Šišenski teritorialci zgled uspešnosti
Od leta 1968, ko smo začeli razvijati teritorialno obrambo, za katero so skrb prevzele družbenopolitične skupnosti, so bili na tem področju doseženi vidni uspehi. Teritorialne enote, ki so namenjene obrambi našega glavnega mesta so oborožene s sodobnim orožjem (in ne tistim, ki ga je redna vojska odpisala) in oprremljene tako, da zagotavljajo enotam tudi usposabljanje in bivanje v najtežjih razmerah. V Ljubljani delujejo štabi terito-rialne obrambe v vseh občinah. Po besedah zastopnika komandanta TO Ljubljana-Šiška tov. Mitje BROŠA, so enote TO v Šiški ene boljših v Ljubljani. V uredništvu smo izrabili to priložnost in se z njim pogovarjali o organiziranosti teritorialnih enot, usposobljenosti kadrov in težavah s katerimi se srečujejo
Dri svoiem delu.
»Usposobljenost enot terito-rialne obrambe je predvsem odvisna od usposobljenosti rezervnih vojaških starešin, torej od Ijudi, ki vodijo te naše enote. Od njihovega znanja je namreč odvisno, kako bodo te enote izurjene. Tovrstnega dela se lotevajo zelo resno in odgovorno zato so kos še tako zahtevnim nalogam, ki jih na vajah ni malo. Te fante je zares treba pohvaliti. Ob tem pa ne gre prezreti, da smo v zadnjih letih zelo pomla-dili naše vrste. Prej je bila TO starostna, zlasti je bilo to zaznati v vodstvenih strukturah. Zdaj pa je povprečna starost okoli 30, 35 let, kar je z vojaškega stališča najbolj primema, saj fantje v teh letih najbolj odgovorno dojemajo svojo vlogo in jih je strokovno najlažje usposabljati. Potrebu-jemo pa še veliko z znanjem obcroženih kadrov za katere se še posebej zavzema komandant TO mesta Ljubljana polkovnik Janez REBOLJ, ki je v tej smeri zares veliko naredil. To nena-zadnje potrjujejo tudi rezultati usposabljanja.«
Teritorialne enote se redno urijo na osnovnih in dopolnil-nih usposabljanjih, seveda po sprejetem letnem načrtu, ki ga potrdi tako republiški kot mestni štab TO in družbeno-politična skupnost preko svo-jega komiteja, predvsem sveta za SLO in DS. In ker enote TO delujejo predvsem na terenu je seveda zelo pomembno sodelovanje s kra-jevnimi skupnostmi, družbe-nopolitičnimi skupnostmi, ter zlasti z združenim delom, kjer teritorialci združujejo svoje delo.
»Enote naše teritorialne obrambe so glede na naloge sestavljene iz posebnih enot, kot so denimo izvidniške, diver-zantske, protioklepne, protile-talske in druge in zahtevajo več urjenja. Pri tem pa je treba po-udariti«    je    nadaljeval    Mitja
BROŠ, »da so predvsem bolj obremenjeni starešine, medtem ko se ostali pripadniki enot TO usposabljajo le enkrat največ dvakrat na leto. Zavedamo se, da je to za delovne organizacije veliko breme, saj nas po eni strani gmotno podpirajo, po drugi pa jim za dalj časa vza-memo Ijudi, ki so na odgovornih delovnih mestih, vendar so tudi v naših enotah zelo odgovorni in brez njih je vsaka vaja, iz že prej omenjenih razlogov, težko izvedljiva.«
Žal pa za te Ijudi še niso našli ustrezne rešitve, da bi jim to delo lahko tudi družbe-nopolitično vrednotili in priz-nali. Tako je v zadnjem 6asu moč zaznati upadanje ude-ležbe na vajah, vendar upajo, da bodo tudi tej nalogi kos in da bodo našli za oboje ustrezno rešitev — tako za združeno delo, kot za terito-rialno obrambo.
A to ni edina težava s katero se v štabu srečujejo.
»Če se zazrem v naš štab, kjer sem sicer šele pred kratkim prevzel dolžnost komandanta, lahko trdim, da nas je glede na razsežnost programa usposab-Ijanja premalo. Zavedati se namreč moramo, da smo indu-strijsko zelo močna občina in po številu prebivalcev najveqa v Ljubljani, kar pomeni, da imamo v naših vrstah, v primerjavi z drugimi občinami, veliko več pri-padnikov TO, sestav štaba pa je vsepovsod enak. Skratka, za bolj strokovno delo, ki smo si ga začrtali, potrebujemo več Ijudi. Tudi delovni pogoji niso zavi-danja vredni saj smo glede na našo razvejano dejavnost zelo utesnjeni. Kljub vsemu pa še enkrat lahko povem, da smo v Šiški tehnično in strokovno na visoki ravni, kar je med drugim tudi zasluga prejšnjega koman-danta TO v naši občini tov. Janeža Hermana«, je ob koncu pogovora povedal Mitja Broš.