Izhaja vsak dan ivečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr i j s k o-ogersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za Četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za .ju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. zn četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši »Gledališka itolbft", Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dr. Josip Tonkli pred svojimi volilci v Kobaridu. Gospod dr. Tonkli polagal je 10. septembra račun o svojem delovanji kot državen poslanec svojim volilcem iz Tolminskega okraja v Kobaridu. Tudi tukaj se je bilo zbralo nad 300 volilcev iz vseh krajev Soške doline. Govor, ki je bil večkrat z burnimi živioklici in ploskanjem vzprijet, glasi se v glavnih potezah tako-le: „Slavna gospoda, slovenski možje! Vsled obljube pri mojej volitvi, da se bodem potezal po mogočnosti za vsakovrstne gmotne in duševne interese svojih volilcev sem, uže v prvej sesiji državnega zbora poudarjal važnost državnih in skladovnih cest na Goriškem sploh in v okrajnem glavarstvu Tolminskem posebe. Dokazoval sem nevarnost strmih klancev na državne) cesti iz Gorice na Koroško in potrebo mostov čez potoke, ob večjem dežji promet zabranjujoče, ter poudarjal važnost ceste od Kobarida do Idrije, katera naj bi se za državno vzpri-jela. Vsled mojega prizadevanja se je v tem oziru mnogo zboljšalo, drugo — nadejam se — bode se doseglo v kratkem". „Razupito predelsko železnico sem spravil na dnevni red ter se za njo poganjal, dokazovaje njeno potrebo iz strategičnih ozirov in kazaje na to, da ona veže po najkrajšem potu Rudolfovo železnico s Trstom, ter se nadejam, da so se merodajne vojaške osebe o resnici moje trditve prepričale, ter se ne bodo ustavljale tej železnici. In ako bi imela biti ta zavržena, naj bi se saj Rudolfova železnica od Loke preko Idrije čez sv. Lucijo v Gorico do Trsta podaljšala". Govornik preide potem na novo polje ter utemeljuje potrebo urejenja starih in uvedeuja novih davkov, da bi se pokril stari po ustavovercih prouz-ročeni deficit, jamči, da se zemljiški davek nij po-višpl, hišni davek pa tako uredil, da plačujejo premožnejši posestniki in graščaki večji davek nego LISTEK. Zarota na Kavkazu. (Poslovenil Jazbcški.j I. (Dalje.) Nič več nij bil truden. Šel je proti carskemu dvoru in vedno premišljeval, kako bi se mogel zahvaliti caru. Pride pred zimski dvorec. Stražnik mu prezentira. Brez zavire pride v dvorec po siroeih, z dragimi preprogami pogrnenih stopnicah. Noben stražnik, katerih je mnogo, ga ne vpraša, kako in kaj? Se je mar kaj važnega prigodilo v dvorci? Znabiti je kaka svečanost, ali so pa prišli imenitni gostje, da se zanj nikdo ne zmeni. Brez vseh zavir pride v drugo nadstropje; tam se obrne v obširno, z redkimi cvetočimi rastlinami in južnim sadnim drevjem obdano galerijo. Od tod v veliko svetlo vežo, od koder drže mostovži na vse strani. „Če sem tako daleč prišel, bom še dalje," go- reveži; dalje, da se je eolninski davek največ zvišal od takih od zunaj upeljanih rečij, katere ne spadajo k, najpotrebnejšim predmetom za življenje. Upeljanje borznega in progresivno-osobnega dohodninskega davka sprožil je klub desnega središča, kateri je predložil za borzni davek posebno postavo, pri katerej je tudi govornik sodeloval; postavo o dohodninskem davku bo pa predložilo ministerstvo samo v prihodnjej sesiji. S pomočjo teh bode gotovo ravnotežje mej stroški in dohodki upeljano, in torej državno gospodarstvo popolnoma urejeno. Priča za pravilno postopanje večine državnega zbora in ministerstva na gospodarskem polji je to, da se je kredit v zadnjih treh letih zdatno zboljšal, in da so se obresti za posojila znižale, ter da nij treba vladi moledvati pri tujcih za državna posojila, ker je dobi po tako ugodnej ceni, kakor nikdar poprej. Glede narodne jednakopravnosti, pravi govornik, da se je boril v društvu z vsemi slovenskimi poslanci, da se upelje slovenski jezik v srednje šole in v vse cesarske urade, in tako pripomogel, da se je upeljal na Kranjskem slovenski kot učni jezik na gimnazijah, ter da se ne odbijajo več slovenske uloge na Štajerskem. In to, kar velja za Kranjsko glede učnega jezika, bode moralo veljati tudi pri nas, ker zdaj nij več izgovora, da nijmamo pripravnih šolskih knjig. „Slovenski možje! Kar je voda za ribe, kar je zrak za živali in človeka, to je jezik za ljudstvo, za narode; kakor riba brez vode, človek brez zraka ne more živeti, tako ne more živeti noben narod brez jezika. Slovenski narod je, živi, torej ima pravico terjati, da se mu neprikračena dovoli raba slovenskega jezika v vseh šolah, v vseh uradih in v javnem življenji sploh." „Ljudska omika sloni na narodnej ljudskej šoli, torej ima biti in ostati za slovenski rod v ljudskih šolah slovenski kot učni jezik. Kakor je za Nemce ljudska šola nemška, za Francoze francoska, vori sam seboj. „Kdo me bo neki nazaj pognal V Morda bom le videl cara, da se mu zahvalim. Če ne, oglasim se pri carskem pobočniku, da me zapiše k avdijenci." Urno stopa po dolzem, z debelimi preprogami pogrnenem mostovži. Na levi bila so visoka okna s pisanim steklom, drug blizu druzega. Na desnici pa marmorjeva stena z mnogimi, s pozlačenimi rezba-rijami olepšanimi vratmi. Taka vrata so bila tudi konci mostovža. Mladi častnik nij vedel, ali bi pritisnil na pozlačeno kluko ali ne. Nij si prav upal. Nij znal, ali se pride skozi ta vrata v carske sobe. Njegovo nepremišljeno usiljevanje bo caru morda zoprno, mislil Bi je. „Naj bo kar hoče," rekel je glasno, „moja dolžnost je, zahvaliti se premilostljivemu caru. — Častnik carske garde mora biti pogumen, ne sme se ničesa bati." Pritisnil je na kluko. Jasno doneči glas se je razlegal po praznem prostoru. Odpre še notranja vrata in pride v prekrasen salon. Stene prevlečene za Lahe laška, tako mora biti za Slovence ljudska šola slovenska. Mi nijsmo sovražniki nemškemu jeziku, ali kar sovražimo iz dna duše, to je potujče-vanje našega naroda; upeljava nemškega jezika v ljudsko šolo pomeni pa ponemčenje, potujčenjo Slove ncev, in zatorej se moramo z vso močjo uprirati upeljanju nemškega jezika v ljudsko šolo." „Mi pripoznavamo važnost in potrebo znanja nemškega jezika glede kulturnega pomena in pa kot posredovalca mej nami in druzimi avstrijskimi narodi; za to mu hočemo odmeriti primeren prostor na meščanskih, trgovskih in srednjih šolah, na katerih naj bi se nemški jezik poučeval kot obligaten predmet; in to zadostuje, ker na podlagi materinskega jezika se laglje tudi nemškega in vsakega druzega jezika naučimo; a na ljudskej soli se nikjer ne poučujejo še drugi jeziki mimo narodnega, i n kar velja za vse druge narode, veljati mora tudi za nas Slovence, ako hočemo dospeti do višje narodne kulture, kakor drugi narodi." „Glede jezika v uradih je vsem znano in ne-prepirno, da so uradi in uradniki zarad ljudstva ustanovljeni in postavljeni, in ne narobe; zatorej morajo uradniki uradovati v jeziku ljudstvu umevnem, torej v narodnem, in za slovensko ljudstvo v slovenskem jeziku; kdor hoče slovenskemu ljudstvu služiti in iz njegovih davkov plačo dobivati, ta mora znati slovenski jezik. Tako jn pri vseh narodih ; na Nemškem je uradni jezik nem ški, na Laškem laški, na Francoskem francoski; to mora veljati tudi za nas, in na Slovenskem ima biti uradni jezik slovenski, tako veleva člen 1 i), ustanovnega zakona. To nam je obljubljeno v prestolnem govoru, kar je program sedanje vlade. Sedanje ministerstvo ima trdno voljo izpeljati narodno jednakopravnost obče in tudi za nas Slovence, ter narediti mir in spravo mej narodi; in zatorej sem ga podpiral tuli jaz in ga so z žametom, na katerem blesti brezštevilno zlato-vezenih zvezdic. Okrog pri zidu je divan. V sredi salona stoji umetno izdelana marmorjeva miza, na njej mnogo lepe, ».late in porcelanaste mizne oprave. Težak pozlačen svečnik visi sredi sobane. Še mnogo iru^ih dragocenost ij je v sobani, ali mladi častnik jih nij ogledaval. Trdnejše nego kedaj je sklenil iti naravnost proti svojemu cilju in hitro gre proti drugim vratam. liile so zaklenjene. Potrka, da si je uže skoro obžaloval svojo predrznost, /ačujejo se lahke stopinje, in vrata se odpro. Pred njim stoji mlada dama, ki ga začudeno gleda. Pila je kakih šestnajst let stara. Mladi stotnik še nikdar nij videl tako milega in idejalnega obraza. Rumeni lasje vili so se lepo okrog glave. Bila je vitke rasti in v priprostej obleki; njena polt bila je bela, roke nežne; bila j e podobna vili. Kakor priraščen stal je mladi častnik pred to damo, nobene besede nij mogel izpregovoriti, dokler ga nij predramila starša dama, ki je sedela pri mizi sredi odprte sobe in rekla: nKaj hoče gospod V Carevna, vprašaj ga vender!" bom še dalje podpiral, dokler se bode tega programa dejansko držalo." „Dragi rojaki! človeku prirojena je vera, narodnost in patrijotizem, to je Uubezen do svojega vladarja in države. Kdor zameni narodnost, ta izgubi tudi svoj značaj in patrijotizem in postane lahko izdajalec domovine in države. Kar velja za posamez da je čuvši, da je kranjska dežela dobila 80.000 gl. od države, poslal dober svet, kako da bi se ves ta denar porabil za zdravstvene namene. Tem gospodom nij vstreči; in nij, da bi jih dežela poslušala. Dr. Bleiweis vitez TrsteniŠki opomni, da se njegov predlog nij razumel, on neče da bi se vnovič zidalo z mnogimi stroški, ampak deželni nega človeka, to velja tudi za narode. Slovenski j odbor naj skrbi, kam z zmirom mnogobrojnejimi norci, narod ljubi svojo vero, svojo narodnost, domovino in kajti samo tlačiti iih v dosedanje prostore, da bi svojega priljubljenega viteškega vladarja; kdor nam zabraojuje izvedenje narodne jednakopravnosti, ta nas hoče potujčitj bodi si z germanizacijo, bodi si z kajti samo tlačiti jih v dosedanje prostore, da pobili drug druzega, to vender ne gre. Dr. Vošnjak izjavlja, da ne bi mogel glasovati za predlog dr. Bleiweisa viteza Trsteniškega, italijanizacijo, in nas hoče pripraviti sposobne za da nij splošen. Zidati z mnogimi stroški kranjska utopljenje v pangermanizmu ali v pafiitalizmu; za- dežela ne more več, in segati ne gre dalje. Leta 1860. torej je tak človek ne le naš sovražnik, ampak on bilo je stroškov za dobrodelne naprave G0.000 gl., je tudi sovražnik države, sovražnik Avstrije. Av- danes jih je uže 180.00«) gld. Tudi druge dežele striji žuga od zunaj nevarnost od pangerrnanizma in panitalizma; za prvega se poganjajo vitezi plavice za druzega irredenta. Ultra-nemške viteze stori imajo neizmerne t.roške za dobrodelne naprave, v prvej vrsti za blaznice. Tirolska mora financijelno propasti, ako poj de tako naprej, in tudi doklade knez Bismarek sam neškodljive s tem, da vidi ■ Koroške dežele za take namene so uže neznosne, v močnej, na znotraj pomirjenej Avstriji, svojej j kajti znašajo 30%. zaveznici, večji interes, večje poroštvo za obstoj nemškega cesarstva, nego v aneksiji avstrij-sko-nemskih dežel z nemškim cesarstvom, in zatorej obsojuje on sam izdajno delovanje modro-cvetličnih avstrijskih vitezov. Laško irredento so pa gojile vse dosedanje ustavoverne vlade, ker so podpirale lahonstvo na Primorskem, Slovane pa na h te no pritisk ale. Ker prebivajo na Primorskem zraven manjšine Lahov le Slovani, državi in p r e-svitlemu cesarju in njegovej najvzviše-nejši dinastiji neomahljivo udani, zamore se irredenta le s Slovani zatreti, s tem, da se vsi Slovani na jugu združijo vjedno samo upravno skupino, Slovenijo ali Ilirijo, in da se jim podeli polna in neomejena narodna ravnopravnost, ker združena Slo venij a ali Ilirija postala bo tako močna trdnjava, da si na njej razbije j o irredentovci vse svoje glave. In v to pornozi Bog!" Deželni zbor kranjski. (X. seja dne 30. septembra 1882.) (Konec) Poslanec Klun poroča v imenu odseka za letno poročilo deželnega odbora o dušnem pastirstvu na Studenci in nasvestuje, da se dovoli letna remunerad) a GO gld. župnijskemu uradu pri Devici Mariji v Polji; da se oskrbovalni stroški v Ljubljanski hiralnici v znesku 951 gld. 921/« kr. dovolijo za bolnike, ki so na račun dežele v hiralnici. Dr. Bleiweis vitez TrsteniŠki nasvetuje, naj se deželnemu odboru naroči, da gleda, kako v okom priti prtnapolnjenju deželuih blazničnih prostorov na Studenci. Dr. Schrey pravi, da, ko bi se hotela dozidati norišnicji na Studenci, bi to veljalo ogromno svoto, katera bi uničila vse deželno premoženje. C. kr. deželni zdravstveni svet bil je tako naiven, Dr. Schaffer pravi, da ne gre v takih zadevah poslušati zdravnikov. Njih predlogi so neznaten peščen prah, ki postane kaj hitro lavina v denarnem oziru. Ako se še kaj več zida, bode treba na Studenci popolnem samostalne uprave, kar bode veljalo mnogo novcev. Predlog dr. Bleivveis-Trste-niškega se potem zavrže in sprejme predlog, da se poročilo deželnega odbora odobri. Dr. Savinšek konštatuje, da se je vsled rekla macij znižal zemljiški davek za Kranjsko poprek za 58 089 gld. 10 kr. in da bi bilo želeti, da pri tem ostane. V obče znižal se je zemljiščni davek pre cej, in za to se je zahvaliti centralne) komisiji za uredbo davka. Konečno toži vitez Savinšek, da delajo davkarski exekutorji toliko stroškov davko plačevalcem ;n nasvetuje, naj deželni odbor deluje na to, da se predloži izkaz plačil, izterjanih po dav-karskih exekutorjih. Predlog se sprejme, in vsi dotični oddelki poročila deželnega odbora se odobre. Potem se seja sklene. pred vsem prevstrojijo občine. Okrajni predstojniki, posebno v oddaljenih občinah, ne morejo nič storiti brez sodelovanja poverjenikov. Muktarji pa nij maj o nobene plače ali koristi od svojega posla kot občinski glavarji. Če zahteva okrajni predstojnik, morrjo storiti težaven pot preko gor, tako da so vcasi po več dnij od doma, in za ves svoj trud ne dobivajo nikakoršne nagrade. Pri takih okolnostih je umevno, da se ne dobe lahko sposobni župani. Po novem statutu bi dobivali vsaj po jeden odstotek od onega davka, ki se je uplačal z njihovim posre-dovanjem. — Železnica Zenica-Sarajevo se je v godovni dan cesarjev slovesno odprla. — Zadnji čas slaboznani ravnatelj realne gimnazije Sarajevske dr. Koch in profesor Jovanovič odpuščena sta iz svojih služeb. ViianJ** države. „Regierungsanzeiger" priobčuje ukaz ruskega cara, s katerim je dvema k smrti obsojenima političnima zločincema Nagorny-ju in Jewsejev-u odpustil smrtno kazen ter ju pomilostil na prisilno delo v rudarijah nedoločenega časa in dvema drugima pol. zločincema znižal dobo prisilnega robstva. Odnošaji mej italijansko vlado in Tati« kanom postajajo vedno neznoseji. Sedaj se je zo,;et nekaj dogodilo, kar dela razmere še ostrejše. Tamošnji kraljevski Tribunal spoznal je sebe kom-petentnega, da sodi o nekej civilnej pravdi zoper Vatikan. Papež pa je te misli, da se ne sme trpeti, da bi se tuji uradi umešavali v njegove zadeve ter je v Vatikanu samem postavil z „Motu proprio" civilen tribunal. Prvi dve instanci obstojiti vsaka iz treh prelatov, tretja pa iz sestanka obeh prvih. Postava, po katerej naj bi sodilo to novo postavljeno papeževo sodišče, nij omenjena in je menda tudi res nij. Vrancoakl prezident Grevy podal je papeževemu nunciju Msg. Czacky-ju kardinalski baret. Pri tej priliki je nuncij konstatiral prijazen vzprijem, ki ga je užil pri vseh stanovih francoskega prebivalstva ter se je jako pohvalno izrekel o fran-coskej cerkvi, katera ima za svojo nalogo le to, da uči verozakon. Politični razgled. Notranja* dežele. V Ljubljani G oktobra. Podžupan l*ožiiii.«ki prosil je ministerstvo notranjih zadev telegrafičuim potom, da naj bi preklicalo „ b r z i sod", ker so nemiri v tem komitatu popolnem nehali. — Iz drugih komitatov pa prihajajo vznemirjajoče vesti o židovskih izgredih; tako iz komitatov Oedenburg inEisenburg. — Sama židovska „Pres. Z t g." priznava, da strahopet-nost po deželi živečih Židov močno obtožuje stanje. Ona piše od besede do besedo: „Celo po vaseh in pristavah, kjer je najboljši red, kjer se o protiži d o v s k i h nemirih celo nič culo nij, že 16 židje, da bi se jim poslali vojaki; in če se ustreže njihovim prošnjam, obnašajo se izzivno proti kmetom ter jih s tem prav za prav še le opozarjajo, da so sploh a n tise mitični nemiri." Kakor se piše iz Sarajeva, dela namestnik deželaega glavarja baron Nikolie" na tem, da se Dopisi. X Dunaja 4. oktobra. [Izv. dop.] (t Fran Ptačovski. — Jurčičev „Tugomer" v češkem prevodu.) Včeraj smo tukajšnji Slovani hladnej prsti izročili truplo Frana Ptačovskega, jednega najraarljivejših članov tukajšujega slovanskega pevskega društva, dolgoletnega tajnika imenovanega društva. Pokojnik deloval je kot pisatelj in žurnalist za slovansko stvar, ter je imel svoje dni kot iskren slovansk domoljub mnogo pretrpeti. Ptačovskijev značaj bil je izvaureden; kdor ga je poznal, čislal ga je za vedno. Slednji čas je bolehal, a se vender podal na večje potovanje, dokler ga nij zdravnikov svet ustavil v Kblnu, od koder se je vrnil na Dunaj, ter čez kratek čas pretrpel po-zemeljske bolečine v 48. letu svoje starosti. Slovanskega pevskega društva pevci zapeli so mu v kapeli, kjer je bilo blagoslovljeno njegovo truplo, Tovačovskijevo žalostinko in tudi na grobu, kjer je nagrobni govor govoril predsednik društva dr. L enoch. Mlado in staro, vse je ihtelo in se solzilo o pretresljivem govoru. Mrtvaški voz krilo je mnogo vencev s slovanskimi trobojuicami. Večen spomin blagemu slovanskemu domoljubu! Vladimir povzdignil je oči in videl nekaj lot staršo damo, ki je bila tudi jako lepa, se držala zelo ponosno in prebirala n<;ko pismo, nanj se pa niti ozrla nij. To mu je še bolj zmešalo glavo. „Moje dame," prične častnik s ponižnim glasom, „tisočkrat vas prosim odpuščanja. Jaz vas nikakor nijsem mislil uadlegovati. Jezil bi se nad i demonom slučajem, ki me je zapeljal semkaj." „Nič nepotrebnih besedij, gospod," reče starša dama, „ povej te nama kratko in točno, kaj hočete?" »K caru sem mislil iti, premilostljiva gospo-dičina," pravi Vladimir ter se prikloni. Zdaj meri mlada gospica s svojimi temnimi očmi njegovo postavo. nVi tedaj hočete k caru," pravi, začudivša se, „mar mislite, da se gre k caru kakor k polkovnemu poveljniku?" „Mislil sem, da se mi ponudi priložnost", jej odgovori Vladimir, ki je vedel da stoji pred dvema dvornima damama. „Vi hočete naravnost k caru, kakor da bi moral na Vas čakati". „Milostljiva gospodičina, veleli ste mi kratko in točno govoriti", jej odgovori častnik in se uljudno prikloni. Malo seje posmejala. Pogledala je svojo tovar-šico, stopila je hitro k njej, ter jej zašepetala nekaj na uho. To priložnost je hotel Vladimir porabiti, Oa. se umakne z nekaterimi primernimi besedami. „Ne, ostanite se malo, jaz Vas moram še nekaj poprašati. Kaj hočete povedati Njih Veliča-stvu o tem nenavadnem času ?" „Moja velečastita gospodična, ne vem ali bi —". „Jaz hočem vedeti", pravi trdovratno, da si tudi uljudno mlada gospica. „Ali mislite, da bi Vas vprašala, ko bi ne imela nekaj pravice za to?" Mlada dama ga je tako ljubeznjivo pogledala, da si je Vladimir mislil, najbolje je, če jej povem resnico. Pravi jej torej s spoštovanjem: „Njegovo Veličastvo so mi skazali posebno milost. Nijsem se mogel premagati, da bi se ne šel caru osebno zahvalit. Podal sem se semkaj, prišel v drugo nadstropje, nadejaje se najti koga, ki me pripelje do svojega cilja. Nek notranji glas mi je pravil, da se kje srečam s čarom. Ali žalibog, drugače je prišlo, in prosim odpuščenja". „Me Vam radi odpustive, samo povejte nama, kakšna je bila tista carska milost?" Stotuik se je sam seboj jezil. Rad bi bil zavrnil to vprašanje, ali nij se upal. Zato reče: „Njegovo Veličastvo so plačali moje dolgove, katerih se nijsem mogel izogniti pri svojih malih dohodkih". „Kako je Vaše ime, gospod?" „Stotnik Vladimir Strokeš-Kraszkovič". „Dobro gospod, zdaj zamorete iti. Ne imejte nikakih skrbij radi tega. Vašo zalivalo bove uže sporočile Njih Veličastvu". Stotnik se je poklonil in odšel. Brž za njim so se vrata trdo zaprla. Odhajaje je stotuik mrmral: „Norec sem bil, da sem semkaj prišel. Lepa rola za stotnika carske garde, ne maral bi jo še kedaj igrati. Dobro, da nij bilo nikogar drugega zraven". Ravnokar dobil sem v roke prevod Jurčičevega .Tugomera" v češkem jeziku. Mej Slovenci poznato je uže ime vrlega prijatelja Slovencem g. Josipa Penižka. S Tugomerovim prevodom ustregel je neizmerno ne samo nam Slovencem, temveč tudi svojim rojakom Čehom. Pred prevodom je mali sestavek »Josef Jurčič a jeho Tugomer". Na listu po tem sestavku stoje besede: »Pamatce ne-unavného bojovnika za prava slovanska, spisovatele tohoto dila Josefa Jurčiče (f 3. V. 1881) posvečuje tento preklad Jos. Pe-nižek." Tisk in oblika sta kaj lepa. Zakladatel je JLad. Sehnal v JiČinu. Iskrena Ti hvala, dragi Pe nizek za dejanstveno ljubav do Slovencev! P. Domače stvari. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba je jutri zvečer ob 8. uri pri Tavčarji. — (V Ormoži) zmagali so pri volitvi v okrajni zastop iz skupine vel. posestva narodnjaki in voljen je župnik g. Švinger s 40 proti 23 glasom Na narodnej strani bili so vsi kmetski voldci in tudi plemstvo bilo je dobro zastopano. Vrli Sre-diščani, na čelu njim g. Kočevar, volili so, kakor vsikdar, jednoglasno narodno. — (Razpisana je učiteljska služba) na jednorazrednici v Koroški Beli. Letna plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. okt. t. 1. — (»Slovenskega Pravnika") 9. štev izišla je ravnokar in prinaša sledečo vsebino : Kdaj naj se zatoženca k lokalnemu ogledu (§. 254 kaz. pr. r.) pokliče? 2. Kdaj se sme privatn udeleženec kazenskej obravnavi pridružiti (§. 47 kaz. pr. r.)? 8. Načelo, kako naj sodišče raz-Bodi o predlogih, da naj se nove priče povabijo 4. Presoja zdravniških mnenj po novih zdrav nikih (§. 12G kaz. pr. r.). 5. Specijaliziranje glavnega vprašanja (§. 318 kaz. pr. r.). (Dalje.) — Pravice, dolžni del rerjati, je treba v treh letih se poslužiti. Ko ta čas preide, je zastarana. (§. 1487 drž aak.) — Molči-plača. — O odškodovanji rabo-kupnih pravic pri eksekutivni prodaji posestva, na katerem so intabulirane. — O poskusu pri telesni poškodbi. (Konec.) — K §§. G85 in 801. obč. kaz. zak. — O pravni trminologiji. (Dalje.) — Sodelovanje občinskih uradov pri zvrševanji gozdnega zakona. (Dalje). — („VrtecH) v 10. številki douaša: Spomenik, pesen. S. Magolič. — Ranjeni vojak in njegova oporoka. Ig. T. — Pri podrtem mlinu. Josip Gradačan. — Angel. (Po Andersenu pr. I. T.) — Netopir. I. T. — Romarska cerkev v Marij nem Celji. I. T. — Zgodovinsko-raestopisni obrazci. (Spi-suje P. F. H.) VIII. Novomesto. — Vrh kruško-vega drevesa. Jos. Gradačan. Kratkočasnice. Prigovori. Uganke. — (Izpred ljubljanskega deželnega sodišča.) Dne 4. okt. sedela je na klopi obtožencev 34 let stara Marija II i n te r sch w e i g er, neože njena hči jako poštenega ljubljanskega rokodelca, mati jednega nezakonskega otroka. To je osoba jubljančanom jako poznata, kajti jako mala je in iodi uže od svoje mladosti po bergljah; kar pa je nikakor ne ovira, da preleze vse ljubljansko mesto prek in prek. in se posebno rada mudi na šetališčih. kaznovana bila je uže dvakrat zaradi goljufije Jedenkrot v Gradci, kjer se je izdala za baronico in osleparila jako mnogo lahkovernih strank. Danes dolži jo zatožba naslednje goljufije. V Ljubljani bivajoča Klara Prohaska obrnila se je sredi meseca vbruvarija t. 1. na Marijo Hinterschweiger, da bi po njenem posredovanji dobila kako službo. Le-ta jej takoj obljubi, da dobi službo ključarice v Laških Toplicah, a samo treba dati 45 gld. kavcije. Ta denar odštela je 28. februvarija t. 1. Klara Prohaska zatoženi Ilinterschvveiger, katera obljubi, da pride drugi dan v Ljubljano posestnica Laških Toplic g. Roza Braver, katera bode dala potrdilo. Pozneje je Prohaska izročila Hinterschvveigerci še 10 gold. in 2. marca t. 1. pa še 70 gold., ker je llinterschvveigerea rekla, da posestnica Laških Toplic potrebuje to svoto za plačevanje silnih dolgov, in ker je Prohaska mislila, da tem gotoveji dobi obljubljeno službo. Še jedenkrat vjela je Ilinterselnveiger Prohasko za 5 gold. Slednja je čakala in čakala, toda obljubljene službe le nij bilo. Zadnji čas še le je Prohaska uvidela, da je ogljufana, in je Ilinter schweigerjevo prijavila sodniji. Preiskave so pokazale, da Roza Braver, ki naj bi bila posestnica Laških Toplic, niti ne eksistira, in da je Ilinterschvveiger, ki nijma nobenega premoženja in je na jako slabem glasu, Prohasko s tem le osleparila. Zatožena ob stane svoje dejanje in sodišče obsodi jo zaradi hudodelstva goljufije po §§. 197, 198 in 200 k. z. na tri leta teške ječe, poostrene vsak mesec s postom Kazen prestati jej bode v kaznilnici v Begunjah. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 6. oktobra. „Frenidenblatt" naznanja : Cesar sankcij oni ral je 4. t. m. v državnem zboru sklenjeno volilno reformo. Lvov 5. oktobra. V deželnem zboru jredlagal je Czerkavski revizijo državnih šolskih postav, v kolikor se je za njimi motila avtonomija in so se prekoračile meje po državnih temeljnih zakonih označene. Rim 5. oktobra. Uradni list objavlja dekrete, s katerimi se razpusti zbornica in so nove volitve razpisane na 29. dan oktobra in novembra. Nova zbornica skliče se v 22. dan novembra. Prišedši v srednjo vežo, hotel je ravno zaviti v galerijo, ko stopi predenj nek hišni uranik s čmer-nitn obrazom. »Oprostite gospod, ali ste bili pri Nje carskej Visokosti pri avdijenci ?" „Ne, da bi vedel!" odgovori stotnik nejevoljen. „Pa ste prišli iz sob carske Visokosti lu „Iz sob carske Visokosti?" „Da — iz sob carske Visokosti velike knje ginje Olge". Vladimir se je čudil; marsikaj mu je bilo jasno, če tudi ne vse. „Gospa višja dvorna predstojnica hoče vedeti, kaj ste imeli opraviti pri velikej kneginji. Jaz sem pa mislil, bo uže gospod stotnik sam najbolje po vedal". „Oj, sedaj sem se zaplel v lepe mreže", mrmra je stotnik. „Velika kneginja me je izpraševala. Go tovo sem si nakopal carjevo nemilost". Pusti čudečega se uradnika, in hitro odide iz dvora. V pol ure prišel je v svoje stanovanje. (Dalje prihodnji*.) Mali pravnik. Za marsikaterega jurista zanimljiva bila je vče rajšnja obravnava pri c. kr. ra. d. okrajnej sodniji Ljubljani. Tožil je sodnijski sluga ali biriČ „gospod Fiesch" urednika našega lista zaradi razžaljen)a časti po dopisu, objavljenem v 157. štev. „Slov. Naroda Dopis imel je napis: »Iz doline piskrov in reščet 7. julija". V njem se pripoveduje, da je uže marsikateri v našo deželico pribegli tujec mej nami naše svojo srečo „ter z majhenim kapitalom talenta pa tem večjimi odstotki lokavosti in predrznosti pomaga si do časti in bogastva. Tacih mož jeden je izvolje-Ijenega rodu potomec, krivokljuni birič v Ribnici „gospod Fiesch" imenovan.*1 Sodnijski sluga Fiesch čutil se je zaradi tega žaljenega, posebno pa zaradi besed „krivokljun biriČ", „lokavost" in „predrznost". Takoj začetkom obravnave vpraša sodnik, ka kor navadno, seli hoče tožnik poravnati s tožencem a sodnijski sluga Fiesch odvrne zategneno: „Prosim da se sudi po postavi, jest tožbo gor držim." Zagovornik gosp. dr. Zarnik dokazuje, da je birič staroslovenska beseda, katero kmet najbolje i jedino razume, posebno starejši kmetje. Kmet nikda ne poreče: »sodnijski sluga". Kar se pa „lokavosti in .. predrznosti" tiče, bi to spadalo pod §. 491 kaz. z in za to bi ne bila kompetentna ta sodnija, ampak stvar bi morala pred porotnike. Kar pa zadeva be sede »krivokljuni", je nekako razžaljiva, pa popolnem primerna, ker ima tožnik res kriv nos. Tudi znani Nace Kuranda na Dunaji bil je tako imenovan in še huje, v humorističnih listih risali so ga, kakor jarca, pesui kovali so na njegov nos, pa nij nikdar tožil, ker je znal, da bi bila tožba brez vspeha. „Knvokljuni" je pač osorna, nikakor pa razžaljiva beseda. Sodnija proglasila je obsodbo takoj, vsled katere je uredništvo „Slovenskega Naroda" zakrivilo prestopek žaljenja časti in se obsodi na 10 gld. globe in v povrnitev sodnijskih stroškov. — Mej razlogi navajalo se je, da je izraz ^krivokljuni birič" prestopek razžaljenja časti. Nasproti pa zaradi besed »lokavost" in „ predrznost" uredništvo nij bilo obsojeno. Ta stvar pride Še do druge instance, ker je toženec objavil priziv. — Za nejurista pa je ta obravnava dokazala, da je vse, kar je bilo v omenjenem dopisu navedenega iznimši samo besede »krivokljuni birič" istinito, ker lokavi Fiesch tega niti zanikal nij. Ta dogodba hodi našim gospodom dopisnikom za uapotek, da svojega peresa ne pomakajo pregleboko v čmdo. G. sluga Fiesch bil je z izidom obravnave toli zadovoljen, da je našega obsojenega urednika povabil celo na polič vina, kar je pa slednji z ozirom na to, da nijma za take dopoludanske užitke tako urtjenega želodca kakor sluga Fiesch in z ozirom na to, da gu prav nič ne mika, podrobneje seznaniti se z lokavim Flesch-em in ker ga nij bilo niti volja delati epigrame, kakor so znani nauf ilerrn Wahl's Nase" — /. vso uljudnostjo odbil. Narodnogospodarske stvari. Tržaška razstava. (D»Ue.) Zapustivši bosansko kolektivno razstavo, pride se v glavno poslopje (št. 2), katero /e toli prostrano, do mora obiskovalec biti posebno pazen, da najde vse razstavljalce, za katere se zanima v prvcj vrsti. Skupna razstava naših domačinov odpomogla bi bila tej nepriliki, ob jednem pa temu ah onemu pripomogla k večemu priznanju in morebiti k še ugodnejšemu odlikovanju. Ker pa tega nij, mora se sti-cat.i tu pa tam, da se pride vsacemu na sled. Mej prvimi domačimi razstuvljalci, na katere naleti obiskovalec malo od vhoda naprej, so ljubljanski sve-čarji. Ker je čebeloreja po Slovenskem sploh, oso-bito pa na Kranjskem jako razvita, in ker pri nas čebelarji, ki imajo 100, 200, celo do 7O0 in več panjev, riijso baš redkost, je posledica naravna, da je tudi obrtnija in trgovina z medom in voskom tako živahna, kakor malo kje, in da so predmeti, ki se proizvajajo iz teh dveh tvarin, jnko mnogovrstni, okus vedno fineji, zahteve pa dan na dan strožje — tedaj tudi konkurenca velika, lu na tržaškej razstavi zastopana sta baš dva konkurenta v tej stroki. Oroslav Dolenec, narodni svečar v Ljubljani stavil je na ogled jako lepe sveče razne velikosti, dve masni knjigi iz voska, dva voščena šopka v vazali itd. ravno lako pa tudi litina P. & lt. Seem anu sveče vsakoršne oblike, bukete iz voska, albume in druge jednake izdelke. Ker nijsmo strokovnjaki v tej zadevi, ne upamo si izreči posebne sodbe, ampak smo tega mnenja, da je blago obeh menda jednako pristno in dobro, in da bosta oba za svoje elegantne izdelke imela dovoij dohodka. Gosp. Dolenčeva i ložba je precej manjša mimo Seemaunove in s tem ga je munda slednji nadkrilil, ker vsakdo sodi v prvej vrsti po vnanjej obliki, po tem, kako se blago prezentira. Da sta obe „vetrmi1' jednaki, bilo bi sigurno tudi odlikovanje vsaj jednako. Janez Močnik »fužinski in orodni kovač v Mozirji pri Celji" izdeluje vsakovrstne sekire, krampe, železne grablje, vile, lopate, motike, cepine, kije, tesla itd. katere je tudi vse razstavil. Delo vide*; je dobro, žal, da je vse železje več ali manj zaru-javelo, kar je splošnemu vtisu na kvar in kar je bilo menda uzrok, da gosp. Močnik nij bil bolj odlikovan. Drugi ra/.st'\vljalei železnine bili so v tem obziru bolj oprezni, kajti brisali in likali so razstavljene predmete neprestano, da nij bilo videti niti pegice. Ločnikar in Andretto iz Viča pri Ljubljani razstavila sta svoje izvrstne in obče priljubljene salame. Konkurenti iz Peste imeli so sicer veliko daljše in debelejše salame, pri katerih pa nijmamo nikakega poroštva, da so tako ukusne in tako skrbno izdelune kakor Ločnikarjeve, ki se sproti prodado, ker jib vsakdo pozna in »obrajta". (Dalje prih.) Mfteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v' mm. 2. oktobra Ob 7. nri ijutraj ob 2. nri popiludn« ob 9. nri zT«i«r 73962 mm. i 78064 mm. 789*93 tm + 8-6° C -f-14 1 + 140» C ___ brez-um'jí brn-Tftrija slaboten jugozahod jasno jasno oblačno 0 00 mm. dežja. 3. oktobra ob 7. uri ijutraj ob 2. uri popoluiln-ob 9. ari «««er 738-88 mm. 737-6,'J mm. 738 02 mm. + 1M0C -f 19-2UC + 15-4» C bm-letrij« .sliibnlrn jugozahod slalwtm jugozahod oblačno oblačno oblačno 7*80 mm. dežja. 4. oktobra ob 7. ari zjutraj ob 2. nri popo'uilno ob 9. Dri vtltr 738-Otimiu. 738*56 mm. 73932 mm. + 13*3UC +104° C + 7-4° C slaboten uhod ilaboten jugozahod zmeren gorenjec oblačno oblačno oblačno 14-50mm. dežja. 5. oktobra ob 7. nri zjutraj ob 2. nri popoludno ob 7. nri liti« 74060 mm. 741- 76 mm. 742- 98 mm. -f- 10-3° C -f 11-2°C -f 9-6«C slabotna burja zlabottn Tzliod ilaboten izhod oblačno oblačno oblačno 3-80 mm dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk se je povsod močno vzdignil in bil je povsod tako jednakomerno razdeljen, da je znašal razloček mej maksimom in minimom vse srednje Evrope sploh komaj 2 mm. Vetrovi so postali vseskozi močnejši in so prevladovali sploh še vedno južni vetrovi. Temperatura je ostala precej nespremenljiva, samo daje bila manj ckstrcmna, ker je znašal razloček mej maksimom in miniraom samo 7° C. Nebo je bilo še vedno povsod večinoma popolnem oblačno, vreme tudi še vedno ali nestanovitno ali pa celo dež evno. 3D~ia.2a.Sw j sisa, borza dné 6. oktobra. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... . . . . . Zlata renta........ . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodno banke....... Kreditne akcije...... . . London *. ......... Srebro . ....... Napol. ........... C. kr. cekini . ......... Nemške marke ' ..... 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . 100 „ 1 ., avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4°/ n n n ^ lo...... „ papirna renta .">'", . . . . :">'', štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke F>°/p . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/t°/0 zlati zast. listi . 76 gld. 75 kr 77 50 95 « 40 ■ 92 n 75 826 T) — » 71 20 n 119 TI 30 n — rt — n 9 n 46 » 5 » 66 t 58 ■ 35 n 120 n — n 169 n 75 ti 90 n 40 n 119 n 35 n 87 n 35 86 n 30 n 104 n — n 115 50 n 118 n 30 f> Prior. oblig. Elizabetine zapad. železnice 97 1'rior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 10H Kreditne srečke.....100 gld. 174 Kudolibve srečke..... 10 . — Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 125 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 229 75 25 25 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zobne vode 1 steklenica Mi Kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. _ _x . _ umirov. dvorni založnik v Modlingu (144—32) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jnl. pl. Trn« koczjjl in v vseh lekarnah, droguerijah, partemerijah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem. Umetne (574—12) X zobe in zobovjaf postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu v zlatu, \ nlkanitu ali celulojidu brez bolečin. IMonibira r, zlatoun itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin zobni zdravnik A.Paichel, poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. Salicilna ustna voda, aromatičnu, vpliva oživljajoče, zapredi pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva ze!o oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. ! 10V Najnovejše spričalo. *"*Wf! Vaše blagorodje! Mnogo let vporubljam Vašo sali< fi¡¡uJ*S nene robe za celo zimsko obleko, a meter po gl. 2.60 torej vkup gl. 8.32. 3 metre 20 Cm. g*™ X°ki volne, a meter po gl. 3.60, vkup za gl. 11.52. Naj/in. brnsko volneno robo od gld. 4.50 do gld. 8.— per meter. 2n n'Í r»i Qfl Plm modri, rujavi, olivni MM l l,t ali (tmí Pahnorstonza zimske suknjo á meter po gl. 2.60, torej gl. 5.72; ali pa iz boya, bobra, gagkunovega mahu ali poprečni a meter po gl. 3.—, torej gl. 6.60; zraven 1 meter 30 cm. križastega ali črtanega brnskega podšiva po gl. 1.—, znaša gl. 1.30. Pinejso brnsko robo %a suk- ■ I ¡i» tudi v vseh barvah, a meter od gl. 3.50 nav-•J zgor do gl. 10.—. Podšivno robo á meter od gl. 3.50 do gl. 6.—. 1 meter 20 Cm., S&VfcS?:* nene robe za hlače, per meter po gl. 3.—, stane g'. 3.60. Finejsa roba /,a hlače do gl. 8.—. Pravi angleški popotni plaidi, 3 m. 50 cm. dolgi in 1 m. 60 cm. široki, od gl. 3.75, gl. 5.-, gl. 5.25, gl. 8.- do gl. 18.-. Vedno ima veliko zalogo vsakovrstnega sukna za civilno, vojaško in hvrejno obleko, sukno za cerkvene potrebe in za biljard, potem loden in menči-kole, kakor tudi vsake barve ženskega sukna po vsakorsnej ceni. Naročila pošiljajo se točno proti poštnem povzetji, celo urez stroškov in se embalaža ne računi. (565—5) Obrazci za krojače frank«. S 81 f* 2 © B (j CP Ž I o ?>' c5. £. 22.- g* ■Srf *1 « 5s< 3. 9 or. <-<> — 9 en 2. pa n * 3 S - «i cz: O «-■• — ¡ er* »h CO p «.,2; « o O o ?f ^ BT ? fT *í i C- O ({ o 1 3 9 6 3 rt) -Tj s? 2. ° i 3 g. o • < a < v> ep S- o i ,cr> 1 W rt°"5 5^ CO l-TJCJ cc a> ji 5" * t ■-t O So < 0 a If O. 03 93 P. •i c «o ES. es iPcb 5 I r 93 SS re 9 ar C ft *j a H Äff 93 CB i I 93 -s i! g 2. a 1 a a es« 93 -r- 93 R 5 i: :_rt) ^. 3.2*. 3. S. rsj Ig O »3 g rt- li. ' P — «' \9r "al se pazi na znano varstveno marko. Pri truovriilnili poltnlh b«»leznib rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj st> vedno nhhio Rcrgerjevo milo iz smole in Žvepla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni izdelki. Kot milejše milo iz mou' za odstranjenje vseh nečistost i j na pol i i zoper oprhe na glavi in ko/.i otrok in kot nepresežno kosmetično milo za umi-vanje in kopanje pri vsakdanjcj rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejoče 35°/0 glicerina ter lino diši. (38—19) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar «k. Ill 1,1, v O IVI V P V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne zaloge pa imajo: V LJubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoczy. V KocevJir j. Braune. V Krškem J. Pomoker. V Idriji J. Warto. V Ivihii j i K. Savnik. V Litiji Jos. Iteneš. V Novem un-.ni D.Rizzoli. \ Radovljici A. Koblek. V V. pavi A.Konecny. I. glavni dobitek gotovih 50.000 gld. 2. glavni dobitek gotovih 20,000 gld, 3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld. Nadalje 1 a gld. 10.000 — 4 h gld. 5000 — 5 t\ gld. 3000 — 15 a gld. 1000 — 30 a gld. 500 — 50 a gld. 300 — 50 a gld. 200 — 100 a gld. 100 — 200 a gld. 50 — 542 a gld. 25, — skupaj IOOO dobitkov iz £13.550 goldinarjev, | razven tega še mnogo drugih postranskih dobitkov, obstoječih v stvareh, ki so jih podarili razstavljalci. Cona jednemu lo^n SO kr. Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na loterijski oddelek tržaške razstave, pta"MV^EST **" * (638—2) lzdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Národne tiskarne".