajenca Iva Andriča. Naše sodelovanje bomo potrdili z listino o pobratenju. Naše vezi pa sežejo tudi tja v daljno Nizozemsko, v Gendringen, kamor nam je pot odprla naša slovenska pesem, in Kerns,
"mestece v švicarskih alpah, s katerima imamo tudi že več let prijateljske stike.
Našo revolucijo nadaljujemo z uresničevanjem ustavnih sprememb, ki pomenijo velik korak naprej v našem socialističnem razvoju in naših medsebojnih odnosih. Človek in njegovo delo stopata vse bolj v ospredje. Interes delovnega človeka in občana moramo čutiti pri vseh odločitvah. Nova ustava pomeni konec še vedno pogostega odločanja v imenu delovnega človeka. Zato je prav, da se vsi zavzeto vključimo v ustavno razpravo, ki je pred nami, in da pomagamo sooblikovati ta temeljni zakon samoupravne družbe.
Komunisti o gospodarskih in družbenih gibanjih
Na razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS, ki so se je udeležili tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK, so
pregledali uresničevanje sklepov 3. in 4. seje občinske konference ZK ter razpravljali o političnem   in gospodarskem
vorjenih sklepov. Administrativni ukrepi brez samoupravne zavesti in reda ne bodo rešili problemov. Nujno so potrebna
ŠLANDROVCI SO PRAZNOVALI: OB 30-LETNICI USTANOVITVE BRIGADE JE NA PROSLAVI V ŽALCU GOVORIL MITJA RIBIČIČ-CIRIL, PRVI KOMISAR BRIGADE, (več na 2. strani)
PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA
Nedelja, 15. julija,
ob 9.    medmestno strelsko tekmovanje z MK puško na strelišču v Kamniku Petek, 20. julija,
ob 15.  srečanje izseljencev in zdomcev z območja kamniške in domžalske občine v Kamniški Bistrici Sobota 21. julija,
ob 17.  nastop športnih psov na stadionu v Mekinjah
ob 20.  slavnostna premiera filma o Kamniku, večer kulturnih filmov v
kinu DOM Kamnik Nedelja, 22. julija,
ob 9.    razvitje prapora lovske družine Kamnik pri lovski koči v Palov-čah z nagradnim streljanjem na glinaste golobe in lovsko zabavo ob 14. proslava 550-letnice trga MOTNIKA Četrtek, 26. julija,
ob 18. otvoritev republiške razstave „Osvoboditev, obnova in izgradnja" v gradu Zaprice
Petek, 27. julija,
ob 16. sprejem odbornikov občinske skupščine TRAVNIK na Trgu prijateljstva (pri hotelu Malograjski dvor)
ob 20. TRAVNIŠKO-KAMNIŠKI VEČER - nastop folklornih skupin • iz pobratenega Travnika in Kamnika, izročitev listine o pobratenju predstavnikom občine Travnik
Sobota, 28. julija,
ob 8.30 delegacija iz Travnika bo položila venec k spomeniku revolucije v Kamniku
slavnostna seja občinskih skupščin Kamnik in Domžale v Domžalah
gasilsko tekmovanje z žogo na hipodromu v Komendi mednarodna prijateljska nogometna tekma Kamnik - IBT Mun-chen, na stadionu v Mekinjah tradicionalni miting na Titovem trgu , Nedelja, 29. julija, ' ■
ob 9. razvitje prapora lovske družine Stahovicin občinsko lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe v Kamniški Bistrici
ob 9. medobčinsko tekmovanje radijsko vodenih letalskih modelov na prostoru ob Korenovi cesti
ob 10.
ob 15. ob 16.
ob 20.
OBČANI! POČASTIMO NAS NA VSEH PRIREDITVAH! "
PRAZNIK S ČIMVEČJO UDELEŽBO
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK
položaju v organizacijah združenega dela.
Od splošnega pojasnjevanja bistva ustavnih dopolnil so ponekod že prešli h konkretnim vprašanjem, zlasti v tovarni usnja, v Stolu, v podjetju Kamnik, v rudniku kaolina, v Svitu, v Titanu in v Viatorju.
Toda tudi v teh podjetjih je tekla razprava pretežno v osnovnih organizacijah ZK, premalo pa je zajela vse delavce. To je v uvodu poudaril Tone Fišer, sekretar občinskega komiteja, ko je ocenjeval dosedanje uspehe pri uresničevanju ustavnih dopolnil.
Udeleženci seje so podrobno proučili gospodarski položaj v občini in ugotovili, da bo potrebna večja družbena disciplina pri uresničevanju dogo-
večja prizadevanja za zniževanje proizvodnih stroškov in povečevanje produktivnosti, ki ne narašča tako, kot smo predvidevali.
Tudi glede osebnih dohodkov je treba spoštovati družbeni dogovor, ki predvideva najvišje dohodke 6.000 din mesečno. V TOZD je treba pospešeno organizirati delavsko kontrolo. Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine naj obravnava pereča gospodarska vprašanja in sprejme ustrezne sklepe.
Zavzeli so se tudi za poenotenje kriterijev za obdelavo, podatkov med SDK in občinskimi službami. Ti podatki so sedaj pogosto precej različni in tako otežkočajo sprejemanje realnih ocen stanja.
F. S.
PROSLAVA 30-LETNICE SLANDROVE BRIGADE
Nekdanji borci Slandrove brigade, ki je bila ustanovljena 6. avgusta 1943 na Sipku in ki ima domicil tudi v naši občini, so se ob 30-letnici zbrali v Grižah pri Žalcu.
Narodni heroj in nekdanji ko-mandat brigade Mirko Jerman je raportiral Francu Leskošku-Lu-
partizansko poreklo. Vendar, kakor naravno v vsakem človeku, še posebej v nas partizanih leži želja, da se naša spoznanja, doživetja in občutja ne bi iztekla in ugasnila skupaj z življenji borcev. Želeli bi, da zanamci ne bi v sili šele iskali poti, ki smo jo našli v najhujših časih za naš narod.
PRAPORA KAMNIŠKEGA IN ZASAVSKEGA BATALJONA, KI SA JIH NOSILA PRVOBORCA LADO IN SAVO, STA SE POKLONILA NOVEMU PRAPORU SAVINJSKEGA BATALJONA, KI GA JE BRIGADI NA PROSLAVI IZROČIL PREDSEDNIK ŽALSKE OBČINE
ki, prvemu komandantu NOV in ZOS Slovenije, da je v zboru 680 bivših šlandrovcev.
Zbranim udeležencem, med njimi jih je bilo veliko tudi iz naše občine, je spregovoril prvi komisar Slandrove brigade Mitja Ribičič-Ciril, sedanji predsed; nik republiške konference SZDL.
V kulturnem programu so v prijetnem okolju letnega gledališča sodelovali združeni pevski zbori, godbe na pihala in mladi recitatorji. V prostorih osnovne šole so odprli tudi razstavo o slavni poti Slandrove brigade od ustanovitve do osvoboditve, ki so si jo številni udeleženci z zanimanjem ogledali? Razstavo je pripravil celjski muzej NOB.
Tovariš Mitja Ribičič je v svojem govoru med drugim dejal:
Glejte, preživeli šlandrovci in aktivisti OF, ki smo takrat pred trideset in več leti kot fantje in dekleta z neusahljivim upanjem v lepši in boljši svet prišli v partizane, smo danes domala vsi stopili v jesen svojega življenja, življenja, ki ni prizanašalo, ki je postavilo pred našo generacijo velike zahteve, mnogokrat tudi naloge, presegajoče naše moči in sposobnosti. Ni nam žal ne naporov ne žrtvovanja, saj so se pridobitve našega boja zgodovinsko potrdile, ne samo znotraj Titove Jugoslavije, ampak v vsem svetu kot prispevek jugoslovanskega ljudstva socialističnim in naprednim težnjam človeštva.
Resnično, ni nam žal žrtvovanja in ponosni smo na svoje
Kajti čeprav je čas prcrastel steze, ki so v partizanskih nočeh povezovale srca in hotenja naših ljudi, vemo, da konec svetovne vojne in poraz nacistične solda-
moupravnim, klerikalnim in drugim silam, ki razširjajo nezaupanje v moč in stabilnost samoupravne socialistične družbe, ki omalovažujejo dosežene rezultate, ki blatijo in napadajo družbenopolitične organizacije, zlasti Zvezo komunistov in Socialistično zvezo delovnih ljudi. In ne le budnost, potrebni so tudi samoupravno varstvo ter z državnimi sredstvi ščitene ustavne pravice, red in zakonitost.
Dovolite, da na današnjem partizanskem slavju podčrtam pomen dela terenskih aktivistov, političnih delavcev v partizanskem zaledju, ki so znali povezovati množice v najhujših časih in jih pridobivati za odgovorne akcije. Nihče se ni bolj kakor partizani zavedal pomena organiziranega množičnega zaledja, prepletenega s terenskimi in vaškimi odbori Osvobodilne fronte, Narodno zaščito, partijskimi tiskarnami, Vosom. Močnejša kot je bila ta široka družbena baza, silnejša je bila udarna moč partizanskih enot. To delo je bilo nenadomestljivo in pomembno zlasti takrat, ko smo se morali pod pritiskom sovražne ofenzive umakniti in je prebivalstvo bilo izpostavljeno strahotnemu pritisku okupatorja in kvislin-gov.
Prav rji bilo, da se ravno v skrbi za boljše življenje v krajevni skupnosti in komuni najdejo delavec, kmet, znanstvenik, starejši, mlajši, skratka vsi, ki sočloveka ne cenijo po osebnem standardu, strokovnem znanju ali
PRED 30 LETI: ZAPRISEGA SLANDROVE BRIGADE NA MENINI PLANINI 28. NOVEMBRA 1943.
teske ne pomeni konca teženj po novih zavojevanjih, po vladanju in zatiranju malih narodov, da niso odstranjeni izvori, ki porajajo nove fašistične ambicije in akcije. Ne samo na drugih kontinentih, tudi v Evropi in krog nas. Zato mi partizani trdimo, da je tudi danes potrebna prava partizanska budnost proti notranjim sovražnikom vseh vrst, proti vsem nazadnjaškim, nesa-
hierarhični stopnji, temveč po tem, koliko je resnično prispeval za sočloveka, za mlade in stare ljudi, za ljudi, ki so potrebni naše skupne pomoči. Takih ljudi je pri nas še mnogo in te vrste aktivistov je treba venomer širiti. Samoupravna, socialistična družba pa mora znati vrednotiti to delo, čeprav vsi nismo enako sposobni, pa to z vztrajnim delom vsak dan nadomeščamo.
V gospodarstvu tudi izgube
Delež gospodarstva v ustvarjenem dohodku se je znižal (v letu 1972 je gospodarstvu pripadalo 72 % ustvarjet dohodka, v letošnjem četrtletju pa znaša ta delež 66 %) predvsem zaradi znatnega zvišanja zakonskih obveznosti jih primerjamo s četrtino lanskoletnih, ugotovimo, da so letos večje kar za 172 %. Predvsem zaradi stanovanjsl prispevka se je delež zakonskih obveznosti v deležu družbe pri delitvi dohodka povečal s 3 % na 7 %. O: obveznosti do družbe (prispevki iz OD in pogodbene obveznosti) so se povečale v skladu z zvišanjem osel dohodkov ter zaposlenosti in kreditov.
IZGUBE
V letošnjem prvem četrtletju tri delovne organizacije izkazujejo izgubo v skupni vrednosti 50 starih milijonov so: rudnik kaolina, zavod za gojitev divjadi Kozorog in obrtno podjetje Sloga.
V rudniku kaolina znaša izguba 10 starih milijonov in je nastala predvsem zaradi močnega zvečanja porablje sredstev, nespremenjenih prodajnih cen kaolina in kalcita od leta 1967 dalje in nepredvidene obveze izplačeva1 jamskega dodatka.
V zavodu Kozorog imajo izgubo za 15 starih milijonov, in to zaradi odvisnosti od dotacij zunaj sezone.
V Slogi Moste znaša izguba 25 starih milijonov in med glavne vzroke štejemo: manjši izkaz proizvodnje zal sezonskega značaja proizvodnje in visoki popravki finančnega rezultata zaradi odpisa zastarelih terjatev (za milijonov S din).
ZAPOSLENOST
V primerjavi s koncem leta 1972 je kamniško gospodarstvo v tem tromesečju zaposlovalo 154 delavcev skupno torej 7.654. Poprečno število zaposlenih se je najbolj zvišalo v industriji; v tovarni usnja se je povečalo za delavcev in v Svilanitu za 27, zmanjšalo pa se je število delavcev v Svitu (za 35), v podjetju Kamnik (za 25) i rudniku kaolina (za 10 delavcev).
OSEBNI DOHODKI
Poprečni izplačani osebni dohodki so v gospodarskih organizacijah v občini v letošnjem trimesečju znašali l.fl din, kar je za 29 din ali 1,6 % več kot ob koncu lanskega leta. Najbolj so se poprečni osebni dohodki povišaj stanovanjskem podjetju (za 23 %), v Uslugi (za 19 %), tovarni usnja in Stolu (za 11 %); zmanjšali pa so se v podjd Meso (za 25 %), komunalnem podjetju (za 20 %), Kozorogu (za 9 %), Slogi (za 5 %) ter živilski industriji in podjd Kamnik (za 1 %).
Z.l
Pred dnevi so v osnovni organizaciji ZK Kamnik-jug sprejeli v članstvo pet novih članov, predvsem mladih. Na slovesnosti, ki so se je udeležili vsi člani te osnovne organizacije, je o liku komunista spregovoril prof. Ivan Justinek. Sekretar osnovne organizacije ZK Jože Plešnar je nato novim članom podelil članske izkaznice. Novi člani so: Silva Ivanetič, Milena Cerar, Janja Kiš, Boris Troben-tar in Drago Močnik ml.
Najstarejšim članom te kamniške organizacije ZK, ki so člani že več kot 25 let, je občinski komite ZKS ob tej priliki podelil posebna priznanja s knjigo J. Vidica: Zločin pri Lenartu.
Letos so osnovne organizacije ZK v naši občini sprejele že 37 novih članov, nekatere pa jih bodo letos še sprejele.   ^ j
Z MLADIMI PRIHAJA V VRSTE ZK NOV POLET, KI BO IZKUŠNJAH STAREJŠIH KOS ODGOVORNIM NALOGAM.
LETOS VEČJE NALOŽBE PRI KMETIH
Izvršilni odbor Ljubljanske banke, podružnice Kamnik, je odločil, da se 19 kmetom - kooperantom EMONI razdelijo ugodni investicijski krediti v znesku 2,027.000 dinarjev. Naložbe v zasebnih kmetijskih gospodarstvih bo« po predračunski vrednosti znašale v letošnjem letu 6,280.000 dinarjev. K tej vsoti bodo poleg LB, podr. Kamnffl prispevali še: SO Kamnik, republika Slovenija in EMONA Ljubljana. I
Sredstva bodo porabljena v glavnem za kmetijsko mehanizacijo in gospodarske objekte.
Na podlagi usmeritveno-investicijskih programov je pričakovati še večja vlaganja na tem zelo pomembnem pa"" ročju gospodarstva v naslednjih letih.
D.I
Praznovanje 550-letnice Motnikž
Ka
SOI
ski čn
Za večino delovnih organizacij uspešen start v 1973. leto
Proizvodnja t
Vrednost ustvarjene proizvodnje v gospodarstvu občine Kamnik se je v prvem četrtletju letošnjega leta nasproti lanskemu četrtletju povečala v poprečju za 27 %. V industriji je vrednost proizvodnje v primerjavi četrtletij 1973/72 letos za 26 % večja kot lani, v gradbeništvu celo za 140 %, blagovni promet v trgovini na drobno se je povečal za 21 % in gostinski promet za 32 %; število nočitev tujih in domačih gostov se je povečalo za 24 %, vrednost obrtne proizvodnje za 8 % in vrednost ustvarjene proizvodnje oziroma prometa v zunanjih delovnih organizacijah za 33 %.
Od tega poprečnega povečanja vrednosti ustvarjene proizvodnje v primerjavi četrtletij pa znatno odstopata navzgor tovarna usnja; ki je vrednost proizvodnje letos več kot podvojila (indeks 210), in Svilanit, kije vrednost letošnje proizvodnje povečal za dobro polovico (indeks 155).
Lanske vrednosti proizvodnje v prvem četrtletju pa od industrijskih podjetij nista dosegla rudnik kaolina in živilska industrija (oba indeks 93).
Če primerjamo doseženo vrednost ustvarjene proizvodnje gospodarstva s proizvodnjo, postavljeno v letnih planih posameznih delovnih organizacij, ugotovimo, daje ob četrtletju izpolnjevanje teh planov v poprečju 23-odstotno. To pa je, če upoštevamo sezonski značaj proizvodnje v nekaterih dejavnostih in izkušnje preteklih let, dokaj spodbuden start v poslovno leto 1973.
Izvoz
Po planskih predvidevanjih industrijskih podjetij - izvoznikov v občini, naj bi letošnji izvoz znašal skupno 11 milijonov S in ta plan se po podatkih za letošnje prvo četrtletje uresničuje; letni plan izvoza je bil namreč izpolnjen 26-odstotno.
Izvoz se je v primerjavi četrtletij 1973/72 letos povečal za 39 %. V Stolu, podjetju Kamnik in Svitu se je izvoz povečal kar za 51 %, v drugih delovnih organizacijah industrije pa za več kot četrtino.
POSLOVNI USPEH
Gospodarske organizacije občine Kamnik so v letošnjem prvem četrtletju dosegle 26 % celotnega dohodka preteklega vsega leta. Manj kot četrtino lanskoletnega celotnega dohodka so v tem obdobju ustvarili v podjetju Kamnik (22 %), TP Kočna (22 %), Meso (24 %), obe gradbeni podjetji (Graditelj 21 %, Alprem 20 %), Zarja (22 %), veterinarski zavod in Kozorog; seveda pa je pri doseženih rezultatih v nekaterih delovnih organizacijah treba upoštevati sezonski značaj proizvodnje. Obrtno podjetje Sloga Moste je predvsem zaradi visokega popravka finančnega rezultata (25-odstotni odpis terjatev, starejših od 90 dni) v vrednosti 28 starih milijonov ustvarilo relativno najmanj - komaj 8 Đ% lanskoletnega celotnega dohodka.
> Pri svojem poslovanju pa je gospodarstvo občine v letošnjem tromesečju porabilo 27 % lanskih celotnih porabljenih sredstev. Ker so v tem obdobju porabljena sredstva naraščala hitreje od celotnega dohodka, seje njihov delež v celotnem dohodku povečal že na 70 % (lani 69 %) in'tako se je poslabšala tudi ekonomičnost poslovanja. Ekonomičnost se je v primerjavi z letom 1972 znižala kar v 14 delovnih organizacijah.
DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV
Ustvarjeni dohodek je bil v letošnjem četrtletju enak četrtini lanskega celoletnega dohodka. In če upoštevamo, da so se obremenitve gospodarstva v primerjavi z letom 1972 znatno povečale (z 28 % na 34 %), da je delovnim organizacijam v poprečju ostalo približno enako sredstev za neto osebne dohodke kot lani, potem dokaj preprosto ugotovimo, da se je pri enakem dohodku dodatna obremenitev gospodarstva odrazila predvsem na slabši akumulativni sposobnosti.
V nedeljo, 22. julija, bodo v Motniku slovesno proslavili 550-letnico, odkar se Motnik omenja kot trg. Priprav bodo zanimivo razstavo starega obrtniškega orodja in izdelkov, ki so jih nekoč izdelovali obrtniki v Motniku.
Na večer pred proslavo bodo prižgali številne kresove na Kropiškovem hribu, na Jasovniku in na gradu Motnik. nedeljo ob 14. bo velika povorka z godbo, v kateri bodo nastopili številni motniški obrtniki. Prikazali bodo tu družbeno življenje v Motniku in začetke gasilstva v tem kraju. Po končani povorki bo kulturni program, v katere bodo med drugim prebrali tudi motniško kroniko.
43 MILIJONOV TRAJNIH OBRATNIH SREDSTEV
Na osnovi zveznih in republiških predpisov o spremembi kratkoročnih kreditov1 za obratna sredstva v dolgoročne kredite je kamniško gospodarstvo pridobilo dolgoročne kredite v znesku 43,262.000 dinarjev.
Po zveznih in republiških predpisih oziroma merilih je dosegel znesek konverzije 21,683.000 dinarjev, ki je bil razdeljen devetim gospodarskim organizacijam. Poleg konverzije iz zveznih in republiških sredstev je Izvršilni odbor LB podružnice Kamnik odločil, da se izvrši še dodatna konverzija iz sredstev podružnice Kamnik. Iz sredstev podružnice je dodatna konverzija dosegla znesek 21,579.000 dinarjev in je bila izvršena prav tako pri devetih gospodarskih organizacijah. Dolgoročni krediti iz dodatne konverzije so bili gospodarskim organizacijam odobreni na 10 let in po-9 % obrestni meri.
Ljubljanska banka Ljubljana je svojim ustanoviteljem v dodatni konverziji kratkoročnih kreditov v dolgoročne namenila 1.600 milijonov dinarjev bančnih sredstev.
D. K.
za lu, pc
h
ni
src Di
Vo Št
Že U Je Pc
2! U
7:
- tAMNIŠKS OBČAN
JULU, AVGUST 1973
stran 3
Rudarji so praznovali
OBČINSKA SKUPŠČINA
O DELU UPRAVE
j Kot vsako leto so letos rudarji v ije -tni slovesno praznovali svoj rudar-,jjB praznik - 3. julij. Ker so imeli fela prost dan, so se že dopoldne
in en remi.
V odbojki so se moštva razvrstila takole:
1. uprava, 2. jama, 3. zunanji
; Z RUDARSKEGA PRAZNOVANJA NA VEGRADU ( STR. 3)
tornerili v športnih igrah. Obrati so B med seboj pomerili v odbojki in lamiznem tenisu. Šahisti pa so pohabili na simul^anko znanega kamniškega šahista" Marjana Karnarja. tezultat je bil 16 zmag za Karnarja
obrati.
V namiznem tenisu je zmagala ekipa jame pred upravo.
Popoldne so se rudarji zbrali na Vegradu, kjer so razglasili rezultate; predsednik sindikalne organizacije
Andrej Osolnik je zbranim spregovoril o pomenu rudarskega praznika. V svojem govoru je med drugim de-jal:
Kot povsod smo tudi v našem rudniku v povojnih letih težili za tem, da bi izboljšali proizvodnjo, posebno v zadnjih letih pa, da bi izboljšali delovne pogoje pod zemljo in na zunanjih delih. Zdaj lahko trdimo, da smo vsaj približno uspeli. Če primerjamo delovne pogoje v jami pred nekaj leti in danes, lahko ugotovimo, da je delo rudarja precej lažje. S tem pa še ni rečeno, da si tudi vnaprej ne bomo prizadevali, da bi odpravili fizične napore naših delovnih ljudi.
Za takšne namene so organi upravljanja vedno odmerjali potrebna denarna sredstva in jih bodo tudi vnaprej. Čeprav imamo včasih različna mnenja o urejanju naših notranjih odnosov in problemov, končno le najdemo skupno pot, ki nas vodi do skupnih ciljev: doseči čim-boljše rezultate v proizvodnji, skrbeti za zmanjšanje fizičnih naporov, urejati notranje medsebojne odnose in pravično zadovoljiti osebne in skupne potrebe delovnih ljudi v podjetju.
Ob tej priložnosti moram omeniti še, da je znal naš rudar vedno in ob vsaki priliki prebroditi vse težave; zato bodimo prepričani, da se nam ni treba bati prihodnosti in morebitnih težav, ki se bodo ali bi se znale pojaviti pred nami. Pogoj za to je solidarnost kolektiva in notranje soglasje med člani delovne skupnosti.
RAZPRAVA O REFORMI VISOKEGA ŠOLSTVA
Nedavno ustanovljena skupnost študentov v Kamniku in komisija za idejnopolitična vprašanja pri 'bčinski konferenci ZKS sta sklicali posvet o tezah za reformo visokega šolstva. Posveta so se poleg tudentov udeležili tudi člani občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij.
Pripombe k tezam sta uvodoma dala prof. Ivan Justinek, predsednik komisije za idejnopolitična prašanja, in tov. Milan Marinič, predsednik skupnosti študentov v Kamniku. y Udeleženci so podprli predložene teze s predlogom, da je treba probleme na področju izobraževanja hitreje reševati. Posebej so opozorili na zastarele in prenatrpane učne programe na visokih šolah, fia potrebo po izboljšanju kvalitete izobraževalnega procesa in na njegovo premajhno povezanost z 'znanstveno raziskovalnim delom.
Podprli so tudi prizadevanja študentov, da bi v naši družbi začeli pojmovati študij kot družbeno priznano in potrebno delo.
Letos je še posebej aktualno vprašanje štipendiranja. Na zavodu za zaposlovanje v Kamniku je pgistriranih kar 70 kandidatov za štipendije, ki vsi izpolnjujejo enega osnovnih pogojev, to je, da so »ružinski dohodki manjši od 700 din na člana družine. Potrebno bo (večje sodelovanje delovnih prganizacij na tem področju in večje spoštovanje družbenega dogovora o štipendiranju v nekaterih Mektivih.
L. J.
i
1
mmm§mmg§mmm
111
iiiiiiiiiiiii
lili
lllulmlllllMiM^
i,l   Pred dnevom borca je podpredsednik občinske skupščine Kamnik Kazimir Keržič. v pri-j sotnosti predstavnikov občin-jj skih   vodstev družbenopolitičnih organizacij izročil odlikovanja 16 občanom, ki jih je odlikoval predsednik republike ^a njihova prizadevanja v revoluciji in v povojni izgradnji, še Posebej za krepitev splošnega 'judskega odpora.
Posamezniki so bili odlikovali z naslednjimi odlikovanji:
Z redom zasluge za narod s Rebrno zvezdo: Alojz Bizjak, "Uplica 28; z medaljo za hrab-*pst: Alojz Bizjak, Duplica 28, Štefan Cerar, Olševek 15/a, Jo-*e Gašperlin, Kamnik, Novi trg J8, Miha Grohar, Trg talcev 6, £°že Komatar, Stahovica 18, jfeter Močnik, Županje njive 28, Franc Oražem, Prvomajska 14, Franc Pestotnik, Podgorje V5/a,-Janko Štrajhar, Poreber r> Janez Tonin, Podgorje 34, |jakob Tratnik, Podgorska pot
1, Valentin Uršič, Črna 2;_z medaljo zasluge za narod: Štefan Cerar, Olševek 15/a, Marija Jančar, Trdinova 11, Elizabeta
Meze, Cankarjeva 8 z medaljo za vojne zasluge: Stane Brozo-vič, Zg. Stranje 7, Marjan Stan-gel, Vrhpolje 5/31
TITOVO PRIZNANJE ZA HRABROST JE PREJEL TUDI DELAVEC JANEZ TON IN IZ PODGORJA
r
Od 1. julija višje stanarine
Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela sklep o zvišanju stanarin za 12,5 odstotka. Nove stanarine bodo stanovalci plačevali od 1. julija letos. Povišanje je še vedno za 5,5 % manjše, kot bi bile stanarine, ki bi jih morali najemniki družbenih stanovanj plačevati že od 1. januarja 1970.
Povišanje stanarin je nujno, ker sedanja višina stanarin ne pokriva naglo naraščajočih stroškov za vzdrževanje stanovanjskih hiš, da ne govorimo o sredstvih, ki naj se prek stanarine naberejo za gradnjo novih stanovanj. Občinska skupščina je predlagala, naj solidarnostni stanovanjski sklad občine takoj obravnava vse primere stanovalcev, ki bi bili zaradi povišanja najemnin prizadeti in potrebni družbene pomoči.
Občinska uprava se ob čedalje večjih nalogah, ki jih občina dobiva z ustavnimi spremembami, srečuje s precejšnjim pomanjkanjem ustreznih kadrov. Taka je bila ugotovitev odbornikov na seji občinske skupščine, ko so obravnavali poročilo o lanskoletnem delu občinske uprave.
Poleg poročila o delu občinske uprave, ki obravnava opravljene naloge, zasedbo delovnih mest in materialni položaj delavca v upravi, so odborniki prejeli tudi poročilo o delu in realizaciji davčne uprave za lansko leto.
Da postaja delo občinske uprave čedalje bolj obsežno in odgovorno, nam povedo tudi nekatere številke. Delavci občinske uprave so lani obravnavali 31.500 zadev, upravni organi opravljajo strokovno tehnično službo občinskega proračuna in občinskih skladov, katerih sredstva znašajo skupaj preko 3 milijarde starih dinarjev. Upravni organi pripravljajo tudi vse gradivo za delo občinske skupščine in njenih svetov. Na desetih lanskoletnih sejah občinske skupščine je bilo na dnevnem retiu 90 zadev. Delavci uprave so pripravili tudi gradivo za zbore volivcev, za zbore delegatov krajevne skupnosti itd.
Lani je bilo v občinski upravi zaposlenih 79 delavcev, od tega 11 z visoko izobrazbo, 14 z višjo, 22 s srednjo, 28 z nižjo in 4 nekvalificirani delavci. Podatki kažejo, da se kvalifikacijska struktura iz leta v leto izboljšuje, vendar je za zaposlene v upravi še vedno značilna precejšnja fluktuacija, to je odhajanje na delovna mesta v gospodarstvo in v druge delovne organizacije. Lani se je v drugih delovnih organizacijah zaposlilo 6 uslužbencev občinske uprave. Vzrok za odhode so predvsem višji odhodki, ki jih lahko nudijo druge delovne organizacije. Letos pa je položaj še toliko slabši, ker so osebni dohodki v vseh javnih službah že od 1. januarja zamrznjeni na višini lanskoletnih osebnih dohodkov. Osebni dohodki delavcev v upravi tudi po uveljavitvi samoupravnega sporazuma niso izenačeni z dohodki delavcev v gospodarstvu. Treba si bo prizadevati, da bodo tudi delavci v upravi nagrajevani glede na obseg in kvaliteto opravljenega dela in da bodo za svoje uspehe prejemali primerno družbeno priznanje. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti specializiranju kadrov za posamezna delovna mesta v upravi. Sedaj občinska skupščina štipendira v glavnem samo prosvetne in zdravstvene delavce, medtem ko upravnih delavcev v pregledu štipendistov ni zaslediti kakor tudi ne pravnikov in ekonomistov, ki jih bo javna uprava zaradi čedalje večjih nalog vse več potrebovala.
Odborniki občinske skupščine so obravnavali tudi pravilnik o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi, o katerem dokončno sklepa svet delovne skupnosti občinske uprave. Po predlogu tega pravilnika naj bi občinska uprava v bodoče imela 115 delovnih mest glede na dosedanjih 79 delovnih mest. Nekateri odborniki so menili, da je to povečanje (za 36) preveliko in da bi bilo treba najprej z dobrimi kadri zasesti delovna mesta, ki še niso v celoti zasedena, hkrati pa si prizadevati za zboljšanje organizacije uprave in za modernizacijo poslovanja, zlasti za uvajanje avtomatske obdelave podatkov.
Posebej so spregovorili o delu organizacije davčne uprave, ki je s sprejemom zakona o davkih občanov in nekaterih drugih predpisov dobila obsežnejše naloge. Število davčnih zavezancev se je v zadnjih treh letih povečalo za 67 odstotkov, medtem ko se je število uslužbencev povečalo od leta 1970 od 10 na 12. Davčna uprava je že začela delno mehanizirati in postopno uvajati avtomatsko obdelavo podatkov. Velik problem pa so še delovni prostori, saj v eni sobi dela po pet in šest uslužbencev.
Kljub pomanjkanju kadrov in drugim problemom je naša davčna služba glede na doseženo poravnavo davčnih obveznosti zavezancev izmed 60 občin na sedmem mestu.
Seveda bo potrebno še precej prizadevanj, da bo davčna služba v celoti kos obsežnim nalogam na področju ugotavljanja izvora premoženja, neupravičenega bogatenja, šušmarstva, kontrole dohodkov itd. Odgovorno delo delavcev v davčni službi pra,v tako zasluži ustreznejše družbeno priznanje in boljše nagrajevanje kot doslej.
Upoštevajoč vse pogoje, v katerih dela občinska uprava, in obsežne naloge, ki so jih upravni delavci opravili v preteklem letu, so odborniki občinske skupščine dali kolektivu občinske uprave vse priznanje.
0DB0RNIŠK0 VPRAŠANJE
Preskrba s kruhom
Odbornik občinske skupščine Beno Sitarje na predzadnji seji vprašal, kako je v Kamniku urejena preskrba s kruhom, ker morajo občani p dve uri in več čakati za kruh, zlasti ob sobotah in pred prazniki.
Oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine je na zadnji seji občinske skupščine, 28. junija, dal odbornikom naslednji odgovor: Poslovna enota ljubljanskega Žita (nova kamniška pekarna) je med 20. in 30. aprilom uvedla dnevno peko kruha. Kupci so kruh odklanjali kot starega, in ga je prodajalnam dnevno ostalo do 800 kg. Zunanji videz je bil, da kruha primanjkuje, in se je občutno povečala prodaja kruha v samopostrežni trgovini Emona in pri Pernetu.
3. maja so uvedli nočno in dnevno izmeno. Zato je prodaja stekla normalno. Dnevno prodajo od 3.600 do 4.000 kg, v sobotah od 5.000 do 6.000 .
Zmogljivost peči v kamniški pekarni je 8.000 kilogramov dnevno, če delajo v treh izmenah. Zemlje in drugo pecivo za sedaj vozijo še iz Ljubljane, ker v Kamniku te proizvodnje še niso vpeljali.
DOVOLJ KRUHA: KAMNIŠKI PEKI ODSLEJ PEĆEJO V DVEH IZMENAH
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA
HOMEC
Ob zaključku šolskega leta navadno delamo obračun učitelji in z njimi vred tudi starši šolskih otrok. Rezultati učni kot vzgojni, so tu.
Sprašujemo drug drugega, zakaj so takšni in ne boljši? Navadno ne eni ne drugi nočemo priznali svoje krivde, če rezultati niso zadovoljivi. Najlažje je zvaliti krivdo na luja ramena. Že pri normalnih otrocih je predpogoj njihovega uspeha v šoli sodelovanje doma s šolo. To sodelovanje pride do izraza zlasti na razrednih in skupnih roditeljskih sestankih. Žal ugotavljamo, da se jih udeležujejo starši ali rejniki tistih otrok, ki v šoli kar dobro uspevajo.
Ni pa v šolo tistih staršev in rejnikov, katerih otroci so pravi problem. Prav ti otroci pokažejo, kako malo se doma brigajo zanje. Zato so vzgojno zanemarjeni, vedenjsko moteni in navadno tudi učno problematični. Taki starši ali rejniki se ne javijo v šoli niti na uradni poziv šole.
Tako visi vsa odgovornost za pravilen razvoj takega otroka na samem
učitelju in temu primeren je tudi uspeh. Navada je, da se takšni starši začno zanimati za svoje otroke zadnji mesec pouka. Tedaj pridejo z vsemi mogočimi željami, svojo dosedanjo odsotnost opravičujejo na vse načine. Sodelovanje med starši in šolo pa je nujno prav za te naše otroke, in to ne samo na dveh ali treh roditeljskih sestankih, moralo bi biti stalno. Starši in rejniki bi morali najti toliko časa, da bi se sami večkrat oglasili na šoli in se pozanimali, kako je z njihovimi otroki ali rejenci. Morda bi bilo prav, da bi šola v prihodnje le našla način, kako in kje bi bili medsebojni razgovori.
Iz izkušenj vemo da se po vsakem roditeljskem sestanku mnogim staršem, pa tudi učiteljem mudi domov. Na roditeljskih sestankih starši vse premalo sodelujejo. Oglašajo se le posamezniki, drugi pa samo poslušajo in kimajo. Prav bi bilo, da bi se starši že doma pripravili na razpravo in si eventualno napisali, kar bi radi povedali. Le tako bi bih sestanki res smiselni in bi rodili zaželene rezul-
tate; Na zadnjem skupnem roditeljskem sestanku na homški šoli je bil tudi redni občni zbor društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. To društvo aktivno dela že več let. Takoj po ustanovitvi je šola prav po prizadevanju tega društva prvič opremila delavnico za tehnični pouk in jo kasneje tudi razširila.
Spočetka je društvo štelo preko tristo članov. Sodelovala so podjetja obeh občin. Pri zbiranju članov se je najbolj odlikovala tovarišica Gotval-dova iz Domžal, ki je sama zbrala prek 70 članov. Še danes je aktivna in se redno udeležuje vseh sestankov in sej. Škoda, da nima posnemalcev!
Prav bi bilo, da bi društvo poživelo svojo dejavnost in skušalo spet strniti čimveč članov, zlasti starše teh otrok. Ena izmed bodočih nalog pa naj bi bila skrb tudi za pošolske otroke, zlasti tiste, ki so končali našo šolo. Evidenca o teh bi bila zelo potrebna. Tako delajo v drugih državah, in ne brez dobrih posledic.
N. V.
Delo temeljne kulturne skupnosti
Skupščina temeljne kulturne skupnosti je 22, maja letos obravnavala poročilo o dveletnem delu temeljne kulturne skupnosti. O poročilu je razpravljala tudi občinska skupščina na majski seji)
Kulturna skupnost Kamnik je bila ustanovljena 19.4.1971. leta. Dne 16.6.1972 je bil ustanovljen svet kulturnih skupnosti Gorenjske kot posvetovalni organ (s svojim statutom in pravilnikom) kulturnih skupnosti: Jesenice, Škofja Loka, Tržič, Radovljica, Kranj, Domžale in Kam-. nik.
V 27-člansko skupščino kulturne skupnosti so delegirali svoje delegate: delovne skupnosti s področja gospodarstva in družbenih služb (podj. Kamnik, Svilanit, Kočna, Titan, Stol, Utok, SO Kamnik), družbenopolitične organizacije (občinski sindikalni svet, občinska zveza združenja borcev NOV, občinska konfe-
znansko in na avdiovizualno gradivo.
Ljudska knjižnica Kamnik je v letu 1971 štela 16.420 knjig. V tem letu je bilo nabavljenih 1.300 knjig in 65 revij. Obisk se je v letu 1971 povečal na 11.917 obiskovalcev, ki so si izposodili 23.333 knjig, v čitalnici pa je bilo 33 bralcev, ki so prebrali 202 knjigi in reviji.
Poleg matične knjižnice so delovale tudi krajevne izposojevalnice v Motniku, Smartnem, Stahovici, Tunjicah in Komendi. Krajevne izposojevalnice so imele precej nižji obisk, približno 50 obiskovalcev z 202 knjigami na vsako izposojevalnico. Dve tretjini obiskovalcev sestavljajo odrasli (vključno dijaki), eno tretjino pa šoloobvezni izposo-jevalci.
V letu 1972 je ljudska knjižnica začela opuščati izposojevalnice z oblikovanjem rednih krajevnih pod-
tudi naslednje akcije:
1. Arheološko izkopavanje (zaščitno) ob novem prizidku otroškega vrtca v Kamniku, kjer je bila odkrita romanska sakralna arhitektura
2. Dopolnitev skansna kašč na zap-riškem platoju
V LETU 1972 SO BILE POSTAVLJENE: NASLEDNJI' RAZSTAVE:
1. Likovna razstava  Ivana Selja-ka-Čopiča - „Akvareli"
2. Etnografska    razstava: „Go-renjska noša do 19. stoletja"
3. Depojska razstava „Plastike in domače rezbarstvo"
4. Stalna razstava NOV in ljudske revolucije
5. Stalna razstava „Upognjeno pohištvo"
TUHINJSKI KOZOLCI   (foto: Svetelj)
renca SZDL, občinska konferenca ZMS), turistično društvo Kamnik, krajevna skupnost Kamnik, kinematografsko podjetje Kranj, zavod za spomeniško varstvo Kranj, TIS, ZKPOO Kamnik, muzej Kamnik, ljudska knjižnica Kamnik, glasbena šola Kamnik, Kamniški občan in umetniki.
Glavno vodilo pri izboru delovnih organizacij, ki so imenovale svoje delegate v skupščino KS Kamnik, je bilo: zanimanje za kulturo, število zaposlenih; zajete so bile vse profesionalne kulturne institucije, ki delajo na področju kamniške občine.
Po dveletnem življenju kulturnih skupnosti ugotavljamo (po vsej Sloveniji), da delegatski sistem v kulturnih skupnostih še ni zaživel, kot bi moral. Delegati nimajo resničnih mandatov, ob številnih, zlasti gospodarskih problemih, ostajajo problemi kulture znotraj gospodarskih organizacij, še vedno ob strani. Stanje se bo verjetno znatno izboljšalo, ko bodo v delovnih organizacijah ustanovljeni odbori za kulturo kot vmesni členi med KS in delovno organizacijo (po predlogu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije). Prepričani smo, da bodo odbori za kulturo pripomogli h kvalitetnejši vsebini samoupravljanja v kulturi. Odbori bodo obravnavali kulturne programe KS, poročila delegata s sej kulturne skupnosti, najpomembnejša vloga odborov pa bo v posredovanju pobud in predlogov za določene kulturne akcije.
Kulturna skupnost Kamnik izdaja poročila, s katerimi obvešča člane skupščine o tekočem delu, sejah 10 in komisij in sklepih sej. Do konca leta J972 so izšle tri številke poročil.
Kulturna skupnost Kamnik financira naslednje institucije: ljudsko knjižnico Kamnik, muzej Kamnik, zavod za spomeniško varstvo Kranj.
Poleg teh institucij pa kulturna skupnost financira amatersko dejavnost ZKPOO Kamnik, kulturno stran glasila SZDL Kamniški občan, Kamniški zbornik, likovno dejavnost, soudeležena je pri stroških gledaliških gostovanj in v zvezi z gostovanji tudi najemnine dvorane, vzdrževanje odra in garderobnih prostorov v Domu.
Izjemoma je bila" v tem obdobju iz sredstev kulturne skupnosti financirana tudi adaptacija (obnovitev) odra in garderobnih prostorov v Domu.
Program kulturne skupnosti Kamnik za navedeno obdobje je bil izpolnjen, kot sledi:
LJUDSKA KNJIŽNICA KAMNIK
Knjižnično gradivo splošnoizo-braževalnih«knjižnic sestavljajo'knji-ge, časopisi, časniki, dokumenti, avdiovizualno in drugo gradivo. Knjižna zaloga se deli na literaturo za odrasle, na literaturo za mladino in otroke, na priročno literaturo s področja  informatike,   na domo-
ružnic. Na novo sta bili preurejeni in opremljeni podružnici v Komendi in Stahovici. Nabavljene so bile tudi nove knjige po DK sistemu. Povsod je bil uveden abecedni in UDK sistem.
V teku sta adaptaciji in ureditev prostorov z novo opremo in nabavo novih knjig v podružnici v Zg. Tuhinju in Srednji vasi.
V matični knjižnici pa so v letu 1972 prenovili tri prostore (prenovitev je financiralo stanovanjsko podjetje Kamnik) s skupno površino 60 m2. Za te prostore so kupili tudi novo opremo.
S tem so lahko odprli tri nove oddelke :
- pionirski oddelek,
- čitalnico,
- oddelek krajevne izposoje.
V letu 1972 je bilo nabavljenih 2.040 knjig, od tega: 1.140 leposlovnih, 391 pionirskih, 463 poučnih, 53 iz hrvatsko-srbske literature in 13 tujih del. Zaloga šteje 18.460 knjig in 61 revij.
Bralcev je bilo 2.440, obiskovalcev 10.896 in izposojenih knjig 23.892. V čitalnici pa je bilo 62 bralcev, ki so prebrali 201 knjigo. Oddelke je obiskalo poprečno po 40 bralcev, ki so si izposodili 170 knjig.
MUZEJ KAMNIK
Od skromnih začetkov in bolj ali manj amaterskih prizadevanj je kamniški muzej zavzel svoje mesto med slovenskimi muzeji, katerih najstarejši so lani slavili 150-lctnico. Čeprav eden najmlajših muzejev v Sloveniji, si je kamniški muzej prizadeval z raziskovalnim delom dati svoj delež k boljšemu poznavanju nacionalne zgodovine, umetnostne zgodovine, etnografije, seveda s posebnim poudarkom na lokalnih zgodovinskih dogajanjih. S sorazmerno majhno zasedbo strokovnega kadra si je prizadeval, da bi bilo delo opravljeno na zahtevani strokovni ravni.
Kot rezultat svojega dela je kamniški muzej postavil (oziroma sprejel v goste) v letu 1971 naslednje razstave:
1. Turški tabori na Gorenjskem (v Kamniku in drugih krajih Gorenjske)
2. Likovna razstava Bratuš-Perko ml. (v Kamniku)
3. Ereske iz Slavonske Požege (gostujoča razstava v Kamniku)
4. Rezljana vrata v Tuhinjski dolini (v Kamniku in Kranju)
5. Stalna razstava NOB in ljudske revolucije
6. Stalna razstava "Upognjeno pohištvo"
7. Stalna   razstava  v Moravčah:
„Kulturna in zgodovinska podoba Moravske doline"
Poleg razstav, ki zahtevajo mnogo topografskih jn drugih predpriprav, so bile v letu 1971 realizirane
6. Stalna razstava v Moravčah: „Kulturna in zgodovinska podoba Moravske doline"
Akcije 1972:
Mlini na Gorenjskem
2. Dopolnitev skansna kašč
3. Slamnikarska razstava v gradu Krumperk '
4. Priprave arheološke razstave s katalogom
Po istem načelu, kot so bile v preteklih letih opravljene raziskave gradov, turških taborov, so kulturne skupnosti Gorenjske planirale raziskave mlinov na Gorenjskem za leto 1972-73.
Namen tovrstnih raziskav je, da z zapisom, izmero, fotografijo, orisom in razstavo dobimo pregled nad današnjim stanjem spomeniških vrednot pri nas in da dobimo vpogled v zgodovino posameznih objektov, ki so bili v določenem trenutku in okolju pogojeni, oblikovani, postavljeni v življenje, v katerega mlajši in drugotni obliki lahko še vztrajajo ali pa so že zapuščeni. Raziskave so pokazale zgodovino objektov, današnje stanje in nakazale, kaj z objektom storiti, da ga zaščitimo, (v primeru, ko gre za vrednoto) oziroma, kaj se bo z objektom zgodilo, če ga ne bo moč ohraniti.
Raziskave na področju etnografije so potekale deloma na terenu, deloma v ustanovi. Spomladi 1972 je muzej nadaljeval z raziskavo domačih rezbarskih delavnic na področju domžalske občine. Rezultati so bili uspešni, odkrili smo prav tako kvalitetnega oblikovalca in sodobnika tuhinjskih rezbarjev, čigar številna dela do danes niso bila evidentirana. Material je dokumentiran v zapisih in fotografijah in čaka na objavo v Kamniškem zborniku.
Istočasno so tekla obnovitvena dela v prostorih na gradu Krumperk, kamor smo postavili razstavo slam-nikarske domače obrti. Razstavo smo poizkusili čimbolje oblikovati, kar seveda nikakor ne popravi prvih vtisov neurejenosti celotnega objekta in njegove okolice.
V jeseni je bila v razstavnih prostorih našega muzeja v gosteh zanimiva razstava „Gorenjska kmečka noša do 19. stoletja". Razstava je bila pripravljena v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Kranju in je prikazala številne zanimive eksponate, predvsem iz gorenje-savske doline. Ogledalo si jo je precejšnje število obiskovalcev, saj je bila pripravljena prav za praznik narodnih noš v Kamniku.
Ena od nalog, ki dajejo najbolj očitne rezultate, je postavljanje skansna kašč v sadovnjaku ob gradu Zaprice, Postavljeni so že trije objekti, spomladi bomo nadaljevali s postavljanjem že odkupljenega četrtega objekta. V končni podobi bo to prvi tematsko urejen skansen gospodarske arhitekture določenega geografskega območja.
ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V KRANJU
Zavod je v tem obdobju opravil naslednja dela:
V LETU 1971 Redna dejavnost
1. Za urbanistični red Tuhinjske doline so bila ovrednotena naselitvena območja in posamezni pomembnejši kulturni spomeniki.
Izdelan je bil predlog zavarovanih površin.
2. Pri urejanju fasad in lokalov v starih mestnih jedrih je strokovno sodeloval z ureditvenimi predlogi in nadzorom del.
3. Za popularizacijo varovanja kulturne dediščine je posredoval informativne članke in podatke časopisom, radiu in televiziji, objavljenih je bilo več strokovnih člankov v strokovnih publikacijah in v sodelovanju s strokovnim delavcem Gorenjskega muzeja je bilo pripravljenih osem radijskih oddaj.
SPOMENIŠKO-VARSTVENE AKCIJE
1. Izdelan je bil ureditveni načrt za rekonstrukcijo Veronikinega portala na Malem gradu v Kamniku.
2. Zbrano je bilo dokumentarno gradivo in v teku je bilo topogra-firanje spomenikov NOB na področju občine Kamnik.
V LETU 1972 Redna dejavnost
1. Izdelane so bile ureditvene skice in fotomontaže v zvezi s posegi na kulturnih spomenikih in zavarovanem okolju.
2. S področja varstva kulturnih spomenikov je bilo rešenih 200 zadev.
SPOMENIŠKO-VARSTVENE AKCIJE
1. Rekonstruiran je bil gotski Ve-ronikin portal na pobočju malo-grajskega hriba v Kamniku, pozidano je bilo ostenje, izklesan portal iz lehnjaka in izdelana železna kovana vrata.
2. Nadaljevana so bila dela z izdelavo topografije NOV spomenikov na območju Komende v sodelovanju s kustosom za zgo'dovino NOB Gorenjskega muzeja F. Be-nedikom.
3. V gotskem prezbiteriju na Kališ-ču je bila očiščena severna stena, kjer so freske ohranjene le v podnožju. Odkrit je bil notranji pas slavoloka, očiščene freske na južni steni in delno polilvro-macijo reber ter obočna polja.
4. V delavnici zavoda je bila restav-rirana polovica lesenega gotskega slikanega stropa iz p.c. sv. Petra
Konec leta 1971 se je z nekajletnim premorom ponovno oblikoval pevski zbor Solidarnost, ki spet uspešno deluje. V tem letu pa je bil ponovno ustanovljen tudi pihalni orkester pri glasbeni šoli Kamnik.
Pevski zbor Solidarnost in pihalni orkester v tem obdobju še nista imela celovečernih koncertov, sta pa sodelovala na mnogih proslavah in srečanjih, kjer sta doživela dober uspeh in topel sprejem.
V letu 1972 je na novo začela delovati tudi dramska sekcija Solidarnost, ki ima članski in mladinski krožek. .Dramska sekcija šteje 60 članov in bo v letu 1973 uprizorila prve predstave.
Društva, včlanjena v ZKPOO Kamnik,, so v letu 1971 in 1972 izvedla:
8 celovečernih koncertov (pevsko društvo Lira), od tega: 3 koncerti v Kamniku, po 1 v Domžalah, v Goriških Brdih, v Laškem, v Trstu in v Gorici ter na osrednji Prešernovi proslavi Slovenske prosvetne zveze.
12 simfoničnih koncertov (simfonični orkester kulturnih skupnosti Domžale-Kamnik), od tega: 3 koncerti v Kamniku, 4 v Domžalah, 1 koncert za osemletko Kamnik, koncert za invalidni dom Kamnik, tradicionalni koncert Groblje 72, koncert ob otvoritvi osnovne šole „Josip Broz-Tito" v Domžalah in koncert ob otvoritvi muzeja Jelov-škove umetnosti.
10 dramskih del (iger), z več uprizoritvami na raznih gostovanjih (dela so pripravili in uprizorili: PD Motnik, Zg. Tuhinj, „Jancz Čebulj" Komenda in DPD Svoboda Duplica).
36 šahovskih prireditev (sekcija Solidarnosti in PD „Jancz Čebulj" Komenda).
Med kulturno izmenjavo ZKPO Slovenije in Krakovskim vojvodstvom pa je z več koncerti gostovalo na Poljskem pevsko društvo Lira. Kot zamenjalno gostovanje z Liro je v letu 1971 v Kamniku gostoval moški pevski zbor Hciterkeit iz Gie-ssna, v letu 1972 pa pevski zbor ECHO iz Katowie.
Poleg navedenih prireditev in gostovanj so društva sodelovala na številnih proslavah in srečanjih, kot so: slovenski kulturni praznik, dan žena, praznik OF, praznik dela, občinski praznik, dan republike, na IV. srečanju gorenjskih aktivistov v Tuhinju, ob srečanju s slovenskimi izseljenci v Kamniški Bistrici, pri žalnih komemoracijah ob dnevu mrtvih in mnogih drugih prireditvah.
V kufturno-prosvetnih društvih delujejo tudi knjižnice in splošno-izobraževalne sekcije. Knjižnice (krajevne izposojevalnice) opravljajo knjižničarsko dejavnost na tistih področjih, kjer je izposoja knjig iz matične knjižnice zaradi geografske oddaljenosti otežkočena. Splošno-izobraževalnc sekcije pa so skrbele za organizacijo raznih predavanj, ki jih je pripravila delavska univerza
M. GASPARI: VINJETA 1904
nad Primožem nad Kamnikom. Ob prenosu rcstavriramga dela stropa nazaj bo sneta druga polovica in v zimskih mesecih restav-rirana v delavnici. 5. Glavarjeve beneficiature v Komendi. Očiščene in utrjeno so bile baročne freske na fasadah.
ZVEZA KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ OBČINE KAMNIK
Na področju kamniške občine je v okviru ZKPO v tem obdobju delovalo devet kulturno-prosvetnih društev:
Pevsko društvo LIRA, DPD SOLIDARNOST, simfonični orkester KS Domžalc-Kamnik, pihalni orkester pri glasbeni šoli Kamnik, PJ) Motnik, PD Zg. Tuhinj, PD „Jancz Čebulj" Komenda, DPD „Svoboda" Duplica in PD Šmarca.
Kamnik.
Kulturno-prosvetna društva Zg. Tuhinj, Motnik, „Jancz Čebulj" Komenda itd. so v preteklem obdobju pokazala mnogo požrtvovalnosti in volje, saj poleg navedenih prireditev in sodelovanj skrbijo za organizacijo vseh proslav, gostovanj drugih društev in ansamblov v domačem kraju, pomagajo pa tudi pri organiziranju kino predstav.
Med pomembnejše uspehe, ki so jih društva, ki delujejo v ZKPOO Kamnik, dosegla, moramo šteti prvo mesto pevskega društva Lira na radijskem tekmovanju pevskih zborov v letu 1971 in srebrno plaketo istega društva na velikem bienalnem tekmovanju slovenskih pevskih zborov v Mariboru v letu 1972. Med instrumentalnimi skupinami zasluži posebno priznanje 50-članski sitnio-nični orkester, ki lahko predstavlja občinstvu - najzahtevnejše glasbene
stvaritve, s katerimi dosega lepe pehe doma in tudi zunaj občin: meja.
Dejavnost   vseh društev otežkočajo neprimerni prostori,"1^ katerih društva delujejo. Dvora prostori za vaje, garderobni in ss l*os tarni prostori so skoraj pri vseh d štvih osnovni problem, saj so pop noma neprimerni, dotrajani ali f jih sploh ni. (Primer je KUD 1 Cankar Šmartno, ki je prenehalo! lovati, ker nima prostorov.) Del zadovoljujeta le dvorani, ki jih uj rahljata PD Zg. Tuhinj in PD Ml nik, ki je v letu 1972 s pomol sredstev, ki jih je kulturna skupn| dodelila namensko, adaptiralo ' tvene prostore.
Kulturna skupnost Kamnik i ma na voljo sredstev za investic zato je že v letu 1972 iskala nI vire za financiranje. Zaprosila je ] publiško kulturno skupnost bor za kinematografijo, za sredsi za adaptacijo kino dvorane Komi da, vendar prošnja ni bila ugodnoj šena.
Iz navedenega sledi, da je zadj čas, da društvom pomagamo ref probleme, ki bi morali biti že zdj naj urejeni. S tem ni več mogcj dohiteti zamujenega; z rešitvijo problemov pa je vsaj moč upati,. bo kamniška kulturno-prosvetna i javnost dobila pomen, ki ji ga nafPfJC kuje splošni družbenopolitični «|Qa voj.
GLEDALIŠKA GOSTOVANJA
Kulturna skuprrbst Kamnik j4toln letu 1972 razširila svojo dejavner^. na gledališki abonma. Razpisala fj^ popoldanski in večerni obonma Ijjj sezono II - VI 1972 in sezoP" 1972/73, pri katerem je v poptc ' danski abonma vključena tudi mS. , nazija Kamnik. Za gledališki abcC: J; ma je bilo v letu 1972 odigranih^ • ^ Kamniku 11 dramskih del.
Vseli« predstav je bilo v 1972 18, uprizorili pa so jih:
1. Mestno gledališče Ljubljana
2. SNG DRAMA Ljubljana
3. Stalno slovensko gled. Trst
4. Šentjakobsko gled. Ljubljana (obči
5. SNG OPERA Ljubljana (glasb
stn,
1. 7 dramskih del
2. 1 dramsko delo
3. 1 dramsko delo
4. 1 dramsko delo
5. 1 opera
12 predstav
1 predstava
2 predstavi
1 predstava
2 predstavi
2. 3. 4. 5.
V sezoni gledališkega abonma?05* II - VI 1972 je bilo vpisanih l4»°s J abonentov. V sezoni 1972/73 pa s
je število vpisanih povečalo na 34. predvsem zaradi razširitve abonmđj ske  politike   na dijaški abonr Vstopnice za večino predstav imele na voljo tudi sindikalne org nizacije nekaterih podjetij v Kan^ niku, ki so v pogodbenem razmerjH z Mestnim gledališčem. V letu 197^™ so imele sindikalne organizacije t voljo 3469 vstopnic za popoldansl, ' in večerne predstave ah 347 vstor0 v nic za posamezno dramsko delo. ^Vr>
Za popoldanski in večerni abolFW ma je bilo odigranih po 9 predsta'0.00' ki si jih je (skupaj z gledalci, ki sfnd kupili vstopnice v prosti prodaji*6' d ogledalo 2665 gledalcev. Iz delovni*11« kolektivov pa si je predstave ogledati! lo ca. 3122 gledalcev. |nor
Iz navedenega je razvidno, da ^hk je vse gledališke predstave, v okvil'Svil; gledališkega abonmaja in izven, ogl^i d dalo v letu 1972 5787 gledalčevem vsako dramsko delo poprečno 64 ali vsako predstavo 321 gledalcev. Jboi
Finančni delež kulturne skupdb nosti Kamnik k realiziranemu prC 3pr; gramu gledališkega abonmaja v lctsvoj 1972 je bil 43 %. Poprečni deleje s kulturne skupnosti na 1 vstopnico jvan 9,35 din, za dijaški abonma p 15,80 na 1 vstopnico ah 72 %. f-
Izven abonmaja je kulturu skupnost organizirala za dan min dosti gostovanje lutkovnega gledali šča Ljubljana z dvakratno uprizorit vijo igre Hudobni graščak. Uprizo ritev si je brezplačno ogledalo d 1 870 cicibanov. Na željo temelju' izobraževalne skupnosti je KS orga nizirala gostovanje Šentjakobskega gledališča z ljudsko igro Sosedov sil in s tragedijo Tugomer. Obe predsta vi si je ogledalo skupno 900 učence1 osemletke.
ADAPTACIJA DVORANE KINC DOM KAMNIK
V letu 1971 /72 je bila opravlje na adaptacija dvorane, odra in gar derobnih prostorov v Domu Kamnik. Vsa obnovitvena dela na odrti in v garderobnih prostorih je finan; cirala in opravljala nadzor nad deli kulturna skupnost Kamnik. Prostori, ki so bili skoraj neuporabni, so zj adaptacijo dobili spet svojo funkch onalnost. Vsa obnovitvena dela in' oprema so stali 60.578,15 din, vendar je potrebno usposobiti še en" garderobo, nabaviti nekaj opremi kar bo predvidoma veljalo ca> 20.000,00 dirf.
Kulturna skupnost je z obnovitvijo dobila te prostore v najem, S tem postala plačnik najemnine in vsoh stroškov vzdrževanja. Prav z najemnino in obveznostjo vzdrževanja je kulturna skupnost naletela na velike težave, ki pa jih brez razume-vanja lastnika in drugih uporabnikov« ne bo mogoče urediti. ! ™
V
D kamniški občan
JULIJ, AVGUSt:T973
stran 5
Iz Kamnika v Travnik
IZLET NA PRIMORSKO!
: j Pevski zbori osnovne šole Tomo JBrejc Kamnik praznujejo letos z nji-Sjiovim pevovodjo tovarišem Viktorjem Mihelčičem 25-letnico ustanovitve in uspešnega delovanja. ij_ Letošnji pevci so srebrni jubilej proslavili posebno lepo.
Za kamniške ljubitelje petja so
hodu so bili Kamničani ob srečanju s Travničani tako priča prisrčnosti in iskrenosti, kar ni samo potrjevalo, pač pa celo presegalo vsa' pričakovanja.
Prvi večer so naše pevce mali travniški „vodiči" spremljali na otvoritev kulturnih prireditev v počas-
■Hj
fOGLED NA TRAVNIK, ANDRICEVO ROJSTNO MESTO, KI IGA JE OPISAL V ZNAMENITI TRAVNIŠKI KRONIKI
jnied šolskim letom priredili samos-Jojni celovečerni koncert, peli pa so Wdi v pobratenem Travniku in Tur-Pfctu v Bosni in v Metliki v Beli kraji-
i
J Zadnje dni maja je bilo 52 pev-JPV mladinskega zbora na poučni jfkskurziji v Travniku in Jajcu v Bos-H Gostoljubno so jih sprejeli travniki šolarji oziroma njihovi starši. Že .(Prvo snidenje je na naše pevce napravilo nepozaben vtis. Na velikem f1.?11 j'h Je počakala v družbi s travniškim predsednikom občinskega Ndikalnega sveta tovarišem Raj-|0m' Mihajlovičem, predstavniki fbčinske skupščine, osnovnih šol in tlasbene šole množica travniških šolskih otrok - gostiteljev s svojimi Marši.
I Nastale so „težave", ker je bilo f-č gostiteljev kot gostov. Tekle so Mo solze. Prijetna in prikupna mala Travničanka je zajokala v dlani svojega očeta: „A ja nisam dobila ni jedne Kamničanke! Sam ti rekla, da Požurimo? " Spet druga skupinica deklic „praznih rok" je stopila do tnašega šoferja Rudija v izpraznjeni Nobus skoraj z besedami užalje-ifosti: ..}"'• tO sns, Hali iih ,ie do'l£.-L. Još jedan avtobus? " Takoj ob pri-
titev dneva mladosti in Titovega rojstnega dne. Bosenske narodne noše in njihovi stari plesi na trgu pred domom JLA so bili posebno doživetje.
Naslednjega dne sta čakala naše pevce 2 koncerta, prvega so dopoldne posredovali šolski mladini in učiteljem iz Travnika, drugega pa zvečer samo odraslim poslušalcem v domu kulture v Turbetu. Pa vendar še ni bilo dovolj. Po koncertu so morali v turbeškem hotelu še enkrat ponoviti pesmi, ki so najbolj ubrano zvenele v ušesih tamkajšnjih poslušalcev.
Povsod sta tovariš Mihelčič in njegov pevski zbor žela prisrčno priznanje in aplavz.
In drugačno življenje naših pevcev v Travniku?
Spoznali so mesto ter njegove kulturne in zgodovinske znamenitosti, kar jim je pokazal in o njih spregovoril direktor delavske univerze. Pa tudi starši - gostitelji so jih prepeljavali po mestu in j— .•-••«..; popeljali s svojimi avtomobili celo v 17 km oddaljeni Novi Travnik. Skratka., naši so bili kot njihovi.
Skaenila so se nova, lepa prijatelj-;:<«a. Zato je bilo ob odhodu iz Travnika slovo tako prisrčno in
iskreno. Njihovim in našim je bilo kar malce tesno pri srcu pa tudi „brez solzic spet ni šlo". Ce si prisluhnil ob izmenjavi naslovov, si lahko slišal: „Glej, da odmah pišeš i ja ću!" Sedaj se med Travnikom in Kamnikom srečujejo razglednice Kamnika z Veliko planino in Travnika z Vlašić planino.
Ob slovesu so se dogovorili, da nam v naslednjem šolskem letu vrnejo obisk travniški mladi pevci in nam prineso v svojih grlih lepo, melodijozno bosensko pesem.
Še nekaj lepih slovenskih pesmi v pozdrav kar na avtobusni postaji pa je zahropel naš avtobus. „Smo vsi? " „Vsi!"
Preko planinskega sedla Komarja smo se, ko smo z desne proti severu pustili za seboj dolg hrbet po plan-šarstvu in turizmu naši Veliki planini podobno Vlašić planino, spustili v skalnate tesni dolgega, vijugastega, zelenomodrega spremljevalca Vrbasa vse do zgodovinskega mesteca Jajce.
1943 - 1973 - tridesetletnica zasedanja AVNOJ.
Pogled na slapove pred vhodom v mesto, muzej in starinski del mesta Jajce bodo našim ostali v neizbrisnem spominu.
- Moramo povedati, da je spremljevalka - domačinka, našim, ki jih je vodila skozi muzej in jim pokazala med drugim tudi slike svojih dveh med vojno mučenih in ubitih otrok, izrekla posebno priznanje. Obkrožili so jo in poslušali: „Takvu djecu skoro da još nisam imala v muzeumu!" Nepozaben vtis!
Počasna vožnja skozi Banja Luko, potešitev želodcev; odštevanje kilometrov in ur vožnje se je nadaljevalo še tja med Dolenjsko gričevje, kjer nam je v avtobusu skrajšala čas prireditev „Pokaži, kaj znaš!"
Na poti proti Kamniku so mladi pevci izrekli tov. Mihelčiču še toplo zahvalo, saj je s svojim nenehnim trudom, tako kot skozi vseh 25 let, tudi letos pripomogel, da jim bo petje v šolskem pevskem zboru ostalo v trajnem, lepem spominu, še posebej pa izlet v Travnik.
V imenu šole, pevskega zbora in njegovega pevovodje pa se zahvaljujemo vsem občinskim družbenopolitičnim in kulturno-prosvetnim organizacijam, občinski skupščini in tovarni Titan, ki so nam po finančni r^ti or0O££-xJY , ' iC-!rvi tev ' 25-lctnicc ""delovanju pevskih zborov, združeno s pevsko turnejo.
(V naslednji številki našega lista sledi: „Kako se je otroški pevski zbor odrezal v Beli krajini")
N. C.
jObčni zbor sindikata v Svilanitu
i Slaba udeležba delegatov in veli-,|Ko večji odziv povabljenih vodij de-
™vnih enot in strokovnih služb, je ,pila zunanja značilnost letošnjega it°bčnega zbora osnovne organizacije jfndikata Svilanit. Tudi tokrat je pri-jjM do izraza malomaren odnos posameznikov do svojih sodelavcev, katerih interese bi na občnem zboru
rnorali zastopati. Slaba udeležba pa jjahko tudi pomeni, da si sindikat v rovilanitu še ni pridobil prave veljave 0[n da čaka člane novega odbora na ltem področju še mnogo dela. I    Iz poročil, podanih na občnem
£ooru, je razvidno, da stari izvršni pdbor ni držal križem rok, ampak je Opravil precej nalog. 10 je imel v »svoji mandatni dobi 16 sej, aktivno |je sodeloval v pripravah in oblikovanju   samoupravnega sporazuma,
r-
zavzemal se je za pravično politiko nagrajevanja in zmanjšanje socialnih razlik. Pri kadrovanju v samoupravne organe je sindikat sodeloval s tem, da je predlagal kandidate za te organe. Veliko pozornost so posvetili tudi rekreaciji članov kolektiva, kot so nove počitniške kapacitete, športna dejavnost itd. Nobena pomembnejša odločitev v Svilanitu ni obšla sindikata. Predsednik sindikata v tej mandatni dobi tov. Slavko Šuštar, je v svojem poročilu omenil tudi težave, s katerimi se borijo sindikalni delavci. Glavni problem je, da so posamezni funkcionarji prezaposleni s svojim rednim delom, navadno pa imajo poleg sindikalnih še druge dolžnosti. Dober sindikalni delavec je skoraj vedno še član drugih samoupravnih organov in dol-
KAMNIŠKI FILATELISTI SE VSAKO NEDELJO DOPOLDAN SESTANEJO V POSEBNI SOBI PRI GORENJCU, KJER SE POGOVARJAJO O NOVIH ZNAMKAH IN SI MED SEBOJ IZMENJUJEJO ZBRANE ZNAMKE. V SVOJE VRSTE ŽELIJO PRITEGNITI ŠE VEČ MLADINE.
k.
žnosti je kmalu preveč.
Dobro deluje tudi blagajna samopomoči. Včlanjenih je 132 delavcev, ki plačujejo članarino od 5 do 400 din mesečno.
Vsi člani samopomoči, ki so potrebovali posojilo, so ga tudi dobili. Kratek pregled poročila pove, da je bilo zadnji dve leti odobrenih 199 posojil. Višina odobrenega posojila je odvisna od višine članarine.
V, razpravi, ki je sledila poročilom, so sodelovali skoraj vsi strokovni in vodilni delavci, neposredni delavci in delegati pa so več ali manj stali ob strani kot pasivni opazovalci. Največ se je govorilo o novih ukrepih, ki bodo v letu 1973 vpeljani v našem gospodarstvu in od katerih bo odvisen uspeh našega poslovanja. S strani strokovnjakov iz prodaje in financ je bilo slišati, da se v Svilanitu nimamo česa bati, ker se naši izdelki prodajajo, z likvidnostjo pa zaradi dobrega gospodarjenja do sedaj še nismo imeli težav.
Mnoge delavce še vedno tarejo stanovanjski problemi in na tem področju bo treba še naprej intenzivno delati. V okviru stanovanjske zadruge si je ca. 100 ljudi zgradilo lastna stanovanja. Delo te zadruge se nadaljuje v obliki kreditiranja.
Nočno delo žensk je tudi problem, ki ga bo mogoče rešiti le postopoma, v načrtu pa je, da bo rešen do 1975. leta. Nov 10 sindikata bo od strokovnih služb zahteval, da čimprej pripravijo konkreten načrt in ga posredujejo delavcem. V razpravi je bilo tudi sproženo vprašanje, kaj in kako v Svilanitu delajo pri izpolnjevanju ustavnih sprememb in kako uresničujejo naloge iz Titovega pisma. Razumljivo je, da kolektiv ob tako pomembnih družbenih spremembah ne more stati ob strani. Sindikalna organizacija bo pri vsem tem aktivno sodelovala.
Da bi bil sindikalni odbor čim bolj povezan z delavci, bo izvolil posebne poverjenike, ki bodo sodelovali na vseh sestankih svetov delovnih enot, delavci pa se bodo s svojimi problemi neposredno obračali nanje in bodo prek njih lahko terjali svoje pravice.
V novi mandatni dobi - to je v letih 1973 in 1974 bo izvršni odbor vodil Pavel Zavbi.
V začetku junija je turistično društvo Kamnik izbralo najboljše spise o varstvu narave in okolja in nagradilo dijake in učenec z enodnevnim izletom v Goriška Brda in Novo Gorico.
V nedeljo, 17.6.1973, smo se ob 7. uri zbrali na avtobusni postaji. Izlet, ki so se ga udeležili učenci iz osnovne šole Toma Brejca, Frana Albrehta in Stranj ter dijaki gimnazije Rudolfa Maistra, so vodili dr. Frantar, tov. Skala in prof. Romšakova.
Čeprav je bilo nebo nad nami sumljivo oblačno,, smo z mladostnim zanosom zapeljali na novo avto cesto. Prvi postanek je bil v Ajdovščini. Tu smo si ogledali spomenik Ivana Cankarja in ostanek utrdbe iz časov turških vpadov na Primorsko. Na poti med Ajdovščino in Novo Gorico smo slišali o zgodovini tega lepega koščka slovenske zemlje. Po krajšem ogledu Nove Gorice in obisku Kostanjevice, kjer smo si ogledali grobnico Bourbonov, smo se odpeljali v Solkan. Na majhnem pokopališču smo se zbrali okrog groba Franceta Bevka. V siv dan je zaplapolal droben plamen • sveče in veter se je ujel v rdeče cvetove nageljnov. Dijaki smo pod vodstvom prof. Romšakove pripravili kratek kulturni program. Toplo so padale besede iz Bevkove Pesterne med bele nagrobnike in potem so trdo udarile besede iz poslednje pridige Martina Čedermaca.
Naš naslednji cilj je bila Medana, majhna vas med rodovitnimi, z vinogradi in sadovnjaki poraslimi griči. Tu se je rodil in je pokopan Alojz Gradnik. Njegovi verzi so trdi, kot je trda rdeča kraška prst in kot je bil trd boj zanjo, a obenem opojni, kot je opojen sad, ki ga rodi ta izsušena zemlja. Z recitacijami smo počastili njegov spomin in nato odšli na njegov dom. Tu nam je pesnikov brat razkazal zapuščino tega velikega poeta in nam povedal marsikatero zanimivo stvar iz Gradnikovega življenja.
Pozno popoldne smo končali z obiskom kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Krasa. Bogatejši in polni novih doživetij smo se veseli odpeljali domov.
V imenu vseh udeležencev se turističnemu društvu Kamnik še enkrat toplo zahvalim za ta čudovit, bogat izlet, ki nam bo dolgo ostal v lepem spominu.
Sonja Hribovšek
Izlet vojaških vojnih invalidov v Mursko Soboto
Komisija za VVI pri občinskem odboru ZZB NOV Kamnik je letos organizirala izlet v RADENCE, MORAVSKE TOPLICE IN MURSKO SOBOTO.
V nedeljo, 24.6., so se vojaški- vojni invalidi odpeljali z dvema avtobusoma proti Štajerski in so gredoč v FRANKOLOVEM počastili spomin sto žrtev fašističnega divjanja. Vso pot jih je spremljal dež in GORNJO RADGONO so si le površno ogledali. V RADENCIH so srečali kamniške borce, ki se tam zdravijo, ter se napili zdravilne vode. Kopanje ni bilo mogoče, ker je MURA onesnažila zdravilno vodo v bazenu.
Razbesnela MURA je ogrožala most, preplavila veliko obdelanih polj in obmorskih vasi, katerih prebivalci še vedno odhajajo na delo v tujino. MURSKA SOBOTA je lepo in čisto mesto s krasnimi parki ter veličastnim spomenikom postavljenim v spomin padlim partizanom in ruskim vojakom, ki so se skupaj borili proti fašizmu v tem delu Slovenije. V LENARTU je izletnike pozdravil predsednik komisije za VVI, ogled kraja pa je odpadel zaradi močnega dežja.
Izlet je uspel in člani so razumeli, da ob močno deževnem vremenu ne more biti bolje.
T. F.
Delavska univerza Kamnik
razpisuje
za šolsko leto 1973 74 naslednje ODDELKE ŠOL IN TEČAJEV ZA ODRASLE:
t. OSNOVNA ŠOLA 5., 6., 7. in 8. razred
2. POKLICNA ŠOLA KOVINSKE STROKE
pogoj za vpis sta dokončana osnovna šola in najmanj triletna praksa na ustreznem delovnem mestu;
3. POKLICNA ŠOLA ELEKTRO STROKE
pogoj za vpis sta dokončana osnovna šola in najmanj triletna praksa na ustreznem delovnem mestu;
4. DELOVODSKA ŠOLA ELEKTRO STROKE - I. letnik
pogoj za vpis sta dokončana poklicna šola in triletna praksa na ustreznem delovnem mestu;
5. ADMINISTRATIVNA ŠOLA - I. letnik
pogoj za vpis je končana osnovna šola;
6. EKONOMSKA ŠOLA - I. in IV. letnik
pogoj za vpis v prvi letnik je uspešno končana osemletka, za IV. letnik pa opravljeni izpili iz prvih treh letnikov;
7. STROJEPISNI TEČAJ
— začelni: 100 ur,
— nadaljevalni: 150 ur.
v te tečaje se lahko vključijo tudi učenci osnovnih šol višjih razredov;
8. JEZIKOVNI TEČAJI - tuji jeziki
— angleščina: začetni in nadaljevalni.
— nemščina: začetni in nadaljevalni, tečaji trajajo po 50 ur;
9. TEČAJI KUHANJA, KROJENJA, ŠIVANJA, VEZENJA IN PLETENJA
tO. TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE
Prirejamo tečaje za varstvo pri delu in higieno živil, seminarje za samoupravne organe in samoupravljavce.
Za vse šole in tečaje dobijo slušatelji spričevala ali potrdila, ki jih izdajajo matične šole.
Prijave sprejema Delavska univerza Kamnik, Maistrova 2 (nad delikateso) do 20. avgusta 1973.
Informacije dobite po telefonu 831-452.
Jemljemo si pravico, da v primeru premajhnega vpisa šol in tečajev ne bomo organizirali.
Solidarnost — nagrajenec sklada Toma Brejca
Letošnji nagrajenec sklada Toma Brejca je Delavsko kulturno-prosvet-no društvo Solidarnost. Nagrada je priznanje za več kot 50-letno delo pri združevanju in izobraževanju najnaprednejših delavcev in revolucionarjev iz Kamnika in okolice.
Društvo je ob ustanovitvi leta 1919 najprej organiziralo knjižnico in nato pevski zbor. Prvi predsednik društva je bil France Kosički so ga že naslednje leto spomladi aretirali in izgnali iz države. Knjižnica je imela že takoj prva leta blizu tisoč knjig, kasneje pa je to število naraslo ^na 1.300. Knjige sije izposojalo nad tisoč bralcev.. Med zabavnim čtivom je bilo vedno dovolj tudi politične književnosti. Hrbtenica društva pa jc bil že od vsega začetka pevski zbor. Prva dva meseca ga je vodil upokojeni organist Bezeg, potem pa ga je po vrnitvi iz ruskega ujetništva prevzel F'rance Vidmar in ga vodil do leta 1941, ko je padel kot eden prvih talcev v Kamniku. Pevski zbor je s pesmijo vzgajal svoje članstvo in mnogo pripomogel k napredni in politični   usmerjenosti delavstva.
ditev pomenila pravo manifestacijo delavske kulture, ki ji jc dal poseben politični poudarek govor dr. Bratka Krefta. Na predvečer vojne v Evropi je bilo tudi kamniško napredno delavstvo pripravljeno na velike dogodke.
To je pokazalo takoj ob začetku okupacije z udeležbo v NOV. Prav člani pevskega zbora s pevovodjem Francem Vidmarjem so bili med prvimi žrtvami podivjanega nacizma v Kamniku. .
Po osvoboditvi je Solidarnost znova zaživela. Pevski zbor in dramski odsek sta bila najdelavnejša. S časom pa so se še odseki raznih kulturnih dejavnosti zlili v močan kolektiv Solidarnosti. Igralska družina je od leta 1946 nastopila več kot 50-krat z deli domačih in tujih pisateljev ne samo na domačem odru, ampak tudi z gostovanji po vsej Sloveniji. Posebno pa se jc razmahnila, ko smo z dograditvijo Doma dobili veliko dvorano z odrom. Pevski zbor ima za seboj nad sto nastopov in več desetin samostojnih koncertov v mestu ,in na
SOLIDARNOST LETA 1920, LETO DNI PO USTANOVITVI
Pevski zbor je skrbel tudi za po-mladek z mladinskim zborom, glasbeno dejavnost društva pa je še oživljal tamburaški orkester.
Prve pevske vaje je imela Solidarnost v Novem, trgu v manjši Ponik-varjevi hiši, danes št. 12. Kasneje je imela večji prostor v Prešernovi ulici in nazadnje v Maistrovi ulici. Tu jc zaživela tudi dramska sekcija, ki je uprizarjala predvsem dela z revolu-
cionarno usmeritvijo, med njimi Moškričeve Rdeče rože in Hlapca Jerneja.
S predavanji iz najrazličnejših področij, sestanki in razpravami je društvo utrjevalo in dvigalo politično zavest članov. Teh sestankov so se udeleževali tudi mnogi znani napredni delavski voditelji France Leskovšek, Vida Tomšičeva, Tomo Brejc in drugi, od članov pa sta vodila sestanke Anton Šturm in Roman Potočnik. Razumljivo je, da so projiljudski režimi večkrat društvo razpustili, pa se je vendar vsakokrat znova organiziralo, pevci pa so tudi po razpustitvah prepevali podoknice in našli priložnosti, da so se zbirali.
Močne politične manifestacije društva so bila vsakoletna praznovanja prvega maja, ko so se člani Solidarnosti s svojimi družinami zbirali v Kamniški Bistrici, prepevali revolucionarne pesmi in z družabnimi igrami ter zabavo praznovali delavski praznik.
Ob praznovanju 20-letnice društva julija 1939 se je v Kamniku zbralo toliko delavskih pevskih društev iz vse Slovenije, da je prire-
gostovanjih. Televizija je potem okrnila delovanje obeh odsekov društva. Nikoli pa ni popustil v svojem delu šahovski odsek. Nekaj let jc s turnirji in prireditvami ter stalno vzgojo mladega naraščaja predstavljal edino dejavnost Solidarnosti.
Zadnje čase pa so oživeli nekateri odseki Solidarnosti. Dramska družina im'-* tnHi . , . 7 i a 7- ..uaumsKi odsek, kije zc uprizoril dve deli, oblikuje se mladinska godba ob pomoči Temeljne izobraževalne skupnosti in Glasbene šole, predvsem pa sta delavna oktet in moški pevski zbor.
Priznanje sklada Toma Brejca delavskemu kulturno-prosvetnemu društvu Solidarnosti za njegovo več kot 50-letno delo pri razvijanju delavske kulture in revolucionarne zavesti bo velika vzpodbuda za na-daljno delo vseh odsekov društva na kulturnoprosvetnem področju v Kamniku.
IZ DEJAVNOSTI SOLIDARNOSTI ( V PRETEKLIH LETIH )
Okupator je raznesel in uničil ves inventar Solidarnosti. Člani so morali skriti ali uničiti vse, kar bi kazalo na članstvo ali pripadnost k Solidarcem, ki so jih vse ocenili za komuniste. Posebno po prvih streljanjih talcev že v avgustu 1941. Nevarno je bilo, če so pri kom našli fotografijo pevskega zbora ali kake manifestacije. Vsak obraz s fotografije je bil takoj sumljiv. Zato ni čudno, da se je ohranilo tako malo slik.
Iz kamniške gimnazije
V gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku se je v začetku šolskega leta 1972/73 vpisalo 242 dijakov. Med letom jih je nekaj izstopilo, tako daje bilo na koncu šolskega leta 234 ocenjenih (lani 233). Letos je bilo na zavodu 86 fantov in 148 deklet, lani pa 95 fantov in 138 deklet. Z odličnim uspehom je izdelalo 21 dijakov (lani 27), s prav dobrim 53, z dobrim 107 in z zadostnim uspehom 18 dijakov. Skupno je torej izdelalo 199 dijakov ali 85 odstotkov (lani 203 ali 87 odstotkov, ko je bil uspeh najboljši v zadnjih desetih letih). Šest učencev bo moralo ponavljati razred, 26 jih ima popravni izpit iz enega ali dveh predmetov, trije pa so ostali neocenjeni. Srednja ocena uspeha na zavodu je 3,4, obisk pa je bil 96 odstotkov.
Odlični učenci so v prvem razredu Slavka Burja iz Godiča, Dušan Jamšek, Terezija Ramšak in Jana Žibcrt iz Kamnika, Anica Kaplja iz Radomelj in Josip Tartara iz Domžal. Najboljša med najmlajšimi odličnjaki sta Slavka Burja in Josip Tartara, ki imata vse ocene odlično in sta oba vozača. V drugem razredu so odlični Darinka Hribar, Bogdan Logar, Julijana Mlakar, Slavko Novak iz Domžal (vse ocene odlično), Maja Slapšak iz Mengša in Marko Zupan iz Preserij. V tretjem razredu so odlični Mihaela Humar (vse ocene odlično), Igor Ivanetič, Alenka Potnik, Slavko Šorotar iz Lukovice in Mojca Vrhovnik iz Tunjic. V četrtem razredu pa so bili odlični Ema Iskra, Tomaž Mihelčič iz Mengša, Alojz Rifl in Mojca Založnik. Iz domžalske občine je torej sedem odhčnjakov ali točno tretjina, k temu številu pa moramo prišteti še odličnjakinjo Mijo Žitko, ki je opravila zaključni izpit z odličnim uspehom.
Zaključni izpit je v junijskem roku opravljalo 39 kandidatov. Od teh so bili štirje oproščeni opravljanja izpita zaradi odličnega uspeha ob zaključku četrtega razreda gimnazije. Letos jc bila že 21. matura na našem zavodu. Predsednik matuntetne komisije je 611 ravnatelj gimnazije prof. Ivan Justi-nek. Med maturanti je bilo 12 kandidatov in'27 kandidatinj. Pismene naloge so pisali 20. in 21. junija, nato pa so bili ustni izpiti, ki so trajali 4 dni. Iz
V spomin na vse tiste, ki so vztrajali pri Solidarnosti v krepitvi delavske in revolucionarne zavesti, in tiste med njimi, ki so žrtvovali svoja življenja v borbi z okupatorjem, bomo občasno posegli v zgodovino Solidarnosti in delavskega gibanja v Kamniku. Za zdaj objavljamo prvo sliko pevskega zbora Solidarnosti in sliko ob 15-letnici. Prihodnjič bomo obudili spomine na veliko delavsko manifestacijo ob 20-letnici Solidarnosti.
PRVI PEVSKI ZBOR SOLIDARNOSTI
Prvo sliko je posnel fotograf Franc Aparnik 14. novembra 1920 na svojem dvorišču. Sedijo od leve: 1. Rudolf Libiš, delavec v Titanu, umrl med vojno, 2. Abel Turel, odšel kmalu nato domov na Primorsko, 3. Franc Vidmar, pevovod-ja, ustreljen kot talec 28. avgusta 1941 v Jaršah, 4. Bruno Kramar, umrl kot upokojenec tovarne Titan 16. januarja 1970, 5. Ludvik Gajšek, poslovodja delavskega konzumnega društva v Kamniku. Narisal jc tudi napisno tablo na sliki, umrl (? ), 6. Tone Vindšnurer, umrl kot upokojenec podjetja Kamnik 26. aprila 1968. Druga vrsta od leve: 1. Metod Roš iz Ljubljane, delal v Titanu in kmalu odšel iz Kamnika, 2. Maks Veber živi kot upokojenec v Kamniku, Kersnikova ulica, 3. I. Stroh-sack, delal kot pomočnik v konzum-nem društvu, 4. Ivan Mali, upokojenec tovarne Saturnus, živi v Podgorju št. lo2, 5. Franc Žvokelj, prišel v Kamnik iz Ljubljane, delal v Titanu in se kmalu odselil, 6. Kari Boben, umrl kot upokojenec podjetja Kamnik 22. aprila 1968, 7. Viktor Bcrnot, bival malo časa v
je, kdo bo tebe ljubil? " Od vsega začetka je pri zboru pel Feliks Pod-breznik iz Nevelj, ki jc umrl 26. avgusta 1920. Pevci Solidarnosti so lepo počastili njegov spomin:
Dne 26. avgusta je umrl od epidemije sodrug Feliks Podbreznik, ključavničar, ki jc bil dober in vnet sodrug kovinarske organizacije, član delavskega pevskega društva in krajevne politične organizacije Komunistične stranke. Pogreb, ki so se ga udeležili kovinarji z zastavo in delavsko pevsko društvo, ki mu je zapelo dve žalostinki, je pokazal, kako jc. bil pokojnik priljubljen. Nagrobni govor je imel sodrug Vovk, a sodrug Bešter mu je položil krasen venec na grob, kot dar sodrugov kovinarjev in pevskega društva. Slava njegovemu spominu! (Tako poroča „Rdeči prapor", glasilo komunistične stranke Jugoslavije, št. 29 z dne 1. septembra 1920.)
Druga slika nam kaže pevski zbor Solidarnosti predkoncertom ob 15-letnici. Slikali so se 19. marca 1934 pri fotografu Francu Aparni-ku; Sedijo od leve: 1. Tone Vindšnurer, umrl kot upokojenec 1971,
2. Ivan Podbreznik iz Nevelj, umrl kot upokojenec 29. februarja 1968,
3. Franc Zabrezovnik iz Olševka, umrl 20. julija 1970, 4. pevovodja Franc Vidmar, ustreljen kot talec 28. avgusta 1941, 5. Franc Poznik in 6. Ivan Pregelj, oba ustreljena kot talca 22. avgusta 1941, 7. Jurij Le-mič, živi kot upokojenec tovarne Titan na Perovem. V drugi vrsti stojijo od leve: 1. Ferdinand Mihelič, živi kot upokojenec podjetja Kamnik v Kamniku, 2. Janez Sušnik in 3. Gc-neroz Sitar, oba ustreljena kot talca 22. avgusta 1941 in pokopana s Poz-nikom in Pregljem v skupnem grobu
PEVCI SOLIDARNOSTI OB 15. OBLETNICI DRUŠTVA LETA 1934
Kamniku, podatki neznani. Zgornja vrsta od leve: 1. Lojze Mihelič iz Nevelj, umrl junija 1921, 2. Frane Hanuš, doma iz Štajerske, kamor se jc kmalu vrnil, 3. Rudolf Vindšnurer, delal v Titanu, umrl leta 1966, 4. Ivan Pregelj, delal v Titanu, ustreljen kot talec 22. avgusta 1941, 5. Anton Meze, umrl (? ) v Kamniku in 6. Leopold Pregelj, delal najprej v Titanu, umrl kot upokojenec Splošne metalne leta 1968 v Mariboru. Torej sta s te slike živa samo Maks Pregelj in Ivan Mali, ki je ohranil vsa imena pevcev napisana na sliki. Od umrlega člana zbora Lojzeta Miheli-ča so se pevci s pesmijo poslovili na neveljskem pokopališču, vsakako leto ob obletnici smrti pa so mu prišli zapet njegovo najljubšo pesem ,,Pol-
na Žalah, 4, Ciril Lcgedič. umrl kot upokojenec 1. junija 1972, 5. Ivan Sest, umrl 27. avgusta 1942, 6. Filip Novak, živi kot upokojenec tovarne Titan na Perovem, 7. Anton Plahut-nik, živi kot upokojence v Kamniku, Žale, 8. Franc Galjot iz Podgorja št 73, ustreljen 1942 kot talec. Stojijo v tretji vrsti: i. Franc Mihelin, živi v Podgorju št. 94, kot upokojenec Agrokombinata, 2. Anton Flere, umrl kot upokojenec tovarne Titan 13. junija 1958, 3. Anton Golič, mizar v podjetju Kamnik in pri Stolu, padel med vojno kot partizan, 4. Franc Dolinšek iz Vrhpolja, živi kot upokojenec v Ljubljani, in 5. Jože 1'lerin, živi kot upokojenec na Vrhpolju št. 40.
I. Z.
slovenskega jezika so imeli kandidati na izbiro tri teme: 1. „Rodna zemlja, draga naša prst! - Boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst? " (Naša domovinska lirika od Vodnika do Bora). 2. Jugoslavija in osvobodilna gibanja v svetu. 3. Ustavna dopolnila - nadaljevanje revolucije v času samoupravnega socializam. - Največ kandidatov se jc odločilo za drugo temo. Zaključni izpit je pokazal, da so se kandidati vestno pripravljali za težko preizkušnjo. Z odličnim uspehom sta zraven štirih, ki so bili ojiroščeni, opravili izpit še dve kand: Ravnik Rožamarija iz Kamnika in Mija Žitko iz Radomelj (ysc ocene odlično). Torej je skupno 6 odličnih, 15 prav dobrih, 8 dobrih in 5 zadostnih maturantov. Razveseljiva je ugotovitev, da je odličnih in prav dobrih skupaj 21 ali več kot polovica. Med maturanti je bila več kot polovica vozačev.
Na zaključni svečanosti, ki je bila letos 26. junija ob 18. uri v avli gimnazije v navzočnosti predstavnikov društvenih in političnih organizacij in številnih staršev, je ravnatelj gimnazije prof. Ivan Justinek v uvodnem govoru podal kratek povzetek dogodkov v preteklem letu in rezultate uspehov ob koncu šolskega leta. Po razdelitvi spričeval maturantom je razdelil še knjižne nagrade vsem odličnjakom na zavodu in dijakom, ki so se odlikovali z delom v mladinski organizaciji, v krožkih ali športu.
Letos so v rokometnem tekmovanju srednjih šol ljubljanskega okrožja dijaki kamniške gimnazije osvojili prvo mesto, dijakinje pa tretje mesto. V tekmovanju biologov na republiškem prvenstvu je tretješolee Igor Ivanetič dosegel drugo mesto. Za uspeli na tekmovanju v znanju francoskega jezika v Ljubljani pa je prejela nagrado maturantka Ema Iskra. Dijaki so uprizorili tudi uspelo mladinsko igro in jo večkrat ponovili za učence osnovnih šol.
Po razdelitvi nagrad je bil kratek kulturni program, ki ga je pripravila prof. Tina Romšakova, posebno priznanje pa je še požel gimnazijski pevski zbor, ki je pod vodstvom pevovodje Viktorja Mihelčiča zapel več pesmi.
Popravni izpiti bodo od 28. do 31. avgusta. Jesenski del zaključnega izpita bo od 1. do 3. septembra. Dne 3. septembra pa se bodo dijaki kamniške gimnazije spet zbrali v avli in začeli novo šolsko leto 1973/74. V prvi razred gimnazije se je vpisalo toliko dijakov, da jih bodo morali razdeliti na tri razrede. Zato bodo na gimnaziji lahko sprejeli v prvi razred še nekaj učencev brez preizkusa znanja. Vpišejo se lahko še med počitnicami v tajništvu gimnazije. Uradne ure med počitnicami so vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure.
PROSVETNI DELAVCI SO USTANOVILI SVOJ SINDIKAT. ZA PRI SEDNIKA KONFERENCE SO IZVOLILI FRANCA KREKA Z OSNOVI, SOLE TOMA BREJCA. NA USTANOVNEM SESTANKU V STRANJAH GOVORIL TUDI VINKO KASTELIC, PREDSEDNIK REPUBLIŠKEG ODBORA SINDIKATA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE.
Pester repertoar v sezoni 1973-74
Kulturna skupnost Kamnik bo tudi v sezoni 1973/74 nadaljevala in! okrepila svoja prizadevanja, da bi posredovala občanom Kamnika najbolj| predstave iz letošnjega izredno kvalitetnega gledališkega repertoarja.
Pretekli sezoni sta dokazali, da je kulturna skupnost z razpisom aboJJ majev, še zlasti v sezoni 1971/72, ko se je število abonentov povečalo f| 236,3 % v primerjavi s sezono 1972 II—VI, dosegla izreden uspeh pri posli j dovanju slovenske gledališke umetnosti kamniškemu občinstvu.
Kot.v preteklih bo predvidoma tudi v naslednji sezoni večji del repertoS ja izpolnjevalo Mestno gledališče ljubljansko, ki za gostovanja v gledaliS sezoni 1973/74 ponuja naslednje predstave iz letošnjega izredno kvaliteti! ga repertoarja: - '  . .
1. Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR Cankarjeva komedija ZA NAlU I DOV BLAGOR predstavlja, lahko bi-rekli, strnitev repertoarno prograi j skifl hotenj MGL: družbeno kritiko in satiro, visoko slovstveno vredno* J in gledališko učinkovitost, izpovedno tehtnost in komedijsko iskrivol! širšo veljavnost in živo aktualnost, ki jo je to Cankarjevo delo ohranilo v| i do današnjih dni. V izrazito sodobni, a hkrati izrazito slikoviti in komu« I kativni uprizoritveni zasnovi bo komedija „Za narodov blagor" gotof pritegnila najširši krog obiskovalcev. Izredno primerno tudi za šolsko m| | dino.
2. Igor Torkar: SLOVENSKE ZDRAHE - krstna uprizoritev Najnovejf odrsko besedilo Igorja Torkarja SLOVENSKE ZDRAHE se po moralni kritični in satirični ostrini navezuje na njegovo znano delo ZLATA ML# DINA, hkrati pa z domiselnim zapletom odpira možnost za sproščena komedijsko učinkovito, kljub satirični in kritični zaostrenosti lahkotni in zelo popularno uprizoritveno zasnovo.
3. George Bernard Shaw: POKLIC GOSPE WARRENOVE Med številnimi deli G. B. Shawa velja POKLIC GOSPE WARRENOVE za kritično in satirično najbolj zaostreno delo. Poklic gospe Warrenove j komunikativno in vznemirljivo odrsko delo, primerno in privlačno i, najširši krog obiskovalcev. Vsebuje sestavine komedije, tezne igre in melo drame z dominanto ostre satire in družbene kritike. Zelo primerno iut za šolsko mladino.
4. Odon von Horwarth: PRIPOVEDKE IZ DUNAJSKEGA GOZDA >?& POVEDKE IZ DUNAJSKEGA GOZDA" so danes v repertoarju številni pomembnih gledališč ter so nesporno Horwarthovo najzrelejše in najbo strnjeno odrsko delo. Izjemno pomembno in zelo samostojno vlogo imal v tej igri glasba in petje, ki spremljata dejanje kot nasprotna svetloba,( katere mehki in lepi metodiki (J. Strauss) se ostro odražajo tudi resne i' dramske črte življenja „ob lepi modri Donavi".
5. George Feydeau: BOLHA.V UŠESU
BOLHA V UŠESU je vodvilska komedija. Izredno vedro delo istega pisa telja, čigar Dama iz Maxima je lani v izvedbi MGL dosegla tako veli' uspeli. Če jc Dama iz
Maxima najboljša Feydcaujeva komedija, jc za Bolho v ušesu moč reči, d> je največ igrana, najbolj učinkovita, najbolj spretno spletena in zapleten in po domislekih ter komedijskih pomagalih najbolj „nora".
6. Matej Bor: „RAZTRGANCI" Še posebej opozarjamo na dodatno jubilej; no predstavo za šole in proslave Mateja Bora RAZTRGANCE, ki je pri pravljena v počastitev 500-letniee kmečkih uporov in 30-letnicc SNG nt osvobojenem ozemlju. Legendarni Raztrganei, ki jih jc Pavšič-Bor začel pisati med osvobodilnim bojem 1. 1943 malodane na samem bojišču ot Krki, jih nadaljeval ob Kolpi in končal 1. 1944 v Semiču, so njegovo prvo celovečerno dramsko delo. Opredelimo ga lahko kot žlahtno realisti' čno ljudsko igro, ki izpričuje še danes, trideset let po nastanku, toliko umetniške moči, da je veliko več kot zgolj slovstveni in gledališki dokument časa. '
Prav gotovo je navedeni repertoar MGL, v katerem sodelujejo vidni sle venski gledališki in televizijski igralci, kot Skrbinšek, Bibič, Šugman, Škof Zupančičeva in drugi, skupaj s predvidenim gostovanjem Stalnega slovenske' ga gledališča iz Trsta in še katerim izmed slovenskih gledališč, dokaz kvali tetne predstavitve gledališkega programa. Zato pričakuje kulturna skupnos1 v naslednji sezoni, zlasti med delavci in mladino, še večje zanimanje za obist gledališča.
M. B
Tr
če
r
PRIZNANJE ČEBELARJEM: NA ČEBELARSKI SLOVESNOSTI V TUNJIC AH JE DOBIL PRIZNANJE TUDI DOLGOLETNI ČEBELAR ULCAR IZ NOŽIC
KAMNIŠKE POSEBNOSTI
[Dvomesečna akcija „Očistimo naše okolje", ki jo je organiziralo kamniško {turistično društvo, je ponekod bolj, drugod spet manj uspela. Posebno priza-[devni so bili učenci nekaterih osnovnih šol, kot na primer v Mekinjah, ki so počistili velik del tega naselja. Akcija seveda nc sme biti končana, pač pa se [fnora nadaljevati. To nam dokazujejo tudi naši posnetki nekaterih kamniških posebnosti
Pogled na tovarno usnja iz Parmovc ulice
Ijj Odstranjena streha na razvalini (last tovarne usnja v Parmovi ulici)
Za dom v Kumrovcu
Pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV KAMNIK je formiran odbor za zbiranje sredstev gradnje spominskega doma v KUMROVCU, kije naslovil prošnjo na vse delovne in družbenopolitične organizacije, sindikalne podružnice, krajevne organizacije ZB NOV in rezervnih vojaških starešin, naj prispevajo ustrezen znesek za gradnjo spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v KUMROVCU.
Doslej so nakazali svoje prispevke na žiro račun št. 50100-678-46402 Odbor za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu pri RO ZZB NOV Ljubljana naslednji:
Mestna organizacija ZRVS KAMNIK..................... 1.425 din
Zveza borcev NOV RAKITOVEC .,..................____ 407 din
Zveza borcev Kamniška Bistrica-Godič ................ 1.035 din
Karnctič Anton, Kamnik..........•.................... 100 din
„KOČNA" KAMNIK................................. 1.000 din
Komunalno podjetje KAMNIK ......................... 1.000 din
„BOROVO" KAMNIK ____........................... 100 din
Gozdno gospodarstvo, obrat KAMNIK ................... 2.010 din
Živilska industrija, DKamnik............................ 5.000 din
Sodnik za prekrške, Kamnik ........................... 100 din
„SVILANIT" KAMNIK.........,..................... 20.000 din
Sind. podružnica skupščine občine Kamnik .................. 500 din
Stanovanjsko podjetje Kamnik ......................... 150 din
OOS Delavske univerze Kamnik......................... 120 din
Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik........... 3.500 din
Občinski sindikalni svet Kamnik........................ 1.500 din
Občinski komite ZKS KAMNIK........................ 1.500 din
Lekarna Kamnik .................................... 610 din
Zveza rez. voj. starešin TUHINJ......................... 560 din
Društvo upokojencev Kamnik.......................... 295 din
SKUPAJ '   40.912 din
Mogoče je, da je v tem času še kdo vplačal prispevek, vendar odbor ne razpolaga s- podatki.
Odbor
Trmasto navkljub odločbi in logiki še vedno stoji! (Garaža ob Metalki, Kidri ; čeva ulica)
Vhod v mesto s tuhinjske strani: nič kaj razveseljiv pogled na smetišče Graditelja v neposredni bližni hotela.
SGP »GRADITELJ« - KAMNIK Kamnik, Maistrova 7
RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1973/74:
- 1 štipendijo za študij na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo -oddelek gradbeništvo;
- 1 štipendijo za študij na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo -oddelek arhitektura.
Prednost imajo študentje višjih letnikov. Prošnje, ki naj vsebujejo podatke o dosedanjem študiju, s prilogami sprejema splošna služba podjetja do 20. avgusta 1973.
Da bi še bolj zagotovil nedotakljivost in pravice hospitala na Kozjem hrbtu v Tuhinjski dolini, je vojvoda Ulrik, najbrž na prošnjo vetrinjskega samostana, izdal 12. aprila 1257 še eno listino, s katero znova potrjuje vse pravice, ki so mu jih podelili Ulrikov tast Oton Meranski in njegov brat Patriarh Bertold z ostalimi sodediči. Poudarja, da potrjuje vse posesti in meje 'ako zemljišča kot desetine, gozdove, travnike in pašnike, skupne srenje iz zgradbe, pota in neprehodne predele, dolgove in zahtevke in vse pravice, ki so mu jih podelili prejšnji dobrotniki, v popolnemu soglasju s svojo soprogo Nežo in sinom Henrikom (Šumi, UB II.,št. 241).
Oglejski patriarh Gregor je vprašal Ludvika, arhidiakona na Kranjskem in v Marki, če je res, da kamniški župnik Friderik poseduje 10 kmetij, ki jih je dobil od pokojnega patriarha Bertolda in ki bodo morale biti po njegovi smrti vrnjene hospitalu sv. Antona na Kozjem hrbtu. Arhidiakon Ludvik jc v Pismu iz Kamnika z dne 31.decembra 1259 odgovoril, da je v navzočnosti opata Konrada iz Vetrinja vprašal kamniškega župnika Friderika o teh desetih kmetijah. Župnik Friderik je odgovoril, da je prejel od patriarha Bertolda 10 kmetij v doživljenjski užitek kot odškodnino za pravice in zahtevke do hospitala na Kozjem hrbtu, ki se jim je bil odpovedal. Po njegovi smrti bodo Kttietijespet morali vrniti hospitalu. Listino, ki je bila sestavljena v Kamniku, so podpisali kot priče notar Salamon in viteza Markvard in Valter iz Kamnika. (Šumi, UB II., št. 264 in 265).
Gebhard iz Žovneka (de Seuneke) je poklonil 10. maja 1261 hospitalu sv. Antona v Tuhinjski dolini svojo pravico do vinograda na gori Gunzing, ki jo te njegov brat Ivan kupil od Leona imenovanega Zaher. Listino so napisali na Stadu Žovneku, med pričami pa je tudi Henrik iz Rabensperga (Ravni breg ali Vranja peč? ) (Šumi, UB II., št. 285). In spet je iz leta 1262, 20. novembra listina, ko patriarh Gregor de Montelongo potrjuje samostanu v Vetrinju darilo hospitala na Kozjem hrbtu in kapele sv. Lenarta na Ljubelju.
Neža Andeška, vojvodinja Koroške in gospodarica Kranjske (ducissa Cari-, nthiae et domina Carniolae) izjavlja v listini, ki jo je izdala lO^julija 1257 v Kostanjevici na Dolenjskem (Šumi, UB II., št. 245), da hoče biti pokopana v samostanu v Stični, pa naj bi umrla v kateremkoli kraju na Koroškem, Kranjskem ali v Dolenjski Marki. Da bi se pa v samostanu v Stični ohranil hlag spomin na njenega soproga Ulrika in njegovega sina Henrika ter vse roditelje, odkazuje in poklanja samostanu iz lastnine svoje dediščine 40 imetij v Kamniku in Rifenštajnu (pri Celju). Iz njenih dohodkov naj bi thenihom vsak petek postregli z vinom in belim kruhom. Katere kmetije je v Kamniku dobil stiski samostan, bi bilo seveda zdaj težko ugotoviti.
Na pristavi pod gradom v Mengšu je vojvoda Ulrik leta 1256 potrdil, da jc Hai enreich iz Halleka na Koroškem poklonil vetrinjskemu samostanu svoja Posestva pri gradu med Kranjem in Velesovim (Strrhol ali Poženk? ). V "elikovcu pa je Ulrik 18. junija 1256 izdal dovoljenje, da smeta grofa Henrik ui Friderik Ortenburški pri Kranju zgraditi grad. V Gornjem gradu je vojvoda Ulrik 29. novembra 1257 izdal dokument, s katerim jc v soglasju s soprogo Nežo in sinom Henrikom poklonil gornjegrajskemu samostanu osem kmetij, °d katerih so tri na Gozdu in pet v Markovem pri Kamniku. Vojvoda si je pridržal pravico sodstva in lova, vse dohodke z ljudmi in njihovim imetjem Pa je dal samostanu. Med številnimi pričami te daritve sta tudi Gerloh iz Kamnika in župnik Henrik iz Vodic. (Sumi, UB II., št. 249). V listini je sicer Ječeno, da so tri kmetije v Spitzholzu, kar je pač najbrž na silo izbran izraz za naše ime vasi Gozd, ne pa neki kraj na Koroškem, kot meni Šumi.
Že andeški grofje so poklonili gornjegrajskemu samostanu v Kamniku hišo. Verjetno je bil darovalec Henrik IV., daritev pa sta potrdila Oton VII. jn Bertold V., kakor je bil to slučaj s hospitalom v Tuhinjski dolini. Vojvoda Uhik pa je okrog leta 1260 poklonil gornjegrajskemu samostanu v Ljubljani hišo in dvorišče ter zraven kopališče (Badstube) v želji, da bi menihi in njihovi nasledniki imeli polno zagotovilo mestnih pravic in bili oproščeni ■nitnine, davkov in stražarjenja na mestnem obzidju. Tudi je vojvoda Ulrik določil, naj uživata hiša in zemljišče z dvorom tako svobodo, kakršno ima njihova hiša z zemljiščem v Kamniku, ki so jo dobili od andeških grofov. Da hi pa ti menihi in njihovi nasledniki rajši se v molitvah spominjali njega, soproge in sina, jim je poklonil še tri kmetije v kraju, ki se imenujeSela (v Tuhinjski dolini) v popolno in trajno last in s takimi pravicami, kakršne utlajo na osmih kmetijah, ki so jih že prej dobili v last na Gozdu in v Markovem. (Šumi, UB II., št. 275). -
Kot smo lahko ugotovili že iz nekaterih prejšnjih darilnih listin, je vojvoda Ulrik radodarno delil kmetije iz svoje dediščine ali pa iz lastnine svoje soproge Neže. Omejili smo se predvsem na tiste listine, kjer sta Ulrik ali njegova soproga Neža poklonila gornjegrajskemu samostanu številna posestva na ozemlju današnje kamniške občine, predvsem v Tuhinjski dolini. Tudi samostana v Velesovcm in Stični sta z daritvami dobila lepe kmetije v kamniškem okolišu. V listini z dne 1. novembra 1260 pa je še kartuzijanski samostan v Bistri pri Borovnici posegel v zemljiško posest našega okoliša. V tej listini, ki jo je izdal v Bistri, se je namreč vojvoda Ulrik zase in za vse svoje naslednike odrekel odvetništvu nad samostanom Bistro, mu priznal sodstvo razen smrtnih kazni in ga oprostil vseh davščin in eolnine. Zraven tega pa mu jc podaril 48 kmetij, ki so bile nekdaj lastnina kamniškega vicedoma Veri-anda, seveda s soglasjem vseh njegovih številnih dedičev. Dediči, ki so samostanu v Bistri prepustili svoje kmetije, pa so naslednji: Gebhard Limbarski (de Lilienbcrch), Bertold iz Vranje peči (de Rabensperch), Valter Ungar iž Kamnika in njegov brat Vitigo, potem Gerloh iz Kamnika in njegova brata Valter in Ortolf ter Henrik Ostrovrhar (de Ostcrberc). Od teh 48 kmetij pa jih je pet v Tustenu, pet v Svveinzu (? ), ena v Imovici pri Moravčah (Unheil-dendorf), šest v Podgorju, sedem v Vranšici pti Tuhinju, tri v Gameljnu (Gemlein), sedem v Zatopljah (? ) (Setoplah), šest v Srednji vasi (Mitter-dorf v Tuhinjski dolini? ), pet v Suhi (Zovch), dve pa v Stranjah (Strahein). Vse te kmetije naj z istimi pravicami in istimi svoboščinami imajo v posesti menihi iz Bistre, kakor jih je prej posedoval vicedom Veriand iz Kamnika. (Prejšen naziv mjnisterial je v tem času zamenjala beseda vicedominus -vicedom, kar prav tako pomeni upravnik posesti, vladarjev, grofov ali škofov namestnik). (Sumi, UB II., str. 272). Med številnimi pričami škofov in redovnikov, ki so pidpisale to vojvodovo darilno listino, so tudi Ortolf iz Mengša, Vilhelm iz Mekinj, Markvard iz Kamnika in Henrik iz Humberka. - V Dobravi pri Ljubljani pa je vojvoda Ulrik izdal 22. maja 1267 listino, s katero potrjuje kartuzijanskemu samostanu v Žicah na Štajerskem vse privilegije, da smejo svobodno brez carine in mitnine prevažati (torej tudi skozi Kamnik) vse, kar bodo samostanski ljudje za svoje potrebe kupili ali pa prodali.
Vojvoda Ulrik je v odnosu do novega patriarha Gregorja de Montelongo ubral isto pot kot njegov oče Bernard, ki se je nenehno bojeval z Oglejsko cerkvijo. Ulrik se je dolgo prepiral in bojeval, nazadnje pa jc popustil in obljubil patriarhu, da bo pozidal in obnovil vse razrušene in poškodovane odvzete gradove in poklonil Oglejski cerkvi še nekaj alodov (lastnih posestev), kot na primer Ljubljano in k njej pripadajoče gradove. Patriarh jc vse te ponudbe prevzel v last Oglejske cerkve in jih vojvodi Ulriku in njegovemu bratu Filipu prepustil kot fevd. Tudi je pabiarh dal Ulriku v fevd vso Dolenjsko Marko. V neki darilni listini, izdani v Velikovcu v korist samostanu Studcnicc na Štajerskem dne 1. maja 1261, se Ulrik imenuje „vojvoda Koroške in gospod Kranjske in Marke" (dux Carinthiae et dominus Carni-oliae ac Marchiae). Šc od 14. junija 1265 je listina, kjer se spet podpisuje z istim naslovom. Dolenjska je bila do leta 1363 fevd Oglejske cerkve in patriarhi so do tega leta nastopali kot fevdalni gospodarji. - Pogodbo, ki zadeva posestva Oglejske cerkve na Štajerskem in Kranjskenij sta patriarh Gregor in vojvoda Ulrik sklenila 24. novembra 1260 v Čedadu. Ze 30. novembra istega leta jc patriarh imenoval svojega zastopnika, da od vojvode Ulrika prevzame patriarhatu podeljeno mesto Ljubljano in druge naštete gradove. Kot priča je podpisan tudi Valter iz Kamnika, imenovan Hungar. (Sumi, UB). V Antru pri Čedadu pa sta 22. maja 1265 patriarh Gregor in vojvoda Ulrik obnovila prej zaključeno pogodbo, pri čemer se je Ulrik obvezal, da bo vse svobodni-ke in podložnike Oglejske cerkve, ki so bivali v trgu Verneku (pri Kresnicah ob Savi) do 25. julija poslal nazaj in grad Vernek nemudoma popravil-v prejšnje stanje.
V Kamniku je 29. junija 1263 vojvoda Ulrik potrdil opatu Henriku in samostanu v Gornjem gradu v navzočnosti ljubljanskega župnika Ludvika, arhidiakona Kranjske, Gebharda Limberškega in vitezov Valterja in Gerloha Žalskega ter Henrika Helfenberškega, vsa posestva^ ki jih jc samostan dozdaj dobil ali pa še bo dobil od svobodnih gospodov Zovneških, kasnejših Celjskih grofov. Mengeški župnik Peregrin, ki je bil takrat vicedom oglejskega patriarha Gregorja, je od vojvode Ulrika izprosil, da se je le-ta odrekel vsem pravicam sodstva čez njegova posestva in ljudi razen zadev, ki zahtevajo smrtno kazen z obešanjem, prav tako kot je Ulrik nedavno prej to priznal
samostanu v Stični. Ulrik je izdal ta dokument 10. junija 1267 v Tolminu v navzočnosti patriarha Gregorja in njegovega vicedoma župnika Peregrina iz Mengša, kaštelana Rudlina iz Ljubljane in še drugih prič „vrednih zaupanja." (Šumi, UB II., št. 374).
PEČAT ULRIKA SPANHEIMSKEGA IZ LETA 1257
Ulrikov bolehni sin Henrik je umrl konce leta 1257 ali pa v začetku leta 1258. V darilni listini od 29. novembra 1257 najdemo zadnjič omenjeno njegovo ime. Ulrikova žena Neža pa je umrla leta 1262 in so jo pokopali v samostanu v Stični, kakor si je sama želela v listini od 7. julija 1257. V neki listini iz leta 1263 je Ulrik podaril stiškemu samostanu več kmetij „v dušni blagor svoje umrle soproge Neže". Madžarski kralj Bela IV. pa je v listini z dne 7. januarja 1263 podaril zagrebškemu kanoniku Tobiasu Bogudu, tajniku svojega sina Bele, za njegovo zvesto službo „vsc, kar mu na Kranjskem sodi po smrti sestrične, koroške vojvodinje Neže, hčerke meranskega vojvode". Kralj Bela jc menil, da bo po smrti Neže, ki jo napačno imenuje svojo teto (matertera), podedoval vse družinsko imetje na Kranjskem z vsemi gradovi in mesti (dominium Carniole cum omnibus castris et urbibus), ki mu pač gredo po nasledstvu. Seveda pa kanonik Tobias Bogud nkdobil nobenega andeškega posestva, saj je bil tu Nežin soprog vojvoda Ulrik, „gospod Kranjske in Dolenjske Marke". Omeniti moramo še, da jc kralj Bela poklonil leta 1258 cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici na Dolenjskem tri orale zemlje ob Vrbasu v Bosni v spomin na pokojnega brata Kolomana, kije tam
umrl na begu pred Tatari. .., , ..      . ,
b 1 (Nadaljevanje sledi!)
99999
. | —--■->
Delovni kolektivi čestitajo ob dnevu vstaje in občinskem prazniku
SVIT Kamnik
čestita ob občinskem prazniku in priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo: purol, neostik, mebloton, lesk, motogril kot tudi tehnično keramiko, elektro-izolacijski material, modne gumbe!
^ r
Obrtno podjetje »USLUG A« Kamnik
se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku!
Obrtno podjetje »SLOGA« Moste pri Komendi
čestita vsem delovnim ljudem
ob občinskem prazniku
in priporoča svoje izdelke!
J V.
KOČNA v Kamniku trgovsko podjetje na veliko in malo
čestita vsem občanom in delovnim kolektivom ob občinskem prazniku!
ljubljanska banka
- podružnica Kamnik
% čestita vsem vlagateljem in delovnim ljudem # za občinski praznik!
Podjetje »KAMNIK« v Kamniku
Čestita vsem občanom
in delovnim kolektivom
ob občinskem prazniku — 27. juliju!
J K
^ r
m  n u d i :
frotir in vafel brisače najrazličnejših vzorcev, velikosti in pestrih barv ter kopalne plašče, najmodernejše kravate.
Priporočamo se in čestitamo vsem občanom ob občinskem prazniku!
OBRTNO PODJETJE »ZARJA« - KAMNIK
čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku in se priporoča za:
— elektroinstalacije,
— instalacije, vodovodne instalacije, centralno kurjavo, klimatske instalacije, kovinske konstrukcije, kleparstvo,
— plesk, pleskarstvo, slikarstvo in steklarstvo.
■\ r
MENINA - tovarno pogrebne opreme Kamnik-Šmarca
čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem!
r
GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA OBRAT KAMNIK
se pridružuje čestitkam za občinski praznik 27. julij!
Splošno gradbeno podjetje »GRADITELJ« Kamnik, Maistrova 7
čestita ob občinskem prazniku — 27. juliju vsem občanom in poslovnim prijateljem! Priporoča svoja kvalitetna gradbena dela, ki jih opravlja hitro, solidno in poceni!
^ r
STOL - KAMNIK
Čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem!
27. juliju
v. r
TOVARNA USNJA KAMNIK
proizvaja:
— vse vrste svinjskega usnja za.oblačilno in obutveno stroko; in vam nudi:
— usnjeno konfekcijo in plastično obutev.
Se priporočamo in čestitamo ob občinskem prazniku vsem občanom in poslovnim prijateljem!
27. juliju —
J V
Živilska industrija Kamnik
čestita ob občinskem prazniku
in priporoča svoje kvalitetne proizvode!
r
Čestitkam ob občinskem prazniku se pridružuje tudi
Lončarska obrtna zadruga Komenda
^—T I T A N
.KAMNIK JUGOSLAVIJA
tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik
proizvaja: fitinge, črne in pocinkane — ključavnice, navadne in cilindrične — gospodinjske strojčke — ulitke za sive in tempiane litine. Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim.čestitamo za občinski praznik!
>, r
Ob občinskem prazniku — 27. juliju — čestita vsem delovnim ljudem Industrijsko podjetje »ALPREM« — Kamnik
Priporoča svoje izdelke in usluge:
— izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija,
— opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst, stavbno ključavničarstvo.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku
vsem občanom Kamnika in se priporoča
s svojimi uslugami!
»MESO« - Kamnik
čestita ob občinskem prazniku vsem cenjenim odjemalcem in delovnim ljudem!
OBRAT »VESNA« - KAMNIK pekarna in slaščičarna
čestita vsem občanom ob občinskem prazniku 27. juliju!
J
vsem gostom in občanom čestita ob občinskem prazniku — 27. juliju
Gostinsko podjetje »PLANINKA« iz Kamnika
Delovni kolektivi čestitajo ob dnevu vstaje in občinskem prazniku
550 LET TRGA MOTNIKA
Kadrovske službe z vidika kadrovske politike v občini Kamnik
V Motniku bodo letos praznovali 550-letnico, odkar si je Motnik pridobil trške svoboščine. Ob tej priložnosti objavljamo krajši odlomek iz knjige prof. Pavla Urankarja Zgodovina trga Motnika, (Ljubljana 1940).
Za nastanek trga so bili pri Motniku odločujoči pogoji: prometna cesta, razvita obrt in trgovina, bližnji grad kot glavni zunanji znak in vikariatna cerkev.
Obzidja Motnik ni imel in ga tudi ni potreboval, ker gaje že dovolj ščitila lega. Sicer pa ni bil toliko izpostavljen turškim napadom, proti katerim so mesta in trge obdajali z obzjdjcm.
Za nastanek motniške trške naselbine in za pridobitev trških pravic je bila gotovo merodajna tudi ambicija graščakov. Gospodje Motniški so bili Ugledni in prav tako slaven je bil rod gospodov Ptujskih, ki so imeli v prvi polovici 15. stoletja Motnik v zastavi in bili verjetno tudi grajski lastniki. Motniška trška ustanovna listina je iz poznega srednjega veka, ko je nastalo pri nas precej deželnoknežjih in zasebnih trgov. Avstrijski nadvojvoda Ernest Železni je s pri- vilegijem, izdanim v Gradcu na petek pred cvetno nedeljo /t. j. 26. marca) 1. 1423., povzdignil Motnik v trg s tem, da mu je naklonil tedenski sejem na nedeljo. Privilegij ne navaja nikakih stvarnih nagibov, zakaj je dobil Motnik to pravico; poudarja le podložniško zvestobo, lepo vedenje Motničanov in formalno določa, naj nihče ne ovira tržanov pri uživanju tržnega dne. Ni dvoma, da so bili za privilegij merodajni prometni oziri, obrt in trgovina. Motnik je bil prvotno le trg v ožjem pomenu besede, t. j. tržišče ali tržno-sejmski kraj za razpečavanje svojih izdelkov in pridelkov okoliceTne Pa trg s pravno določenim političnim značajem. Ustanovna privilegijska listina namreč ni uredila pravno politične strani Motnika in mu ni dala napisanih trških pravic. Tudi vsi kasnejši privilegiji potrjujejo zgolj tižni dan in podeljujejo letne sejme. V ustanovnem privilegiju manjkajo torej vse bistvene odredbe o organizaciji trga: o njegovi avtonomiji, o trškem sodniku in sodnem okolišu. Vendar seje v Motniku takoj po ustanovitvi razvila trška avtonomija po vzgledu štajerskih avtonomnih trgov. Neposrednih dokazov za to ni, vendar davčni predpis za 1. 1574 in urbar iz I. 1601 omenjata, da so se Motničani zgolj zato, ker so imeli tedenski tržni dan, imeli za tržne (buerger-lichen standes) in si prilaščali trške svoboščine ter sodstvo. Saj niso mogli z ničemer dokazati, da jim je kdaj kdo naklonil kakšno trško svoboščino in pravico do trškega prava (burgerlich reeht). Vse to so si sami prisvojili: privilegij tega ne vsebuje.
V MOTNIK PRIHAJA INDUSTRIJA: PO VEC KOT POL TISOČLETJA DOLGI OBRTNIŠKI TRADICIJI BO TUDI V MOTNISKO DOLINO PRODRLA MODERNA INDUSTRIJA. NA SLIKI: GRADNJA MIZARSKEGA INDUSTRIJSKEGA OBRATA, KI GA BO V MOTNIKU POSTAVIL NAS NAJVEČJI DELOVNI KOLEKTIV, INDUSTRIJA POHIŠTVA STOL. ODPRLI GA BODO V JESENI.
• Prvi zametek trške avtonomije je trška srenja (soseska, gemeinder burger) in nato svet (rath), ki ga je ta volila iz svoje srede kot neke vrste notranji svet. Skupno sta predstavljala trški magistrat. Oboje zasledimo v Motniku prvič šele 1. 1571. Verjetno je sprva obstajala le srenja, ki je v Motniku obsegala vse tržane (gmain der burgersehaft), dočim pri mestih in večjih trgih le del njih (v Ljubljani na pr. 100 meščanov). Od srenje izvoljeni trški svet je štel v večjih trgih do 12 svetovalcev (gesclnvorene des rathes). Motnik jih je volil najbrž le 6. Bili so redno iz imovitejših rodbin, zato srečujemo v trškem svetu skoraj vedno ista imena.
Tržane so smatrali v srednjem in novem veku za poseben socialen sloj, ki že takoj ob ustanovitvi, saj je prav nadvojvoda Ernest 1. 1411 izrecno na-; točil, da s pravnega stališča bistvo vseh avtonomnih trgov. Sodstvo je izvrševal Motnik najbrž že takoj ob ustanovitvi, saj je prav nadvojvoda Ernest I. 1411. Izrecno naročil, da mora imeti vsak štajerski trg lastno sodstvo. Zato so trg najbrž kmalu po ustanovitvi izločili iz deželskega sodišča in tako Ustvarili nov nižjesodni okoliš. V virih zasledimo prvič motniškega sodnika (Jakoba Krafiča, richter zu Motnigkh) šele I. 1542. Sodnika je postavljal prvotno celjski vicedom kot trški gospod, pozneje sta ga volila srenja in svet, Vicedom ga je le potrjeval. Po davčnem predpisu iz I. 1574 je imela srenja že staro pravico voliti iz svoje srede sodnika. Tega so potem predložili v potrditev celjskemu vicedomu, ki mu je bil deželnoknežji trg kot last vladarja v vseh ozirih podrejen. Novoizvoljeni sodnik je moral svojemu gospodu osebno Priseči, da bo vestno izvrševal svojo oblast in da ne bo delal razlik med revnimi in bogatimi. S seboj je prinesel ustanovno trško listino in zapisnik o izvolitvi. Sodnika so v Motniku volili prvotno na eno leto.
Krajevna pristojnost trškega sodnika je bila omejena na trški pomerij (obgradje, burgfrid), ki je razen trga obsegal tudi del okolice. Bil je označen z mejniki, s križi ali drevesi. Mejnike so vsako leto in pozneje vsako sedmo leto pregledali in jih slovesno obšli peš, da ne bi meja pozabili in ne bi nastali Prepiri z graščaki. Prve podatke o motniškem pomeriju imamo iz I. 1574.: Po poročilu davčnega komisarja so tržani imeli po lastnih navedbah trški Pomerij, kije pri mlinu nad trgom mejil na starograjsko deželsko sodišče nad Kamnikom. Vendar mu niso za to predložili nikakega dokazila. Točnejši °pis pomerija imamo šele iz 1. 1754. Trško ozemlje se je raztezalo v dolžino dobre četrt ure: od križa nad vasjo Bistrico do Hribovškovega mlina, ki je spadal pod deželsko sodišče na Križu pri Kamniku. Prav tako daleč je segal v širino: od špitalskega podložnika Grabnarja do cesarske ceste pri Štoru. Če rekonstruiramo te meje, dobimo večjo razsežnost od „dobre četrt ure hoda", kajti razdalja od Bistrice do Hribovškovega mlina, ki ga je iskati pri izhodu iz trga, znaša več kot pol ure. Tudi širina znaša časovno več, kajti Štora je iskati v Zajasovniku ob cesti Trojane-Vransko.
Stvarna pristojnost motniškega sodnika je obsegala civilne in manjše kazenske zadeve (in causis minoribus, Burgfridobrigkeit). V civilnih zadevah so spadali v njegovo pristojnost dolgovi v denarju, dediščine in nepremičnine v trškem pomeriju, v kolikor so bile oddane po trškem pravu, v kazenskih Zadevah pa predvsem verbalne in realne krivice. Osebna pristojnost se je 'avnala po stanovskem načelu srednjega veka, t.j., da so se zagovarjali pred teškim sodnikom le tržani, tujci in gostje, ne pa plemstvo m duhovščina ter njihovi služabniki, kar je treba pri Motniku poudariti, ker sta župnišče in 8rad stala v trškem pomeriju. Vendar so si morali tudi graščaki proti trža-nom iskati pravic pri trškem sodniku. Priziv na deželnega pisarja je bil dobljen, če je sodnik zavrnil njihovo pritožbo. Nasprotno deželski sodnik pod kaznijo ni smel izvrševati sodstva na trškem pomeriju. Deželskemu sodišču s° bili tržani podrejeni le za težje kazenske zadeve (causae maiores, causae • *iminales), predvsem za zločine zoper imovino (tatvina, rop in požig) in življenje (uboj, težka telesna poškodba). Zločince, ki bi jih ujeli v trgu, so po jjari šegi izročali pri mlinu nad Motnikom ob meji pomerija starograjskemu ^eželncma sodišču nad Kamnikom.
Kadrovsko politiko naj bi v bodoče urejal družbeni sporazum o kadrovski politiki. Pričakujemo, da bo omogočil in predvsem pospešil razvoj kadrovskih služb v smislu večje strokovnosti, da bo vnesel red v kadrovsko politiko in tako omogočil racionalno zaposlovanje delovne sile, poudaril pomembnost znanja za hitrejši razvoj družbeno-gospodarskega življenja in večjo produktivnost ter dobre medsebojne odnose zaposlenih.
Potrebno je oceniti, katera vprašanja v kadrovski politiki so najvažnejša za hitrejši razvoj ter le-te vnesti v družbeni dogovor o kadrovski politiki. Ker bodo imele pri izvajanju te politike najvažnejšo vlogo kadrovske službe v naših delovnih organizacijah, je bilo potrebno analizirati, v kakšnih pogojih delajo kadrovske službe, kakšen vpliv imajo v lastni delovni organizaciji. Iz poročila skupščini občine in ankete o kadrovskih službah, izvedeni v delovnih organizacijah v naši občini, povzemam naslednje:
V naši občini primanjkuje delovne sile, in to vseh izobrazbenih stopenj, kar pa je opaziti tudi v drugih občinah. Glede na potrebe delovnih organizacij je največje pomanjkanje kadrov s poklicno šolo. odstotek nezasedenih prostih učnih mest pa iz leta v leto narašča in je v 1972. letu znašal že 51 %. Nezaposlenost je minimalna. Ob koncu decembra, ko je nezaposlenost največja, je bilo aktivnega prebivalstva 50 %. strokovne službe v občini si zelo prizadevajo, da bi si moglo čimveč učencev pridobiti strokovno izobrazbo, kar se kaže v kontinuirani skrbi za urejeno štipendiranje, zlasti komisije za štipendiranje pri skupščini občine, skrbi za pravočasno kategoriziranje in ustrezno šolanje motenih otrok; boj za manjši osip v osnovnih šolah je kmalu prešel s političnega na strokovno področje.
Predvsem je potrebno ugotoviti, da je zadnjih nekaj let vsako leto prijavljenih več prostih delovnih mest, kot je naravni prirastek prebivalstva s priselitvami vred. Tako počasi prehaja v zavest ljudi, v mentaliteto kraja, da je za hitrejši razvoj, za lepši jutrišnji dan najvažnejši človek proizvajalec s svojim znanjem, s svojo ustvarjalno delovno iniciativo in s svojim delom:
SODELOVANJE
Sodelavci zavoda za zaposlovanje imajo s kadrovskimi službami delovne, tovariške odnose, posledica česar je tudi, da med težje zaposljivimi nezaposlenimi ni več (le občasno) delovnih invalidov. Kadar pri delavcu začne nastopati invalidnost, s posredovanjem redno dosežemo premestitev drugam, Če v njegovi delovni organizaciji zanj ni ustreznega delovnega mesta. V tem pogledu dobro sodelujemo tudi z obrtnimi delovnimi organizacijami, čeprav ta postopek še ni sistematičen.
Težave pa so predvsem v srednjeročnem kadrovskem planiranju (3 do 5 let), pa tudi pri nameščanju, premeščanju in napredovanju zaposlenih. Kaže se v željah za premestitev v drugo delovno organizacijo in v prekinitvah delovnega razmerja in seveda v psihični atmosferi v delovnih organizacijah, njeni produktivnosti.
Relativno veliko število zaposlenih želi drugam. Pri zavodu za zaposlovanje se prijavljajo kot kandidati za premestitve.
Dne 5.12.1972 je bilo 29 prijav za premestitev in 5.3.1973 že 32.
Zaposleni v družbenem sektorju:
Zadnja tabela prikazuje prenehanje delovnega razmerja od 1.10.1972 do ' 28.2.1973 v družbenem sektorju, in to ne glede na razlog: fluktuacija, upokojitve, odhod k vojakom itd. Približno 1/3 od teh, ki so prekinili delovno razmerje, je nekvalificiranih.
	NK + PK	KV + VKV	SS	viš. in vis. š.	8755
Štev. zap.	4325	3297	780	353	
% zaposlenih	49,4	37,7	8,9	4,0	
% prenehanja					
del. razmerja	3,2 1,1	0,6 0,6	1,5 0,3	0,6 0,3	2,8
KRAJEVNI PRAZNIK V ČRNI
Otvoritev vodovoda v Gozdu
Preteklo nedeljo so v vasici Gozd, najvišje ležečem naselju v kamniški občini, proslavili praznik krajevne skupnosti Crna. Obenem so slavili veliko delovno zmago. Dogradili so vodovod, ki bo okrog 30 hiš, raztresenih po hribih, napajal z dobro pitno vodo. Preko 4.000 m glavnega cevovoda so položili, zgradili so črpalno postajo ob cesti proti Črnivcu, od tod črpajo vodo 200 m visoko v 100 m rezervoar.
Vodovod so začeli graditi leta 1971. Kljub prizadevnosti, opravili so 6600 delovnih ur in zbrali nad 6 milijonov S dinarjev, maloštevilni vaščani velikega bremena sami ne bi zmogli. Zato so jim letos maja in junija priskočili na pomoč pripadniki JLA, ki so v skalnat gorski teren izkopali preko 3700 m jarkov za cevovod in jih po položitvi "cevi spet zasuli. Ob pomoči občinske skupščine Kamnik in vseh občanov krajevne skupnosti Črna so zastavljeno delo uspešno dokončali. Vrednost vodovoda cenijo na prek 80 milijonov starih dinarjev.
Predsednik krajevne skupnosti Dolfe Žagar je podrobno orisal potek celotne akcije, ki ni bila lahka, in se ob zaključku toplo zahvalil vsem, ki so pomagali, še posebej pa vojakom naše armade,
V večini delovnih organizacij se kadrovska služba bori s preveliko obremenitvijo, zlasti z administrativnimi deli, tako da se enostavno ne utegnejc sistematično poblobljeno ukvarjati s strokovno zahtevnejšimi problemi, zlasti tam, kjer nimajo urejenega teamskega pristopa.
V zadnjih letih se je precej izboljšala sistemiziranost delovnih mest. V delovnih organizacijah imajo ovrednotena delovna mesta, določene delokroge za delovna mesta in delovne odgovornosti. Seveda bi se dalo še marsikaj izboljšati, a delo je začeto. Zelo redko kje pa imajo izdelan sistem napredovanja. Pogoji napredovanja morajo biti dovolj objektivizirani, znani ter določeni tudi postopki. Predvidevamo, da prav neurejenost sistema napredovanju v veliki meri pogojuje fluktuacijo, morda nič manj kot neurejeno samoupravljanje. Za strokovno smiselno napredovanje zaposlenih, za vsako premeščanje in nameščanje kadrovske službe potrebujejo določene strokovne podatke O kandidatih, pa urejeno funkcionalno izobraževanje, socialno službo itd. Sedaj najpogosteje daje za ukrepanje edino veljavne strokovne podatke c kandidatu njegov nadrejeni (oceno kandidatovih sposobnosti, osebnostne primernčsti, storilnosti), kar je v večini delovnih organizacij dobronamerno vendar kritično žc zaradi pavšalne ocene, ki naj odtehta tudi vsa merjenja.
RAZVITOST KADROVSKIH SLUŽB
V večini delovnih organizacij kadrovske službe niso toliko razvite, da bi obvladale zgoraj naštete vsakodnevne funkcije v polni meri, kaj šele, da bi se lotile strokovno bolj zahtevnega kadrovskega planiranja.
V 20 delovnih organizacijah smo poslali anketo o kadrovski službi in dobili odgovore od 13. Ti odgovori povedo, da imajo po enega zaposlenega v kadrovski službi v 8 delovnih organizacijah, le v 4 delovnih organizacijah pa 3 do 6. kar prikazuje naslednja tabela:
Število zaposlenih v kadrovski službi
							
DEL. org.	NSŠ ali osemletka	poki. š.	SŠ	viš. š.	vis. š.	sk.	št. zaposl. 31.12.1972
Industrija 1. 2. 3. 4. 5. ' 6. 7.	1 1 2'	2 1 1 1	2 1 \2 1	2 ' 1 1	1 1 1	1 5 3 2 5 6	178 665 1361 657 159 809 1301
druge del. org.
8.	1			1	39
9.	1			1	103
10.	1			1	27
11.	1			1	64
'12.		1.		1	273
13.		1		1	276
V eni delo.vni organizaciji nimajo kadrovnika, kadrovsko problematiko vodi odbor za delovna razmerja.
(prihodnjič dalje)
HVALA VAM, VOJAKI NAŠE ARMADE! VINKO GOBEC JE IZROČIL PRIZNANJE SKUPŠČINE PRIPADNIKOM JLA ZA SODELOVANJE PRI GRADNJI VODOVODA NA GOZDU.
„NA ZDRAVJE" STA NAZDRAVILA JAKA GOLOB IN LUDVIK PIRC, KO STA ODPRLA VENTILE NA REZERVOARJU V REPAVNICI
ki so opravili res veliko delo.
Predsednik kamniške občinske skupščine je na slovesnosti izročil pismena priznanja najbolj prizadevnim vojakom in starešinam za njihov velik delež pri izgradnji tega vodovoda. V njihovem imenu jih je prevzel kapetan Marko Jakšič, ki je vodil enoto JLA v tej akciji.
Pohvale pa so izrekli tudi prizadevnemu Dolfetu Žagarju, predsedniku krajevne skupnosti Crna, ki si je najbolj prizadeval, da bi Gozd čimpreje prišel do vode. Njegova najbolj aktivna sodelavca sta bila Jakob Golob, po domače „Janezk", kije predsednik vodovodnega odbora^in Ludvik Pire, član odbora, ki sta vodovod tudi svečano odprla.
Po otvoritvi vodovoda pri rezervoarju, ki leži na Repovriici, pol ure hoda od središča Gozda, je bil na vrtu pri Janezku program v počastitev krajevnega praznika.
Franc Šuštar, predsednik krajevne organizacije zveze borcev je obudil spomin na 9. julij 1942, ko je okupator po uspešni akciji kamniškega bataljona na orožniški postojanki v Stranjah in na Črnivcu v dolini Črne postrelil 51 mož in fantov iz Črne, Gozda in drugih vasi.
V pestrem kulturnem programu so sodelovali kamniški oktet, plesalci narodnih plesov iz Kamniške Bistrice ter šolarji iz Stranj in iz Črne.
Popoldne se je nadaljevalo veselo rajanje. Ljudje so bili včseli velike delovne zmage, ki je bila mogoča samo ob tesnem sodelovanju občanov krajevne, skupnosti, občinske skupščine in enote JLA.
Ko smo povprašali očanca s pipo v ustih, kaj misli o novi pridobitvi, nam je z nasmehom odgovoril:
„Niscm mislil, da bom kdaj dočakal vodo iz pipe v svoji hiši. Res, samo v slogi je moč..." p sVetelj
OB 30-LETNICI SMRTI KOMANDANTA PREŠERNOVE BRIGADE
SPOMINI NA SILVANA
„Žc smo mislili, da smo iz najhujšega," se spominja Franc Jernej -Kozak, borec Prešernove brigade, „toda najhujše se je šele začelo. Spredaj je hodil četni komandir, ki je dobro poznal teren, za njim Sil-van in jaz, nato pa še drugi borci. Ko je prvi stopil na cesto, je najprej zaropotala nemška strojnica, ki je bila naravnost pred nami, nato pa sta nam usekali v boke še dve drugi iz bližnjih reber. Silvan se je takoj zgrudil...."
Tako je 4. avgusta 1943 pri Ho-tavljah v Poljanski dolini padel komandant Prešernove brigade Silvan Klavčič. Bilo je komaj tri tedne po ustanovitvi brigade, ki se je takrat še imenovala Gorenjska.
industrija pohištva
STOL
kamnikl
Po dvodnevni hajki na Prešer-novcc na Zirovskem vrhu, ko se je iz nemškega obroča že prebilo kakih dvestopetdeset do tristo borcev, je na Zirovskem vrhu še vedno ostalo približno enako število, med njimi je bilo precej neoborožcnih. Okrog 1300 dobro oboroženih Nemcev pa je čedalje bolj ožilo obroč okrog Ži-rovskega vrha...
Nemci so nameravali do večera prehajkati še zadnji, severni del Ži-rovskega vrha. Najmočnejšo skupilo, ki se ji je sprva posrečilo še orga-r.izirano gibati, je vodil Silvan. V tej skupini je bilo kakih osemdeset borcev, prebijala pa se je nazaj proti Blegošu. Tik pred zoro je prispela do ceste. Takrat je v skupini ostalo le še kakih trideset borcev...
Komaj 28 let star je omahnil Silvan Klavčič. Rojenje bil leta 1915 v Pulju. Kmalu po razglasitvi Jugoslavije je družina odšla za očetom, ki je že leta 1918 zapustil takratno italijansko ozemlje.
Silvan je po končani meščanski šoli leta 1930 šel v Mašinsko šolo mornarice v Boki Kotorski. Postal je mornariški oficir. V mornarici bi moral ostati 6 let, vendar je le s težavo zdržal 4 leta. Takrat, leta 1934, je pisal domov v Kamnik: „Ker nujno rabim domovinski list, vas prosim, da mi ga čimpreje pošljete. Rabim ga za vstop v neko društvo, v katero, vam bom že povedal ustno..."
Postal je član Komunistične partije Jugoslavije.
O njegovi napredni usmerjenosti in o tem, kako je občutil razmere v stari jugoslovanski mornarici, nam povedo tudi besede v pismih bratu Petru in materi Mariji: „Samo enkrat živim in še to da živim tako, ne, rajši kroglo v glavo, ker mi je žal vsake sekunde...
... Da se na jesen svojega življenja kesaš, ker si celo življenje priklanjal glavo..."
Silvan je veliko razmišljal, bral, se izobraževal. Ko pišem te vrstice, imam pred seboj Marxov kapital, ki ga je leta 1933 izdal konzorcij „Svo-bode". Na porumenelem listu je zapisano Silvanovo ime, v kazalu pa so s svinčnikom odkljukana poglavja, ki jih je prebral. Kljukice se nehajo pri strani 263: Krogotok kapitala in obtočni čas...
Njegov nemirni in razmišljajoči duh ga je prisilil, da je leta 1937 zapustil mornarico in se vrnil v Kamnik. Dve leti službe v mornarici pa je moral odkupiti.
V Kamniku se je takoj vključil v krog somišljenikov KP. Spoznal seje z Gustavom Vidmarjem, s Pavlom Torelijem, s Tonetom Sturmom in drugimi. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo ga je začel iskati Gestapo. Zato je odšel v ilegalo. Maja 1942 je iz Ljubljane odšel med borce NOV. Ob ustanovitvi Cankarjeve brigade septembra 1942 v Beli krajini, je bil Silvan postavljen za namestnika politkomisarja III. bataljona.
Milan Podobnik iz Kamnika se takratnega srečanja s Silvanom takole spominja: „Ob eni takih prilik, bilo je to v vasi Prerigl pri Nemški loki, sva se po dolgem času sešla s Silvanom Klavčičevim. Tja je prišel z dolenjskim bataljonom, ki je kasneje bil vključen v Cankarjevo brigado kot prvi bataljon. Nepopisno sva se veselila srečanja, saj tedaj na tem koncu skoraj ni bilo fantov s kamniškega območja in ker sva oba bila iz Kamnika, sva si izmenjala novice, kar je bilo seveda v najini moči, saj tedaj pismenih stikov ni bilo, da o kurirskih niti ne govorimo.
Silvan je s svojo atletsko postavo in z značilno čepico s ščitnikom, kakršno je nosil tedaj le malokdo, razen pripadnikov štajerskega bataljona in je bila taka čepica že tedaj nekak znak proletarcev, povsod zbujal občutek moči in zanesljivosti.
Ob koncu septembra leta 1942 smo dočakali ustanovitev Cankarjeve brigade pod vasjo Lapinje nad Kolpo in Silvan je bil tedaj postavljen za namestnika komisarja III. bataljona, katerega jedro so sestavljali večinoma Belokranjci. Od tedaj dalje sva se poredkoma srečala, kajti vsak bataljon je imel svoje naloge, le pri večjih akcijah smo nastopali
operativnega štaba obeh brigad Milovanom Šaranovićem nas je seznanil z nalogo: prebresti ali preplavati Savo in pri tem ugotoviti razpored sovražne zasede pri brodu, ki je priklenjen onkraj Save. Nato se vrniti ter ponovno prebresti in v koritu preriniti na drugo stran orožje, predvsem ročne bombe, likvidirati zasedo in ustvariti mostišče ter spraviti brod na levi breg Save, da se začne s prevozom enot na drugo stran reke.
Med prostovoljci je bil tudi Silvan. Čez eno uro, nam je bilo naročeno, naj se ponovno javimo v štabu brigade, da opravimo delo.
Po eni uri, ko smo se oglasili v štabu brigade, pa smo se pošteli in od 16 nas je bilo samo še osem! Od znanih je bil le še Silvan, Zmago (Herman Viktor z Jezice) in nek ljubljanski študent. Po večerji smo se podali k bregu Save. Dva dni je neusmiljeno deževalo in Sava je kar precej narasla. Obleko smo pustili na bregu, ostali smo edino v čevljih ali škornjih, kdor jih je pač imel. Saj tako je bilo ukazano, kajti prod po dnu struge je bil baje zelo oster.
Pred nami je koračil nek terenski delavec v klobuku, po postavi skoraj še višji od Silvana, takoj za njim je bredel Silvan, držeč v levi roki revolver, za njim pa smo se podali ostali z roko v roki.
Še danes nc vem, kdo je razklenil verigo nekje v sredini in tedaj smo se razpustili kot race po strugi Save, ki je bila tedaj zaradi nalivov" še bolj deroča. Prepustili smo se vsak sebi in svojim plavalnim veščinam in se prebijali proti levemu bregu Save.
Šibkejše jo tok zanesel tudi po nekaj sto metrov navzdol po toku. Vsak zase smo nato tiho kot se le da zdeli
SPOMIN NA CANKARJEVO BRIGADO: NA SKRAJNI DESNI SILVAN. KLAVČIČ, KOT NAMESTNIK KOMISARJA TRETJEGA BATALJONA CANKARJEVE BRIGADE, LEVO OD NJEGA SO OSTALI ČLANI ŠTABA TE BRIGADE: FRANC KOČEVAR-CIRIL (DOSEDANJI REPUBLIŠKI SEKRETAR ZA NARODNO OBRAMBO), RAJKO TANACKOVIČ, JOŽE BORŠTNAR, DRAGAN JEVTIČ, ILIJA BADOVINAC, LEKO-SVETOLIK JOVANOVIĆ, MIHA MIŠICA IN TINE JUŽINOV (FOTOGRAFIJA JE NASTALA V ZBURAH PRI ŠKOCJANU SPOMLADI LETA 1943.
skupno. Že po dobrem tednu dni pa se je odlikoval predvsem Silvanov bataljon pri napadu na italijansko kolono nad Metliko in Suhorjem in tako doživel svoj ognjeni krst na domačem področju. Še večji uspeh pa je isti bataljon dosegel pri napadu na belogardistično posadko Suhor. Tedaj je bila v kali zatrta bela garda v Beli krajini in si ni opomogla do konca vojne. Belokrajski bataljon je ogromno prispeval k uspehom Cankarjeve brigade že v samem začetku njenega obstoja, za kar gre velika zasluga njegovemu hrabremu vodstvu."
Silvan je sodeloval tudi v znani bitki v Jelenovem žlebu, najsijajnejši bitki Cankarjeve brigade. Prve dni junija-1943 se je Cankarjeva brigada namenila preko Save pri Jevnici na Gorenjsko. Tudi Silvan je bil med prostovoljci, ki so pomagali iskati pot preko Savein ki naj bi prepeljali orožje na sosednji breg. O tej akciji in zadnjem srečanju s Silvanom Klavčičem, ki je kmalu potem odšel na Gorenjsko, Milan Podobnik pravi:
„Prijavilo se nas je vsega skupaj kar 16 in štab brigade z načelnikom
industrija pohištva
STOL
Ikamnikl
v grmičju in čakali, kaj bo sledilo. Le odsevi avtomobilskih luči, ki so prevažali kdove kaj po cesti ob Savi, so nam lahko nakazovali, kje se nahaja nevarnost. Nihče od nas ni bil tod domačin, zato se ni kazalo podajati v negotovost in karkoli ukrepati. Tako smo se kasneje tudi vsak po svoje vrnili na izhodišče, nekdo prej, drugi kasneje. Pri tem pa sovražne zasede niso reagirale, saj ni padel niti strel, četudi so nas po vsej verjetnosti lahko zavohale.
Vodstvo obeh brigad je, ko je ugotovilo, da bi tako pripravljen prehod preko Save znal biti pogubo-nosen, saj je bilo med borci zelo
malo plavačev, dalo povelje, da se odstopi od namere in da se brigadi odpravita nazaj na Dolenjsko.
S Silvanom sva se te poti zelo veselila, kajti po dveh letih odsotnosti od domačih krajev naju je želja, videti, kako je na Kamniškem, pa četudi za ceno težav, kar nosila na krilih nestrpnosti. Po treh nočeh in dveh dneh ždenja za Savo smo tedaj odšli nazaj na Dolenjsko.
Silvana sem tedaj videl zadnjič v življenju. Kaj kmalu zatem je odšel na Gorenjsko po drugi poti in z drugimi nalogami."
Naj ta zapis o Silvanu, Gorskem ali Tarzanu, kot so mu pravili kamniški fantje, končam z besedami, ki jih je o njem zapisala njegova prijateljica: Silvan je imel zelo razvit občutek za pravico. Pravico je iskal vse življenje. Za pravico je dal tudi življenje...
V prvih dneh svobode so Silvana Klavčiča prenesli iz Žirovskih gozdov na kamniško pokopališče. Za njegov delež naši revoluciji se mu je na grobu zahvalil Tomo Brcjc-Pavlc, organizator ljudske vstaje na
Novo vodstvo organizacije Zveze mladine
Delegati občinske konference ZMS, ki so bili izvoljeni v mladinskih aktivih, so se sestali na 1. seji. Obravnavali s« poročilo o, dosedanjem delu mladinske organizacije v občini in akcijski program dela za prihodnje obdobje.
Izvolili so petnajstčlansko predsedstvo. Za predsednika so izvolili Franca Kladnika, tehnika v Svilanitu sekretarja pa Franca Pestotnika, delavca iz Stola, ki bo svojo dolžnost opravljal poklicno.
V razpravi so posebej podčrtali potrebo po večjem vključevanju mladih v ustavno razpravo in v priprave ni volitve. Kritično so ocenili dosedanje stanje v mladinskem klubu, ki ni zaživel tako, kot bi moral, čeprav so bil mladim dani na razpolago ustrezni prostori.
Potrebna bo tudi večja povezanost mladinske organizacije z novoustanovljeno skupnostjo študentov. Zavzeli so s< tudi za sklicanje zbora mladih samoupravljalcev, na katerem bodo preučili prizadevanja in rezultate pri uresničevanji ustavnih sprememb v temeljnih organizacijah združenega dela.
L.J<
JUNAŠKA POT REVOLUCIONARJA IZ ŠMARCE
Korčagin, najmlajši borec prve proleterske brigade
Kamniškem.
F. S.
Iz knjige Jožeta Vidica Zločin pri Lenartu, ki je izšla te dni pri Zavodu Borec, o njenem avtorju smo pisali že v eni prejšnjih številk, objavljamo odlomek o predvojnem revolucionarju in borcu Albinu Piberniku iz Šmar-ce, 6 njegovi hrabri ženi — so-borki Julki in o njegovem sinu Albinu-Korčaginu, najmlajšem borcu prVc partizanske proletar-ske brigade.
Naj s tem zapisom ob Dnevu vstaje slovenskega naroda in našem občinskem prazniku počastimo spomin vseh tistih znanih in neznanih junakov, ki so za našo lepšo prihodnost žrtvovali svoja življenja.
Ko je ruski pisatelj Nikolaj Alek-sejevič Ostrovski napisal roman „Kako se je kalilo jeklo", ni slutil, da si bo najmlajši borec prve partizanske proletarske brigade nadel ime njegovega junaka Korčagina. Iz razposajenega, toda odločnega mladeniča razkuštranih las, je postal Korčagin v ruski državljanski vojni simbol poguma, trdnega značaja in zavestnega revolucionarja: bil je vzor mnogim mladim ljudem nc samo v Sovjetski zvezi, temveč tudi v drugih državah.
Kdo ve, koliko Korčaginov je bilo med vojno v Jugoslaviji. V tem sestavku se bomo seznanili s tistim od njih, ki je bil leta 1966 v središču pozornosti srbskih novinarjev, ko so le-ti v 'časnikih obujali spomine, posvečene 25-letnici Užičke republike. Prelistajmo najprej nekaj knjig in časopisov.
Novinar Bogdan Marjanovič je novembra 1966. leta zapisal V Politiki:
„Albin Pibernik, mlajši, je bil najmlajši vojak Užičke republike. Sodeloval je v vseh bojih, ki jih je bojevala četa pod vodstvom njegovega očeta. S slovensko četo, ki je v prvi ofenzivi pretrpela hude izgube, se je pod točo sovražnikovih krogel umikal, ko so ga največkrat ščitile samo materine grudi; prebredel je reko Lim, da bi prispel z drugimi borci v zgodovinsko mesto Rudo. Med borci prve proletarske brigade je ob njeni ustanovitvi pred vrhovnim komandantom Titom stala vsa družina Pibernik: oče Albin, mati Julka in sin Albin, naš Korčagin. Bil je najmlajši borec prve proletarske brigade."
Vladimir Dedijer je 14. februarja 1942 zapisal v svoj Dnevnik: „Foča, 14.11.1942.
Zjutraj sem obiskal bolnišnico. Tovarišica Anica Pibernik (Anica je Julkino ilegalno ime; opomba J. Vidic), Slovenka, je dobila zastrup-ljcnje krvi in umira. Ostal bo njen sin, mali Korčagin, dvanajst let star. Z mamo je prehodil Igman planino in ni zmrznil. Žalostno ga je bilo gledati. V sosednji sobi umira mali Jovica iz Konjušc, najmlajši borec kragujevškega odreda. Bolnišnica se bo imenovala, Igman."
Inž. Pavle Zaucer, sodnik ustavnega sodišča SR Slovenije, je v sestavku „Vod slovenskih proletarcev", ki je objavljen v knjigi Prva proletarska brigada, zapisal med drugim tudi naslednje:
„Iz prve vasi smo odšli nekoliko naprej, kjer sta nas čakala Julka in sin Albin. Julki in malemu Korčaginu nismo vedeli ničesar povedati, kaj je z njihovim Albinom (starejšim). Prestrašena in zaskrbljena sta stalno opazovala pot, po kateri so prihajali posamezni tovariši, večinoma ranjenci. Tudi mi smo bili zaskrbljeni, ker velik del naših tovarišev še ni prispel in nismo vedeli, kaj je z njimi."
Kdo je Korčagin, ki so ga poznali
vsi borci prve proletarske štab brigade in vrhovni komandant? Kdo je mali Albin, kateremu je Edvard Kardelj v strupeni zimi januarja 1942. leta poslal v dar pest sladkorja? Od kod je družina, ki je bila ob ustanovitvi prve proletarske v vrsti pred vrhovnim komandantom?
Albin Pibernik je bil rojen 1905. leta v Šmarci pri Kamniku. Že v mladosti se je vključil v napredno delavsko gibanje in postal 1931. leta član komunistične partije Jugoslavije. Živel je na Jesenicah, kjer je delal v železarni. Tu je spoznal Jul-ko.
Julka je bila rojena na Javorniku. Leta 1930 sta se z Albinom poročila in še istega leta se jima je rodil sin, ki sta mu dala ime Albin. Julka je bila napredna žena in kmalu po poroki je bila sprejeta v KPJ. 1935. leta je ilegalno odpotovala v mednarodno leninsko šolo v Moskvo, od koder se je vrnila šele čez dobri dve leti. Kmalu po vrnitvi iz Moskve se je družina preselila v Zemun, kjer je Albin delal v tovarni Ikarus. Tako kot prej na Jesenicah je tudi v Zemunu pokazal svoje politične sposobnosti in se udeleževal vseh partijskih sestankov, konferenc in drugih manifestacij naprednih delavcev. Njegovo razgibano politično življenje policiji ni ostalo nezapaženo. 1940. leta ga je zaprla v znano beograjsko jetnišnico Glavnjačo. Ob kapitulaciji so pazniki pobegnili, zaporniki pa odšli na svoje domove. Albin Pibernik se je z ženo in sinom vrnil na Jesenice, kjer se je zaposlil v kurilnici železarne. Nemci so ga čez dva meseca z družino izselili v Pri-bički Kiseljak pri Užiški Požegi v Srbiji.
Mučno preseljevanje in zmeda po kapitulaciji Jugoslavije v prvih dneh okupacije niso zmedle zavednih državljanov. V Pribičkem Kiseljaku je bila prava slovenska kolonija, ki je na prvih volitvah izvolila Albina za predsednika kolonije. S prihodom prvih partizanov je z ženo in enajstletnim sinom stopil v ivaniško četo. Ko je bil postavljen prvi stik z Užiško republiko, je Albin dobil zvezo s tovarišem Edvardom Kardeljem in Ivanom Mačkom. Zaupala sta mu nalogo, naj sodeluje pri ustanavljanju slovenske partizanske čete.
Inž. Pavle Žauccr in Milenko Šober (novinar RTV Ljubljana) sta dogodek takole opisala:
,,Med 4. in 5. novembrom 1941. leta se je četa nastanila v drugem nadstropju gimnazije v Užicah. Takrat nas je bilo okrog 25 tovarišev in tovarišic. Četa je bila ustanovljena na sestanku v navzočnosti Edvarda Kardelja in Ivana Mačka. Namen ustanovitve čete in naloge je pojasnil Ivan Maček. Četa bi morala zbrati vse Slovence, ki so žc bili po Srbiji, predvsem na osvobojenem ozemlju, razen tega pa bi pritegnila veliko Slovencev v partizane za boj proti okupatorju. Med poglavitnimi nalogami slovenske čete v Srbiji, ki je na tem sestanku dobila tudi ime: slovenska četa Ivana Cankarja, pa je bilo tudi to, da bi se enota v akcijah po Srbiji vojaško izurila in oborožila, potem pa ob primernem času odšla z orožjem prek Bosne in Hrvatske v Slovenijo in se tam pridružila partizanom.
Na tem sestanku so borci izvolili za komandirja čete Albina Piber-nika, njegova žena Julka je prevzela partijsko delo (kasneje je to nalogo ^prevzel inž. Žauccr), Milenko Šober pa je bil v četi sekretar SKOJ (zveze komunistične mladine Jugoslavije).
Sredi decembra so se partizanske enote zaradi močnega pritiska sovražnika začele umikati čez Zlatibor proti tromeji Bosne, Srbije in Črne Gore, Poleg mame in očeta je kora-
cal enajstletni Albin, naš Korčagin.jj
RUDO 22.XII.1941    V drugi poli] vici decembra 1941 so v vas RuJJ prihajale druga za drugo partizanski enote iz Srbije, Črne gore in BosnjH Tu so se prvič srečali črnogorski | srbski partizani. Rudo je oživeli število prebivalcev se je povečalo t dvakrat. Brž ko je neka enota pl spela, so takoj iz njenega sestal odbrali  vse čevljarje, krojače j druge obrtnike, ki so hitro popra! ljali obutev, krpali perilo in obleki popravljali in čistili orožje ter oprat ljali druge pomembne priprave zt svečan trenutek, ko bo ustanovljen prva redna partizanska enota.
Vprašanje je, ali so borci vedeli! ne da bo ustanovljena brigada. To misfffe je tovariš Tito izrazil še med prvine sovražno ofenzivo v Srbiji, ko se jf lal pokazalo, da so partizanske enot« de premalo gibljive in preveč navezan« od na področje, s katerega so borc'da doma.
22. decembra 1941. leta se jk Rudo prebudilo pod rahlo snežn^0 odejo. Še vedno je snežilo. Borci s« se začeli postavljati v vrste. Zjutraj
točno Ob osmih, je prvič stopil« l^t'
vrste prva proleterska brigada kovil
prva redna enota naše armade. Politdu
komisar brigade narodni heroj Filip1
Kljajič-Fiča (Koča Popovič, povelj'^
nik brigade, je bil odsoten) je pove
ljeval „mirno", nato pa se strumni
zasukal in raportiral Titu, da je bril
gada pripravljena za pregled. Tito ili
Filip Kljajič sta nato obšla vse vrste^
potem je vrhovni komandant stop«
pred brigado in s stisnjeno pestM
pozdravil „Smrt fašizmu". Borci s(
z gromkim glasom odgovorili „Svc^
bodo narodu". Tito je potem bolj .
cem govoril o nalogah brigade, o pd.^\
litičnem položaju v svetu, o siojšf3!
vseh naših narodov v skupnem bojff31
proti sovražniku. Borci so Tita nape
to poslušali. V vrsti je poleg očeta it £
matere stal tudi enajstletni Albill
Pibernik, najmlajši borec brigade. spi
Po
Komaj je bila slovesnost na mest-^ nem trgu končana, že so obveščen valci javili, da se mestu približuje več kolon Italijanov in četnikov.110 Brigada je takoj krenila v boj. S svo-jo udarno močjo in spretnim manev a'* rom je popolnoma razbila sovraž-'6! nika. Ujetih je bilo okrog 170 sov-tei ražnikovih vojakov, oficirjev in pod-oficirjev, poleg tega pa je brigada za- ve plenila večje število pušk, mino-v metalcev, lahkih in težkih mitralje- Kj zov, samokresov in druge vojaške de opreme. S to zmago je brigada opra- no
de ka
2«
izi
sotai
na ta
vičila svoj obstoj. V HUDIH BOJIH
Ko je brigada zapuščala Rudo ob poti stali vaščani in nemo zrli V borce, ki so odhajali. Bili so zaskrbljeni, ker so v okolici četniki pobili in poklali že okoli 80 ljudi. Kdo jih bo sedaj branil pred temi zločinci, so se spraševali domačini.
Brigado je pot vodila proti železniški postaji Medjcdje. Tam, kjer se reka Lim zliva v Drino, so bili borci priča hudemu zločinu četnikov. Pod železniškim mostom so zagledali petdeset trupel starčkov in otrok« ki so jih četniki poklali in pometali^ pod most v reko.
Brigada je nadaljevala pot proti Rogatici, novim krajem, novim bo-ka, jem in novim zmagam nasproti. Po in teh vaseh so križarili četniki in usta-več ši, ropali vasi in se medsebojno pobijali. Tako ljudje niso bili pred niko-Po mer varni; ubijali so jih tako četniki pri kot ustaši. Prvi in drugi pa so zatrjevali, da so prava narodna vojska. Us- op taši so pobijali pravoslavne, četniki pa muslimane. V teh krajih so bili ljudje sprti že stoletja, zato je staro Ti, medsebojno sovraštvo izkoristil sov: po ražnik.
Kamniški obrambni zid
Slovenci so se v Rogatici nastanili v večji muslimanski hiši. Gospodinja, mati treh otrok, se je zelo bala borcev, ker še ni videla, niti poznala partizanske vojske.'
Anton Milic-Marko se spominja, da se ji je Julka Pibernik približala in ji začela dopovedovati, kdo je in kakšne naloge ima nova partizanska ^ vojska. Julka je prepričljivo razla-™Bala idejo o bratstvu in enotnosti Vseh jugoslovanskih narodov, ne glede na versko prepričanje.
Kmalu se je gospodinja otresla strahu in začela borcem pripovedovati o dogodkih v mestu (iz knjige A. Milica: 22.000 km od Kragujevca do Kragujevca, zavod Borec 1965):
„Četniki so vpričo mene in otrok Zaklali moža," je začela obujati grenke spomine muslimanka. "Očeta so pred otroki zaklali kot prašiča.
,Ko so ustaši prevzeli oblast v mestu, so ujeli pravoslavnega duhovnika in
hali so jih skoz mesto podobno kot so to prej storili ustaši. Mučenike bratomorne vojne so potem sesekali na kose.. ."
Naslednjega dne je bil v neki vasi .blizu Rogatice miting, na katerem je govorila Julka Pibernik. Domačini so za zločine obtoževali četnike, Julka pa jim je dokazovala, da so pred njimi začeli z zločini ustaši. Tako prvi kot drugi pa so v službi okupatorja.
Naslednjega dne je v vas prispel vrhovni štab s Titom, Moše Pijade-jem in Edvardom Kardeljem. Ponoči so obveščevalci sporočili, da so v bližini četniki obkolili večjo muslimansko vas. Borci prve prolctarske brigade, med njimi tudi slovenski vod, so v temni noči udarili četnikom v hrbet. Po kratkem boju so četniki zbežali, kljub temu pa jim je uspelo pobiti nekaj domačinov. Z veliko vztrajnostjo so borci mirih razburjene domačine.
no borcev pregledal položaje. Bilo je dva metra snega; le na železniški postaji je bil delno odstranjen. Albin je sklical sestanek komande čete in partijski sestanek. Patrulja, ki se je vrnila, je poročala, da je sovražnik v bližini. Po železniški progi je prodirala nemška konjenica, iz gozdov pa so se vsuli nemški smučarji. Z vseh strani je zaropotalo. Nemška premoč se je kmalu pokazala: četa je bila obkoljena in le s težavo so se borci po visokem snegu prebijali iz obroča. Julka je s sinom Albinom v sosednji vasi zaskrbljeno pričakovala novic od moža. Prvi borci so vedeli povedati, da je padlo veliko tovarišev. Komandir čete Albin se je umaknil zadnji. Hudo je bil ranjen in z največjo težavo se je izvlekel iz obroča.
V neenaki borbi in izredno težkih razmerah je brigada izgubila čez 60 najboljših borcev. Pjenovac je bila velika pieizkušnja prve proletar-
:li; nekega trgovca in ju podkovali, kot sejse podkujejo konji. Tako podkovanega duhovnika in trgovca so osed-](lah in zajahali ter ju vodili po mestu, '^dokler nista omagala. Nato so jima Podrezali ušesa, nos in iztaknili oči, rC'da sta umrla v največjih mukah."
u Borcem so od groze silili lasje postanci, žena pa je svojo pripoved na-sC,daljevala:
jj, „Ustaši so zapustili mesto, za nji-i"ti pa so prišli četniki. Le-ti so polo-jVili nekaj trgovcev in muslimanskega ^duhovnika. Podkovali, .osedlali in ja-
ALBIN PIBERNIK Z DRUŽINO
• Brigado" je pot vodila skozi Pod-romanijo proti Han Pijesku, Vlase-nici in Pjenovcu. Med pohodom se je začela druga sovražna ofenziva proti glavnini naše vojske. Od vseh .strani se je približeval sovražnik. 21. januarja 1942. leta je komandir Albin Pibernik dobil nalogo, naj njegova četa zasede in brani položaj okrog železniške postaje Pjenovac. Železniška pfestaja je bila na ozkotirni gozdni železniški progi med Olovim in Han-Pijeskom.
Albin Pibernik je najprej s skupi-
ske brigade. Borbo moram omeniti prav zato, ker je tu padlo precej Slovencev iz slovenske čete prve prole-tarske brigade. Na Pjenovcu so izkrvaveli Ivan Mužik, delavec iz Tržiča, Lado Kante, kmet s Primorske, Eranc Slamon iz Trbovelj, Vlaclav Zdarck, tekstilni tehnik iz Ruš, Vinko Tclban, kmet iz Sovodenj, Edi Roš in Bogo Jereb iz Ljubljane, Jože Druškovič, študent iz Slovenj Gradca, Emil Dolinšek, delavec iz Ruš, in Mirko Tušek iz Cerkvenjaka.
(prihodnjič dalje)
Kamen iz Tuhinja greje naše domove
it )\
J V Tuhinjski dolini se čudijo, ko 0Pogosto vidijo kamione iz Škofje ,,1-oke, ki v Zgornjem Tuhinju nala-0Šajo rjavozeleno kamenje in ga odvajajo. Dozdaj so v Tuhinju s tem j! kamenjem posipali ceste, zdaj ga pa ^kamioni prevažajo tako daleč. Zakaj j,.neki v Škofji Loki potrebujejo jflkamen iz Tuhinjske doline? Tako sprašujejo v našem tuhinjskem kotu (Pod Menino, kamor pred 50 leti ^ skoro nikoli ni zašel kak tuj izletnik.
je Seveda smo radovednim obča-i, n°m dolžni pojasniti, da iz Tuhinjskega kamna delajo tisto mineralno if- ali rudninsko volno, ki jo v radio in {. televiziji oglašajo kot Termika -/-tervol.
V okolici Škofje Loke je namreč *' več obratov tovarne Termika, ki ima )-v Ljubljani sedež in skladišča v ;' Kamniški ulici št. 25. V obratih pre-e delujejo razne kamenine v mineral-H 1,0 volno, kakor vemo, da iz stekla delajo stekleno volno. Ena takih tarnenin je tudi zelenkasti kamen iz Zgornjega Tuhinja. Mineralno volno ^delujejo tako, da najprej kamenje talijo v veliki peči pri visoki toploti najmanj 1500 stopinj. Staljena gmo-. ta teče na kolesa, ki se vrtijo s hi-
trostjo 5000 do 6000 obratov na minuto. Pri taki hitrosti se na vrtečem valju curek raztaljene kamenine razprši v drobne kapljice, ki se'v letu razpršijo v vlakna. En kubični centimeter taline bi dal nad 30 kilometrov dolgo nitko. Tanka vlakna tekoče mineralne snovi se na zraku strdijo in z dodanim vezivnim sredstvom posedajo na tekoči trak kot nepretrgana plast tervola. Tako dobivajo razne oblike izdelkov: filce, blazine in plašče za izolacijo podov, streh, peči, cevi itd.
Ko so v Kamniku prezidavah Malograjski dvor v nov sodoben hotel, so porabili cele skladovnice plošč tervola za izolacijo podstrešja, kjer so uredili sobe za prenočevanje prehodnih gostov. Sobe so bile v hladnih mesecih tople, zdaj pa so prijetno hladne. Pa še drugo važno lastnost ima tervol. To je zvočna izolacija. Pomanjkljivost gradnje današnjih blokov je prav v slabi zvočni izolaciji. Skozi stene slišiš sosedov radio, govorjenje, smeh in prepir. Z mineralno volno lahko to preprečimo, če postavimo ob zidu tanek sloj, nekak zid iz tervolovih plošč. Seveda gre to na račun prostornine sobe.
Danes je uporaba mineralne vol-* ne pri gradnji že zelo razširjena in graditelji porabijo mnogo manj gradbenega materiala za zidove in pregrade. Tudi cevi centralne kurjave, vodovoda in kopalnic uspešno zavarujejo pred mrazom ne samo s filci iz mineralne volne ampak še z drugimi izdelki Termike. Pri marsikaterem izdelku pa jc tudi sestavni del kamen iz Tuhinja. Za naše domačije je mineralna volna tervol velika pridobitev pri ureditvi podstrešij v stanovanjske prostore, sobe in izbice za šolsko mladino. Izkušnja pri hotelu Malograjski dvor nam- to potrjuje. Vsak, še tako majhen prostor, lahko uspešno in z majhnimi stroški uredimo v prijetno in udobno bivališče. Ker pa mineralna volna ne gori, je tudi dober zaščitnik pred požarom, saj prenese zelo veliko temperaturo.
Tako torej kamen iz Tuhinja, ki je dozdaj služil samo kot grob gra- ■ moz za posipanje cest, v sestavi z drugimi podobnimi rudninami pomaga pri ogrevanju naših domov in nas varuje ropota in hrušča, ki je danes velik sovražnik človekovega zdravja.
I. Z.
V juniju so lepo uredili prostor za novim hotelom Malograjski dvor in položili asfaltno oblogo. Ves prostor je namenjen za novo parkirišče, ki bo razbremenilo gnečo na glavnem trgu. Asfaltiranje pa se je zataknilo pri ozkem prehodu iz Tomšičeve ulice na novi parkirni prostor. Zakaj? Ko so namreč znižali cestišče, da ga utrdijo za asfaltno oblogo, se jc za nekdanjim skladiščem trgovskega podjetja Kočne pokazal iz zemlje temelj ključnega stolpa v starem kamniškem obrambnem zidu. Sicer so Kamničani že vedeli, da so veliki kamni v cestišču ostanki okroglega stolpa, zdaj pa imamo pred seboj njegov pravi temelj. Zato je tu delo zastalo in čaka na primerno rešitev. Seveda ne bi kazalo kamne izkopati in cestišče zaliti z asfaltom, ker bi s tem za vedno uničili zgodo-
res imenoval Jtarnek. Pisatelj Josip Ogrinec je napisal povest Ida s Kar-neka, kjer irrlenuje starograjske graš-čake Karnečane. Pri ponatisu je sicer povest .dobila naslov Čarovnica s Starega gradu, vendar je v besedilu ostal naziv Karnek.
Na skrajni severni meji Valvasorjeve upodobitve Kamnika vidimo visoki stolp, čigar temelje smo zdaj razkrili v cestišču. Zidovi stolpa so bili poldrug meter debeli, notranji premer pa je bil malone pet metrov. Torej je bil stolp s svojimi osmimi metri širine prav zanesljiv porok obrambe in varnosti mesta. Meščani so morali zgraditi obzidje na ukaz cesarja Friderika 111. leta 1451 proti turški nevarnosti. Kako močno je bilo obzidje obrambnega stolpa, pa zdaj lahko sami presodimo. Zasledu-jmo obzidje, ki ga vidimo na sliki!
stražarnica, danes je na tem mestu hiša št. 9 a v. Prešernovi ulici, hiši št. 9 pa je ostalo ime „pri biriču". Osvetljeni del zidovja pa gre skozi delavnice nekdanje Pollakove usnjar-ne, kjer so ponekod oboki še ostanki starega zida. Na mestu sedanje Pollakove hiše, Trg svobode št. 5, se je zid zasukal v smeri proti malograj-skemu skalovju. Tu so bila takozvana Biriška vrata, ki so predstavljala glavni vhod v mesto in so imela stolpič ob Malem gradu s koničasto streho. Ostanki tega stolpa so bili še v nekdanjem Berlečevem hlevu, ki je zdaj prezidan v garažo in nima več nobenega spomina na staro zidovje.
Mali grad je že sam na sebi predstavljal trdno obrambo do Šutenskih vrat, ki so stala vrh Klanca, skozi katerega so leta 1882 utrli Samčev predor. S Klanca je šlo obzidje po
vinski dokaz in zanesljivo oporno točko o obsegu starega mestnega obrambnega zidu, ki ga nikjer več točno ne moremo zaslediti. Lepa rešitev bi bila, da temelje obrambnega stolpa vključimo v novo asfaltno cestišče v taki obliki, kakršna je sedaj ali pa kamenje obrusimo v skladu z načrtom za znižanje cestišča. Seveda pa se ponuja tudi rešitev z betoniranjem cestišča ali pa tlakovanjem z granitnimi kockami.
Vprašanje vključitve temeljev obrambnega stolpa v novo cestišče je med Kamničani močno dvignilo zanimanje za čase, ko je zid okrog mesta branil meščane pred napadi krvoločnih Turkov. Kje je stal zid, se lahko poučimo iz Valvasorjeve upodobitve Kamnika iz leta 1689 in iz votivne slike v Zakalu iz leta 1779. Valvasorjeva slika nam prikazuje Kamnik z vzhodne strani, slika iz Zakala pa z zahCdne strani. Poglejmo zdaj Valvasorjevo upodobitev mesta, na kateri jc bakrorezec pod nemškim imenom mesta po pomoti na slovenskem imenu izpustil črko „m" in namesto Kamnek napisal Kanek. Naj ob tej priložnosti še ugotovimo, da je stavec za današnji Stari grad ob nemškem nazivu Ober-stein postavil slovenski'naziv Karnek namesto Kamnek. To tiskovno napako je sicer Valvasor sam popravil v opombah, vendar so jo kasneje prezrli in menili, da se je Stari grad
KAMNIŠKI OBRAMBNI ZID
Stolp je stal izven črte mestnega zida in se ga je samo dotikal. Zato moramo zid proti jugu slediti skozi hišo št. 2 v Gregorčičevi ulici in naprej znotraj obzidja nad parkiriščem in vežo slaščičarne Bistrice v Maistrovi ulici 11. Veliko poslopje s tremi okni na sliki so Mostna vrata na koncu nekdanje Velike ulice ali sedanje Maistrove ulice. Ta vrata so stala med sedanjima hišama št. 11 in 14 v Maistrovi ulici. Torej je bil prostor, kjer je zdaj hotel Malograjski dvor, izven mesta. V Valvasorjevem času so se Kamničani morali po nagibu ob sedanji hiši Maistrova št. 13 spustiti do lesenega mostu, ki je stal nekaj metrov pod današnjim jezom. Obrežna mostna oporna zidova sta še vidna na obeh straneh. Ko so leta 1895 zgradili sedanji železni most, so morali tudi na drugem bregu Bistrice z nasipanjem dvigniti zemeljsko raven za novo cestišče. Poglejte samo onstran mosta dohod k najstarejšim hišam Maistrova št. 22 in Novi trg št. 1.. Pred gradnjo železnega mosta je bil dohod naravnost s ceste, zdaj pa po stopnicah!
Zatemnjeni del proti nam obrnjenega zida je bil po mnenju dr. Franceta Stelcta 10 metrov visok in poldrug meter debel. Zasledimo ga v hiši št. 14 a v Prešernovi ulici. Ozka stolpu podobna zgradba sredi tega dela obzidja z majhno okensko lino pod koničasto streho je bila biričeva
južnem robu na Žalski hrib in se spustilo nato po strmini do samostanskega vrta. Tu je bilo več manjših obrambnih stolpičev, ki jih lahko vidimo na naši sliki. Spodaj ob bivšem Pollakovem vrtu je bil zid debel nad dva metra. Samostanska šupa je naslonjena na ostanke zida. Kje je bil zid na samostanskem vrtu, bi lahko ugotovili ob kakih večjih izkopavanjih, vendar je sedanji samostanski zid izven nekdanjega mestnega obzidja. Pri Albrehtovi hiši se je zid vključil v Grabcnska vrata, ki so stala na mestu, kjer sta zdaj obe okni urada zemljiške knjige. Ves današnji motel je bil znotraj obzidja. Po vrtu današnjega sodnega poslopja, kjer je poslopje ljudske milice, in še naprej do skladišča je zid spet dosegel visoki obrambni stolp. V drugem desetletju tega stoletja, ko smo hodili v otroški vrtec, smo še v odmorih posedali po ostankih starega obrambnega zida in si razbijali kolena ob njegovih ostrih robovih.
Ker je na votivni sliki iz leta 1779 ohranjeno mestno obzidje še v celoti, lahko zaključimo, da so ga odstranili v začetku preteklega sto-, letja, ko se je mesto začelo širiti. Po hudih požarih so jneščani obnavljali zidane hiše in jih pokrivali z opeko. Ohranitev ostankov obrambnega stolpa zasluži pač vso našo skrb.
I. Z.
OBVESTILO NIŠTVA!
URED'
Bralce obveščamo, da bo prihodnja številka ,,Kamniškega občana" izšla konec septembra.
O delu občinskega sodišča in sodnika \ _za prekrške __^
i'^flH^HHii^^BHIl^HHHHHHI^^HHHHHHHHHHI^HH^HHH
tj   Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji obravnavali tudi poročilo o delu občinskega sodišča v Kamniku in sodnika za prekrške v letu 1972. »-k Ugotovu! s0' da se Jc števuo obravnavanih zadev, zlasti kazenskih, v lanskem letu precej zvečalo. Ob tem pa se jc občinsko sodišče ukvarjalo z lastnimi 0jJ^rovskimi težavami, ker je lani en sodnik tega sodišča odšel na novo delovno mesto. Čeprav je skupščina izvolila novega sodnika, je vendar zaradi bolezni ^Porodniških dopustov učinkovitost dela sodišča precej prizadeta. Število zadev narašča, glede na ustavne spremembe pa bo občinsko sodišče dobilo še . ečJe pristojnosti. Zato bo potrebno ustanoviti še eno delovno mesto sodnika, tako da bi.na občinskem sodišču delali štirje sodniki.
jL Ko s0 odborniki obravnavali poročilo občinskega sodnika za prekrške, so ugotovili, da je bilo število obravnavanih zadev približno enako kot prejšnje leto. odobno kot prejšnja leta prednjačijo prekrški s področja prometa ter javnega reda in miru. Lansko leto jc bilo izrečenih 233 kazni voznikom, v 193 f 'merili pa je bil izrečen tudi varstveni ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Precej jc bilo tudi voznikov, ki so vozili brez vozniškega dovoljenja, -on p.odročJa gospodarstva je sodniW ?a prekrške obravnaval največ zadev, ki so jih predlagale inšpekcijske službe. 15 občanov jc bilo kaznovanih zaradi \ javljanja obrti brez obrtnega dovoljcr-ja, v 14 primerih pa so bili kaznovani občani, ki so gradili brez ustreznih gradbenih in lokacijskih dovoljenj. U   Lani je bilo kaznovanih tudi 50 mladoletnikov, od tega kar 44 zaradi kršitve varnosti prometa.
jT Občinski sodnik za prekrške je lani obravnaval 1.888 zadev, občani pa so za storjene prekrške plačali skoraj 19 milijonov in pol starih dinarjev kazni. - rJ   ^e Povedati* da se Je višina kazni> zlasti na področju nedovoljenega opravljanja obrtne dejavnosti in gradnje brez ustrezne dokumentacije, letos precej Wvečala.
NOVE CENE OSKRBNIN V OTROŠKEM VRTCU ŠE NISO POTRJENE
Otroški vrtec Antona Medveda v Kamniku jc 23. marca letos zaprosil za odobritev novih cen oskrbnin, ki so jih začeli zaračunavati že 1. januarja letos. Po tem predlogu bi sc ceric oskrbnin za predšolske otroke povečale za približno 50 %. Pred log "za nove cene za predšolske otroke je, da bi starši plačevali največ do 300 dinarjev mesečno, za dojenčke pa 500 mesečno. Takšne cene naj bi plačevali starši, ki imajo mesečni dohodek nad 900 dinarjev na družinskega člana. Drugi starši bi plačevali nižje vsote, glede na osebni dohodek.
Ker so bile doslej z zveznim odlokom cene za vse proizvode in storitve maksimirane, občinska skupščina ni mogla potrditi predlaganih cen. Predlog bo obravnavala takrat, ko bo republika izdala ustrezne predpise.
ALI SPOŠTUJEMO ODLOK?
Ker je tovarišica Mara Lukanc, odbornica občinske skupščine, na predzadnji seji vprašala, kako se uresničuje odlok občinske skupščine o točenju alkoholnih pijač v času med 4. in 7. uro zjutraj, je na zadnji seji oddelek za gospodarstvo in finance dal ustrezno pojasnilo:
Oddelek za gospodarstvo in finance je poleg objave odloka v uradnem vestniku Gorenjske poslal vsem gostincem posebno okrožnico, v kateri opozarja na posamezne odločbe odloka in na občutne kazni za kršilce. Večina gostincev jc odlok sprejela, tako da je čas odpiranja lokalov prestavila od dosedanje 6. na 7. ali 8. uro zjutraj. Oddelek ugotavlja, da gostinci odlok spoštujejo. Le v prodajalni ljubljanskih mlekarn prodajajo med 6. in 7. uro zjutraj pivo v steklenicah, ki pa se šteje kot trgovsko blago in katerega prodaja v tem času ni prepovedana. Seveda ni treba poudarjati, da to izjemo prav v tem času potrošniki spretno izrabljajo, čeprav pijejo kar na pločniku.
Kamniška kronika
Večkrat so mi že prigovarjali, naj napišem zgodovinski prikaz o razvoju športa v kamniškem kotu in o športnikih nasploh. Taka zadeva seveda ni, da bi jo kar stresel iz rokava. Viri niso tako brž pri roki, pa tudi dogodki so v spomin-h ljudi že obledeli in se pomešali. Zato jih moramo preveriti, utrditi in objaviti, da bodo prikazali verno podobo športnih prizadevanj, uspehov in deleža, ki ga ima Kamnik v razvoju slovenskega športa. Če bomo seveda čakali, da bomo zbrali vsa prizadevanja v razvoju telesne kulture in podrobno označili vse dejavnosti, ki naj kasneje pomenijo šport v pravem pomenu besede, potem morda ne bi mogli še tako kmalu zastaviti naše kronike. Zato poizkusimo vsaj v glavnem navesti, kar nam je pri rokah in dosegljivo. Če je ogrodje utrjeno, potem bo kasneje kaj lahko dodati, dopolniti ali popraviti naše navedbe z novimi ugotovitvami. Tako bi občasno poizkusili objaviti vse, kar zadeva telesno kulturo v našem mestu. Vestni bralci Kamniškega občana, ki shranjujejo list kot zanimivo kroniko današnjih dni in zanimivo čtivo za prihodnja leta, bodo potem zlahka našli za svoje zanimanje ali potrebe marsikak podatek, ki bi ga sicer morali dolgo iskati na drugem mestu.
Kaj najdemo o tem v najstarejših virih, ki so nam na voljo?
Stiasny ugotavlja v svoji knjigi o
Kamniku na strani 25: Mesto je imelo svoje strelišče in v najemu deželno kopališče na produ (am Griess). Ker jc bilo kopališče v srednjem veku zabavišče prve vrste, je razvidno, da so Kamničani v teh časih prav dobro živeli...
Torej strelišče in kopališče sta bili v Kamniku prvi napravi v okviru pojma o telesni kulturi.
Prepuščamo domišljiji naših bralcev, da si predstavljajo, kako so se vrli meščani urili v streljanju z lokom ali kasneje s strelnim orožjem. Tu so se že lahko izkazali najboljši, ki so veljali za prvake. Verjetno so organizirali tudi tekmovanja z nagradami ali vsaj s častnimi naslovi. Taka tekmovanja pa že merijo na kasnejše pojmovanje o športu. Ker je omenjeno prav strelišče, sklepamo, da je bila to že stalna naprava, športni objekt v današnjem jeziku. Sicer pa so imela taka strelska vežbališča vsa utrjena mesta, saj so se za obrambo mestnega obzidja morali izvežbati v streljanju vsi sposobni meščani. Da je bilo med njimi tekmovanje, kdo jc boljši, jc seveda razumljivo. Tudi v okviru lovskih bratovščin so razvijali strelsko veščino. Stalni stražarji in vojaki pa so se že po poklicni dolžnosti vežbali v streljanju.
Mnogo bolj zamotana pa je zadeva s kopališčem. Takoj moramo ugotoviti, da tu najbrž ni misliti na kopališče v današnjem pomenu be-
SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE
V
kegljanju najboljša ekipa »Kamnika«
Prvi del tekmovanj v okviru sindikalnih športnih iger je za nami. komisija za SŠI jc organizirala v prvem delu tekmovanja v veleslalomu in šahu, o katerih smo rezultate že objavili, ter tekmovanja v kegljanju in nogometu, katerih rezultate objavljamo danes.
Doslej najbolj množično tekmovanje je bilo tekmovanje v kegljanju, kjer je od 207 prijavljenih tekmovalo 189 tekmovalcev - od tega 40 žensk. Tekmovanje je bilo na kegljišču-,,Maksa Perca" v Ljubljani, in to polna dva dneva. Organizacijo tekmovanja je tudi letos prevzela sindikalna organizacija Svilanit; Razveseljivo je dejstvo, da so se tekmovanja udeležile ludi nekatere sindikalne organizacije, ki do sedaj niso bile udeleženke SŠI, kot so: rudnik kaolina, Mcnina in Vesna. Rezultati:
I. Urh (Alprem) 357 kegljev, 2. Špende (Svilanit) 344, 3. Zupan (Stol) 329, 4. Drcšar V. („Kamnik") 326, 5. Lo-trič (SO) 323 itd.
1. Stol I. 923 kegljev, 2. Svilanit I. 910, 3. Stol II. 850, 4. SO 832, 5. podjetje Kamnik 819 kegljev itd. 1. Klemenšek (Titan) 432 kegljev, 2. Irt („Kamnik") 430, 3. Jare („Kamnik") 427, 4. Toman (Stol) 423, 5. Goričan (Svilanit) 418, 6. Pestotnik (Stol) 415, 7. Kcrn (Alprem) 410, 8. Simšič (Utok) 408, 9. Ribaš (Svilanit) 407, 10. Leben (Zarja) 406 itd.
1. Jare - Zamljen („Kamnik") 829, 2. Košir - Kcrn (Alprem) 81 2, 3. Pregl - Goričan (Svilanit) 805, 4. Kon-, čan - Klemenšek (Titan) 798, 5. Leben - Zaje (Zarja) 795 itd.
1. podjetje „Kamnik" 2377, 2. Svilanit 2365, 3. Stol 2311, 4. Graditelj 2283, 5. tovarna usnja 2276 itd.
Ženske: Ekipno:
Moški posamezno:
Pari:
Ekipno:
Končano je tudi tekmovanje v občinski sindikalni ligi 1972/73 (6 x 100 lučajev - moški). Sodelovalo je 13 ekip v jesenskem in spomladanskem delu. Tekmovanje je bilo na kegljiščih v Mostah, Jaršah, Domžalah in pri Šraju. Zmagala je ekipa Titana s skupnim številom točk 40 in s 53660 podrtimi keglji, 2. Stol - 38 točk in 52810 podrtih kegljev, 3. Svilanit - 38 (52745), 4. podjetje „Kamnik" - 32 (52147), 5. Alprem - 30 (52107) itd.
Za tekmovanje v nogometu se je letos prijavilo kar 9 ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine. Igrali so na nogometnem stadionu v Mekinjah. V finalu so se srečale ekipe tovarne usnja, Titana in Zarje. Obveljali so rezultati z nogometnega igrišča in ne izza zelene mize, kot je to v jugoslovanskem nogometu najnovejša moda. Zmagala je ekipa tovarne usnja, ki je v finalu premagala oba nasprotnika, druga je bila ekipa Zarje in tretja ekipa Titana; sledijo pa podjetje Kamnik, Svilanit itd.
V tekmovanju za najboljšo sindikalno organizacijo v okviru SŠI vodi sindikalna organizacija podjetja Kamnik s skupnim številom 300 točk (množičnost 96, uspeh 204), 2. Stol 292 točk (125-167), 3. Svilanit 272 (105-167), 4. Titan 263 (96-167), 5. tovarna usnja 244 (111 -133), 6. Projekt 168 (42-126), 7. Alprem 123 (63-60), 8. SO 104 (54-50), 9. Zarja 82 (53-29), 10. Svit 5 (39-16) itd.
V tekmovanjih v okviru SŠI sodeluje že 20 sindikalnih organizacjj, in komisija za SŠI pri občinskem sindikalnem svetu računa, da bomo letos spet porušili lanskoletni rekord v udeležbi. j ^
SVET OSNOVNE ŠOLE TOMA BREJCA KAMNIK
razpisu je prosto delovno mesto
SNAŽILKE
na podružnični šoli LOKE za nedoločen čas, s krajšim kot polnim delovnim časom.
Nastop službe 1. septembra 1973.
Prijave sprejema svet osnovne šole Toma Brejca Kamnik. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
sede, z bazenom in deskami za skoke v vodo. Kopališča so bila bolj higienske ali zdravstvene ustanove z nemškim nazivom Badstube, kar bi pomenilo kopalna soba, kopalnica ah skratka kopališče. Po navadi so bila taka kopališča last deželnega kneza, ki jih je dajal v najem. Torej vir dohodkov! V Ljubljani jc bilo več takih kopališč. V 25. nadaljevanju našega prikaza o 750 letih mesta Kamnika v tej številki Občana lahko beremo, da je vojvoda Ulrik leta 1260 poklonil gornjegrajskemu samostanu hišo in kopališče (Badstube) v Ljubljani. Tudi Škofja Loka je imela svoje kopališče nekaj kasneje
O kamniškem kopališču pa imamo prvo vest iz leta 1476. V Blaetter aus Krain iz leta 1865 imamo naslednje vrste: V dežclno-knežjem mestu Kamniku je bilo kopališče (Badstube) na produ (am Griess), ki ga je upravljal kranjski vicedom kot knezovo lastnino. Dne 26. februarja 1478 pa je cesar Friderik IV. prepustil kopališče mestu Kamniku pod pogojem, da meščani tam zgradijo most in plačajo letno vieedomskcmu uradu pol funta denarjev. Leta 1496 ga je imel v najemu Jorg Pader (ali Badcr = pa-dar, ranocelnik) in jc od tega plačal dva četrtinska funta denarjev.
Poročilo pravi, da je bilo kopališče „na produ". Poglejmo zdaj Valvasorjevo upodobitev Kamnika
na tej strani! Vse, kar vidimo na sliki med Bistrico in mestnim zidom, je prod. Morda jc bil prod 200 let pred Valvasorjem bolj pust in manj obljuden. Kje naj meščani postavijo most? Ali naj nemško besedo „daselbst" (tam, prav tam, ondi) razumemo tako, da morajo meščani prav tani, kjer jc kopališče, postaviti most. To pomeni, da takrat sploh še ni bilo mosta čez Bistrico. Ali pa je bil most na drugem mestu in so morali meščani zgraditi še enega do kopališča. Dvesto let kasneje je Valvasor točno označil oba' mosta na mestu, kjer sta še danes. Morda pa je res, kar trdi Sti-asny, da je bilo kopališče na produ na levem bregu Bistrice na prostoru, kjer je bilo potem staro Prašnikar-jevo kopališče - danes dvorišče samskega doma. Ta svet pa je sodil pod Nevlje. Kamničani so morali zato plačevati letno po 2 goldinarja davka. V začetku 16. stoletja, tako trdi Stiasnv, pa je narasla Bistrica vzela kopališče in opustošila ves svet. Kamničani so potem sezidali novo kopališče.
Če ni bilo kopališče na produ pri mostnih vratih, potem je bilo samo še lahko pri novotržkem mostu, ki ga tudi vidimo na sliki. Ob Mlinščici, ki teče okrog 4 metre oddaljena od obzidja, so bili mlini in uspjarske delavnice.
I. Z.
Problem kopališča rešen?
.J
Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki obravnavali predlog občinske zveze za telesno kulturo, da bo prevzela v upravljanje kamniško letno kopališče.
Naprave na kopališču, zlasti kabine, so v zelo slabem stanju. Zato jc že nekaj let tekla razprava, kako popraviti nevzdržno stanje. S kopališčem je namreč doslej gospodarilo nekaj ljudi v Športnem društvu Kamnik, ki svoji nalogi niso bili kos. Kopališče pa je tak športni objekt, za katerega je zainteresiran velik krog občanov, zlasti mladine. Zato so družbenopolitične organizacije in občinska skupščina podprle predlog občinske zveze za telesno kulluro za prevzem objekta v upravljanje. Občinska skupščina jc v letošnjem proračunu ludi določila nekaj denarja za sanacijo najbolj perečih potreb.
\\\\
KAMNIŠKO KOPALIŠČE
Prihodnje lelo pa je potrebno povsem nanovo postaviti garderobne in sanitarne prostore, ki že nekaj let razpadajo.
Občinska zveza je na kopališču takoj opravila najnujnejša dela tako, da so 30. junija že lahko napolnili bazen z vodo. Članom plavalnega kluba, ki so ga te dni ustanovili kot samostojen klub, bodo zagotovili enake ugodnosti pri treniranju na kopališču, kot so jih imeli doslej.
N.C.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL KAMNIK - nudi priložnostni zaslužek upokojencu ali drugi osebi, ki bi bila pripravljena raznašati »Kamniškega občana« in pobirati članarino za določeno območje Kamnika.
Prijav • spi ijciiiii pisarna občinske konference SZDL — Zdrav -t v .-it (lom. II. nadstropje, soba 127.
Štipendije za kmete
Sklad za kmetijstvo občine Kamnik vabi kmečke fante in dekleta, ki so končali osnovno šolo, da se vpišejo na šolo za kmetovalce. Šolanje traja dvakrat po šest mesecev, m sicet od 15. oktobra do 15. aprila. Šola za kmetovalce je na Grmu pri Novem mostu in v Šentjurju pri Celju.
Štipendije daje sklad za kmetijstvo do višine stroškov vzdrževal-ninc v internatu, in sicer le tistim kmečkim fantom in dekletom, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji.
Natančnejše informacije lahko dobijo interesenti na kmetijskem referatu občine Kamnik.
POROKE:.
Bojan Dobovšek iz Zg. Stranj, klepar, star 25 let, in Marta Tkalčič iz Kamnika, delavka, stara 25 let;
Jurij Erzar iz Srednje vasi, delavec, star 22 let, in Stanislava Žavbi iz Zg. Tuhinja, krojačica, stara 21 let;
Miroslav Juteršek iz Kamnika, gradbeni delovodja, star 26 let, iq Rozalija Golob iz Nevclj, trgovska pomočnica, stara 21 let;
Janez Kodra iz Črnega vrha, šofer, star 26 let, in Olga Križnik iz Zg. Motnika, delavka, stara 17 let;
Alojz Mošnik iz Motnika, delavec, star 53 let, in Marija Klemen iz Špitaliča, trgovska pomočnica, stara 21 let;
Franc Pctaci iz Kamnika, avtomehanik, star 22 let, in Lidija Perko iz Kamnika, normirka, stara 23 let;
Vladimir Pire iz Kamnika, orodjar, star 21 let, in Amalija Uran iz Motnika, krojačica, stara 20 let;
Salko Šahinovič iz Mekinj, zidar, star 25 let, in Olga Haler iz Mekinj, delavka, stara 24 let;
Franc'Urbančič iz Izlak, zidar, star 22 let, in Ladislava Tom iz Zajasovnika, delavka, stara 18 let;
Nikolaj Zalaznik iz Velike Lasne, mizarski pomočnik, star 22 let* in Ivanka Benda iz Most, tapetnik, stara 19 let.
SMRTI:
Mara Begović iz Kamnika, gospodinja, stara 92 let; Ljudmila Colja iz Križa, upokojenka, stara 64 let; Janez Grintav iz Križa, inv. upokojenec, star 57 let; Jernej Grkman iz Mlake, socialni podpiranec, star 82 let; Vid Hacc iz Velikega Hriba, invalidski upokojenec, star 78 let; Antonija Jagodic iz Šmarce, osebna upokojenka, stara 80 let; Jakob Korošec iz Kostanja, kmetovalec, star 79 let; Ferdinand Novak iz Vrhpolja, osebni upokojenec, star 81 let; Maks Poljanšek iz Kamnika, delavec, star 26 let; Katarina Sitar iz Zg. Stranj, osebna upokojenka, stara 88 let; Marija Šareč iz Kamnika, osebna upokojenka, stara 77 let; Zofija Štupar iz Mengša, gosp. pomočnica, stara 65 let; Ivana Vidmar iz Podgorja, gospodinja, stara 82 let.
S kolesi v Celovec
Ust
Za takšen način potovanja na Koroško smo se učenci 8. razreda osno« šole Komenda Moste odločili zaradi tega, ker smo zeleh dobiti neposred stik z našimi rojaki onstran Karavank ter zaradi tega, ker smo še mladip/j nam naporno kolesarjenje preko Ljubelja ni odveč. |Sa/
Dne 2. junija smo v zgodnjih jutranjih urah odrinili od doma ter pij mejo s krajšimi recitacijami počastili spomin umrlih internirancev na Lgn belju. Na avstrijsko stran je šlo kar prehitro. Ustavila nas je šele Drava in tjL-^r zoprn vzpon proti Celovcu. K sreči smo se lahko ohladili in odpočili L prijetni travnati jasi, tako da smo v mčsto privolili sveži in spočiti. kupovanju sladoleda smo se najprej zapletli v oster narodnojezikovni po'T*' vor s prodajalko, nato pa pobotali in se prijateljsko razšli. NajzanimiveJp kar nas je tu čakalo, je bila tekma v košarki z nekoliko starejšimi vrstniki Celovca. Verjetno že dolgo ni bilo v tem mestu tollKo vzKllkanja. „Jugos vija, Jugoslavija, naprej plavi!" kot med to tekmo, ki smo jo sicer izgubit^ toda pokazali smo polno mero znanja in borbenosti in tudi to, da smoK države svetovnih prvakov. v
Drugi dan smo obiskali koroškega skladatelja Pavla Kernjaka v Trebinjf ^' avtorja številnih pesmi, med njimi jc „Mojcej" najbolj znana, saj to dokaziE tudi velik lesen kip pred njegovo domačijo. Posedli smo v njegovi sobi, k™
se kljub starosti še vedno ukvarja z glasbo. Pripovedoval je s preprosti!
fei
živahnimi besedami o sebi, o pesmih in o življenju svojih rojakov na Kort kem. Ko so nato Metod, Marija in Milena deklamirali Mojo pokrajino, Nafta v planinski raj in Kovaško, jc bil Kernjak ganjen do solz. Vsakega posebejpre pohvalil in pri tem skoraj pobožno vzklikal: „Kako lepa jc slovenska bep0 da!" Znal nas je privabiti, da smo z njegovimi vnuki dolgo prepevali dom*^ pesmi.
Za nas je bilo to zelo prijetno doživetje, tako da smo se kar težko pošlo c vili od prijazne domačije ob Dravi. Ob poti smo se pogovarjali s številn« domačini, ki so to sončno nedeljo pospravljali seno.
Utrujeni in polni lepih spominov smo se vrnili domov, |qi Pri organizaciji in izvedbi izleta so nam pomagali občinski sindikalni sv!
Eta in Kočna ter naš rojak Julij ISKRA iz Celovca. Vsem se iskreno zahval|
jemo.
P.!
;Vl 1
1
Balinišče na Duplici
Upamo se lahko trditi, da tako vzorno urejenega športnega o'^ jekta, kot je novo preurejeno balinišče na Duplici za restavracijSe ' Stol, ni v naši občini. šp
Zamisel o preureditvi tega objekta se je porodila pri samih duplč; ških balinarjih. Rekli so, drugi nam ga ne bodo naredili, če ga saflsr nc bomo. Začeli so kar s prostovoljnim delom, opravili so preKsl< 700 ur tega dela. Po dobrem mesecu in polje bilo balinišče dne l'rc 6. 1973 odprto. Dupličani so se ta dan potherili v prijateljske!™ srečanju s Savinjo iz Celja, zmagali so Dupličani z rezultatoi 1 15:10. Tekmovalni prostor je označen in se tekmuje po pravilnik Q o balinanju. J
Ta lepi športno rekreacijski objekt je velika pridobitev ne sam te za Dupličane, temveč za vse ostale ljubitelje tega športa. ObvešĆi0] mo vse ljubitelje balinanja, da smo pripravljeni sprejeti ponudbe 1 n< medsebojna prijateljska srečanja, saj si bomo s tem krepili zdravj's« in telo. Nabrali si bomo nove moči za nadaljno delo v tovarnah in drugje.
Vsa zahvala posameznikom, ki so pomagali, in tovarni Stol z n materialno pomoč. n
Maks Šteb v, k
KAMMŠKi OBČAN Glasilo SZDL občine Kamnik Ureja uredniški odbor -Jana Lazar Izhaja enkrat mesečno Uredništvo in uprava: Občinska konic .S3-.-S 15 - tekoči rač.un 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani
Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj - Tehnični urednik renca SZDL Kamnik. Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon