—   173   -
Prerok, vremena.
Vredništvo Novic je pred nekimi dnevi iz Rovina od g. Janeza Čepa — rojeniga Slovenca na Spodnjim Stajarskim — prejelo dopis, kterimu eo vodila priložene bile: ,,kako se da po oblakih, 6 mescovnaprej, vreme gotovo prerokovati". Brali smo od tega prerokovanja že lani v mnogih nemških časopisih z ali vodil, po kterih se da vreme predpovedati, ni g. C ep, ki kot vremenski prerok slovi, dosihmal še v nobenim časniku natanjko razložil. Njegove želje so: „da bi se to, kar je dosihmal za nemogoče veljajo, pervikrat v slovenskim časopisu v njegovim ma temi m jeziku svetu razodelo. Toliko bolj pa želi, da bi ;,Novice", ki se tudi s kmetijskimi rečmi pečajo, ta ključ vre-menskiga prerokovanja svojim bravcam naznanile, ker zamore, po mislih g. znajditelja, ta vednost kmetijstvu v velik prid biti". ¦
Na dalje nam piše g. Čep, da je to svojo znaj dbo že pred 2 letama c. k. Dunajski učenostni akademii v razaodbo predložil;   ali   ta mu je   po dolgim   odlašanju
odgovor dala, „da po posvetovanju z odkritoserčnimi in zvedenimi možmi akademia ni pri volji, te reči dalje pretresovati"v
Da g. Čepu ta dopis ni nikakor všeč bil, se samo po sebi lahko razume, ker misli, da njegovo prerokovanje — le za 6 mescov naprej — ni nobena preroška kvanta, ampak da se opira na vodila, po gotovih dolžin skušnjah poterjene. Tudi mi smo — odkritoserčno rečeno — neverni Tomaži vremenskiga prerokovanja, ker en sam veterček, ki nenadama pripiše, vse pričakovanja vremena že od danes do jutro podere. Še barometer je večkrat lažnjivec, čeravno je teža zraka v gotovi zvezi z lepim ali gerdim vremenam. Toliko manj se nam toraj verjetno zdi, da bi se po teku oblakov za-moglo vreme 6 mescov naprej zagotoviti, in ravno 6 mescov ? ne manj, ne več ?
Se ve, da nam bo g. C ep odgovoril: ^zoper skušnje ni nobeniga ugovora, in še veliko je znajti, kar se dosedaj ne mogoče zdi". To je res; ali le to se bo znajdlo za predpovedbo, kar se na stanovitne vodila vopira.    Oblaki pa so veterna reč.
Če se pa vremenskimu prerokovanju zoperstavlja-mo, vunder ne moremo tajiti, da so nektere skušnje znane po zori, vetrovih, mavrici, zaderžanju mnogih žival itd., po kterih se da prihodnje vreme predpovedati* Predpovedali so tudi letos že pozimi gojzdnarji po ne-kterih prigodkih (poglej ?5Novice" list 3. stran 14. Nov. iz mnogih krajev), da bo veliko hudih ur in toče — in žalibog! njih prerokovanje se je natanjko spolnilo.
Za pokušnjo nam je poslal g. Čep sledečo predpovedbo vremena za Stajarsko in Istriansko; kmalo se bo tedaj pokazalo, kolikšne vrednosti je. Za Stajarsko nam naznani: 5?o pervi polovici ki m ovca (septembra) bo zlo deževalo; zima se bože okoli 24. oktobra (kozoperska) precej nadležno z nevihto oglasila, okoli 9. listopada bo pervi sneg padel". — Na Is tria n-skim bo 5. augusta deževalo in tudi pozneje bo dež enmalo preveč vročino tolažil. Mesca listopada bomo nar hujši del zime prestali, gruden bo mehak in prijeten. Tudi prosenc (januar) 1852 se bo dobro začel, ali 15., še bolj pa 18. prosenca bo svojo zimsko pravico terjal; 19. prosenca bo zima že odj enjeva ti začela, 20., 21., 22., 23., 24., 25. pa ne bo mraza več, in bo tudi jasno. Tako bo po dnevu, ker sim le podnevu oblake pregledoval".
To nam je dal g. Čep za poskušnjo. Popolne vodila pa, po kterih on prihodnje vreme prerokuje, bomo prinesli radovednim bravcam v prihodnjim listu. Naj pazi, komur je ljubo, na tek oblakov po p. Čepovih vodilih, da bojo skušnje od več straniv pokazale: koliko velja to novo prerokovanje. Gosp. Čep nam pano bo za zlo vzel, ako se o tem sledečiga pregovora deržimo :
Da se resnica prav spozna, Je čuti treba dva zvona! (Konec sledi.)