liRj£DlN'(SfVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 {tiskarn i I. nadstr.). Uradno ure za sh-anke so od 10. do 11. flc oidi;;: in od 5. do 6. pojoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se n*- vračajo. Nefrankirrna pisma se ne ; ; sprejemajo : : : NAROC NINA : celoletna po pošli ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Odrsko in Rosno K 21'60, polletna K 10*80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K ?6'40; za : : ’• Malo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86—. : ; Posamezne številke po 8 vin. Ste v. 582. V Ljubljani, v petek dne 16. maja 1913. ZARJA izha.tt vsak dan razen nedelje in pravnikov .* / .* ob pol 11. dopoldne. \ •. • DPRAVN1STVO se nahaja v Setenburgovi ulici štev. 8, n., m uraduje za stre alte od 8. do ;2. dopoldne in od 8. do 7. zveč&r Jnserati: enouhpra petitvrstiea 30 vin., popojen prostor, [>twinni> ::: in reklama 40 vin, — inserate sprejema upravr.sšlvo. Nefrankirana i li premalo frankirana pisma se ne Rpiejcruio ■■ Reklamacije lista so poštnine proste. ————■ Leto III. Rezervisti v južni atmosferi. Težak kamen se je odvalil avstrijskim narodom od srca, ko je prišla s Cetinja vest, da se je ^ralj Nikola udal zahtevam velesil in skleni!, da jim izroči Skader. Tega olajšanja ni povzročilo čuvstvo kakšnega posebnega zanimanj l za usodo Skadra, o katerem je malokdo v !ej državi vedel, kje da pravzaprav stoji; oddaht ili so si narodi, ker je po razburjenih izjava!: naše fine diplomacije sklep črnogor- skega kralja pomenil, da nima Avstrija nobenega p jvoda za vojno več. Tudi prej jih je bilo sicer j;.ko malo, ki so razumeli, zakaj bi morala Avstrija Črnigori napovedati vojno zaradi Skadn.. Oni, ki so simpatizirali s Črno Goro bodisi iz narodnega sorodstva, bodisi ker jim je daja a dosledna trma male državico estetičen užitek, bi ji bili privoščili mesto brez premisleka; drugi niso imeli sploh nobene sodbe, ker jim je Albanija bolj neznana od Devete Dežele pa se vsled tega tudi niso znali ogrevati zn nobeno skadersko ali arbanaško ekspedicijo. Vsakdo razun male peščice hujskačev pa si je želel miru. In ko je Nikita rešil skadersko vprašanje, so avstrijski narodi zaklicali: Zdaj bo mir! Ali čas je potekal, Črnogorci so zapuščali Skader. ostalo je tam črnogorskega vojaštva le tolil o, da je lahko nadomestovalo policijo, naposh d je general Bečir izročil mesto admiralu Burneyu — Skader je v rokah velesil. Velja takozvane Avstrije je izpolnjena. V senci slave kralja Nikole je tudi za Berchtolda prostorček; črnogorski vladarček, katerega je napravi! s svojo diplomatičnostjo večjega in pomelnejšega, kakor če bi bi! dobil deset Skadrov, mu pošlje bržčaš še svoj orden. Mi pa smo tudi brez takega odlikovanja zadovoljni, da se nam je vrnil mir. V?ren mir ne potrebuje velike armade. Dokler se nam je bilo bati krvavega plesa na Lovčenu. ni bilo čudno, da so stali naši vojaki ob meji drug na drugem. Zdaj. ko je Skader naš oziroma albanski, in se nam ni več bati črnogorskih korov, so rezervisti ob mejah le še sami sebi v nadlego. Sami bi bili radi doma, ker so se naveličali Taborske romantike, oficirji. ki se vedno ie jezC s temi civilisti, jim žele srečno pot, družine čakajo nanje s hrepenenjem, vsi pa računamo, koliko velja vojna pripravnost. Torej je naravno, da dajo žeieznice ves svoj vozni park, parobrodne družbe pa vs.e svoje ladje na razpolago, da pridejo trume rezervistov čimprei domov. Tako sodijo možgani ubogih Avstrijcev, ki se še vedno niso naučili, da je pri nas uradni miselni aparat od nekdaj konstruiran na poseben način. Taka primitivna državljanska duša sodi, d; ni več vojne nevarnosti, vsaj ne za nas. Ali tako bi bili lahko mislili od vsega začetka. Po naših glavah ni bilo za nas nobenega vojnega povoda, ko so se stepli Balkanci s Turki. Da natn usoda Turkov ni kdove kako pri srcu. smo p< kazali, ko smo jim vzeli Bosno in Hercegovino. Srbe smatramo nekako tradicionalno za svoje sovražnike; bojevali smo se z njihovimi voli, pošiljali smo jim interesantne poslanike. Tudi v Grke in Bolgare nismo bili ravno posebno zaljubljeni. Kaj nas torej briga, če se na Balkanu pretepajo? Izrekli smo. da smo nevtralni, in s tem je bilo po navadni logiki vse opravljeno. Nam, ki nam je rdeči strup prepojil duše, je bilo žai krvi. ki je imela teči po balkanskih poljih. Mi se nismo mogli veseliti vojne, uničujoče mladino in raznašajoče grozo in trepet po svetu. Ali v strahoti nam je ostalo vsaj malo tolažbe, da nismo neposredno prizadeti, ker je klanje omejeno na Balkan. Za dunajsko zunanjo poPtiko je bil položaj še ugodnejši. Naša »sovražnica« Srbija je bila angažirana; potrebovala je svoje vojaštvo na jugu in med tem se nam ni bilo treba bati njenega napada. Lahko bi bili poslali še aktivne vojake iz svojih južnih dežel na dopust Za varstvo naše nevtralnosti bi bila zadostovala žandarmerija. katere imamo itak toliko, da jo bomo zdaj lahko posojali Albaniji. Bogovi naše zunanje politike so imeli drugačne oči in drugačne možgane. Balkanska vojna jim je dala povod, da so razvili ob mejah impozantno vojaško silo za obrambo naše kombinirane domovine, katere nihče ni napadal. Toda sčasoma se je pokazalo, da je bilo poja-čavanje militarističnega aparata popolnoma opravičeno; konflikte, katerih začetkoma nismo uneli, smo si polagoma napravili sami. Od plemenitih udov gospoda Prochaske do Skadra je bita dolga pot, in z ženialno pomočjo pravkar odlikovanega gospoda Kanie smo jo vso posuli s problemi tolike umetne važnosti, da bi se bila ob ugodnih pogojih iz vsakega posameznega lahko izlegla vojna, ob kateri bi bili Napoleonovi pohodi sami majniški izleti šolarjev. Gospod Kania res ni kriv, da ni postala Evropa krvavo plesišče; če ne bi bil Nikola zadnji tre-notek s tragično gesto dejal Evropi: Pametnejši odnehava, ergo .... bi bilo še vse lahko mogoče Ali sedaj je tisoč internacionalcev v Skadru jn Alba iija čaka le še na evropske zandarje. Gospod Kania je »izreden poslanik in pooblaščen mi iister« in njegov literarni biro se lahko spočije ;ia lavorikah svoje bujne fantazije. Nasi rezervisti pa . , . ... lahko ostanejo še nadalje tam, kjer so. Da je ta sklep nelogičen? To se spet le nam zdi, ker nismo hodili k Berchtoldu v šolo. On pa je opazil, da se Srbi in Bolgari prepirajo zaradi meje. ki naj teče med njimi. In iz tega je skupni ministrski svet srečno skonštruiral nov razlog, da vztrajamo v vojnem sianju. To je potrebno zaradi — atmosfere na jugu! Radi priznavamo vso visoko modrost notranjih in zunanjih političnih voditeljev, ki nam jih je dal dobri Bog. Ali naposled se le javlja v globočinah naših ubogih dušic ponižno vprašanje: Zakaj naj bomo osrečeni proti svoji volji? Navsezadnje nam je vendar že dovolj dobrot, ki nam jih izkazujejo nesebični Berchtol-dovci. Saj jih ne znamo ceniti. Nehvaležno ljudstvo smo, in ne zaslužujemo, da se velikani a la Berchtold toliko trudijo za nas. Gospod grof ima n. pr. obširna posestva in vsled njih kar par domovin. Veliko žrtev je žrtvoval, ko jih je zapustil in se zaprl v zatohle sobane palače na Ballplatzu, kjer je posvetil blaginji nehvaležnih narodov svoje talente, ki bi mu prinašali več uspeha, če bi se bavil z umetnimi gnojili in kravjimi plemeni. Mi ga ne razumemo in ne razumemo; čemu se nam torei žrtvuje? Salonski vozovi so mu na razpolago, in želeli mu bomo srečno pot. Tudi ljudstvo zna biti trmasto kakor Nikola. Vteplo si je v glavo, da imajo rezervisti doma veliko važnejše opravke kakor v svojih bivakih, in vsa Berchtoldova državniška umetnost nas ne prepriča drugače. .Srbsko bolgarskemu sporu želimo mirno rešitev, ker smo popolnoma nesposobni, da bi se znali navdušiti za klanje; ali sami nečemo imeti s tem sporom nobenega opravka, in zato nimajo naši rezervisti v »južni atmosferi« kaj delati. Gospod Berchtold je drugega mnenja; ampak če sešteje ves ministrski svet. nas je vendar več, On si je nabral dosti slave, mi pa ne hrepenimo po njej, ker nam je življenje in miren razvoj ljubši od glorije na grobu. Kadarkoli je gospodom ugodno, se sklicujejo na pravico večine. Celo sankcionirani zakoni se lahko teptajo s pozivom na princip večine. Manjšina se mora ukloniti tudi takrat, kadar ima očitno prav. In položaj je jasen: Ogromna večina v državi zahteva mir in demobilizacijo: neznatna manjšinica. ki po številu in po teži kar izgine vpričo take majoritete, hoče držati rezerviste v monturah. Naj torej obvelja načelo večine! Ako misli gospod Berchtold, da je to nesreča, naj si da prinesti vode. pa naj stori kakor Poncij Pilat, nas pa naj prepusti naši usodi. Če pa grofovska ekscelenca ne razume tega, imamo parlament, ki je toliko počival, da bi zdaj že lahko s svežimi močmi nastopi!. Poslancev ni izvolil grof Berchtold. Zastopati imajo voljo ljudstva, in ta je nedvomna: Vojne ni, vojne nevarnosti tudi ne; torej naj se odpuste rezervisti domov. In pokaže naj se. koliko veljave ima parlament v Avstriji. Če se gospodje od meščanskih strank tudi v tako važnem vprašanju ne znajo postaviti na stran ljudstva. naj si pa volilci zapišejo še to izkušnjo z debelimi črkami v svojo beležnico. Kajti prišel bo zopet dan sodbe. Prišel bo dan, ko bo ljudstvo govorilo po spoznanju in vesti. Naposled 1)0 ljudstvo vendar močnejše od Berchtoldov-cev. Triletno premirje v stavbni stroki. Te dni se je zgodil za delavsko gibanje v Avstriji nadvse pomemben dogodek: podpisane so pogodbe, ki za dobo nadaljnih treh let urejajo mezdo in delovni čas za 150.000 delavcev v stavbinski stroki. S tem je v miru zaključeno mezdno gibanje, kakor ga Avstrija še ne pomni. Ves razvoj kapitalistične družbe ovladuje zakon centralizacije in tudi razvoj mezdnih bojev in delovnih pogodb stoji pod vplivom te družabne tendence. Na začetku vidimo boj v po-edini delavnici: danes stavkajo delavci tu, jutri tam. Vsaka stavka se konča s posebno pogodbo, sklenjeno med podjetnikom in delavci njegovega podjetja. Z ojačenjem podjetniških zvez prenehajo osamljeni boji in osamljene pogodbe. Ako mizarji enega podjetja ustavijo delo, zapro vsi mizarski podjetniki svoje zavode in izpro vse delavstvo. Boj se bojuje v vseh delavnicah enega mesta in konča se s pogodbo, veljavno za vse obrate v mestu: namesto de-lavniškega tarifa je stopi! krajevni tarif. Ampak tudi s tem se podjetniki ne zadovolje in v Nemčiji tudi sklepanje krajevnih tarifov, zlasti v stavbnih obrtih. ni več v navadi: ako za- stavkajo zidarji v Monakovem, izpro tudi zidarski podjetniki v Kraljevat, zakaj pogodba velja za vso državo, namesto krajevnega tarifa je stopil državni tarif. Ravnokar zaključeno mezdno gibanje v avstrijski stavbni obrti je velik korak v centralizacijo delovnih bojev in dasi se ni raztezalo na slovenske pokrajine, ni nič manj važno za slovensko delavstvo. Z letošnjim marcem se je iztekla večina delovnih pogodb v stavbinskih obrtih na Dunaju, na štajerskem in v sudetskih deželah. Podjetniška organizacija je postavila za obnovitev pogodb naslednji junktim: V nobeni obrti se ne [ obnovi pogodba, ako se ne dožene hkrati sprava j tudi v vseh ostalih stavbinskih panogah, v nobenem kraju se ne podpiše pogodba, ako ni zagotovljen tudi v vseh ostalih prizadetih krajih mir! Mir na vsej črti, ali boj na vsej črti — to je bilo geslo podjetniške organizacije. Z njim so podjetniki nameravali zlomiti odporno silo delavstva. Letošnjo pomlad so si podjetniki izbrali namenoma za obnavljanje pogodb, ker v tem času se je iztekla v Avstriji cela vrsta pogodb v drugih obrtih, v Nemčiji pa državne tarifne pogodbe za stavbno, mizarsko in slikarsko obrt; s tem so podjetniki hoteli odvzeti stavbinskim delavcem denarno pomoč razrednih tovarišev v Avstriji in stanovskih tovarišev v tujini. Tudi sicer so bile razmere podjetnikom jako prijazne: Vsled balkanske knze se je stavbni kredit močno podražil, stavbno gibanje je opešalo, brezposelnost v stavbni stroki je velika. Z veliko samozavestjo so podjetniki vstopili v nova pogajanja in splošen vtisk je bil, da hočejo izzvati konflikt. Med tem pa so se dunajski mizarji mirno pobotali in tudi kovinarji so obnovili svoje pogodbe brez boja. Prav tako napredujejo tudi pogajanja v stavbinski obrti na Nemškem prav uspešno, tako da so se avstrijski stavbinski podjetniki v svojem računu prav težko ušteli in njih zmagoslavna samozavest je pešala od dne do dne. Šest mesecev in pol so se vlekla pogajanja in na stoinšetdeseti seji delegatov in zastopnikov je bila končno sprejeta pogodba, ki sme biti ž njo avstrijsko delavstvo popolnoma zadovoljno. V novi pogodbi so se prav znatno zvišale mezde; v pogodbah določene mezde so minimalne mezde in skrb organizacije bo, da minimalne mezde ne postanejo maksimalne mezde. Takisto se je skrajšal delovni čas in nove pogodbe pomenjajo velik korak na poti od štiriinpetdeseturnega k oseminštirideseturnemu delovnemu tedniku. Obnovitev pogodb v stavbnih obrtih je važna tudi za slovensko delavstvo, četudi se ne tičejo obnovljene pogodbe slovenskih pokrajin. Pravkar zaključeno gibanje v stavbnih obrtih kaže, da se tudi delavski boji centralizirajo od dne do dne bolj in da je centralistična in mednarodna strokovna organizacija edino obrambno in napadno orožje v boju s centraliziranim kapitalom. Kako naivni so v očigled tem pojavom in dejstvom gospodarskega življenja tisti narodnjaški in klerikalni »osrečevalci« ljudstva, ki hočejo v dobi rastoče kapitalistične centralizacije z raznimi narodnimi in klerikalnimi, z žol-timi in črnimi organizacijami razcepiti delavsko moč in desorganizirano in razoroženo delavstvo vreči internacionalnemu kapitalu v žrelo! Kako tuje jim je gospodarsko življenje, kako nepoznan delavski svet! Mednarodno solidarnost, centralistične težnje smatrajo za delavske muhe in ne vedo, da so v resnici potrebe realnega, praktičnega življenja! Nauk končanega gibanja v stavbni obrti ie: Vsak delavec v centralno zvezo svojega poklica! Organizacija in taktika. (Iz poročila s. Kocmurja na deželni konferenci v Ljubljani.) Obliko strankinih organizacij nam predpisuje štatut, sklenjen in izpopolnjen na zadnjih dveh strankinih zborih. Seveda pa je strankin štatut praktično uporaben le tam, kjer so že dobro urejene krajevne ali lokalne organizacije, glede katerih bi bilo želeti še mnogo izboljšanja. Razumljivo, da kjer je pomanjkljiva lokalna organizacija, da tam tudi okrajna ne more razviti svoje delavnosti in trpi vsled tega cel organizem, kar občuti najbolj deželno zastopstvo stranke, ki mora nerazmerno velik kos dela posvečati administraciji. Vzroki, da posamezne organizacije ne napredujejo tako, kakor bi lahko, so različni. Najpoglavitnejši je pač ta, da imamo premalo izvežbanih zaupnikov, ki bi se čutili odgovorne. Organizacijski štatut je vse premalo znan in prepričan sem, da dve tretjini sodrugov niti ne vesta zanj. Potrebno je torej, da se organizacijski štatut kar najbolj razširi in da se opozore zlasti funkcionarji, da ga temeljito preštudirajo. Vsestransko poznanje organizacijskega pravilnika je prvi pogoj za precizno izvedbo organizacije. Brez izvežbanih zaupnikov pa bo ostal najboljši štatut le na papirju. Zaupniki so, ki dajejo štatutu življenje in praktično vrednost. Organizacija je toliko vredna, kolikor so vredni njeni funkcionarji. Nikjer ni težav, ki bi se ne dale premagati. Govornik, predavatelj opravlja svoje delo na debelo — pravi vzgojitelj mase, organizator in tisti, ki uveljavlja disciplino, je pa le zaupnik, ki opravlja drobno delo. Najvažnejše od vseh poslov v organizaciji je drobno delo. pa naj je še tako neznatno. Agitacija od člana do člana, pobiranje prispevkov, posredovanje stika med maso in odborom je sicer nehvaležno delo. ki se po navadi ne omenja v listih, ampak je važnejše od vsega dru- gega. In temu delu se je posvečala doslej pri nas vse premala pozornost. Dre bito delo zahteva jeklenih značajev, prepričt nja, trdne vere v socializem. Nihče ne naleti m toliko ugovorov, kakor ravno sodrug, ki opravlja drobno delo. Kako pa naj opravlja sodrug svoj posel uspešno, če ni podkovan v naukih socializma, če ne pozna ustroja človeške drržbe in njenega gospodarskega življenja? Odgovor nam tedaj pride sam od sebe, da je mjvečjo pažnjo polagati na socialistično vzgojo mase kakor celote in oosameznika še posebej. Diskusije in predavanja v ožjem krogu o najelementarnejših pojmih socializma in socialističnih organizacij so najboljše sredstvo za dosego izobrazbe, ki je potrebna za razredni boj.v V ožjem krogu se čuti predavatelj bolj domačega in njegova beseda zaleže več. nego na velikem shodu, ker sega neposredno iz srca v srce. Povsod je najti sodruge, ki se dvignejo nad povprečnost in postanejo sami od sebe zaupniki, da sami ne vedo kdaj. Diskusije so prva stopnja do samoiz-obrazbe. Razgovori o aktualnih vprašanjih zbude zanimanje za čtivo, ki opravi to, česar zaupnik ne more. Zato spada razširjanje socialistične literature prav tako med dolžnosti zaupnika. Pri vsaki organizaciji bodi vsaj en sodrug., ki naj se peča s kolportažo brošur in listov. Cim več člani čitajo. tem lažja je agitacija za vsako stvar, s čimer je posel zaupnikov zelo olajšan. Skratka: Vzgoji posameznika prvo in največjo pozornost! Kakor je potreben stik med posamezniki v lokalni organizaciji, tako je treba vezi, ki naj spajajo le-te v krepke okrajne in deželno organizacijo. Dobro okrajno organizacijo morejo dati le krepke lokalne organizacije. Doslej so bile te vezi le prav rahle, oziroma so se pojavile le od slučaja do slučaja, na pr. pri volitvah potem pa so zopet razpadle. Deželno strankino zastopstvo se dobro zaveda, da zbog pomanjkanja sposobnih moči niso povsod dani pogoji za ustvaritev takih organizacij. Brutalnost kapitalizma. ki se maščuje z uničenjem eksistenc delavnim sodrugom. je ena glavnih ovir, da se ponekod ne razvijemo. Več organizacij tiči še vedno v začetnih povojih ali so pa popolnoma prenehale, ker smo na ta ali na oni način izgubili edinega zaupnika. Da se pride temu v okom. je treba najti sredstvo, ki bo omogočalo zvezo med deželnim vodstvom stranke in njenimi pristaši tudi tedaj, če je zaupnik zapustil svoje mesto. Tako zvezo pa bi mogel oskrbovati le list, ki naj bi ga prejemal vsak organiziran sodrug. Deželno strankino zastopstvo ima v mislih mesečnik, kateri naj bi kot vestnik deželne organizacije objavljal vse važnejše sklepe in prinašal navodila organizacijam in zaupnikom. S takim listom upamo vzgojiti dobrih zaupnikov in utrditi organizacijo. Za sodružice naj bi bil »Zenski list« obligatno glasilo. Takemu mesečniku je že pri sedanjem številu strankin davek plačujočih sodrugov obstoj zasiguran; vendar pa bom predlagal resolucijo. k: ne določa gotovega termina. Če sem se dosedaj peča! zgolj s politične organizacijo, se mi zdi umestno, da se dotaknem tudi bivše »Vzajemnosti«, ki ie opravljala izobraževalno delo. Njeno delo se ni obešalo na veliki zvon, dasi je izvršila mnogo in se uspel i njenega dela že pokazujejo. Prav ob razpustil »Vzajemnosti« smo spoznali, da izobraževalne organizacije potrebujemo. Predlagal bom tudi glede te resolucijo in upam, da boste zanjo. Prav tako važna, kakor splošna izobraževalna, pa je tudi mladinska in ženska organizacija, katera slednja obeta zoper vse pričakovan.e velik napredek. Sod ugi! Sedaj pa najvažnejše. Deželno strankino zastopstvo bo le tedaj moglo vršiti svojo n; logo. če bo imelo na razpolago potrebna sredstva. Potreba pa je baš sedaj največja. Z;ito se obračam do vseh organizacij, da mu priskočijo z izrednimi prispevki na pomoč. Apeliram tudi na posamezne sodruge. da se po svojih močeh odzovejo. Kjer organizacije nimajo lastnih sredstev, naj uvedejo zbirko. Kdor hitro da, dvakrat da. Končno priporoča odbor organizacijam, da se, kjer le mogoče, otresejo gostilniških lokalov. Četudi jih imajo brezplačno na razpolago. Moralna škoda, ki jo povzroča sedež organizacije v gostilni, je neprimerno večja od gmotne koristi, če se o kaki koristi sploh govoriti more. Boljša še tako neznatna sobica, nego gostilna! Izkušnje nas uče. da sc je število članov takoj povečalo, čim si je organizacija omislila privaten lokal. S tem je ovržena trditev, da sc z gostilno prihrani izdatek za stanarino. Narobe! S privatnim lokalom si prihranijo člani, organizacija pa pridobi in vse njene priredbe so bolje obiskane. Uvažujte to. četudi bi bilo tu-patam uvesti posebne prispevke, ki gotovo ne bodo večji od nepotrebnih izdatkov za pijačo, ki ubije prt nas veliko m"či. JPJ| « ■ na splošno žanre vo se ponavlja samo trt dni in 1 111 n ?FQ|fllCP sicei 0(1 8ohole 4‘ m’ (1° Pon(lelka 26. t. m. na splošno zahtevo se ponavlja samo tri dni in )d sobote V4. t. m. do pondelka 26 v Kino-Ideal. Ljubljana in Kranjsko. — »Vzorno« deželno gospodarstvo. Družbo koristolovcev, intrigantov, in koritarjev. ki predstavlja katoliško stranko in ki si je deželni dvorec izbrala za svoje gnezdo, je spravila jezična Theimerica v liudo zadrego. Vsi so prizadeti in zadeti, okrog vseh se ovija venec podlih spletkarij, zato se nihče ne upa črhniti. Susteršičevc zahrbtne intrige za glavarsko mesto so notorične, da nosi glavarjeva žena hlače v deželnem dvorcu, žvrgole klerikalni vrabiči že dolgo časa, da se dr. Lampe priduša zoper vmešavanje gospe Bogomile v uradne posle, vemo vsi, kakor vemo že davno, da Šu-steršičeva familija kranjsko deželo mnogo stane. I o vse so precej znane reči, ki smo jih že mnogokrat pribili iti zavoljo katerih celo prav verni in vdani klerikalni pristaši že prav glasno godrnjajo. Dasi »razkritja« nič novega ne prinašajo. in dasi ne poznamo Theimeričinih nagibov in tudi ne moremo presoditi, ali je izdala klerikalno korupcijo res zato, ker je njeno oko. nekoliko preveč obviselo na Susteršičevem gla-varskem in ministrskem konkurentu, so vendar koristna, ker razodevajo, kako sodijo in govore klerikalci^ o svojem koruptnem gospodarstvu, o bustersieevih spletkarijah, o diktaturi njegove familije, kedar so sami med seboj in kedar jih »dobro in verno ljudstvo« ne sliši. Kako pre-ciizna je klerikalna bajka o »ozdravljenju političnega življenja«, o »vzornem gospodarstvu«, . o i° Primerjamo s sodbo klerikalnih vodite-||ev :s.aiV‘V* kl jo ie javnosti še gorko sporočila Kamna 1 heimerjeva. Značilen pa je molk klerikalcev spričo tega javnega škandala, ki mora omajati zaupanje v vodilno klerikalno kliko v najomejenejšem klerikalnem pristašu. Pod težo hudih očitkov ni ne ene izjecljane besede v obiambo iz klerikalnih ust, »Slovenec« molči kakor grob, vsi so kakor onemeli. Riba pri gla- vi smrdi. V vsej stranki klerikalci nimajo člo-v ^kidal Avgijev hlev in pomedel to smrdljivo gnilobo. „ • T ^ve?a k0vi»arjev, podružnica Ljubljana priredi društven shod v nedeljo, dne 18. maja ob pol 10. dop. v restavraciji pri Perlesu zraven posle. Na shodu poroča sodrug Etbin Kristan. Kovinarji. vaša častna dolžnost je, da pripeljete vse do zadnjega na shod. — Celodneven družinski izlet priredi to nedeljo ljubljanska podružnica društva »Prijatelji prirode« na Grmado. Odhod ob tričetrt na z državnega kolodvora, z vlakom do Med-M-°^uCe-Z! Melince na Sv. Katarino; nazaj če2 osko celo na Dolnice in v Ljubljano. Sodrtigi, vilu SC ^ru^‘nskega i^eta v polnem šte« — Zavednost delavskega ljudstva se kaže v delu za koristi delavstva. Dunajskim sodru-gom se zavednost v polnem obsegu besede mora pnpoznati. Kdor ve, kako delujejo zaupnice in zaupniki delavstva po tovarnah v delavnicah m pa v stanovanjih tovarišev in tova-™ za Prospeh dunajske organizacije konsu-mentov, ta razume tudi uspeh! Tudi pri nas na Slovenskem, posebno v Ljubljani, bi bilo po- nrnlpH?^St ZaTZiame vsak razredno zaveden proictarec za delo na gospodarskem polju! ^onsumno društvo za Ljubljano in okolico« ima v Ljubljani in okolici 1800 članov — ali bi lili ne moglo imeti 4000 — 5000. ako bi vsak zaupnik in vsaka zaupnica v Ljubljani in okolici vsaj nekoliko svoje delavnosti žrtvovala delu na gospodarskem polju?! Sodrugi in so-druzice — razmišljajte o tem' npo-a iz pekarne »Konsum- nega društva za Ljubljano in okolico« se je zelo S f rVS£mn0:S"ment0m' Hlebi po kff 1.75 SO po 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah. n , Ljubljansko telefonsko vprašanje. » eutsches Volksblatt« poroča o zanimivem vnla&n me trKOV”lskim ministrstvom in med vojaško upravo. Povodom posebnih vojaških st™ ™ V x J'ie .ZKradiI° trgovinsko ministr-teSnih Pf,0Šfnj0J0jnega ministrstva več stra-tegičmh telefonskih zvez. Vojna uprava pa se sedaj protivi refundirati stroške za te zgradbe. ministrstvo je sedaj v veliki za- vSAlfn rVMre izvrši|i' oziroma Pomnožiti inv fJnrtZVeZ’ ker ie Ves razpoložljiv fond izrabljen za nove zgradbe v Oaliciii V?]nc uprave' Z^adi lega ora \ eliko število ze pričetih in nameriva-nih zgradb opustiti. — Kakor ie iz navedenega videti, je Dunaju Škader bližji nego I jubljana m druga mesta v tej nesrečni državi m i i SentJanška premokopna družba ie sklenila na predvčerajšnjem glavnem zborovanju. da se razide m opusti obrat. Ako bi hoteli PO?S Skro0nPanie"' Prem0Ba' bi P°,rel>ovalJ 4~Ttiy!m*|hl1 k,avnicI so zaklali od 27. aprila 3*ev T&eMlV bik°V’ 8 krav* 1,8 Pra- lJaH Pa to SRt V koštr"™v’ 124 kozličev; upe- Ul iJ-21 k? TM’ 82 teIct in 51 Vozličev, hči železniSkoito V V Viktorija Krainer, - Ana §emmv nwadfpr?vodnika. 15 mesecev. mui semrov, kajzarjeva hči 42 let Tr» sip Belan, posestnik, 44 let. ~ Na znaitie! Naročnina, sploh denar ki ie namenjen za »Ženski list« se 1P vi Jii [■ po Položnicah »Zarje«, da ne nastanejo pomote in sitnosti. Kdor ima poslati za »Zenski list« denar, naj se posluži poštne nakaznice, ki naj jo na-slovi na »Upravo Zenskega lista v Ljubljani« — Upravmstvo. Za varstvo javnih nasadov In vrtov se mora zavzeti občinstvo samo. Vsak naj se izogne vsemu, kar bi le količkaj bilo na kvar na-T' pa tlldl nasproti drugim naj ne ščedi L™prn™ svarilom, ako vidi, da se godi škoda. Predvsem naj se nihče ne dotika cvetja n™[ J ,n ™čev!<> in ne stopa nai preko škode tnH11116*: i bi sicer ne napravil izdatne Saai/v,TOSik&.al,p,a ob,!l"no "Skodnlelo tov so tudi psi ki nasadov in vt- k’ pros»o tekajo. Mnogo poho- dijo in razkopljejo ti psi, zato naj bi v javfie nasade in vrtove nihče ne jemal s seboj psov drugače kakor na vrvici. — Posledice alkohola. Iz Dvora pri Žužemberku poročajo: V četrtek, dne 8. t. m., sta šla iz gozdarskega urada v Soteski dva knezova oziroma Zhubrova uslužbenca v bližini dvora po pesek. Nazaj grede ju je oskrbnik Drobnič napojil v gostilni pri Bobenčku na Dvoru. Oba voznika, čez mero vinjena, sta se proti večeru vračala s težko naloženima vo-zoma. Konjj v vozu, ki ga je vodil Martin Bobnar, so se že na Dvoru plašili. Prvi voznik, ko-čijaž Kraker, je svoje konje pognal. Bobnarjevi pa so zdivjali za njim. Za obema ie pa vozil gozdar Drobnič v koleselju. Ko je Drobnič videl. da je Bobnar spotoma podlegel pijači, ga je vzel k sebi na voz, Potemtakem je bil Bobnarjev s peskom naloženi voz brez pravega vodstva. Ko so se vozovi približali Soteski, je blizu napajališča ob Krki Drobnič Bobnarja spravil iz svojega koleselja in na njegov voz. Tedaj pa so konji najbrže naglo potegnili na-vstran. Bobnar je padel z voza na tla in sicer tako nesrečno, da so mu šla kolesa težko naloženega voza čez sredo života. Poškodba je bila tako težka, da so se pri ranjencu pokazala čreva in da so potem na lici mesta našli koščice, najbrže iz zgornjega dela nog. Gotovo pa je. da je bila ta poškodba tako težka, da je revež že drugi dan umrl v bolnici v Kandiji, kamor so ga pripeljali nezavestnega. ~7 Nezaslišan slučaj trpančenja žival.1 se je pripetil te dni na Hujah pri Kranju. Zidarski mojster Ivan Bidovec je proti večeru izpusti! svojega lovskega psa na prosto. Cez pol ure se je pes vrnil, silno cvileč in tuleč. Ko je lastnik pregledal psa, kaj mu je, je zapazil, da je psu nekdo prerezal kožo čez pleča ter mu jo nato potegnil^čez glavo, nakar ga je zopet izpustil. Uboga žival se je zvijala vsled bolečin. Bidovec je moral psa ustreliti. — Pazite na otroke! Posestnica Frančiška Luznar na Mlaki je pustila dne 4. t. m. svoje štiri majhne otroke v starosti od pol do sedem let same doma in šla v Kranj. Triletni Peter je med tem časom iztaknil na omari vžigalice, s katerimi se je igral. Vžigalice so se vnele in tudi dečkova obleka. Starejši sestrici sta kmalu priskočili na pomoč in polivali dečka z vodo. toda bilo je prepozno, zakaj deček je bil že tako hudo opečen, da je drugi dan umrl. — Ne posnemajte petelinovega petja. Na Brodu, pol ure od Novega mesta, se je pripetila 11. t. m. tragikomična zgodbica. Neža Šušteršič je ukradla Jože Lojku, čevljarju v Regerči-vasi^ petelina. Za to tatvino je izvedel dobro-voljček mizar Jernej Sitar in je hodil v mraku pred nje hišo oponašati petelina. Ko je tako »kikirikal«, J"e dobil prvi dan od Neže Šušteršič velik z vodo napolnjen pisker v hrbet. Pojavil pa se je zopet drugi dan. Kikirikal je že precej časa. Šušteršič je že spala, a to petelinovo petje jo je prebudilo; vstala je in vzela 3 m dolg hlod in odšla pred hišo. Ko je Sitar zapetelinčil, je udrihnila izza vogala po njegovem pregrešnem telesu in je odšla v hišo. Ko je pa ta hitel v hišo. ji je skočil na pomoč še njen mož Anton in sta z združenimi močmi s Sitarjem prav korenito obračunala. Drugi dan je uvidel Sitar, da ni več za delo. da mu je oko rosno in zelo oteklo in da je po životu popolnoma črn. Zato se je podal v bolnišnico v Kan-dijo. Tam pa so mu rekli, da bo najbrže ob oko. — Kinematograf »Ideal«. Danes specialni večer z izbranim sporedom. Jutri toli pričakovana detektivska učinkovitost »Zigomar«, tretji del. Drugi teden otvoritev vrta. Na vrtu se_ bode igralo pri dnevni luči, kar je mogoče pri posebni konstrukciji odra in s posebno projekcijsko steno. Gotovo novost, ki jo bodo z veseljem vsi obiskovalci sprejeli. Štajersko. Anarhist v Trbovljah? Rudar Anton Pansak iz Trbovelj je odnesel strelnemu mojstru Antonu Jordanu pred kratkim več dinamitnih patron in smodnika. Tatvino so kmalu opazili in ker je bil Pansak znan, da goji anarhistične nazore (?) in je baje med delom izražal prav nevarne grožnje, ki so kazale, da ima zločinske namene, so ga orožniki takoj pričeli zasledovati. Pansaka so prijeli v Litiji. — Če le ne vidijo boječi ljudje strahov pri belem dnevu. — Velenjski rudarji in okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu. Iz Velenja poročajo: Skoraj neverjetno je. kako slabo da jc poučena politična oblast v Slovenjgradcu glede bolniškega zavarovanja rudarjev. Njeno nevednost razumemo le tedaj, če jiomislimo na res žalostno dejstvo, da so politični oblasti socialna vprašanja španske vasi. Leta 1894. je bil odobren štatut savinjske in šaleške bratovske skladnice. v katerem je bila določena običajna dnevna mezda za rudarje in provizioniste z enim goldinarjem. Leta 1906, dvanajst let pozneje, je bila izpremenjena savinjska in šaleška bratovska skladnima v združeno spodnještajersko bratovsko skladnico. Zato je bilo treba seveda tudi izpremeniti štatut bratovske skladnice in bila je najlepša prilika, da se poviša v kraju običajna dnevna mezda. Ali kompetentnim oblastem ni prišlo to na misel, ker bi drugače morali rudniški podjetniki prispevati nekaj vinarjev več v bolniško blagajno, čeprav leta 1906 ni v kraju običajna dnevna mezda odgovarjala resnični mezdi. Ampak kadar gre za koristi podjetnikov, so oblasti vedno obzirne’ Še danes velja leta 1894. določena dnevna mezda kakor pred 19 leti. Pred 19 leti je bila stvar še vsa hujša vsled nemarnosti oblasti. Rudniški podjetnik Danijel pl. Lapp ni odtegoval delavcem od mezd njihove prispevke za bolniško blagajno, temveč tudi one. ki bi jih bil moral vplačati on. Takratni rudarski tajnik sodrug Sifter ie napravil temu nesramnemu početju konec in izposloval pri podietniku Lappnu, ki ie llubil svoje delavce kakor oče svoje otroke — tako je namreč dejal Lapp pri intervenciji — da ie povrnil delavcem pridržane prispevke. Ker leta 1894. določena dnevna mezda več ne odgovarja istinitim razmeram, so 19. januarja letošnjega leta načelstveni člani združene spodnještajerske bratovske skladnice s sedežem v Velenju vložili v imenu vseh članov peticijo pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu za preureditev v kraju običajne dnevne mezde. Člani so težko pričakovali rešitve. 30. aprila je dobilo načelstvo sledečo razsodbo, ki jo prinašamo dobesedno, da bodo rudarji vseh krajev spoznali, kakšni učenjaki da sede pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu. Poučni dokument se glasi: Št. 2119. Občinskemu uradu v škalah z naročilom, da pouči na vlogi podpisane, da njihova peticija ne spada v kompetenco c. kr. okrajnega glavarstva, temveč c. kr. rudarskemu glavarstvu v Celju. C. kr. okrajni glavar: Podpis nečitljiv. Na podlagi te razsodbe ne preostaja velenjskim rudarjem nič drugega, kakor da pouče c. kr. okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu, da v Celju sploh ni rudarskega glavarstva, temveč da je v Celovcu in da ta rudarska oblast sploh ne more določevati v kraju običajnih dnevnih mezd. Dalje priporočajo velenjski rudarji c. kr. okrajnemu glavarstvu, naj pieštudira § 7 zakona z dne 30. marca 1888 državnega zakonika, ki govori o določbah bratovskih skladnje in o bolniškem zavarovanju delavcev. Rudarji, ki so člani združene spodnještajerske bratovske skladnice, so vsled nizke bolniščine prisiljeni, da se vlečejo na delo. če so še tako bolni, ker ob tej neznosni draginji ne morejo izhajati s pičlo bolniško podporo. C. kr. okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu naj si pa zapiše za ušesa pouk velenjskih rudarjev in naj nemudoma ukrene vse potrebno, da izposluje pri bratovski sklad-nici preuredbo v kraju običajnih dnevnih mezd. — Otroka sta umorila. Iz Kozjega poročajo: Jožefa Blakšič je porodila 3. marca 1912 nezakonskega otroka. Oče otroka je bil 521etni oženjeni posestnik Franc Dobrina, ki je moral plačevati na mesec po 10 K za otroka. Dobrinova omožena hči Cecilija Blakšič. ki je svakinja nezakonske matere, se je bala. da bo prikrajšana na dedščini, če bo moral oče dolgo časa plačevati za otroka. Zato sta sklenila z očetom, da umorita otroka. 3. t. m. je spal otrok sam doma, ker so bili vsi domači na polju in takrat sta umorila otroka na ta način, da sta mu nalila v usta solno kislino. Ko je prišla opoldne otrokova mati domu, je bil otrok že mrtev. Koroško. — Ponesrečen planinec. Na binkoštno nedeljo se je ponesrečil na Dobraču profesor dr. Moravec iz Solnograda. Izpodletelo mu je na neki skali in padel je precej globoko v jarek. Zlomil si je nogi in dobil manjše poškodbe na glavi. Težko ranjenega so prepeljali v Pliberk, kjer mu je dal prvo zdravniško pomoč tamošnji zdravnik dr. Tambor. — Nevaren mlinar. V Velikovcu so zaprli 32letnega mlinarja Petra Enzija, ker je zlorabil in oskrunil šolarico, ki je hodila k njemu po moko. Enzi jc po daljšem zaslišavanju, konfion-tiran s svojo žrtvijo, končno priznal svoj_ zločin v polnem obsegu in potrdil vse izpovedi zapeljanega dekleta. Goriško. — Okrajna bolniška blagajna v Nabrežini je imela na dan 17. aprila t. I. redni občni zbor. Iz poročila predsednika Antona Pertota. je razvidno, da je bilo v letu 1912 10 odborovih sej in 5 sej razsodišča. Celotno ooročilo o internem delovanju je občni zbor enoglasno vzel na znanje. Izdatki, izraženi v odstotkih, so sledeči: Bolniške podpore 60,52 %, zdravnik in kontrola 5,63, zdravila in terapeutični pripomočki 5,77, bolnice in tozadevni prevaževalni stroški 9,40, pogrebščine t),40, prispevek zvezinemu fondu dohiV-pt č; or ^ 111 stroški 12, razni odpisi 0,52, dobitek 5,06 /o. — Poročilo nadziralnega odbora je Podal Josip Uršič, ter izjavil, da se je nad- Spin la^amiŠk0 pos,ovanie in mesečno pre- ni 7nL>n,1ČVn l’,aPino- Poročilo se vzame na znanje, kakor tudi se sprejme predlagana StToVfff tyoU;oTainik Koren * Pojasnil sta! i ihni -1° ' ter ,K)dal natančen pregled noterostim S?"0?' 1P°r?Čil° 56 Sprejme' K raz' noSnii- iS? e,®h nekateri delegati različna pojasnila, katera je tajnik Koren obrazložil. rnnoi7,,r,^"0mof ,7,e^ega fanta v Gorici. Po- če/okoli no|C s ,er+J’ r.a Se je v pondeljek zve- zht-iri-i aUL i a iV spalni sobi uraria in S1ksai,di;a Ambrožiča v Gorici njegov ttSllcv •!ckler z Bleda- Našliso drui? na ffipt e“‘ -rokl 3e imel samokres, v Divfnn? ni,\.'?apirja' na katerem je stalo na-se V'mi er n • sH1T!.se zaradi tega, ker sera me n m r i °^ tiste* ki je pri Vokulatu in -1,S rec .V]deti. Via Coronini 4.« Fant fiubMen ip hii nesrečne ljubezni, za- Anico Portnt V 17Ietno delavko v Stračicah zadn?em čn?nV K°rl0n!n,jevi »Hci. Fant je bil v samomor v zmedenosth13 Z"": Istra. Ščeiu —* nr^Mfo>^'nska aSera zopet sodi' raišniem P a^a Pfoti porotnikom. Predvče-aretirali Klavnega obtoženca siSpa.r,cv- Ki so bili pred rc iicca biairarniln n°f .n'- namreJ bivšeja mest-iicRa oiagajmka Galanteja. Preisknve sn se ponovile m pokazale so se nove sleparije o ka- Cre'isk'v"^ S,,"1 nii UvedenSe nov. „ sat"0 proti onim 10 oproščencetn. Sr Vsi celoPrT? |--P°-0tnikoni' ki so iih Opr0-oprostitvi in ^ !a|!)anJ’ So se čndiii ti iamozm da tu ne more h,v Se je širila tiha govorica, krat še n^nfpi J VSe v redtI- Seveda se ta’ govorica^dose-H J?Vn° Kovoriti- vendar je ta sodišče s to uSaVntSCf]e ZaČeio preislovain0 daj je obnvn-n ^ ro zopet bav,tl ,n se' v k fkPm n?\a .v Poincin teku. Pričakuje sc v kratkem nov,h iznenadenj in novih aretacij Trst. želnega^/horn' f.ež.e,n,i .?bor.- Seja tržaškega debila /-i rudi n! pl p iJ£i m s^icai'a za sredo, je Na se?o^-P?.e poslancev nesklepčna, cialna deninkrJ? 'taI,llanskih liberalcev. 2 so-žeim ^Tr io H K-,5 slovenskih poslancev. De-sc z'ikIUičSiP 7, ? ? sredo dek''et, s katerim se 7 Ma rst e d a n je deželnega zbora. ob 4 nonolri^P vese !ca bo v nedeljo 18. t. m, M Ma?da enf J gos ,llni »Alla Vittoria« pri Sv. m Magdmeni zgornji. Program ie bogat. Na- in°tambuS? 7hZb°- Kašeffa »Ljudskega odra« firpfi t r b,or 'obrazevalnega društva na nneaia S X\po5ta.111 srečolov bosta tudi po-sndrni . /,fV0Jn dobro razpoloženje. Vse ježe te^VidnrS1 ^ Poziv|Sa,no' da se udr tt zidarske prireditve v velikem številu. ir se pr: Mirovna konferenca se otvori prihodnji teden. Tatarske vesti o neizogibni srbsko-bolgarski vojni so bile neresnične; Rusija želi, da reši spore londonska konferenca. MIROVNO VPRAŠANJE. Odgoditev konference. London, 15. Mirovna konferenca, ki se je imela otvoriti v soboto, j>rične s svojini delom šele začetkom prihodnjega tedna, ker nekateri pooblaščenci še nimajo inštrukcij. I rvotno nme-nje, da bo konferenca kmalu opravila svoje naloge. se najbrže ne bo uresničilo. Bolgarski poslanik še ni podpisal preliminarij. Srbi in urki sploh ne kažejo volje, da bi pohiteli s podpisom. Grk so ozlovoljeni zaradi nepopustljivosti Italije v vprašanju južnih albanskih mej in stoje na stališču, da se morajo s preliminarnim podpisom rešiti nekatere zadeve, ki so v zvezi z mirovnim vprašanjem .Bolgari zahtevajo, da naj teče meja od Midije čez^ Saraj do postaje Muradli ob železniški progi Odrin-Carigrad, odtod do Ajrobola; potem naj drzi ob črti med Malgaro in Rešanom, nadalje ob razvodiu, in naj doseže Egejsko morje vzhodno od Fnosa tako, da ostane mesto Fnos in izliv Marice na bolgarskih tleh. Zavezniki žele, da se sestavi mirovna pogodba, ki bo obsegala vse podrobnosti in izključila vsak poznejši dvom lo delo se ne bo dalo tako hitro izvršiti, kakor se je začetkoma mislilo. Finančna komisija. Pariz, 15. Vsi pooblašečnci balkanskih držav in Turčije, ki se udeleže finančne konference. so že v Parizu in so dovršili svoje priprave. Zastopniki balkanskih držav bodo na kritičen s turškim načrtom izdelali hirSkih Hof 4 potem se ima v navzočnosti l,, Ji ' ^?vtov sestaviti skupen akt. Z bol-HnntknKa S a ^v,a ni nobene ovire, da delati lon-7aliipv! hai^ariSbsai ^onfcrenca sočasno. Vkljub Loh ^ s ? h zaveznikov po vojni od- vHin^ nličt0 i ° podpiše Preliminarni v mir. hni t° ?'ni pa odločno ugovarja Pžavid ocg, ces lurcija nikakor ni v takem položaju, da bi mogla prevzeti še kakšno breme; velesile oi sKouovale svojim lastnim gospodarskim in iinancmm interesom, če bi dovolile zaveznikom vojno odškodnino. Nasprotja se bodo pokazala med i urki m zavezniki tudi v vprašanju dr-zavnega dolga, k> ga imajo prevzeti balkanske ui zave. balkanski pooblaščenci so izdelali ope-rat. s katerim hočejo dokazati, da je bilo gO" spodarstvo evr0pske Turčije do skrajnosti zanemarjeno. 1 a sodba ima na eni strani opravi- čiti vojno, na drugi pa pieprečiti, da bi se zaveznikom naprtil prevelik del turškega državnega dolga. Nasprotno hoče Džavid beg dokazati, da so dobili zavezniki z novimi kraji bogate vire dohodkov, ki bodo tekli vkljub temu, da Turčija ni izvedla reform. Grška in albanske meje. Pariz, 16. »Gaulois« pravi, da bo Grška pod vtisom italijanske trdovratnosti v vprašanju južne albanske meje na konferenci predlagala. da se brez odlašanja reši to kočljivo vprašanje. Italijansko stališče. Pariz, 16. »Temps« poroča iz Ritna: Italijanska vlada je obvestila poslanike, 'da sta ji nemška in avstrijska vlada obljubili najobsežnejšo podporo v vprašanju južnoalbanskih mej. CRNA gora. Prebivalstvo je mirno. Cetinje, 16. Skadrska kriza je povzročila med prebivalstvom in vojaštvom veliko nezadovoljnost. Razburila je duhove posebno proti Avstriji,, kateri pripisujejo odgovornost za izgubo Skadra, ki je bil osvojen s tako velikanskimi žrtvami. Bilo je tudi slišati razdražene glasove. Sedaj se vrača mir med prebivalstvo, ki se vrača na svoje navadno vsakdanje delo. ALBANIJA. Esad proti albanski vladi. Milan, 16. »Sccolo« poroča iz Valone: Esad paša razširja svoj vpliv po srednji Albaniji in dobiva vedno več simpatij. Drač je postal ognjišče avtonomnega arbanaškega odbora, ki ima očiten namen upreti se provizorični vladi v Valoni. Odhod Črnogorcev iz Skadra. Cetinje, 15. V Skadru je ostal povsem majhen oddelek črnogorske vojske. Odvoz vojnega plena je skoraj dovršen. Sporazumno z admiralom Burneyem poslujejo v nekaterih uradih še Črnogorci. Tudi za vzdrževanje reda so črnogorski vojaki do svojega odhoda še na razpolago. Črnogorski častniki v mestu nosijo sabljo. Izrazi simpatij. Cetinje. 16. Pred svojim odhodom iz Skadra so dobile črnogorske oblasti in čete mnogo izrazov simpatije izmed skadrskega prebival- GRŠKA ZASTAVA na otoku blizu Krete. Atene. 15. »Agenee d’ Athenes« poroča: Včeraj so na malem otoku blizu Kaneje v navzočnosti generalnega guvernerja Krete Dra-gumisa uradoma razobesili grško zastavo, kjer je pr£j vihrala turška. Postavili so tudi steber v spomin na dan, ko je izginil turški prapor. BOLGARSKO - TURŠKO PREMIRJE. Carigrad, 16. Uradno javljajo, da je premirje z Bolgarsko podaljšano do 28. maja. Vojni ujetniki. Sofija, 16. Poslaniki velesil se pogajajo z bolgarsko vlado zaradi izmenjave vojnih ujetnikov. Čim bo podpisan preliminarni mir, se začne pošiljanje turških ujetnikov v domovino. TURŠKE DOMAČE TEŽAVE. Finančne skrbi. London, 15. »DaUy Mail« poroča iz Carigrada: Ravnatelj londonske Rotšildove banke se pogaja s Haki pašo zaradi posojila, ki ga hoče Turčija najeti v znesku 500 miLjonov frankov. V finančnih krogih zatrjujejo, da teče pogajanje gladko in da bo Turčija kmalu dobila denar. Posojilo se podpiše najbrž sočasno z mirovno pogodbo. Denar nima služiti toliko vojnim stroškom, kolikor zboljšanju gospodarskega položaja v deželi. Pariške banke so se baje izjavile solidarne z ravnanjem Rotšildove banke. . _ . Armensko vprašanje. Carigrad. 15. O spomenici, ki jo je patriarhalna deputacija izročila velikemu veziiju, poročajo sledeče podrobnosti: Spomenica tidi, ’da so Armenci popolnoma brezpravni. Dva mo-hamedanca, katerima se pripisuje, da sta organizirala zadnje masakre Armencev v Adam, potujeta po pokrajini in prirejata tajne shode z uradniki in z osebami, ki so bile udeležene pri navedenih masakrih. V Mersini izhajajoči list »Papagan« objavlja hujskajoče članke proti Armencem. V Djarbekiru so imeli načelniki nekaterih plemen sumljive shode, po katerih so se množili umori. V Vanu so bile osebe, ki so bile tožene zaradi umora armenskega duhovnika in armenskega šolskega ravnatelja, pred sodiščem oproščene. Mnogo Armencev imajo po krivici v zaporih in jih brez podlage dolže, da so morili mohamedance. Mnogo Armencev beži zaradi groženj v gore. V turških krogih se boje, 'da dobi armensko vprašanje kritičen značaj. TURČIJA IN ANGLIJA. Carigrad. 15. O zadnjih pogodbah med Turčijo in Anglijo (o katerih smo poročali), javljajo turški listi: Turška vlada priznava angleški vpliv v Kuvajtu in, dovoljuje, da napravi Anglija v Mohamari blizu perzijske meje trgovsko središče. Turčija vrne Perziji okraj Urmija. Anglija zgradi v zalivu Bazra luko in posodi Turčiji tri miljone funtov za reforme v Siriji m Anafoliji. Anglija posodi Ttirčji denarja tudi za druge gospodarske potrebe. Nekaj posojila služi za to, da naroči Turčija ladje v Angliji. Po sklenjenem miru zgradi Anglija Turčiji šest oklopnih križark. Avtentične vesti. London. 16. Reuterjeva agentura poroča iz Carigrada: Po vesteh iz verodostojnega vira so določbe angleško - turške pogodbe v vprašanju perzijskega zaliva sledeče: Turška vlada priznava angleški protektorat nad Kuvajtom in 'dovoljuje zgradbo železniške proge Basora— Kuvait. Basora postane zaključna postaja bagdadske železnice, ki se raztegne do Basore pod enakimi pogoji kakor ostale proge te železnice. V ravnateljstvo bagdadske železnice se morata imenovati vsaj dva angleška zastopnika. Nemška vlada bo seveda udeležena pri pogodbi, kolikor se dotika njenih interesov na bagdadski železnici. NEMCI IN ANGLEŽI V TURČIJI. Kelmorajn. 15. »Kbln. Ztg.« poroča iz Berlina: Časopisje se bavi s pogajanji, ki jih vodita Anglija in Turčija zaradi bagdadske železnice. O vsebini pogajanj nista vladi doslej še ničesar objavili, lahko se pa pravi, da je zgrešeno mnenje, češ da gre pri angleško turškem pogajanju za oškodovanje nemških interesov. Zanesljivo se lahko trdi, da nima nobena stranka namena prezreti pravice bagdadske železnice. TURČIJA IN FRANCIJA. Pariz, 16. »Echo de Pariš« poroča, da je francoska vlada že 24. februarja predložila turški vladi spomenico, v kateri zahteva razne koncesije v Mali Aziji. Pred vsem zahteva otvoritev francoskih šol in razredov na podlagi francosko turške pogodbe iz leta 1901. Te šole naj uživajo enake pravice kakor turške. Francoski državljani, ki pridejo pred turško sodišče, smejo priti v preiskovalni ali perventivni zapor le v francoskih konzularnih zaporih; Tu-nezi in Maročani se imajo kakor Alžirci smatrati za francoske državljane. V Armeniji zahteva koncesijo za železnico Samsun—Djarbe-kir.ki nai se pozneje podaljša do Trapecunta. V Siriji zahteva južno podaljšanje proge Damask—Hama v smeri proti Jeruzalemu in zvezo med to progo in hedžaško železnico. Luke Ineboli in Herakleja ob Črnem morju ter Tripoli, Haifa in Jafa v Siriji naj se izroče francoskim podjetjem. ZAVEZNIKI MED SEBOJ. Lažnive vesti. Belgrad, 15. (Uradno.) Vesti časopisov o zadnjem ministrskem svetu in o važnih sklepih, ki so bili baje storjeni v vprašanju mej med Bolgarsko in Srbijo so neosnovane. /Ministrski svet se je bavil samo s tekočimi zadevami. Napačna je tudi vest, da je prihod načelnika generalnega štaba vojvode Potnika v zvezi z omenjenimi vprašanji. lažnivo časopisje. Belgrad, 16. (Posebno poročilo.) V Bel-gradu izhaja več časopisov, nego bi jih bilo treba z ozirom na število prebivalstva, na bralne potrebe in na strankarske razmere. Nekateri časopisi morejo vsled tega obstajati le s pomočjo nedostojne demagogije, ki jo uganjajo in revolverskih šeg. ki jih izvajajo. Med te časopise spada tudi »Politika«, ki je prva prinesla vest o nočnem ministrskem svetu in o sklepih, ki bi bili pomenili, če bi bili resnični, skoraj toliko kot vojno z Bolgarsko. Od take vojne hujskarije živi zadnje tedne več podlih belgraj-skih listov, ki so v rokah brezvestnih privatnih špekulantov. Sodeč po vesteh zunanjega časopisja bi moralo biti vse belgrajsko prebivalstvo v ognju za vojno z Bolgarsko. Vse te pripovestl so neresnične. Ogromna večina srbskega ljudstva želi mirno rešitev vseh nesporazumov z Bolgarsko. Ideja balkanske zveze se je ukoreninila v ljudstvu. Listi kakor »Politika« in »Mali Žurnal« ne reprezentirajo srbskega javnega mnenja. Rusko razsodništvo. Dunaj, 16. »Pol. Kor.« javlja iz Sofije: Rusija nima volje, da bi sodila med Bolgarsko in Srbijo o vseh spornih vprašanjih, ampak le o onih. ki se nanašajo na pogodbo. Ostala nasprotja morata obe državi sami rešiti, če pa se ne moreta sporazumeti, naj se predloži zadeva londonski poslaniški konferenci. Srbsko - bolgarska pogodba. Sofija, 16. Napram raznim neutemeljenim vestem o srbsko-bolgarski pogodbi pojasnjujejo oficiozno, da v pogodbi ni bilo govora o Albaniji, za katero bi sedaj mogla Srbija zahtevati odškodnino, ampak le o osvoboditvi rojakov. Tudi Avstrija ni v pogodbi omenjena. Bolgarska je že večkrat predložila, naj se objavi pogodba v originalu; to pa je Srbija vedno odklanjala. KONEC IZJEMNEGA STANJA. Dunaj. 15. Izjemno stanje v Bosni in Hercegovini, ki je bilo razglašeno zaradi vojne nevarnosti, je danes na podlagi § 20 deželne ustave za Bosno in Hercegovino preklicano. Dunaj, 15. Na podlagi § 20 deželnega Statuta za Bosno in Hercegovino je bilo dne 3. maja t. I. z ozirom na zavzetje Skadra in na nevarnost konfliktov v tej obmejni deželi razglašeno izjemno stanje. Ker je izročitev Skadra mednarodnim četam očitno znamenje, da je prene-haja omenjena nevarnost, so se izjemne nared-be za Boso in Hercegovino preklicale. V veljavi so bile 12 dni. (To poročilo še ne pove, kaj je z razpuščenimi društvi.) JAGOVV NA DUNAJU. Odlikovanje. Dunaj, 15. Nemški državni tajnik von Ja-gow je dobil veliki križ Leopoldovega reda. Povratek v Berlin. Dunaj, 16. Davi se je državni tajnik Jagow odpeljal v Berlin. STRELI NA STRAŽI. Dunaj, 15. Zadnjo noč se je straži pri vojaškem skladišču v Klosterneuburgu približaval neznan človek. Ko ga je straža hotela ustaviti, je metal proti njej prst. Vojak je nato dvakrat ustrelil, ne da bi ga zadel. Neznanec je pobegnil brez sledu. ZAGREBŠKI ŽUPAN. Zagreb. 16. Na včerajšnji občinski seji je bil dosedanji župan Holjac zopet izvoljen s 40 glasovi; 9 listkov je bilo praznih. ANGLIJA IN NEMČIJA. Sporazum? Berlin. 16. »Voss. Zeitung« javlja, da se pripravlja med Anglijo in Nemčijo sporazum o bagdadski železnici in o vseh velikih kolonialnih vprašanjih, zlasti v centralni Afriki. S tem je v zvezi potovanje viscounta Mor1eya v Berlin. Pripravlja s*e že. odkar je bil lord Hal-dane tukaj, tajnik nemškega kolonialnega urada pa v Londonu. TUJI URADNIKI V TURČIJI. Carigrad, 15. Kakor se je poročalo, namerava Turčija uvesti v Mali Aziji obširne reforme v upravi in gospodarstvu. V ta namen so imele reformne komisije dobiti evropske svetovalce, ki bi izvrševali kontrolo. Med prebivalstvom se pojavlja proti temu namenu močan odpor. Med mohamedanci agitirajo, da bi se ta opozicija organizirala, in pravijo, da bi tuji kontrolorji zastopali interese svojih držav proti turškim interesom. Če je potrebna internacionalna kontrola, naj se opravi pri centralnih oblastni-jah v Carigradu. V pokrajini bi to lahko imelo jako slabe posledice. ZAŽGANA VAS. — ENVER BEG RANJEN? Milan, 16. »Secolo« poroča iz Carigrada: Grški patriarh je podal poslanikom tožbo zaradi zlodejstev, ki jih je izvršila četa bašibo-zukov (turških prostovoljcev) v gršjii vasi Di-mokranja ob Marmarskem morju. Bašibozuki so zažgali vas, ki šteje okrog sto hiš. Mnogo moških je ubitih. Ženske so posilili in lih z otroci vred odvedli. Vas je blizu Kalikratije, kjer je četa Honahid paše, pri kateri je Enver beg načelnik generalnega štaba. Poročevalec »Se-cola« je bil v San Štefanu, da bi izvedel kaj natančnejšega, pa ni mogel dobiti obsolutno nobenih informacij. V Bujuk Čekmedžc mu je prebivalstvo pripovedovalo o drugem dogodku, česar pa ni mogel kontrolirati, ker so oblasti preprečile vsako poizvedovanje. Pravijo, da je zadnji petek jahal Enver beg s svojim ordouan-cem po cesti, ki drži iz Kalikratije v Bujuk Ček-medže. Naenkrat so kakšnih dvesto metrov oddaljeni vojaki ustrelili. Enver bega so videli pasti. Prihiteli so častniki in vojaki. Civilne be so odstranili in kaj se je pozneje zgodilo, se nič ne ve. Ali od tega dneva ni bilo več videti Enver bega na cesti, in mislijo, da je ranjen. Tudi v Carigradu ne more nihče izvedeti nobenih podrobnosti. Vsekakor pa mislijo, da se je zgodilo v Enver begovem taboru vsekakor kaj resnega. KARAMBOL V ZRAKU. Ubit zrakoplovec. Johannistal, 15. Na tukajšnjem letališču je trčil letalni stroj, na katerem sta bila stotnik Jucker in neki učenec ob monoplan. katerega je vodil letalec Wechsler. ki je imel tudi eleva s seboj. Jucker jev stroj je padel na zemljo in se razbil. Jucker je ostal na mestu mrtev, njegov učenec je pa težko ranjen. FRANCOSKI MILITARIZEM. Pridržani tretjeletniki. Pariz, 15. Socialist Durafour je danes inter-peliral o pridržanju tretjeletnikov pod zastavami. Min. predsednik Bartou je dejal, da je vlada pridržala vojake na svojo odgovornost, češ, da je bila to njena dolžnost. Durafour je utemeljil interpelacijo, vprašal je. kako dolgo hočejo pridržati tretjeletnike in protestiral proti sainolastnemu ravnanju vlade. Levica in skrajna levica je odobravala. IZGUBLJENA BARKA. Paimplon, 15. Tukajšnjo barko »Fourrnent« smatrajo za izgubljeno. Odplula je meseca februarja proti Islandiji, pa se ni več vrnila. Imela je 138 ton; na njej je bil kapitan in 26 mornarjev. VIHARJI NA MORJU. Bilbao, 15. Ob obali divjajo silni viharji. Reka Nevian in hudournik Somarosto sta izstopila in poplavila bližnje vasi. Nekateri kraji so v veliki nevarnosti. MONGOLIJA. Rusko - kitajski sporazum. Milan, 16. »Corriere dclla Sera« poroča iz Pekinga: Iz povsem zanesljivega vira javljajo, da je pravkar podpisana izredno važna pogodba od ruskega poslanika in kitajske vlade. Na podlagi te pogodbe priznava Kitajsko Mongoliji popolno avtonomijo. Meja ie že določena. Kitajsko pošlje svojega diplomatičnega zastopnika v Urgo. ki bo glavno mesto nove države. Avtonomna Mongolija obsega čez pol milijona četvornih kilometrov. Razdelitev mongolske armade, ki šteje 12.000 mož z 52 ruskimi častniki in podčastniki in se organizira v Urgi, je zdaj yažen faktor situacije. Obsedno stanje v Pekingu. Šangaj, 15. Nad Pekingom je razglašeno obsedno stanje. Vlada je razkrila zaroto, ki je nameravala atentat na predsednika Juanšikaja. V torek so v nekem kitajskem hotelu aretirali 11 oseb, pri katerih so našli bombe in orožje. Včeraj je dal preki sod ustreliti več oseb, med njimi neko žensko. Poslanska zbornica. Dunaj, 15. maja. PARLAMENT IN MEDNARODNI POLOŽAJ. Po desetih tednih počitnic in prisilnega molka se je zbrala danes poslanska zbornica in ljudskemu zastopstvu je dana priložnost, da obračuna s politiko balkanskih pustolovščin, ki je pahnila na tisoče očetov in sinov na meje, ki je pogoltnila na stotine miljonov v gotovini, ki je zastrupila vse naše gospodarstvo, zadavila državljanske svoboščine in nas razprla z vsem svetom. Socialni demokratje so se od vsega začetka postavili na stališče, da vzame zbornica v pretres našo vnanjo politiko in kar je z njo v zveži. Ministrski predsednik grof Stiirgkh pa je hotel tudi seda j ^ zavezati ljudskim zastopnikom jezike in ie vladnim strankam naznanil, da bo poslanski zbornici poročal o mednarodnem položaju le pod pogojem, da se o njegovem poročilu ne otvori razprava. Na današnji seji starešinstva je socialno demokratično stališče zastopal sodr. Seitz in zahteval razpravo o mednarodnem položaju bodisi v zvezi z izjavo ministrskega predsednika ali pa pri prvem čitaniu proračunskega provizorija. Vlada je uvidela, da obračunu ne uide in se ie končno vdala. Starešinstvo ie sklenilo, da se peča zbornica jutri z agiiusciranjem protestir«. nih volitev (po dveh letih!), v torek pa bo prvo čitanje proračunskega provizorija in ob tej priliki bo debata o mednarodnem položaju in c odpustu rezervistov. Na današnji seji je zbornica dokončala prvo čitanje treh predlogov o zapiranju trgovin in o delovnem času trgovskih sotrudnikov. Socialni demokrat Reumann se je toplo zavzel za zahteve trgovskih sotrudnikov in razkrinkal manevre meščanskih strank. Meščanska večina je odklonila socialno demokratični predlog, da se predlogi odkažejo narodno gospodarskemu odseku, ki mu načeluje sodr. dr. Ellcnbogen. in je odkazala predloge obrtnemu odseku, v katerem gospodarijo najzagrizenejši sovražniki nastavljencev; ti bodo Poskrbeli, da se zahteve trgovskih sotrudnikov prehitro ne uresničijo. Nato so prišli na vrsto štirje nujni predlogi o uradniških vprašanjih. .Na koncu seje je dalmatinski poslanec Bi-ankini v obliki vprašanja omenil napeto razmerje s Crno goro, a predsednik mu ie odvzel besedo. Biankini je nemoteno govoril dalje. SOCIALNO DEMOKRATIČNE INTERPELACIJE. Dunaj, 15. Socialno demokratični poslanci so na današnji seji vložili več interpelacij: Za odpust rezervistov! Interpelacija sodr. dr. Adlerja in tov. na celokupno vlado opisuje bedo pod orožje pozvanih rezervistov in zahteva, da se vsi rezervisti brez izjeme in brez odlašanja odpuste. Za amnestijo kaznovanih rezervistov! Interpelacija sodr. Pemerstorferja in tov na celokupno vlado pooča o celi vrsti slučajev* ko so bili rezervisti na meji zavoljo neznatnih prestopkov zoper vojaško disciplino od vojaških sodišč kaznovani z nezaslišano trdimi in ostrimi kaznimi. Interpelacija navaja slučaj, ko je bil neki rezervist zavoljo navadnega gostilniškega pretepa od vojaškega sodišča obsojen na smrt. Interpelacija zahteva od vlade, da zastavi ves svoj vpliv za pomiloščenje vseh kaznovanih rezervistov in nadomestnih rezervistov. Za obnovitev trgovinskih pogodb z balkanskimi državami! Interpelacija sodr. Skareta, Schiegla in tov naslovljena na trgovinskega ministra, zahteva, da se čim prej obnove trgovinske pogodbe z balkanskimi državami in da se v novih pogodbah dovoli nadaljen uvoz žive živine iz balkanskih dežel. PRORAČUNSKI ODSEK. Blagajniški prebitki. Jegličevo posojilo. Dunaj, 15. V proračunskem odseku je poročal Stcinvender o računskem zaključku za leto 1911. Dr. Ellenbogen je ostro kritiziral manipulacije z blagajniškimi prebitki. Vlada sl napravlja dispozicijski fond brez meje. Kadar so kakšni zunanji zapletljaji, so kase nenadoma polne, potem pa padejo zopet pod normalno stanje. Od 130 miljonov, ki jih je državni zbor dovolil za železniške investicije, se ie le en del porabil za_ ta namen, drugo pa za mobilizacijo. Ljubljanski škof Jeglič je dobil enkrat 600.000 kron po 1 procent, zdaj pa po 4 odstotke. Višje obrestovanje je napredek, ampak da Jeglič ne plačuje teh 4 odstotkov, je vsekakor nazadek Lani je parlament sklenil, da se mu naznanijo subvencije za pospeševanje obrti in tujskega prometa. Einspinner je v obrtnem svetu zahteval, da se to ne zgodi. Razume se, da mora vlada izpolniti sklep parlamenta. Saj državna subvencija menda ni nečastna reč. Torej se lahko pove, kdo jo je dobil. Novice. + Dvajset let zaprta. Vsled ovadbe je policija v Ženevi preiskala neko stanovanje in našla v njem ženo, ki je bila že dvajset let zaprta v svoji sobi. Žena je bila v strahotnem položaju in so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico. Njena rodbina je obtožena. * Suiražetke. Sufražetke so silno originalne v izbiranju sredstev, s katerimi hočejo angleško vlado prisiliti, da jim podeli volilno pravico. Sedaj so razkrili zaroto sufražetk, ki so hotele odpeljati enega od ministrov. Načrt je izdelala ena najodličnejših sufražetk iz najboljše londonske družbe. Ministra so hotele odpeljati z avtomobilom V samotno hišo na kmetih in ga tam obleči v žensko obleko in ga zvezati. Nato naj bi ga sodilo sodišče žen in obsojen bi bil na triletno prisilno delo. Načrt se je izjalovil za to, ker se je poškodoval avtomobil, s katerim so hotele odpeljati ministra. * Cenejše meso na — Angleškem. Na Angleškem je v zadnjem času znatno padla cena mesa, in sicer po nekaterih obrežnih mestih tako močno, da stane kilogram govejega mesa le eno krono, medtem ko je še pred nekaj tedni veljal kilogram 1 K 60 vin. do 1 K 80 vinarjev. Znižanje mesnih cen je povzročil uvoz velikanskih množin argentinskega zmrzlega mesa. V zadnjem polletju je pet novih velikih mesarskih družb uredilo redno pomorsko vožnjo med Angleško in Argentinijo in tako dobivajo te družbe po lastnih parnikih nezmerne množine argentinskega mesa. * Taki so! Iz Inomosta poročajo: Dva pobožna razuzdanca je dobilo te dni inomoško deželno sodišče. Eden od niiju je Romeo Weber in je organist v župniji Hdtting pri Inomostu drugi pa je kuhar v inomoškem jezuvitskem konviktu. Oba sta zlorabljala dečke, in sicer na tako ostuden način, da ni primernih besed ki bi dovelj krepko označile njiju početje. Organist je uganjal svoje podivjanosti kar na koru cerkve kuhar pa v kuhinji. Organist je okolo 12 dečkov FRANCOSKO ŽGANJE Rezervni sklad 31. decembra 1911. Prispevki: a) tekoči prispevki članov . . b) tekoči prispevki delodajalcev Globe ..................... Obresti [ Drugi prejemki . 50681 49903 24951 74855 256 344 6489 zlorabil, jezuvitski Kuhar celo 30. Razuzdanec iz hotinške cerkvc je poleg tega oženjen in je svoje žrtve traktiral z alkoholom. Kuhar pa je zvabil dečke s sladkarijami in je plačeval dečkom. da so raje prihajali k njemu po vstopnice za kinematografske predstave. Weber je bil navdušen krščansko socialni agitator m je bil na Ibodih najglasnejši kričač, pri volitvah neutrudljiv priganjač za krščansko socialno stranko. V Bozenu je bil zaradi enakega zločina že enkrat kaznovan. Ali njegovi črni prijatelji ga zaradi-tega niso zapustili, ker je bil tako vnet agitator in so mu preskrbeli službo v Hottingu. Drugi razuzdanec ie jezuvitski pater in kolikor je doslej znano, je že leta in leta uganjal te svinjarije. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdala in zalaga založba »Zarje«. 1 ickn "1 ičiteljska tiskarna« v Ljubljani. Razpis službe. Pri Mestni hranilnici ljubljanski se razpisuje mesto podtajnika s prejemki IV. čin. razreda hranilničnih uradnikov. to je s temeljno plačo letnih 4000 K, pravico do treh štiriletnic po 400 K in stanarino J150 k. Podtajnik more postati jurist z vsemi predpisanimi državnimi izpiti, ki izkaže večletno mridicno prakso in je strokovno usposobljen, /ko m se strokovno usposobljen, se uvrsti v V. črn. razred s temeljno plačo 3200 Kv pravico oo dveh triletnic po 300 K in stanarino 1000 K ter se šele po zadobljeni zadostni strokovni usposobljenosti, o čemer razsoja ravnateljstvo, uvrsti v IV. čin. razred. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje ie vlagati pri podpisanem ravnateljstvu do dne 31. maja 1913. V Ljubljani, dne 15. maja 1913. Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Gosposka ulica H. 12, pritličje, levo (poslopje banke »Slavije1), Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta. Zdravnik blagajne Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni — 1—3 V* 11 -'/* 1 i"-12 2-3 ji 1—12 3—4 ,0-, 2-3 10-12 ... 5-6 Stanovanje Frančiškanska ul št. 2, II. nadstr. Dunajska resta št. 6, pritličje Dalmatinova ul. St. -3, pritličje Mesini trg Št. 3, I. nadstropje Frančiškanska ul št. 4, pritličje Prešernova ulica št. 3, III. nadstr Vezana „Zarja“ v polletnih knjigah r,a lelo j 911 in j 912 se ciobi. Cena vsake knjige K 14 — - Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo tc dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je — knjigo založila in izdala. Pozor! Zadnji čas je, da pošljete naročnino, če je še niste poslalil Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zoravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob neceljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih, Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami sc je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Naročajte se na Zarjo! Občno konsumno društvo — V Zagorju ——_—„ (vpisana zadruga z omejenim poroštvom) vabi svoje člane na izredni občni zbor ki se vrši v nedeljo dne 1. junija 1913 ob 2. popoldne v dvorani gosp. Riharda Mihelčiča na Toplicah. DNEVNI RED: 1. Volitev treh nadzornikov in enega namestnika. 2. Volitev predstojištva. Vstop imajo samo elani. Zagorje, 13. maja 1913. Fran Klopčič, zapisnikar. Za nadzorništvo: Ivan Wallend, predsednik. Okrajna bolniška blagajna v Nabrežini. Računski sklep in izkaz premoženja. Obratni račun za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1912. Prejemki. Izdatki. Skupaj . . 132628 Podpore: a) v slučaju bolezni .... b) posmrtne........................ Zdravila in terapeutični predmeti . . . Bolnišniški stroški Honorarji zdravnikom in kontrolorjem . Upravni stroški: a; prisotne plače odbornikom, (predsedstva, vodstva, nadzorstva)...................................... b) honorarji uradnikom, tiskovine in drugi stroški Odpis inventarja..................... Drugi odpisi Prispevek zvezi bolniških blagajn Razni izdatki....................... • ......................... • • • • Rezervni sklad 31. decembra 1911...............................K 50.681 07 Čisti obratni dobiček........................................ K 4.13505 Tačasni rezervni zalog............................................... ^ Skupaj . E K v K v 49594 328 95 49922 95 4732 7700 4777 71 89 71 ' 350 7463 74 7813 74 130 542 155 2035 60 47 22 72 54816 12 132628 13 Pasiva. K 780 | 41 226 i 13 1132 . 80 360 l 52 54816 i 12 57315 , 98 Voditelj: Dragan Koren 1. r. Aktiva. Izkaz premoženja dne 31. decembra 1912. Nabrežina, meseca marca 1913. Predsednik: Anton Pertot L r. Pregledal in v redu našel: n 'dzorovaini odbor: Henrik Bačer 1. r., Franc Lacovtg 1. r., Karol Martinis 1. r., Josip Uršič 1. r. Račun blagajne ................................ Za prispevke.................................... C. kr. pošna hranilnica......................... Razne terjatve.................................. Vrednost stavbe......................... Vrednost inventarja.......................... . .Skupaj . 2226 9472 7678 548 36215 1175 57315 Dolgovi: a) članom................................ b) lekarni ..... ...................... c) bolnicam....................... • • d) razni.................. Rezervni sklad .................................. Skupaj. .