TEDNIK
GLASILO ^
IJg^ISTICNE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
LETO XXVI. ST.48
PTUJ, 13. decembra 1973
CENA I DIN
Razredno usmerjeno delovanje komunistov
v ponedeljek, 10. decembra
1973, je bila sklepna seja občinske
konference ZKS Ptuj. Že sama
udeležba, nad 3/4 prisotnih, ostali
opravičeno odsotni, kaže, da so
č ani konference svojo funkcijo
opravili z odgovornostjo. Obširna
Eoročila vseh organov konference,
i so jih člani dobili napisana prej,
uvodni referat sekretarja komiteja
Franca TETICKOVICA in razprava
16 sodelujočih na seji, dajejo celovit
pregled in kritično oceno dejavnosti
ZK ptujske občine V minulih dveh'
letih. To je obdobje po 21. seji
predsedstva ZKJ, obdobje revolucio-
narne akcije pri uresničevanju nalog
iz pisma tovariša Tita, 29. seje CK
ZKS in drugih dokumentov ZK, ko
smo obračunali z negativnim
liberalizmom, tehnokratizmom in z
drugimi težnjami, ki so ogrožale
socialistično usmerjenost naše druž-
be.
O glavni vsebini uvodnega poro-
čila sekretarja komiteja Franca
TETICKOVICA smo na kratko
poročali že v zadnji številki
Tednika, zato sedaj navajamo le
kratko vsebino posameznih razprav.
Dimče STOJCEVSKI je v svoji
razpravi podrobneje razčlenil vsebi-
no volilnih konferenc v organiza-
cijah ZKS, od organizacijskih nalog,
idejno-političnega usposabljanja ko-
munistov pa do zahtev po
čimdoslednejšem uveljavljanju de-
lavske kontrole in uresničitvi
sklepov o socialnem razlikovanju.
Franjo REBERNAK je nakazal
gospodarski razvoj občine v zadnjih
dveh letih, saj smo samo lansko leto
vložili v gospodarstvo nad 101
milijon dinarjev, v negospodarstvo
pa na4 16 milijonov, približno
toliko pa bo tudi v letošnjem letu.
Rezultati teh vlaganj bodo vidni že v
nekaj letih. Kot manj razvita občina
smo v zadnjih dveh letih dobili
raznih intervencijskih sredstev iz
repubhških skladov za 87 milijonov
dinarjev in je to v ustreznem
sorazmerju s sredstvi, ki so jih
dobile druge manj razvite občine v
Sloveniji.
, Cvetko DOPLIHAR je podrobneje
razčlenil razvoj kmetijstva v ptujski
občini, povezano z uresničevanjem
sklepov IL konference ZKS, ki je
vreme
do nedelje, 23. decembra 1973.
Zadnji krajec bo v nedeljo, 16.
decembra ob 18.22.
Napoved: Do nedelje, 16.
decembra bo zapadel sneg. Nato
to sprva še spremenljivo, pozne-
je pa lepo in mrzlo.
Alojz Cestnik
začrtala politiko razvoja slovenskega
kmetijstva. Pri programiranju raz-
voja kmetijstva v občini in pri
povezovanju zasebnega in družbe-
nega kmetijstva smo dosegli vidne
uspehe; prav tako pa tudi pri
povezovanju kmetijstva na maribor-
skem območju.
Ludvik TURIN in Vlado MAKO-
VEC sta podrobneje poročala o
jripravah na združitev ptujske
covinsko-predelovalne industrije in
o referendumu, ki v Tovarni
avtoopreme Ptuj ni uspel. V zvezi s
tem je občinska konferenca sprejela
sklep, da bosta podrobneje ocenila
razmere komite ObK ZKS in
organizacija ZKS v TAP-u na skupni
seji.
O problemih in nalogah na
področju gospodarstva sta podrob-
neje govorila Branko GORJUP in
Franc TOMANiC; dr. Tone FLOR-
JANCiC in dr. Marko DEMŠAR pa
o nalogah na področju zdravstva in
socialnega varstva ter o odpravljanju
socialnih razlik. Razvoj krajevnih
skupnosti in naloge komunistov pri
tem pa je bila glavna tema razprav
Albina PIŠKA iz Ptuja in Ernesta
JAMERJA iz Kidričevega.
Ivan GERJOVIC je poročal o
organiziranju ^tivov komunistov v
partizanskih enotah, o delu komuni-
stov v odborih za SLO v krajevnih
skupnostih, oiganizacijah združe-
nega dela in v šolah ter o idejnem
usposabljanju komunistov v oblikah
splošnega ljudskega odpora.
Stanko LEPEJ je svojo razpravo
namenil nalogam komunistov v
organizacijah SZDL. V ptujski
občini imamo 41 odstotkov članov
ZK, ki nimajo nobene funkcije, prav
te bi morah bolj pritegniti k delu v
SZDL. Pred SZDL in drugimi
družbeno-pohtičnimi organizacijami
so ogromne naloge, ce hočemo
uveljaviti delegatski sistem v skup-
ščinskih organih in v samoupravnih
interesnih skupnostih.
FeUks BAGAR je obširneje
govoril o delu komunistov v
sindikatih, ki pomenijo poUtično
jedro celotnega sindikahiega aktiva
in o uspešnem izvajanju nalog v
ptujski občini, ki so jih opravili
skupno ZK in sindikati.
V razpravi je sodeloval tudi
Slavko SORŠAK, sekretar medob-
činskega sveta ZKS Maribor, ki je
med drugim takole ocenil delo ZK v
ptujski občini:
,^lečem lahko, da so ptujski
komunisti in njeni organi storili vse,
kar je bUo v njiho^^' močeh, da
sledijo revolucionarni usmeritvi ZK
po pismu tovariša Tita in po 29. seji
CK ZKS. Občinska konferenca
ZKS, ki ji danes poteka mandat je z
izostrenim posluhom za napredno in
razredno, usmerjala delovanje ko-
munistov v občini. Tudi komite
ObK ZKS zasluži vse priznanje za
pomembno delo v zelo zahtevnih
okoliščinah in v sredini, v kateri je
deloval. Visoko cenim izostren
politični posluh komiteja, ko je bilo
treba reševati konkretna družbeno-
politična vprašanja, kar zadeva
občinski politični vrh in zapletov
okrog njega. Lahko ocenimo, da so
problemi bili rešeni preudarno in
tako, da so prinesli kar najmanj
zmede in dezorganizacije, čeprav
konsenkvence niso bile najostrejše.
V tem smislu gre zahvala tudi
sekretarju komiteja in njegovim
najožjim sodelavcem na komiteju."
Pod vodstvom delovnega pred-
sednika Alojza GOJCiCA je občin-
ska konferenca ZKS 'Ptuj še
razpravljala in potrdila možne
kandidate za novi 17-članski
komite, predsednike osmih komisij
pri občinski konferenci ZKS in za
člane medobčinskega sveta ZKS. Na
predlog Franca ZADRAVCA pa so
dopolnili statutarni sklep o organizi-
ranosti ZK v občini Ptuj. Gre za
dopolnitve organiziranosti ZK v
skladu z uveljavljanjem ustavnih
sprememb, za ustanovitev komisije
za statutarna vprašanja ZK, in za
statutarno opredelitev vloge aktiva
komunistov - delavcev. Poleg tega
pa je konferenca izrekla tudi
soglasje k spremembam poslovnika
o delovanju medobčinskega sveta
ZKS Maribor.
Posebej so sklepah o razrešnici
organov občinske konference ZKS
in o pooblastilu komiteju za
pripravo prve - volilne seje nove
občinske konference ZKS Ptuj.
Sklenili so, da bo ta seja v
ponedeljek, 24. decembra 1973. Ob
koncu seje je sekretar komiteja
Franc TETIČKOViC svečano pode-
lil 14 jubilejrtih zlatih značk ZKJ. O
tem poročamo posebej.
F.Fideršek
V TAP-U niso za združitev
Precej smo že pisali, da se
nameravajo ptujski kovinarji zdru-
žiti v enotno podjetje kovinske
predelave.
V podjetjih: Olga Meglič, SIGMA
in TAP-u so se že pripravljali in
izdelali več analiz, ki so pokazale
pozitivne strani združitve. Vodstva
podjetij so si prizadevala, da bi
referendum uspel.
Referendum je bil 27. 11. 1973 in je
pokazal naslednje rezultate:
ZA PROTI
SIGMA	84,09 %	16,01 %
OLGA
MEGLIC	88,24,%	5,04%
TAP	15 %	85 %
Iz rezultatov je razvidno, da se za
sedaj ptujski kovinarji ne namera-
vajo združiti v skupno podjetje.
Zakaj so delavci tovarne avtoopreme
Ptuj glasovah v tako vehki večini
proti? Komu so s tem napravili
uslugo? Ah pa imajo morda druge
načrte?
Bralce bodo verjetno zanimaU
odgovori tistih delavcev, ki so
glasovali proti združitvi.
JOŽE KRAJNC, referent za
kooperacijo TAP: ,JVIenim, daje bil
Nadaljevanje na 13. strani
Glasovanje v tovarni avtoopreme Ptuj ni bilo uspešno
18 STRAN
tednik — Četrtek, 13. decembra 1973
Uspeh v senci odpovedovanja
Prvih devet mesecev gospodarjenja
ormoških delovnih organizacij je
pokazalo lepe rezultate, ki pa v
podrobnejši analizi kažejo na
približno 15-odstotno znižanje real-
nega osebnega dohodka, glede na
isto obdobje lani.
Celotni dohodek je porastel za 31
odstotkov. Cisti dohodek je večji za
40 odstotkov. Podatek, da je
dohodek višji od celotnega dohodka
je za gospodarstvo zelo pozitiven.
Ostanek dohodka je še bolj
razveseljiv, saj je v primerjavi s
prvimi devetimi meseci lanskega
leta, letos kar za 97 odstotkov višji
Dejali bi, velike so številke o tem,
koliko den^a je ostalo. Vprašali bi
se, kako je mogoče, da so tako
veliki profiti, pa relativno slabe
plače. Podatki so sicer znak
rentabilnosti podjetij, to je, njihove
ekonomičnosti, vendar so vsi
podatki silno relativni V bistvu gre
za majhne absolutne vrednosti, ki
omogočajo zelo skromno reproduk-
tivno sposobnost.
Ostanek dohodka je letos tako
visok, ker je primerjalna osnova
lanskega leta nizka. Na to je vplivalo
lansko usklajevanje osebnih dohod-
kov s samoupravnimi sporazumi o
delitvi dohodlca in osebnih dohod-
kov. 97 odstotkov ostanka dohodka
pomeni v absolutnem znesku samo
916 milijonov starih dinarjev. Ce
upoštevamo, da so medtem zaloge
porasle za 2,2 milijarde starih din,
nam je zadeva še bolj jasna. Po
zakonu o kritju obratnih sredstev je
treba dviganje zalog kriti z lastnimi
sredstvi, to pa lahko storimo samo z
ostankom dohodka ali z dolgoroč-
nimi krediti Pregleda nad anuite-
tami za kredite ni, vsaj za področje
vse občine ne. Vsa podjetja' so Sa
tudi v določene sanacijske načrte, se
tako obremenila z krediti ki jih je
treba odplačati Vemo, da so
anuitete zelo visoke, zato je
vprašanje, ali jih bo gospodarstvo
zmožno odplačati
Iz povedanega sledi da visok
ostaneK dohodka ni v stanju pokriti
naraščajočih zalog, kaj šele odplača-
ti kredita, ki se tudi poravnavajo iz
ostanka dohodka. Dejali smo že, da
pravega pregleda nad anuitetami ni,
zato si ne moremo ustvariti celovite
slike o tem, kaj imamo in česa
nimamo. Te podatke sicer vsako
'podjetje zase ima, celotnega pregle-
da, za vso občino, pa nI Ob tem
ostaja dejstvo, da ormoška podjetja
niso ali so minimalno investicijsko
sposobn^ vprašljiva pa je tudi
njihova likvidnost.
Osebni dohodki so prav iz
navedenih razlogov porasli samo za
11 odstotkov. Upoštevati je pri tem
treba tudi dejstvo, da so nekatere
dejavnosti imele do 1. julija letos
zamrznjen osebni dohodek. Ce bi
plače rasle normalno, potem osta-
nek dohodka ne bi tako močno
izstopil.
Skupni rezultati so torej kljub
lepim številkam zelo varljivi Kljub
temu so rezultati gotovo boljši kot
so poprečja naše republike. Za prvih
devet mesecev letošnjega leta sicer
ni primerjav, so pa za polletje
letošnjega in lanskega leta.
V Ormožu bodo morali do konca
leta pregledati predvsem delitvena
razmerja, saj so sedaj izredno
neugodna za osebni dohodek.
Podatki kažejo, da bi denar moral
biti vendar ga porabijo za kritje
drugih obveznosti, kot so investicije,
likvidnost itd. Kljub nizkim absolut-
nim številkam, ki smo o njih
govorili denar le nekaj pomeni še
bolj pa je vredna pozornosti smer
gibanja delitve. Ormoški delavci se
namreč že vrsto let odpovedujejo
osebnemu dohodku v korist razšuje-
ne reprodukcije.
jr
0RM02 p^^	aii^ohoia
Letna konferenca sekcije za
družbeno aktivnost žensk, ki deluje
pri občinski konferenci socialistične
zveze Ormož, je prinesla več
pomembnih sklepov, ki bodo ob
večji angažiranosti žensk samih in
skupščine občine Ormož, uresničeni
že prihodnje leto.
Žene in dekleta s področja vse
občine Ormož so tako minulo
soboto spregovorile o vprašanjih, ki
so v sedanjem č^u za ženski svet
(pa tudi za moški!) najaktualnejša.
To je predvsem vprašanje zastopstva
žensk v novem skupščinskem
sistemu. Uvodno poročilo o tem je
pripravila in podala Marica Brazda,
sekretarka OK SZDL Ormož. Med
drugim je poudarila, da so ženske s
svojo udeležbo na javnih razpravah
o predlogu ustave dokazale, da niso
politično pasivne. Pri formiranju
delegacij delovnih organizacij, pred-
vsem pa delegacij krajevnih skupno-
sti moramo zato zagotoviti njihovo
udeležbo in jim tako omogočiti
^delovanje v organih odločanja.
Žena naj postane nosilka pravic, ne
samo dela,
Anica Geč, medicinska sestra iz
'Ormoža in predsednica sekcije, je
prisotnim posredovala nekaj misli iz
Resolucije o načrtovanju družine ter
v celoti razložila zakon o prekinitvi '
nosečnosti. Posebej je poudarila
pozitiven odnos žensk s področja
občine Ormož, ki se že v precejšnji
meri poslužujejo kontracepcijskih
sredstev; to pa ne z namenom, da bi
bilo otrok manj, temveč zato, da ne
bi bilo splavov več.
Duševno prizadet otrok v posebni
šoli in vse tegobe, ki ga spremljajo
od rojstva, je bila tema, o kateri je
spregovorila Nada Kovačič, učite-
ljica iz Ormoža. Pri teh problemih je
najtežji slab in skoraj nečloveški
odnos nekaterih posameznikov do
teh otrok, ki so večkrat zasme-
hovani samo zato, ker so manj
sposobni od drugih. Kakšno breme
tak odnos do prizadetega otroka
pomeni za njegovo mater, ^ težko
predstavljamo. Kdo ne želi imeti
povsem zdravega otroka? Toda, vsi
otroci so naši, zato jih moramo
sprejeti takšne, kot so.
Vprašanje alkoholizma je verjetno
najbolj razgrelo kri na sobotni seji
žejiske ,sekcije. Uvodno poročilo o
delu koordinacijskega odbora za boj
proti alkoholizmu je podala pred-
sednica tega odbora, Mira Frangež,
patronažna sestra iz Ormoža. Poleg
pregleda dela je opozorila na
predlog, ki ga je odbor prejel že
pred letom, da bi namreč tudi v
ormoški občini sprejeli odlok o
prepovedi točenja alkoholnih pijač
pred sedmo uro zjutraj.
Ženske so v razpravi ta predlog
soglasno sprejele ter ga uvrstile med
Svojih pet sklepov. Odlok o tem
mora sprejeti občinska skupščina,
zato so sklenUe le-tej predlagati ]
sprejetje tega ukrepa, ki je po
mnenju mnogih tudi v Ormožu
nujen. V sklepe so zapisale tudi skrb '
žensk v pripravah na volitve.
Prizadevale si bodo dobiti 30-od-
stotno zastopstvo v delegacijah
delovnih organizacij in krajevnih
skupnosti. Ob veliki „poplavi"
bifejev in gostiln bo treba v Ormožu
ustanoviti mlečno restavracijo ter na
področju mesta Ormož poživiti delo
krajevne sekcije za družbeno
aktivnost žensk, ki sedaj ne dela.
Zadnji sklep govori o priporočilu
delovnim organizacijam, katere Še
nimajo prostih sobot, da te uvedejo
čimprej.
V razpravi je bilo mnogo besed 1
povedanih na račun posebne šole, ki
e v precejšnjih prostorskih in J
cadrovskUi težavah. O tem smo v
Tedniku poročali pred kratkim. ;
Ženske z ivanjkovske strani pa so se
predvsem zanimale za organizacijo
raznih gospodinjskih tečajev, kjer bi ■
se naučile bolje kuhati, šivati, delati,
z gospodinjskimi strojčki in ^ '
zadnjem času tudi " konzerviranja '
živU v hladilnih skrinjah.
Zdaj njihov dom in svet, pozneje jezero
v času po 7. 11. 1973, ko je bUa
v Ptuju v Narodnem domu
lokacij^a obravnava na zahtevo
Združenega podjetja Elektrogospo-
darska Slovenije Maribor - Dravskih
elektrarn Maribor za izdajo lokacij-
skega dovoljenja za gradnjo hidro-
elektrarne srednja Drava II -
Formin, ki jo je razpisal Republiški
sekretariat za urbanizem pa do 5.
decembra 1973 je delno, korigiran
levi bočni nasip akumulacij ^ega
bazena HC SD II - Formin z
namenom, da bi se izognili
nekaterim objektom, stanovanjskim
hišam in zemljiščem, ki bi jih bilo
sicer potrebno rušiti oziroma
odkupiti
Prvotno je bilo na seznamu
lastnikov stavb, ki bi naj bile
porušene za potrebe HC SD II -
Formin, 23 lastnikov, sedaj pa jih je
od Budine do Formina le 15, ker bo
pač nasip na levi strani akumulacij-
skega bazena bliže strugi Drave. Na
tem mestu bo vertikalna tesnilna
stena, ki bo preprečevala pronicanje
vode iz bazena.
Rešenih je tako ob celem objektu
8 stavb od vseh 23 in bodo porušene
v strugi Drave najbližnje hiše
Antonije Simonič iz Spuhlje 100,
Emilije Vrabl, Zabovci 66, Ignaca
Megliča, Zabovci 106, Štefana
Pukšiča, Zabovci 107, Mihaela in
Marije Fras, Markovci 83, Franca in
Johane Ljubeč, Markovci 88, Alojza
in Katarine Samec, Markovci 89,
Konrada in Marije Bezjak, Markovci
91, Jožeta in Roze Slameršak,
Markovci 92, Ivana Cestarja, Mar-
kovci 93/b ter Ljubeč Viktorja,
Ivane in Mirka, Markovci na trasi
kanala med Markovci in Novo vasjo,
dom Lovske družine Ptuj, Mestni
log 1 in Cirila ter Ljudmile
Brodnjak, Formin 63.
Iz spiska hiš, ki bi naj bile
porušene, odpadejo torej hiše
Martina Janžela, Zabovci 67, Franca
Obrana in Danila Bela, Zabovci 68,
Jožeta Horvata, Zabovci 68 /a,
Janeza in Karla Prida, Zabovci 69,
Pavla Cvetka, Zabovci 70, Franca
Simenka, Zabovci 75, Marjete
Princi, Zabovci 76 in Terezija
Horvat, Zabovci 77.	, "
DipL inž. Vladimir Kovačič pri
Dravskih elektrarnah Maribor je
dodatno še pojasnil, da zahteva
postopek za lokacijsko dovoljenje
nekatere težave, ki pa bodo
odpravljene in da bo na sestankih po
krajevnih skupnostih v tem času še
pred koncem leta 1973 prizadetim,
lastnikom hiš in parcel po krajevnih
skupnostih podrobno vse raztobna-
čeno v zvezi z začetkom gradnje
nove HC SD II - Formin in z
odškodnino za njihove hiše in
zemljo.	•	J. V.
Podeljene
zlate značke ZKJ
Na skleni seji občinske konfe-
rence ZKS Ptuj so podelili 14 zlatih
jubilejnih značk ZKJ, po stažu v ZK
starejšim in še vedno družbeno
aktivnim komunistom. Najmlajši
med .njimi je že 25 let član ZK,
najstarejši pa kar 45 let. Kadrovska
komisija, ki je po pooblastilu
komiteja pripravila predlog, je poleg
staža v ZK upoštevala tudi
življenjske jubileje posameznikov,
njihov odnos do izvajanja nalog, ki
so pred ZKJ in da podobnih
moralnih priznanj v zadnjih letih
niso dobili.
Na podlagi te ocene so zlate
značke ZKJ prejeH: Franc KOSEC,
Jurij Svenšek, Janko Vogrinec,
Andrej Mršek, Jliraj Barič, Franc
Belšak, Karel Žmavc, Vida Rojic,
Viktor Knez, Maruša Grabrijan,
Feliks Bagar, Ciril Šatej, Franc
Fideršek in Milena Kralj. F. F.
fldnik ~ Četrtek, is. decembra 1973
STRAN 3
V Ptuju ustanovljena
TTK skupnost
Delegati telesno-kulturnih in dru-
gih organizacij ptujske občine so v
Enedeljek, 10. decembra ustanovili
t zadnjo v Slovengi temeljno
telesno kulturno skupnost. Iz
poročila iniciativnega odbora za
ustanovitev TTKS, ki ga je podal
Jože Strafela, in iz programa dela
telesno kulturnih organizacij za leto
1974 je razvidno, da je bila
ustanovitev te skupnosti nujno
potrebna.
Ugotovljeno je bilo, da ima 10,17
procentov šolskih v naši občini slab
telesni razvoj, 10, 76 procentov
otrok je podhranjenih; 1,44 procen-
tov ima deformacijo hrbtenice in
kar 21,45 procentov deformacijo
stopal Zobno gnilobo ima 59,66
procentov učencev, to je torej več
kot polovica. Vedno več pa je tudi
mladine, ki ni sposobna za službo v
vojski
Tudi pregledi v OZD so pokazah
porazno stanje. Previsoko težo je
imelo 20, 56 odstotkov zaposlenih,
prenizko pa 18,41 odstotkov.
Kronično težjih bolnikov je bilo
17,14 odstotkorf od ega kronični
bronhitis kar 13,35 odstotkov.
Skratka, cela vrsta obolenj in
slabega zdravstvenega stanja delav-
cev, le 9,37 odstotkov pregledanih
je bilo popolnoma zdravih. Iz vsega
tega je razvidno, da je potrebno
storiti še veliko, če želimo imeti
zdrav, krepak in odporen rod
današnje mhdine, delovnih ljudi in
občanov.
Na območju ptujske občine
obstaja 48 osnovnih organizacij, ki
se ukvarjajo s telesno kulturo. V te
organizacije je včlanjeno skupaj
5,980 pripadnikov. Telesna kultura
se izvaja tudi na šolah kot obvezni
učni program in v OZD v obliki
delavsko-športnih iger v okviru
sindikata. Največ telesnokulturnih
organizacg je v KS Ptuj in
Kidričevo. Brez vsake prostovoljne
Organizacije pa so področja KS
Dolena, Ptujska gora, St<^erce,
Trnovska vas, Vito marci, Zetale,
Cirkovce in Polenšak. To je osem
KS, kar je skoraj ena tretjina od
Celotnega števila KS v občini Zato
je ena glavnih nalog nove TTKS
Ptuj, da v teh laajih čimprej
Ustanovi telesnokulturne organiza-
cije. Predvsem tam, kjer imajo že
Zgrajene razne športne objekte.
Za predsednika ptujske TTKS je
bil izvoljen Milan Kneževič, direktor
SDK, za podpredsednika pa Martin
Učakar, direktor TAP-a. IzvoUli so
tudi člane izvršnega odbora TTKS
Ptuj, za predsednika 10 je bil
izvoljen Jože Štrafela, za podpred-
sednika pa Milan Cimermaa
Skupščino je pozdravil Krišo
Petrovič, član iniciativnega odbora
republiške telesnokulturne skupno-
sti ki je med drugim dejal: „Za
delovanje kakršne koU telesnokul-
turne skupnosti je potrebno v
glavnem troje: 1. zainteresiranost, 2.
objekti in 3. kadri Ce česar od tega
nimate, je potrebno, da manjkajoče
čimprej nadomestitie, če pa vse o
že imate, je vaša najpoglavitnejša
nalo^, da to troje med seboj
pravUno usklajujete. Le tako bodo
vaša prizadevanja nagrajena z
uspehom."
M. Ozmec
Foto: M. Potočnik
CICIBANI POSTALI PIONIRJI
Kakor vsa domovina, so tudi učenci in učitelji osnovne šole Videm pri
Ptuju svečano proslavili 30. rojstni dan naše nove Jugoslavije. Ta dan pa bo
ostal posebej v spominu cicfcanom, ki so bili ob tej priložnosti sprejeti v
Pionirsko organizacijo. Pionirji so obljubili, da se bodo pridno učih in s tem
dali svoj prispevek domovini.
Proslavo so si ogledali tudi člani trgovskega podjetja „Izbira" Ptuj.
Foto: M. POTOČNIK
ELEKTRO MARIBOR, enota distribucije Ptuj ob-
vešča prebivalce naselij Gerečja vas, Kungota, Kidri-
čevo in druge, da sta novozgrajena elektroenergetska
objekta jamborska transformatorska postaja in visoko
napetostni priključek v Gerečji vasi pod napetostjo.
Plezanje po jambor ju in drogovih ter približanje vod-
nikom je nevarno za življenje.
NOVE OBLIKE DELA PTUJSKEGA KLUBA MLADIH
Da bi zainteresirali čim večji krog
mladih, jih pritegnili k delu kluba in
uhajanju vanj, je vodstvo, kot nam ,
je sporočil upravnik Srečko Emer-
šič, pripravilo nove oblike dela. Med
drugim bodo organizirali posebne
plese ob sobotah, tako da bo prvo
soboto ples mladine iz TAP-a, drugo
ples mladih iz šolskega centra za
gospodarstvo in upravo ipd. Te plese
bodo popestrih z družabnimi igrami
ter raznimi nastopi S tem bodo
pritegnili v klubske prostore tudi
mladino, ki doslej tja ni zahajala, to
je predvsem delavska mladina.
Pripravljajo tudi srečanja mladih iz
dveh različnih ah sorodnih organiza-
cij združenega dela. Ob takih
srečanjih bodo prisotne seznanjah z
delom in programom kluba.
V	okviru kluba mladih bodo v
kratkem ustanovili skupino za
informiranje in obveščanje o dogaja-
njih v klubu (pripravljanje plakatov,
pisanje dopisov v sredstva javnega
obveščanja ipd.). Takoj po novem
letu bodo skUcdi skupščino članov
kluba mladih in izvedli posebno
anketo na temo programa dela
kluba.
V	mesecu decembru je vodstvo
poleg stalnih oblik dela, pripravilo
tudi dve razstavi Od 4. do 9.
decembra so razstavljah svoja dela
učenci nekaterih osnovnih šol v
ptujski občini Od 18. pa do 25.
decembra, pa bo razstavljala svoja
dela skupina »SRINAJ" lAGS, ki jo
sestavlja skupaj z Shen Shrawed iz
Indije domačin Branko Zoreč.
V klubu mladih je vsak četrtek
kino predstava. Danes je na vrsti
ameriški vestem „Sedem bratov za
eno nevesto". Jutri, 14. dec., bo
trening "šahovskega društva »IZBI-
RA" Ptuj. V soboto, 15. dec., bo ob
15. uri občni zbor RK Drava Ptuj,
ob 19. uri pa ples. Igral bo ansambel
JNA. V ponedeljek, 17. dec., bo
konferenca planinskega društva, v
torek, 18. dec., pa bo ob 16. uri
otvoritev razstave skupine
„SRINAJ" lAGS. Vabljeni vsi mladi
po srcu!
M. Ozmec
18 STRAN
tednik — Četrtek, 13. decembra 1973
Nepotrebna zmešnjava, ki je mnogo razkrila
ALI KAKO so PRED PTUJSKIM MAGISTRATOM PREPOVEDALI PARKIRANJE NA
PLOČNIKU, KJER SE NIKOLI NI PARKIRALO.
V pričetku preteklega tedna je
pred vhodom v ptujski magistrat
„zrasel" prometni znak, ki naj bi
prepovedal parkiranje „pred" ome-
njeno zgradbo v „širini" 50 metrov.
Vendar ta znak pomeni povsem
nekaj drugega: da se organu in
organizaciji, kije postavila prometni
znak v bodoče prepove postavljanje
podobnih prometnih znakov, dokler
se ne seznanijo z temeljnimi predpisi
v našem cestnem prometu in dokler
ne bodo razčistili pojma, kako in
kje se naj postavi prometni znak.
Ni čudno, da so se številni
mimoidoči občani in vozniki
spraševali: „Kako nas lahko vzgajajo
in kaznujejo v cestnem javnem
prometu, če ne znajo pravilno
postaviti prometnega znaka. '
Znak za prepoved parkiranja velja
od mesta postavitve do prvega
V sliko smo vrisali znak na mestu,
parkiranje pred Magistratom,
križišča ^li do mesta, ki ga določa
dopolnilna tabla pod'znakom. Znak
nikoli ne velja pred mestom
postavitve. Vedno mora biti postav-
ljen pravokotno na smer vožnje.
Postavitev znaka, ki naj bi veljal dalj
časa (prehodni znaki so tisti, ki jih
cestno ali komunalno podjetje
postavi ob popravilu cestišča, ki
traja največ nekaj dni), je rezultat
skupnega posvetovanja komisije za
varstvo in vzgojo v javnem cestnem
prometu, prometne milice in
inšpektorja za kontrolo prometa.
Znak, ki se postavi, mora biti
razumljiv in ne sme napraviti večje
zmede, kakor je bila pred njegovo
postavitvijo.
Vsega naštetega pri postavitvi
omenjenega prometnega znaka seve-
da niso upoštevali. Občinski organ
je izglasoval dovoljenje za postavitev
zaradi tega, ker Magistrat na strehi
nima ustreznih branikov, ki bi
preprečili padanje strešne opeke na
pločnik in ulico. S postavitvijo
znaka se je lastnik zgradbe
„zaščitil" pred morebitno šk^o, ki
bi jo na vozilu povzročila strešna
opeka. Toda, ali se je res zaščitil? V
zakonu namreč nikjer ne piše, da se
lahko manjkajoči strešni braniki
nadomestijo kar z cestnim promet-
nim znakom. In kaj je s pešci, ki še
vedno hodijo ob nevarnem poslopju.
Pogovarjali smo se z načelnikom
za promet in registracijo vozil v
javnem prometu, ki je enakega
mnenja kot večina občanov. Meni,
da je znak nepravilno postavljen. •
Znak je bil postavljen brez
posvetovanja z njim.
Obiskali smo tudi komandirja
ptujske postaje milice, kajti večina
občanov je protestirala, ker so jim
oslužbenci milice na vozila pritrdili
lističe o nepravilnem parkiranju.
Komandir milice je rekel, da od
začetka ni vedel za postavitev znaka
in da je tudi po njegovem mišljenju
prometni znak nepravilno postav-
ljen, zaradi česar je obvestil
oslužbence na terenu, da se na tem
mestu, do dokončne razrešitve ob
nastalem sporu, parkiranje ne
smatra za nepravilno. Tudi sam je
opozoril pristojni občinski organ, da
je potrebno prometni znak odstrani-
ti ali pa ga pravilno namestiti.
Seveda pa * še vedno obstoja
vprašanje, kaj bodo storili občani, ki
so na omenjenem mestu plačali
zaradi »nepravilnega" parkiranja ali
kjer bi moral stati, da bi prepovedal
pa so na svojih vozilih našli obvestila
o kazni.
• Mnogi izmed njih so rekli, da
bodo protestirali v Mariboru in v
Ljubljani pri inšpektorju za promet-
no varnost zaradi česar smo se
obrnili tudi na njih. Po telefonu smo
zvedeli naslednje.
Omenjeni prometni znak pred
Magistratom je postavljen nepravil-
no in prepoveduje ob sedanji
postavitvi le parkiranje na pločniku!
Znak ni obrnjen v smer vožnje,
temveč v nasproti stoječo mestno
kavarno, iz nje pa ne vozijo
avtomobili. Znak je nepregleden in
ga vozniki, ki parkirajo ob skrajnih
točkah parkirahšča, sploh ne
morejo videti, predvsem ponoči.
Vsak prometni znak na ravnem
cestišču bi moral biti viden najmanj
50 metrov. Znak je na sedanjem
mestu popolnoma brez veljave.
Zraven tega nam je inšpektor
pripomnil, da je v Ptuju še mnogo
odprtih problemov, predvsem so
slabo zaznamovani prehodi za pešce,
izmed katerih mnogi nimajo pred-
hodne označitve z prometnim
znakom, čeravno so napravljeni v
zavoju. Pravtako so nepravilno
začrtane nekatere razvrstitve na
cestiščih. Mnogi prometni znaki
visijo med reklamnimi napisi trgovin
in nimajo samostojnih drogov, tako
da so težko opazni za domačina, kaj
še za tujca. Se do nedavnega so bile
vse dopolnilne table v Ptuju
nepravilne, kajti predpisane so
modre in z belimi črkami, medtem
ko so ptujske bile rumene z črnimi
črkami. Pravtako Ptuj še vedno
nima nobene pregledne in osvetljene
označitve smeri v križiščih, ki bi
bila vidna tudi ponoči. Se marsikaj
bi lahko zapisali, vendar bi se s tem
oddaljili od teme.
Inšpektor nam je povedal še eno
zanimivost. Parkiranje na omenje-
nem mestu pred Magistratom je
prepovedano tudi brez znaka, če se
upošteva, da na prehodu za pešce in
dvanajst metrov pred križiščem ne
smemo parkirati vozila. Kaj več
prostora pa pred Magistratom ni.
Pri celotnem primeru pa lahko
zapišemo še naslednje. Zelo zani-
mivo je, kako hitro občani in
vozniki. opazijo nepravilno postav-
ljen znak, medtem ko dnevno
spregledajo na desetine pravilno
postavljenih. Magistrat je skoraj
lepši, če pred njim ni vozil,
predvsem bi takšen moral biti v
soboto, ob porokah. Pired Magi-
stratom lahko parkira le pet do šest
vozil, to pa je kakor nič, če se to
parkirališče ukine, vendar mora biti
ustrezno postavljen znak, to je ob
kisoku na križišču Zelenikove ulice.
Zanima nas, kdaj bo Magistrat
dobil predpisani strešni branik?
V začetku novembra je bil v
ptujskem klubu mladih občni zbor
tabornikov Kvedrovega odreda.
Navzočih je bilo okoli 140
tabornikov in tabornic. Med gosti
sta bila prisotna tudi tov. Merela,
predstavnik lO ZTS in tov. Hojker,
predsednik "občinske taborniške
zveze. Po izvolitvi delovnega
predsedstva so podali svoja poročUa
starešina, blagajnik, gospodar in
nadzorni odbor. Iz podanega je bilo
razvidno, da so bili taborniki vse
leto aktivni, da so dosegli pri svojem
delu precej lepih uspehov. Eden
najpomembnejš&i je bil prav gotovo
udeležba na republiškem mno-
goboju v Skofji Loki. Fantje so s
svojo ekipo dosegli drugo mesto,
medtem, ko so bila dekleta še
uspešnejša, saj so bila prva.
Navzoči so bili seznanjeni tudi s
programom dela za prihodnje leto.
Posebej je občni zbor pozdravila
prof. Marija Sumandl, starešina
odreda in zaželela vsem novim
članom čim boljše počutje med
novimi prijatelji. Vsem skupaj pa, da
bi še naprej tako pridno delali in
izpolnjevali vse postavljene naloge.
Na zboru je bila izraženii želja po
združitvi Kvedrovega in Lackovega
odreda, kar pa bi po mnenju tov.
Merele pomenilo korak nazaj pri
razširjevanju taborniacih enot. V
razpravi je sodelovala tudi Marija
Sumandl. Razložila je letošnji gotek
tekmovanja za značke Zivka
Lovšeta. Končala je z željo, da bi v
tekmovanje vključili tudi stare
tabornike in klubovce, saj bo letos
odred praznoval peto obletnico
ustanovitve.
Predstavnik mladine. Srečko
Emeršič, je ob koncu predlagal
občnemu zboru, da izvoli iz svoje
srede 10 članov, kot delegate za
konferenco specializiranih dejav-
nosti pri OK ZMS. Zbor je
zaključila prof. Sumandlova ter se
zahvalila tabornikom odreda Dušana
Kvedra, ker odhaja od njih.
B.KRAJNC
OMET ODPADA
V središču Ptuja je več poslopij,
katerim zaradi starosti odpada omet
ali obokenski okrasni robniki. V
nedeljo se je s starega, nekdanjega
pošnega poslopja v Lackovi ulici
odkrušil več kilogramski betonski
omet, ki je iz drugega nadstropja
padel na pločnik.
Podobno je tudi s strešniki. Mnogi
padajo na cestišče in pločnik, ker
strehe nimajo predpisanih branikov.
Hišni sveti in uporabniki zgradb ob
omenjenih primerih skoraj ničesar
ne storijo. Največkrat postavijo
opozorilni napis ali s prometnim
znakom prepovedo parkiranje v
neposredni bližini ogrožajočega
poslopja, kot so to naredili pred
ptujskim magistratom.
TABORNIKI
KVEDROVEGA
ODREDA
SO ZBOROVALI
Prometni znak je obrnjen prek cestišča in ne v smer vožnje. Prepoveduje
parkiranje od mesta postavitve do zgradbe - to je na pločniku.
fldnik ~ Četrtek, is. decembra 1973
stran 5
Ptiijčanom III. nagrada »22. december«
Republiška konferenca ZMS in
garnizija Ijub^anske armadne obla-
sti, sta tudi letos pripravili tekmova-
nje za sodelovanje med mladimi in
JLA, pod nazivom „2. december".
Gostitelj letošnje zaključne prire-
ditve so bili lanskoletni zmagovalec,
garnizija iz Dravograda in mladi
Slovenjegrajčani Dan slavja je bil v
soboto, 8. decembra. Tudi Ptujčani
smo bili zastopani s tremi predstav-
niki mladih in štirimi predstavniki
JLA garnizge Ptuj. Slovenj Gradec
je bil kljub megli in mrazu
praznično razpoložen. Ob 10. uri
d(^oldne je bila v paviljonu muzeja
NOB odprta razstava, na kateri so
bili razstavljeni skoraj vsi primerki
partizanskega tiska in rekvizitov,
nekaj originalnih partizanskih in
fašističnih uniform, partizanskega
orožja ipd. Razstavljena je bila tudi
lesena operacijska miza, ki so jo
uporabljaU partizani v svojih bolniš-
nicah. Tudi lutke prvega partizan-
skega lutkovnega gledaUšča so bile
prava atrakcija. Najbolj pa je bil'
zanimiv relief Mislinjske dohne z
nastavljeno zaključno fazo tik pred
koncem tamkajšnjih bojev - zm^o.
Ob 11. uri je bil pogovor mladih s
poveljnikom ljubljanske armadne
oblasti Francem Tavčaijem-Rokom.
V pogovoru je generalpodpolkovnik
poudaril: „Sedaj ni čas za spanje,
čas je, da se narod - mladina
čimprej in čimbolje pripravi na
morebitno novo katastrofo. Pri tem
je važno, da smo vsi pohtično
enotni, kot so bili partizani med
minulo NOB." Nadalje je poudaril,
da je prav sedaj v tem času
imperializem velikih v največjem
pohodu. Opozoril je tudi, da je
dotok aktivnih starešin dandanes
prav v SR Sloveniji najnižji in daleč
premajhen. Po razgovoru je bil
skupen obisk in ogled karavle na
mejnem prehodu Holmec. Sezna-
njeni smo bili z dnevnim redom, ki'
se iz dneva v dan ponavlja in je za
mlade može, ki čuvajo našo
domovino, prijetno opravilo, kot so
dejah sami.
Pozno popoldne je bila , v
prostorih umetnostnega paviljona
svečana akademga v počastitev
22. decembra - dneva JLA. Sodelo-
val je orkester ljubljanske armadne
oblasti s prvakom ljubljanske opere
Ladkom Korošcem, folklorna sku-
pina iz Podgorja, dijaki ekonomske
šole in vojaki garnizge Dravograd,
ter Eva Sršen in Damir Tozon.
Po kulturnem sporedu so bile
razdeljena odličja in nagrade za
tekmovanje „22. december".^ Prvo
odličje in navado 500 starih
tisočakov je prejela Zveza mladine
Murska Sobota in garnizga Murske
Sobote. Drugo odhčje in nagrado
300.000 starih dinaijev je prejela
OK ZMS Slovenj Gradec in garnizija
Dravograd. Tretje odličje in nagrado
100 starih tisočakov pa je prejela
OK ZMS Ptuj in garnizija Ptuj.
Odličje in nagrado je za ptujsko
mladino prejel Srečko Emeršič, za
garnizijo pa stari vodnik DimovskL
Po akademiji je bil za vse
udeležence srečanje svečan sprejem
v hotelu Korotan, kjer so mladi in
vojaki svoja spoznanja in prgatelj-
stva še poglabljali. Pozno ponoči pa
so se vračah polni prijetnih
spominov vsak V svoj kraj, vsak v
svojo garnizijo.
M. Ozmec
Na razstavi NOB so bile prav gotovo najzanimivejše originalne lutke -
marjonete, s katerimi je nastopilo I. partizansko lutkovno gledališče.
Delegaciga ptujske mladine in garnizge tik pred sprejemom v restavraciji
hotela Korotan
Foto: M. Ozmec
Predavanja
Delavske univerze Ptuj
Sklad za pospeševanja kmetijstva
pri SO Ptuj
KMETIJSKA PREDAVANJA:	^
17.	decembra 1973
LEVAJNCI:
Sušenje sena in siliranje krme za govedo; predavanje bo ob 18. uri
pri Janezu Zampi, Levajnci 10.
MOŠKANJCI:
Kako si uredimo hlev za govedo in prašiče po sodobnih načelih;
predavanje bo ob 18. uri v gasilski dvorani v Moškajncih.
MEDVEDCI:
Kako si vzredimo dobro kravo molznico in preprečimo jalovost
pri govedi; predavanje bo'ob 18. uri v gasilskem domu v Medvedcih.
18.	decembra 1973
TRNOVSKA VAS:
Sušenje sena in siliranje krme za govedo; predavanje bo ob 18.
uri v osnovni šoli Trnovska vas.
CIRKOVCI:
Kako si uredimo hlev za govedo in prašiče po sodobnih načelih;
predavanje bo ob 18. uri v Klubu občanov v Cirkovcih.
NJIVERCE:
Kako si vzredimo dobro kravo molznico in preprečimo jalovost
pri govedu; predavanje bo ob 18. uri pri Alojzu Podgoršku-Njiverce
19. DECEMBER 1973:
VITOMARCI:
Sušenje sena in siliranje krme za govedo; predavanje bo ob 18.
uri v osnovni šoh Vitomarci.
LOVRENC:
Kako si uredimo hlev za govedo in prašiče po sodobnih načelih;
predavanje bo ob 18. uri v Klubu občanov v Lovrencu.
19.	DECEMBRA 1973	\
STOPERCE:
Kako si vzredimo dobro kravo molznico in preprečimo jalovost
pri govedu; predavanje bo ob 18. uri v osnovni šoh Stoperce.
20.	DECEMBRA 1973
POLENŠAK:
Sušenje sena in siliranje krme za govedo; predavanje bo ob 18.
uri v osnovni šoli Polenšak.
ŠIKOLE:
Kako si uredimo hlev za govedo in prašiče po sodobnih načelih;
predavanje bo ob 18. uri v gasilskem domu v Šikolah.
21.	DECEMBRA 1973
BUKOVCI:
Sušenje sena in siliranje krme za govedo; predavanje bo ob 18.
uri v gasilcem domu v Bukovcih.
SELA:
Kako si uredimo hlev za govedo in prašiče po sodobnih načelih;
predavanje bo ob 18. uri v osnovni šoli Sela.
18 STRAN
tednik — Četrtek, 13. decembra 1973
ni. SREČANJE STAREJŠIH OBCANOV JE POTEKALO POD GESLOM:
»Vaših in skupnih 30 let v novi Jugoslaviji«
Svet krajevne skupnosti Kidričevo
je ob pomoči krajevne organizacije
SZDL in predstavnikov družbeno-
političnih organizacij že tretjič
zapovrstjo organiziral srečanje obča-
nov, starih nad 60 let. To humano
srečanje je potekalo v petek, 7.
decembra v prostorih velike dvorane
TGA Kidričevo, kjer se je zbralo
okoli 300 priletnih ženic in
možakarjev, V prvem delu srečanja
je bil prikazan barvni film o
delovnem dnevu maršala Tita. V
drugem delu pa je bil v istih
prostorih družabni popoldan z
družbenopolitičnimi delavci, odbor-
niki, predstavniki TGA in občinske
skupščine, s krajšim programom
malčkov iz tamkajšnjega vrtca in
učencev OŠ „Boris Kidrič" v
Kidričevem.
Zbrane je pozdravil Anton Kosi,
predsednik KS Kidričevo in med
drugim dejal: „Z veseljem vam
lahko povem, da zaključujemo to
leto z zadovoljstvom, saj je bilo eno
najplodnejših doslej. Planirane nalo-
ge smo opravili v celoti, storili smo
celo več. Prepričan sem, da nam to
kljub velikim naporom in prizadeva-
njem ne bi uspelo, če ne bi
sodelovali in pomagah vsi luši
krajani, katerih del ste tudi vi. Naše
in vaše delo se kaže v^asfaltiranih
cestah in igriščih, v novih kulturnih
domovih, v lepo urejenih dvoriščih
in vrtovih ter v zmeraj lepših
izgledih »prerojenih" vasi in naselij.
Najstarejša občana KS Kidričevo,
Lampič Andrej, roj. 7. nov. 1880, iz
Njiverc 20, in Neža Kovačec, rojena
1. januarja 1884, iz Apač 67, sta
prejela ^omna darila, pakete z
živili, darilo KS Kidričevo. Z darili
in šopkom nageljnov sta bila
obdarjena krajana, ki sta imela na
dan srečanja rojstni dan. To sta bila
Štefan Rutar, roj. 7. dec. 1905, ter
Marija Repec, rojena 7. dec. 1908.
Obema iskrene čestitke. Pakete z
živili pa je KS Kidričevo namenila
tudi petim starejšim krajanom, ki so
tega bili najbolj potrebni Krajevna
organizacija SZDL pa je tistim, ki se
srečanja niso mogli udeležiti zaradi
bolezni, poslala pakete z živili na
dom.
Srečanje s čajanko sp popestrili
veseli fantje ansambla »Metuljček".
S svojimi »komadi" domačih viž so
privabili na plesišče dedke in babice,
stare mfamice in očete, ki so kljub
svojim letom pokazali, da niso kar
tako. Na njihovih obrazih je bilo
čutiti srečo, noge so se za trenutek
pomladile ter poskušale slediti
hitrim taktom »muzikantov".
' M. Ozmec
Hiter gospodarski razvm večjih
industrijskih središč širom Slovenije
privlači vse večje število prebivalcev
iz gospodarsko zaostalejših predelov
v industrijski vrvež. Izseljevanje iz
vasi in naselij hribovskih krajev je še
posebno močno, kar se kaže tudi v
vse večji zapuščenosti naselij,
domačij in ne nazadnje tudi
majhnega števila obdelanih površin,
kar povzroča še močnejše zaosta-
janje krajev.
S podobnimi težavami se že nekaj
let srečujejo tudi na posameznih
predelih Bistriškega Pohorja, kjer so
les, živinoreja in poljedelstvo
osnovna življenjska surovina. Opaža-
ti pa je mogoče, da zaradi stalnega
odhajanja, predvsem mladine iz teh
krajev, ostaja vedno več praznih
domov, neobdelanih njiv in vedno
bolj prazni pašniki. Takšno stanje pa
hudo otežkoča življenje starejših
občanov, ki so svoja mlada leta
posvetili tem krajem in sedaj, ko bi
lahko uživali sadove svojega dela,
ostajajo praznih rok. Mnogi med
njimi ostajajo tudi brez pokojnin ali
potrebne družbene pomoči.
Ce se v teh krajih ne bo našla
primerna oblika reševanja takšnih
težav, kot so zagotovitev osnovnega
standarda ostarelim krajanom je
mogoče v kratkem pričakovati
naraščanje števila socialnih proble-
mov in s tem tudi nove naloge
družbi.
Dimnik in ruševine ostajajo nema priča družine iz Lokanje vasi nad
Oplotnico, ki si je poiskala boljši kos kruha y oddaljenem industrij-
skem kraju ali v tujini.	Foto in tekst V. Horvat
f \
Še:
»Kakšne cene!«
v_J
Spoštovana gospodinja,
dovoli, da >ti odgovorim na
sestavek »Kakšne cene! ' objavljen v
44. številki Tednika, z dne 15.,
novembra 1973, na 6. strani.
Najprej ti moram povedati, da
zelo dvomim, da si res to, za kar se
izdajaš. Ni me začudilo, da tako
tendenciozno in enostransko prika-
zuješ moje delo, pač pa sem se
vprašala, kakšna gospodinja neki, ki
ne pozna osnovnih stvari. Mnoge
resnične gospodinje, ki že vrsto let
odhajajo več ali manj zadovoljne iz
mojih prodajaln vedo, da cene
osnovnih živilskih predmetov dolb-
ča občinska skupščina vsake občine
posebej in za višje cene teh
proizvodov sploh ne krivijo mene,
pa tudi koga drugega ne. Naj
navedem samo eno od tvojih
presenetljivih (!) ugotovitev. Belo
olje stane pri meni 9,61 din, pri
vašem podjetju pa 9,60. Nedvomno
zelo presenetljiva in ne edina
primerjava - 1 para. Očitno je, da si
hotela biti zlobna.
Glede drugih cen, ki jih navajaš,
sem ti spričo tvoje nevednosti
dolžna pojasniti, da se cena tistih
predmetov, ki so izven domene
občinskega odloka, določa tako, da
se vzame kot osnova fakturna cena.
Tej se prištejejo odvisni stroški
nabave, marža in prometni davek, ki
se oblikuje po občinah različno.
Posebej še moram povedati, da
marže ne zaračunavamo po nabavni
ceni, temveč se določa v absolutnih
zneskih, ki so že od 26. novembra
1971 zamrznjeni.
Po tem splošnem pojasnilu
preidiva spet na konkretne stvari.
Zanimivo je, da si »kupovala" pri
meni samo takšne predmete, ki so
pri meni mogoče res dragi. Dovoli,
da ti znova očitam tvojo zlobo.
Videla si celo ,,viqo ceno" kave
Merx, ki je v mojih prodajalnah
nismo in je ne prodajamo. Nisi niti
za trenutek pomislila, da bi pri meni
utegnilo biti tudi kaj ceneje, kot v
tisti prodajalni, kjer stalno kupuješ?
Pa se zgodi! Pletilni stroj Super
standard Osijek lahko dobiš v moji
prodajalni za 185,00 din ceneje kot
v Ptuju, ^alnica Vojvodina 5D-M
stane pri meni 6.880,00 din,
medtem ko v Ptuju 7.225,00
dinarjev. Pri posameznih predmetih
je treba pogledati tudi tip in serijo.
Sesalec HOOVER-ISKRA ti je '
padel v nos samo glede cene, drugo
je zate nepomembno. Pri natančnej- i
šem ogledu bi lahko ugotovila, daje
pri meni cenejši za 22,00 din, kot v
eni izmed večjih prodajaln v Ptuju, i
Povej, kje prodajajo trboveljski \
cement ceneje od 0,75 din za kg, ali
hidratizirano apno ceneje od 0,64
din za kg. Pridi in se prepričaj!
Ne želim, da bi najin pogovor
pred bralci Tednika izzvenel sovraž-
no. Vedno sem bila, sem in bom za ,
poštene odnose, čiste pojme o !
stvareh, zato me toliko bolj
prizadeva tvoje enostransko pisanje.
Ne dvomim, da ne veš, kje je moja
uprava, zato te vabim, da se kdaj
spotoma oglasiš pri meni na kavico
- pa ne Merx - in se bova
pogovorili o vseh problemih.
Tvoja »Zarja" Ormož i
ZAHVALA
Ob kruti in nenadomestljivi izgubi našega predragega moža, očeta, starega očeta, sina,
brata
in strica
Egona inž. Zoreča
ravnatelja Polj. živ. šole Turmšče pri Ptuju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sošolcem in sosedom, ki so ga
pospremili' na njegovi zadnji mnogo prezgodnji poti, mu darovali lepe vence in cvetje. Posebna hvala
zdravnikom internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj dr. Neudauerju in dr. LUšickemu, ki sta mu
lajšala bolečine v njegovi hudi bolezni Hvala vsem govornikom, pevcem in godbi za ganljive
žalostinke. Hvala delovni skupnosti in učencem Polj. ziv. šole Turnišče, Skupščini občine Ptuj,
posebno predsedniku Rebernaku, obč. konf. ZKS PtUj, Obč. konf. SZDL Ptuj, Obč. svetu zveze
sindikatov Ptuj, Obč. odboru zveze združenj borcev NOB Ptuj, Združenju kniet. šol Slovenije, društvu
kmet. inženirjev in tehnikov Ptuj, kmetyskim šolam Maribor, Rakičan, Murska Sobota, Celje, vsem
a-ednjim šolam občine Ptuj, Osnovni soli Videm, Osnovni šoli Lovrenc na Dr. polju. Tovarni
avtoopreme Ptuj, Kmet. zadrugi Lovrenc na Dr. polju.
Hvala tudi vsem vaščanom vasi Sela.
Neutolažljivi: žena Marija, mati Emilija, hčerki Tea in Marija z družinama,
sin Egon z družino, brat Herbert z družino in ostalo sorodstvo
tednik — Četrtek, is. decembra 197S
stran 7
TRI ZLATE POROKE
Pred kratkim so po petdesetih letih skupnega življenja ponovno stopili
pred matičarja v Ptuju trije pari Vsi sb zadovoljni dočakah ta jubilej in si
obljubili zvestobo za naslednjih 50 let. Predstavljamo vam srečne jubilante.
Avgust Hojjiik, rojen 21. julija 1898 in Marga, ki se je pred poroko
pisala Senčar, rojena 20. januarja 1902, sta „zeleno" poroko sklenila
10. novembra 1923 v Mariboru.
Alojz Kranjc in Marga, rojena Lešnik. Zlati ženin je ..prikukal" na svet
13. novembra 1901, nevesta pa 6. januarja istega leta. Stanujeta na
Ckajenščaku. Prvo poroko sta sklenila 26. novembra 1923 na Vurbergu.
Franc Janžekovič, rojen 27. septembra 1899 in Terezga, rojena
Kostanjevec 9. oktobra 1903. Stanujeta v Novi vasi pri Markovcih. Prvo
poroko sta sklenila 29. novembra 1923 v Markovcih.
Foto: Langerholc
ALFRED MERC, DIPL. VET.:
BOLEZNI KRAVE PRED OTELITVIJO IN
PO NJEJ
Nadaljevanje in konec.
Ce jo pa odvije, je
še vedno cela vrsta nevarnosti
Torej, če opazimo pri iiaših kravah
pred otelitvijo podobne znake,
bomo khcah strokovnjaka čimprej,
že v prvih urah, ker samo tedaj
lahko pričakujemp popoln uspeh.
Naj spregovoriino še o porodni
mrtvoudnosti ali omotici Ta bole-
zen je najpogostejša pri kravah,
posebno pri dobrih molznicah.
Bolezen se' navadno pojavi v nekaj
urah ali dneh po lahkem porodu,
redkeje pa pred porodom. Krava
postane nenadoma otožna, kmalu
leže in ne more več vstati
Popolnoma preneha jesti in prežve-
kovati glavo pa iztegne pod jasli ah
jo nasloni na pleče. Skratka, za tako
žival imamo občutek, da je v
globokem snu ali pa v nezavesti. Ko
opazimo podobne znake pri kravi,
jo takoj pokrijemo s toplimi
odejami posebej pa ji ogrevamo
noge in glavo. Živalim s porodno
mrtvoudnostjo ne smemo zalivati
zdravil v gobec, ker ne morejo
požirati in jim tekočina lahko st^če
v pljuča. Živnozdravnika pokličemo
takoj, ker se stanje živali naglo
slabša.
Razen omenjene porodne mrtvo-
udnosti lahko krave obležijo po
otelitvi tudi še iz drugih vzrokov.
Takih vzrokov je več, npr.: zlom
bedrene kosti izpahnjenje kolčnega
sklepa, zgnečeno medenično živčev-
je, zlom medenične kosti kostolom-
nica in podobno. Take pojave
opažamo zlasti po težkih telitvah,
zlasti če smo tele s silo izvlačili iz
krave.
O zaostalih plodnih ovojnicah
(trebežu) govorimo, če se žival ne
očisti osem ur po porodu. Ce
plodnih mehurjev ne odstranimo
pravočasno, začno gniti in razpa-
dati Posledica je vnetje maternice in
s tem v zvezi po navadi tudi
jalovost. Včasih pa pride celo do
zastrupitve krvi in krava pogine. Na
splošno se živinorejci premalo
zavedajo teh škodljivih posledic.
Mislijo, da zaostajanje plodnih
ovojnic kravi nič ne škoduje, ker
navadno ni opaziti na njej nobenih
bolezenskih znakov in tudi normal-
no žre. Zato enostavno pustijo, da
ostanki plodnih ovojnic zgnijejo v
njej. Zaostale plodne ovojnice je
pogostna bolezen krav v zimskem
času in v zgodnji pomladi Jo je
posledica pomanjkljive prehrane v
tem letnem obdobju. Seveda so za
zaostale plodne ovojnice mogoči še
mnogi drugi vzroki Pri kobilah je
nujno odluščiti plodne ovojnice po
šestih urah, sicer se lahko vname
maternica in celo kopita. Ce se
krava ob času ni očistila, pokličemo
živinozdravnika, da bo odluščil
plodne ovojnice in zdravil mater-
nico.
KMALU NOVI TELEFONSKI MODELI
V začetku naslednjega leta se-
bodo na našem trgu pojavili novi
telefonski aparati ki jih bo
beograjska tovarna Pupin proizvajala
po švedski hcenci Eriksoa Aparati
ne bodo imeU več klasične vrtljive
številčnice, njihova cena pa bo med
500 in 550 dinarji
18 STRAN
tednik — Četrtek, 13. decembra 1973
KAJ POVEDO OROŽNiŠKE PRIJAVE
O PARTIZANIH V LETU 1943?
4. NADALJEVANJE
OKTOBERSKE VESTI O PAR-
TIZANIH IZ ORČŽNIŠKIH
POSTAJ V PTUJSKEM OKRA-
JU
Orožniška postaja na Ptujsici gori
je javila v Ptuj, da je 1. oktobra
1943 pb tretji uri prispelo v občino
Poljčane 15 partizanov, ki so v vasi
Modrase po hišah nabirali živež.
Orožniška postaja Zg. Breg pri
Ptuju je javila, da sta okrog druge
ure zaplenila dva partizana pri
Jožefu Pandurju pri Marjeti na
Dravskem polju zaplenila vojaško
puško in vermansko obleko. Oble-
čena sta bila v civilno obleko in
oborožena s puškama.
O PARTIZANIH NA DRAV-
SKEM POLJU NOVEMBRA
194a
Iz Zlatoličja so orožniki sporo-
čili, da je ponoči; 12. novembra,
šest partizanov zaplenilo pri posest-
niku Francu* Orešniku vermansko
obleko, 4 do 5 litrov vina in 20
cigaret. V hiši so se zadrževali
približno petnajst minut. Oblečeni
so bili v nemške vojaške obleke,
vermanske obleke in civilno, obo-
roženi pa s tremi puškami.
Pri Lovrencu na Dravskem polju
so vdrli "20. novembra ponoči parti-
zani v gostilno. Poročilo iz Ptuja,
poslano Mariboru, ne navaja njiho-
vega števila. V gostilni so zaplenili
4000 cigaret. Oboroženi so bili s
puškami in ročnimi bombami. Isti
partizani so vdrli v hišo posestnika
Medveda v Apačah, kjer so zaplenili
30 koc. Odšli so proti Ptujski gori.
Dne 22. novembra zvečer so parti-
zani s streljanjem okrog hiše blok-
firerja v Barislavcih strahovali nem-
škega privrženca. V tem času so
slišali domačini tudi strel pred šolo
v Selah.
NOVEMŠERSKO POROCiLO
Z OROŽNIŠKE POSTAJE V
SLOVENSKIH GORICAH
Iz Slovenskih goric je prispela
novembra le ena prijava o partizanih
na tem območju. Okrajna orožniška
postaja v Radgoni je namreč po-
ročila, da so neznanci 28. novembra
po deseti uri zvečer v Veržeju
streljali s pištolo skozi okno
„ortsbauernfirerja" v Veržeju in ga
ranili v glavo. Domači so ga morali
odpeljati zato v bolnišnico v Ormož.
PARTIZANI V SLOVENSKIH
GORICAH DECEMBRA 1943
Okrajna orožniška postaja v Ptuju
te sporočila v Maribor, da je Henrik
Novak, zaposlen v delovnem
taborišču na Cvenu, naletel 2. de-
cembra zjutraj na tri moške v
vermanskih oblekah. Možje so se
nad njim znašali. Ko je bežal, so za
njim trikrat ustrelili. Orožniška
postaja je neznance zaman zasledo-
vala.
Okrajna orožniška postaja v
Radgoni je sprejela vest iz orožniške
postaje v Mali Nedelji o dveh
ubežnikih iz nemške vojske: Antonu
Jaušovcu in Avgustu Maleku,
Jaušovec je baje pohorski partizan.
V zvezi z njima so 10. decembra
zaprli šest ljudi in jih poslali gestapu
v Ptuj.
Orožniška postaja v Mali Nedelji
je sporočila, da so trije partizani,
27. decembra, med drdgo in tretjo
uro ponoči zaplenili pri posestniku
Francu Rudolfu v Radoslavcih pet
jajc in pol kilograma masti. Eden je
bil v nemški vojaški obleki, drugi v
vermanski, tretji pa v civilni. Dva sta
nosila lovski puški, eden pa vojaško.
Orožniki iz Vintarovec so javili,
da so 28. decembra ustavili na cesti
Ptuj-Janežovci trije partizani ne-
kega do^načina, ki so ga vprašah za
pot v Juršovce. Za njimi sta se
pojavila na cesti še dva partizana,
oblečena v nedoločene uniforme in
oborožena -s puškama.
OBRAČUN Z IZDAJALCEM
HEROJA LACKA
Orožniška postaja v Ptuju je javila
v Maribor, da je Okrog pet
partizanov vdrlo 27. decembra
okrog desete ure zvečer v hišo
posestnika Franca Horvata v Sp.
Velovlaku štev. 1. Nanj so namerih
več strelov iz pištole. Horvat je po
drugem strelu še bežal iz hise.
Partizani so ga zasledovali in z
novimi streli v hrbet in glavo dosegli
svoj namen. Žena, kije tudi bežala s
hiše za možem, je hotela khcati na
pomoč, a jo je pri tem zadržal eden
izmed partizanov s tem, da ji je
nastavil pištolo na prsi. Kako so bili
partizani oblečeni in oboroženi, ni
znano.
Tako čitamo v orožniškem
poročilu, kako so partizani opravili
smrtno obsodbo nad človekom, ki
je Lacka brezobzirno izdal, ko se je
8. avgusta 1942 zatekel v njegovo
hišo.
Dalje prihodnjič
V. Rojic
Velikega Gladstona so vprašali,
koliko govorov lahko pripravi
politik v enem tednu. «
„To je zelo različno," je odgovoril
Gladstone. „Ce j[e mož nadarjen in
pameten, lahko Sestavi samo enega,
če je bolj povprečen, morda dva; če
je cepec pa tudi deset."
Rado se zgodi, da spravi najpre-
prostejše vprašanje v zadrego tudi
največjega učenjaka. To se je
primerilo slavnemu prirodoslovcu in
učenjaku Danvinu, ko mu je
njegova mala nečakinja zastavila
naslednjo uganko:
„Kaj ima mačka, česar druga
nobena žival nima? "
Danvin je dolgo premišljeval in
ugibal in se nazadnje vdal. Deklica je
bila na moč' vesela, da je spravila
učenjaka.v tako zadrego.
yOh, dragi stric," je dejala, „kaj
res ne ve tega: - mucke vendar!"
IZ
SPISOV
dr. JOŽETA POTRČA
„Socializem torej nikakor ne pomeni le odstranitve slabih
strani kapitalizma, marveč oblikovalce novih, resnično
humanih odnosov. Tako bodo tudi družina, zakonska zveza
in ljubezen socialističnega človeka nekaj novega, lepšega in
boljšega. Marx govori o vi^i obliki družine in razmerja med
spoloma. Prav mi smo poklicani, da uresničimo te višje
oblike."	(O zakonski zvezi in družini)
„Nikakor se ne moremo zadovoljiti samo z graditvijo
gospodarstva, gospodarskih instrumentov in novih proizvod-
nih odnosov, marveč moramo tudi ostalim družbenim
odnosom posvetiti vso pozornost. Čaka nas neposredna
naloga, da pospešimo preobrazbo patriarhalne družine,
podedovane po razredni družbi v centralistično družino
brezrazredne družbe."	(O zakonski zvezi in družini)
Vprašanje zakonske zveze in družine ni samo spolno,
marveč predvsem socialno vprašanje. Drugačno postavljanje
vprašanja vodi neogibno v zagato. Lenin je strastno žigosal
umazančst zakonce zveze z zasužnjevanjem žene in
svobodo za moža. Dosledno se ie boril za enakopravnost
^žene."__(O zak onski zvezi in družini)^
Spomin na padle borce
MINILO JE 29 LET
Leta 1944, 6. decembra so fašisti
skupno z domačimi izdajalci ubili
naše zavedne partizane v Spuhlji.
Med temi so bili Franc Kosec, Alojz
Bezjak, Jožef Janžekovič in Stanko
Štrafela.
Zvečer 6. decembra so se
imenovani partizani dobro pripravili
^ na nočni pohod. Odhajali so veseh
in dobre volje in v trdni veri, da se
zopet vrnejo. Na žalost se niso
vrnili.
Neke noči so fašisti obkolili celo
markovsko faro. Vedeli so, da je v
okoHci velika partizanska patrulja,
ki sem jo sam vodil.
Nemci so organizirali večje enote
vojakov in vermanov in se strnili v
obroč, da bi uničili partizane. Toda
zaman, to jim ni uspelo. Partizani
smo se prebili v sredino obroča in se
razmestili v bližini žandarmerije v
Markovcih, tega pa Nemci najmanj
niso pričakovali.
Še isti dan so fašisti napadli mojo
rojstno hišo in me hoteli dobiti v
svoje roke, k sreči pa vsa njihova
prizadevanja niso obrodila uspehov.
Naša parola je bila: „Ziveti,
preganjati sovražnika, ga premagati
in končno zmagati. Borci, ki so v
noči na 6. december 1944 junaško
gadli v Spuhlji, so bili kurirji
'krožne-okrajne linije. Bili so za-
vedni kmečki fantje. Niso hoteli
služiti sovražniku, niti dovoliti, da
bi tujčev škorenj tlačil slovensko
zemljo. Vse njihovo junaštvo je bilo
posvečeno obrambi domovine in
njeni osvoboditivi.
Zadnja pot imenovane skupine,
kateri je v spomin namenjenih teh
nekaj vrstic, je bila blatna, temna
steza iz Brstja proti Spuhlji. Tu so
lih opazili ovaduhi, ki so jih izdali
Nemcem. Postavili so zasedo. Prišlo
je do tragedije. Začelo je usodno
regljanje strojnic. Po težkem boju je
vse utihnilo. Kri je pobarvala zem-
ljo. Junaški fantje so obležali. Padh
so kot domovini zvesti sinovi, kot
borci. Rafali so pokončali njihova
življenja, njihovo voljo in moč in
vse, kar so v življenju ljubili.
Franc Kosec se je hudo ranjen
umaknil v hlev bližnje hiše. Tudi tu
so ga fašisti iztaknili. Ranjenenga so
izvelkli iz hleva na gnojišče. Vprašah
so ga, kdo je in on je odločno
odvrnil: „Ji^oslovan, Slovenec, Par-
tizan!" Fašist ga je nato hladno-
krvno ustrelil v glavo.
Nevarna in težka je bila naloga
Partizanov kurirjev. Večkrat so .
morali preplavati Dravo, preiti iz
ene strani na drugo, prevoziti
teren ce, ki so operirali od Sa-
vinjskega do madžarske meje. Toda
vse to ni bilo težko, ker so bili
fantje enotni in neustrašni.
V noči 6. decembra 1944 se
imenovani Partizani niso več vrnili h
Koraščevim. Težko je bilo vsem za
njimi. Vsa okolica je za njimi
žalovala in se jezila nad ovaduhi, ki
so segli po mladih življenjih s svojim
nepoštenim početjem.
Sam sem bil v šlandrovi brigadi za
spremljevalca članov Oblastnega ko-
miteja in sem vedel ceniti, kako
dragoceni so bili fantje, ki so bili
pripravljeni opraviti vsako nalogo,
ne glede na noč, mraz, vodo, zlasti
na smrtno nevarnost povsod na nas
prežečega sovražnika.
Noč 6. decembra je bila hladna.
Ko se je zopet pokazal dan, je
ljudstvo zvedelo za tragedijo v
Spuhlji, v kateri so obležda mlada
življenja. Ljudje so žalovali za
mladimi fanti, borci pa so stisnili
pesti in se zakleli: naprej do zmage,
ko bodo mladi ljudje lahko svo-
bodno živeh in jih ne bo nihče več
preganjal zaradi materine govorice,
zaradi pravice do svobode. In res
smo zmagali. Prišlo je lepše življenje,
ob katerem imamo svoj dolg do
borcev, kijih ne smemo pozabiti.
Naš mladi rod bi moral videti v
vsakem delu naših krajev del zgodo-
vine našega ^^udstva in njegove
borbe za zmago nad fašizmom in za
lepše in boljše življenje.
Naj živi naš največji borec tovariš
TITO!
Rudi Korošec
fldnik ~ Četrtek, is. decembra 1973
stran 9
Jože Bešvir, predsednik sklada godbe, pozdravlja goste in druge obiskovalce koncerta
Foto: J. Rakuša Alojz Kranjčan, dirigent orkestra
Glasbena sola pomagala k uspehu pihalnega orkestra
ORMOŠKI PIHALNI ORKESTER JE NA SAMOSTOJNEM KONCERTU MINULO SOBOTO ZAIGRAL POLEG NOVITET
TUDI NAJUSPELEJŠE SKLADBE 14-LET DELOVANJA
Ni naključje, da se je koncert pričel z uverturo Gvida Učakarja -
Suljeska. Prav s to skladbo so si ormoški godbeniki na IV. tekmovanju
pihalnih orkestrov Slovenije v Portorožu pridobili letos srebrno plaketo.
Sledili sta koračnica Jaroslava Vojtehovskega - Pionirji in uvertura
Hansa Klimenta - Libella. Ti skladbi je orkester izvajal na svojem prvem
javnem nastopu ob zaključku šolskega leta 1962 v Ormožu. Kot prvenca
sta mu vzela kar dve leti vaj. Vsak začetek je pač težaven in tudi
ormoškim godbenikom ni bilo prizanešeno.
Koncert se je nadaljeval z romanco Prebujenje pomladi, Filipa
Emanuela Bacha. Bariton solo je ^ral gost koncerta, Matija Kovačič,
dirigent pihalnega orkestra Bučkovci, ki je nastopil že na I. reviji pihalnih
orkestrov v Ormožu leta 1963. Nato smo poslušali venček partizanskih
pesmi Gvida Učakarja - Zvoki bosanskih gozdov, s katerimi je orkester
nastopil na reviji pihalnih orkestrov v Ormožu leta 1964. Sledila je
slavnostna koračnica Praznični pozdrav - Heinricha Steinbecka, ki jo je
orkes^r izvajal na I. tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Kopru
Orkester je z vztrajnim delom dosegal vse lepše uspehe in je tako
1968 nastopil v Pragi kot gost Svetovne filatelistične razstave. Takrat je
zaigral češko polko Karela Vaceka - Štirje pari belih konj in za pohvalo
dobil note za polko Jaromira Vejvoda - Ko se polka zavrti. Obe skladbi
smo shšali tudi v soboto. Obiskovalci smo lahko v nadaljevanju koncerta
slišali uverturo Praznik zvonov - Henka van Lijnschootena, s katero so
ormoški godbeniki prvič nastopili na II. tekmovanju pihalnih orkestrov
1969. leta v Kopru ter uverturo Vikend - Gerarda Boedijna, ki je letjj
1971 prinesla Ormožancem prvo srebrno plaketo na III. tekmovanju
pihalnih orkestrov Slovenije v Kopru. Na sobotnem koncertu je ormoška
godba predstavila občinstvu tudi dve noviteti. Prvič so pred javnostjo
izvajali koračnico Ameriška patrola, katere avtor je Meacham, ter
Souzovo koračnico - Pod zvezdnato zastavo.
Nedvomno lep prikaz dela skozi 14 let. Vezno besedo Jožeta
Bešvira, ki je ob vsaki skladbi povedal del zgodovine orkestra in orkester
sam, Jci je pod vodstvom prizadevnega dirigenta, Alojza Kranjčana
izvedel vsako skladbo s polno mero tankočutja, je polna dvorana
obiskovalcev sprejela z navdušenjem.
Pot do tega, nedvomno velikega uspeha, ni bila prav nič lahka.
Godbeniki vse do leta 1959 niso imeli nobene prave ihaterialne osnove za
svoje delo in možnosti za organizirano vzgojo mladih godbenikov. Z
ustanovitvijo glasbene šole se je položaj bistveno spremenil. Pihalni
orkester sestavljajo sedaj nekdanji in sedanji učenci prav te šole.
Vabilu pihalnega orkestra na sobotni koncert, so se odzvali Vinko
Štrucl in Doro Hvdica, predstavnika ZKPO Slovenije iz Ljubljane ter
predsednica TKS Ormož, Mimica Pišek.
Čas je takšen, da vsaj kulturnih prireditev skoraj ni mogoče izvesti
brez „strica" polaovitelja. To funkcijo je tokrat prevzelo podjetje SVL -
obrat „Jerzuuzalem" Ormož. Tudi druga podjetja in obrtniki s področja
Ormoža so za obiskovalce koncerta prispevali darila. Ra^elili so jih v
odmorih z žrebanjem vstopnic.	^
Ob koncu lahko brez zadržkov zapišemo, da se sobotni k6ncert
ormoškega pihalnega orkestra lahko povsem upravičeno uvrščy^v sklop
zelo' kvahtetnih prireditev, ki smo jih bili deležni ob letošnji 700-letnici
Ormoža.	jr
profesor ANTON KLASINC
0RMO2 SKOZI STOLETIR
Ormoški meščanski odbor še v
decembru 1845 v obširni spomenici
ostro protestira proti takemu
pojmovanju. Leto 1848 je s
propadom fevdalnega družbenega in
gospodarskega reda rešilo tudi
stoletne spore zaradi avtonomije
mesta Ormoža.
leto 1848
Leto 1848 pomeni važen mejnik v
Zgodovini slovenskega naroda.
Februarska revolucija v Parizu in
marčna revolucija meščanstva ter
visokošolskega dijaštva na Dunaju
pomenita tudi za Slovence novo
dobo.
Slovensko visokošolsko dijaštvo
fia Dunaju in v Gradcu s peščico
narodno prebujenih izobražencev v
domovini organizira gibanje .„Zedi-
njena Slovenija" in izdela prvi
slovenski pohtični program. Ta je
zahteval, da se uvede povsod, kjer
živijo Slovenci, slovenski jezik v šole
in urade. Vsi Slovenci se naj
združijo v posebno samostojno
upravno enoto, imenovano Sloveni-
ja-
Marčni dogodki na Dunaju so
vzbudili tudi med štajerskimi
Slovenci viharno navdušenje.
Slovenski politični predstavniki v
Ljubljani pa niso bili kos zahtevnim
nalogam nove dobe.
Strah pred revolucionarnimi poja-
vi na podeželju jih kmalu pridruži
onim silam, ki so podpirale
ogroženo dinastijo in mnogona-
rodno državo Avstrijo. Tem ciljem
so služile tudi novo ustanovljene
narodne straže. Hotele so zagotoviti
red in mir ter zavarovati javno in
zasebno imovino.
Pravo nevarnost prebujenega nem-
škega meščanstva so začutili
predvsem obrobni Slovenci na
Koroškem in Štajerskem. Tu je bila
močna Ilirska struja, ki je iskala
zveze s Hrvati.
Narodno prebujanje štajerskega
podeželja se je pokazalo v razvijanju
slovenskih rdeče-modro-belih) za-
stav v mestih in trgih. Ob teh
slovesnostih prihaja do ostrih trenj
in sporov ter celo do spopadov z
nemško usmerjenim meščanstvom.
Leto 1848 je prineslo sloven-
skemu kmečkemu ljudstvu revolu-
cionarno spremembo v njegovi
tisočletni zgodovini. Zdrobilo je
okove njegove fevdalne odvisnosti
od zemljiških gospodarjev.
Kmet je postal lastnik svoje
zemlje, čeprav je brez odškodnine,
ki je še dolga desetletja kot dodatni
davek onemogočala njegov gospo-
darski razvoj.
Dalje
PREDAVANJE
Prispevek starejših slovenskih znanstvenikov
k širši evropski strukturi
v petek, 21. dec. 1973 bo ob 20.
uri v ptujski študijski knjižnici nad
pošto predaval univ. prof. Vladimir
Murko o pomembnem deležu
slovenskih znanstvenikov v evropski
kulturi. Pre<}avanje, ki je že oktobra
zbudilo velik odmev v Ljubljani,
tako pri poslušalcih, kakor v
časopisju, bo zanimivo tudi za
Ptujčane, saj je več znanstvenih
osebnosti prav z naših krajev, poleg
tega pa je pomembna raznovrstnost
zastopanja Slovencev v razhčnih
znanstvenih panogah.
18 STRAN
tednik — Četrtek, 13. decembra 1973
Dr. FRAN BRUMEN
Diabetes, njegove komplikacije
10 . nadaljevanje
DIABETES IN OPERATIVNI
POSEGI. Bolniki, ki so bili uspešno
zdravljeni s tabletami zaradi manjših
operacij ne potrebujejo preiti na
insuhnsko zdravljenje. Oni pa ki
so že pred operacijo uporabljah '
insulin, preidejo pod strokovnim
vodstvom na nov režim zdravljenja s
starim insulinom.
DIABETES IN NOSEČNOST.
Sladkorno bolezen nosečnost navad-
no v vsakem stadiju njenega razvoja
poslabša. Pri že očitnem diabetesu
se stanje v nosečnosti celo znatno
poslabša. Prekomerno razviti, tako-
imenovani „novorqj enčki velikani"
s porodno težo prek 45 00 g,
spontani (sami po sebi) splavi in
mrtvorojenčki so na diabetes matere
sumljivi dogodki, ki se lahk(\
fojavijo leta in celo desetletja prej
ot ZNANILCI NAKNADNO UGO-
TOVLJENEGA DIABETESA.
SMRTNOST ZA DIABETIČNE
NOSEČNICE je sedaj že izpod 1 %.
SMRTNOST NJIHOVIH NOVORO-
JENČKOV pa znaša še vedno
10-20 %. Gravidne diabetičarke
morajo biti pod stalnirn in strogim
nadzorstvom zdravnika za ves čas
nosečnosti.
Pri diabetičnih nosečnicah je
zaželjeno doseči praktično normal-
ne vrednosti sladkoija v krvi in
prenehanje izločanja sladkorja z
urinom. Nujno potrebno je paziti na
to, DA NE PRIDE MED NOSEČ-
NOSTJO DO HIPOGLIKEMIJE.
Gravidna ženska naj se ne redi
prekomerno! Povprečni mesečni
prirastek na teži naj v prvih dveh
tretjinah nosečnosti ne preseže 1 kg.
V zadnji tretjini pa naj ne bo večji
od 1,5 kg. UMETNO UVEDEN
PREDČASNI POROD - po naravni
poti ah pa po carskem rezu ^
ZMANJŠA UMRLJIVOST NOVO-
ROJENČKA. Med nosečnostjo naj
mati ne uživa antidiabetičnih tablet.
Po nosečnosti se potreba po
insulinu zmanjša.
Da bi bila slika o sladkorni
bolezni popolnejša, naj omenim, da
je znanih še VEC DIABETESU
SLICNIH bolezni, pri katerih
opažamo podobne znake z izloča-
njem sladkoija v urinu. S posebnimi
preiskavami ugotovi zdravnik pravil-
no razpoznavno diagnozo.
Posebni problem, ki gaje v zvezi z
diabetesom potrebno obdelati, je
HYP0GLYCAEM1A. To je že
večkrat omenjeno stanje, ko kon-
centracija sladkorja v krvi pride
izpod 5 O mg %. Tako stanje se
pojavi navadno pri diabetikih zaradi
vbrizganja prevelike kohčine insuli-
na, posebno še onega z hitrim
delovanjem. Poznamo pa tudi Že
tako imenovane endogene ah
SPONTANE HIPOGLIKEMIJE, ki
nast^^o kot posledica nekaterih
drugih obolenj (npr.: različne
novotvorbe v trebušni slinavki,
jetrna ciroza, bolezni nekaterih žlez
itd.). Včasih se hpoglikemije pojavi-
jo tudi pod vplivom posebnih
medikamentov, zaradi podhranje-
nosti, prekomernega mišičnega na-
pora in v dobi dojenja, ko matere z
mlekom izgubljajo večje kohčine
sladkorja.
Posebno zanimiva so tista hipogli-
kemična stanja, ki jih povzročajo
benigne, nerakaste bulaste narasline,
tak oimenovani adenomi, ki samo^
voljno vzbrstijo iz specifičnih
beta-celic v trebušni slinavki Te
bule imajo značilno lastnost, da
producirajo nenormalno velike koli-
čine insulina.
Sledi 11. nadaljevanje
Vzgojni pomen družinskih praznikov
Pred vrati so novoletni prazniki.
Zlasti praznovanje novega leta je
tradicionalno. Za odrasle pomeni
zaključek nekega življenjskega in
delovnega obdobja in obračun dela.
Ob zaključku leta osvežimo medse-
bojne stike in poglobimo človeške
odnose z voščili in darili. V novo
leto vstopamo radi veselo razpolo-
ženi - v družbi nam ljubih ljudi.
Novo leto pa je tud"i praznik naših
otrok. V raznih ustanovah in
organizacijah prirejajo novoletna
presenečenja, ki so otrokom vehko
doživetje ob razsvetljeni in obloženi
jelki. Otrok, ki je še zaverovan v
pravljični svet, naj uživa ob tem
neskaljeno veselje in srečo otroštva.
Novoletno praznovanje pa mora-
mo prenesti predvsem tudi v naše
družine. To naj bi postal pomemben
družinski praznik. Oče in mati vsak
zase in skupno razmišljata, kako bi
pripravila svojim otrokom čim več
veselja.za novo leto. Posvetujeta se,
kaj nujno potrebujejo, prisluhneta
tudi njihovim posebnim željam in
vse to usklajata s finančnimi
zmogljivostmi. Ko očeta ni doma, se
otroci posvetujejo z mamo, kaj bi
podarih očetu za praznike. Ko pa so
sami z očetom, ga prosijo za nasvet,
kaj bi bilo primerno za mamo.
Spraznijo svoje hranilnike in
pripravijo presenečenje za starše,
mislijo pa tudi drug na drugega in
seveda tudi na dedka in babico, da
se bosta z njimi veselila.
Družinska toplina bo dala svoj
vrednostni pečat vsem predmetom,
ki jih bodo dobili za darilo, pa
čeprav bo skromno.
Otrokom so taka globoka doživet-
ja družinske sreče v ljubezni med
starši ter med starši in otroki
nepozabna. Ob tem se duševno
bogatijo. Njihovi starši uživajo
avtoriteto, kar pripomore k temu,
da so toroci lahko vzgojljivi.
Kakšen vzgojni pomen imajo torej
družinski prazniki? Sodobna tehni-
zacija povzroča brezčutnost in
otopelost v odnosu do sočloveka in
razdvaja s svojimi zahtevami tudi
starše in otroke. Družina mora zato
izkoristiti vse možnosti, da spet
zaživi v sebi, da neprestano goji
čustveno navezanost med svojimi
člani, medčloveške in kulturne
odnose ter da razvija socialne in
morahie navade. Tudi družinski
prazniki so lepa priložnost, da se
poglabljajo in utrjujejo vezi naklo-
njenosti in ljubezni v družini.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z
vprašanji odnosov med ljudmi vedno
bolj poudarjajo važnost toplega
družinskega ozračja za pravilen
uravnovešen razvoj otroka. Le tak
otrok, ki je v mladosti užival
ljubezn, ki se je čustveno izživljal ob
ljubljenih osebah, ima pogoje, da
tako ^ubezen daje drugim in da
lahko živi in dela v sožitju z drugimi
ljudmi in v skupnosti. Družina je
prva in najpomembnejša šola, ki
ustvarja in obhkuje človeka kot
družbeno bitje.
Vsak zdrav otrok teži k temu, da
bi imel nekoga rad, da bi ga imeli
tudi drugi radi. To so v prvi vrsti
starši, ki na to čustvenost lahko
naslonijo svojo vzgojo. Otrok uboga
tistega, ki ga ima rad. Odpove se
marsikateremu užitku, zmaguje
svojo sebičnost in osebne težnje, pa
tudi svoje napake, če ga vodi
ljubeča oseba. Otrok pa ostane
čustveno občutljiv le tedaj, če
družinsko in širše okolje to
dragocenost hrani in neguje.
Družinski prazniki dajejo najlepšo
priložnost za to.
Življenje srčnega
bolnika
Različni so vzroki srčnih obolenj,
prav tako so razhčne tudi terapije
ki jih zdravniki predpišejo vsakeitiij
konkretnemu primeru posebej. To.
da nekaj pravil, po katerih naj bi se
ravnah vsi srčni bolniki, vendarle je.
• Nimajo prav tisti, ki mislijo, da
hoja, delo in šport - omejena
seveda - škodijo lažjim srčnim
bolnikom. Nasprotno - zdravniki so
že marsikateremu bohiiku priporo-
čali način življenja in prav bi bilo,
če bi se ravnali po njegovih
navodilih. Pretirano varovanje srca
ima namreč prav nasprotni učinei
Težji srčni bolniki pa morajo
seveda varovati in smotrno koristiti
svoje moči. Prav je, da vedo, daje
lažje prehoditi daljšo pot počasi kot
pa kratko in hitro. Težji srčni
bolniki torej ne bi smeh teči, tudi
če bi bilo le kratek čas. Pri hoji v
prvo nadstropje porabimo prav
tohko energije, kot če prehodimo
kilometer dolgo pot. Žene, ki so
bolne na srcu, tudi tega ne bi smele
pozabiti, da je gospodinjstvo težko
delo.
Srčni bolniki bi morah imeti
miren spanec, če pa ga nimajo, naj
zaprosijo za polnoč svojega zdrav-
nika.
Turi pri prehrani bi morali biti
nadvse previdni. Bo^e je, da Jedo
pogosteje, kot pa da se morda
dvakrat na dan najedo do sitega.
Hrana naj vsebuje malo ^h: jedila
pa naj previdno izbirajo' tudi tisti
bolniki, ki so nagnjeni k debelosti.
Jedo naj hrano majhne kalorične
vrednosti, zelenjavo, sadje itd. Tudi
kadijo naj zmerno.
Od športov je najprimernejša
pasivna gimnastika, torej v ležečem
položaju, priporočajo pa tudi bl^o
masažo v smeri venozne cirkulacge.
Lažji bolniki naj bi se bavili tudi s
plavanjem, sprehodi in sobno gimna-
stiko.
Srčni bolniki bi se morah o
zdravljenju in načinu življenja te-
meljito posvetovati s svojim zdravni-
kom. Le-ta bo zdravljenje prilagodil
njegovemu primeru in mu s tem vsaj
olajšal, če že ne odpravil, številne
nevšečnosti, ki so posledica njegove
bolezni.
Moja prijateljica knjiga
Komaj devet let ima mah Boris
Kankaraš iz Slov, Bistrice, pa ga
lahko že uvrščajo med knjižne
„molje". Knjiga je že od otroštva
njegova najljubša prijateljica. Ko je
bil še brez šolskih obveznosti je
najraje sPgal po knjigah z velikimi
slikami in malo pisanja. Starši so z
zanimanjem opazovah njegovo željo
po knjigah in mu v okviru možnosti
tudi izpolnjevali njegove želje po
vedno novih živopisanUi slikanici.
Njegova želja je z leti postajala vse
zahtevnejša in starši ji niso mogli
več slediti v celoti. Kljub temu, da
ima Boris skupno s svojo l24etno
sestrico Vesno v svoji domači
knjižnici že nad 50 raznih knjig,
nista več zadovoljna. Poiskala sta
drugo, cenejšo rešitev. Odločila sta
se za obisk Matične knjižnice v Slov.
Bistrici, kjer bo po njegovih
besedah, branja za vse življenje,
samo če bo vedno tohko časa. Sedaj
namreč Boris obiskuje že tretji
razred osnovne šole in potrebno se
je posvetiti tudi učnim knjigam.
Prvič je prestopil, seveda v
spremstvu svoje starejše sestrice
Vesne, Matično knjižnico, ko je
prišel v prvi razred osnovne šole. Od
takrat pa do danes ima vpisano v
kartonu, da je prečital že nad 200
večjih ali manjših knjig. Najraje bere
pravljice in povesti. Ko bo večji bo
posegal tudi po zahtevnejših knji-
gah, je s ponosom in veseljem
povedal mah Boris predno sta s
sestrico zopet pričela prebirati po
naslovih v bogato založeni bistriški
knjižnici.
bom zrastel bom segel tudi itf
zgornje knjižne police, kjer j®
zahtevnejše branje", je povedp
Boris Kankaraš, eden najzvestejših
mladih članov Matične knjižnice.
Foto in tekst V. Horvat
fEDNIK — ČETRTEK, 13. decembra 1973
STRAN 19
)b uprizoritvi Tagorjeve ČITRE
Dramski krožek ptujske gimnazije Dušana Kvedra pripravlja pod
odstvom režiserja PETRA MALCA uprizoritev poetične drame CITRA,
jmetnino velikega indijskega pesnika in misleca Rabindranata Tagore, ki
pdi med najlepše pesnitve v vsej svetovni literaturi Premiera bo predvidoma
10. decembra.
Uvodoma nekaj misli in podatkov o pesniku Tagoreju:
Najbolj znane pesniške zbirke Rabindranata Tagore (1861-1941), kije
jjejel leta 1913 Nobelovo nagrado za literaturo, so: Rastoči mesec. Ptice
elivke, Vrtnar, Žetev, Darovanke in romani: Dom in svet. Brodolom, Slap
in Gora.
Pesnik Alojzij Gradnik, ki je prevedl v slovenščino domala vse
ragorejeve pesniške zbirke, pravi o Tagoru: „.. . Sijajni pesnik, mislec in
^stol miru ter bratstva med narodi, čigar slava se je razširila po vsem
kulturnem svetu." - »Tagore je duhovni veleposlanik Azije v Evropi" - je
fcjavil Romain Rolland.
Veliki indijski državnik Nehru pa piše o njem: »Tagore, aristokratski
pesnik je postal demokrat in se opeval za proletariat - bil je indijski
oternacionalist ,,par excellance", ki je veroval v mednarodno sodelovanje in
ga skušal uresničiti"
Tagore si je vztrajno prizadeval za ljudsko izobrazbo in ustanovil šolo
Santiniketin (Dom miru), ki je postala, kakor sodi Nehru - ,,eno izmed
iarišč indijske kulture". On, kakor vsi ostali indijski pesniki so sovražili
Tsako nasilje, želeli so svojemu narodu le politično in socialno svobodo.
VSEBINA DRAME
Zgodbo o jChitri (Chitrangada), ki
je del indijske mitologije, je Tagore
našel v starem indijskem epu
„Mahabhariti". Iz te skromne fabule
iz indijske mitologije pa je pesnik
|Tagore z najfinejšim občutkom za
bistvo najglobljih človeških proble-
mov spesnil dramatsko umetnino,' ki
ji ni para v vsej svetovni literaturi
CiTRA, hči kralja dežele Mani-
pur, ki so jo vzgajali kot fanta in
zato nosi moška oblačila je indijska
Orleanka; s krepko roko brani svoje
podložnike pr^ roparji Toda še
nikoli ni okusila ljubezni Nekoč pa
je srečala v gozdu samotarja. Bilje
Aidžuna, osvajalec sveta. V tistem
hipu je deklica prvič začutila, da je
ženska in da stoji pred ryo mož.
Pohitela je domov, se prvič oblekla
po žensko, se vrnila k Ardžuni in ga
zasnubila. Toda junak jo je ostro
odbil: »Zaobljubil «em čistost, ne
morem ti biti soprog". Citra na
^naj ni lepa in zdaj misU, da jo j.e
junak zato odvrnil. Zateče se k
togovoma Madani in Vasantl Prosi
ju, naj ji za en sam dan podarita
telesno lepoto, kajti vse življenje bi
potrebovala, da bi razodela in
uveljavila to, kar je najgloblje,
najplemenitejše v nji - svojo
notranjo lepoto. Uslišana je: vso
poletno dobo naj blesti v telesni
lepoti kakršne ni imel še noben
smrtnik.
Ob ponovnem srečanju se asket
Ardžuna zaljubi v njeno telo, v
l^nivo ogrinjalo, v slepilo bogov. In
čista Citra v obupu spozna: ,,Vem,
da ne koprniš po moji duši, slaviš le
mojo telesno lepoto". Citra ga ne
more varati: ,,To nisem jaz, pojdi
junak, ne snubi laži pojdi!" A spet
se najdeta. Citra ne more prenesti
njegovega trpljenja. Postane vsa
njegova- njegovo je njeno telo in
duša. Citra doživi prvo ekstazo
ljubezni „Slast in bolečina, življenje
in smrt, se v objemu neizrekljive
blaženosti zlijeta v eno". Toda, ko
se zjutraj zbudi jo zlomi zavest o
nepopolnosti in ne svetost i njune
združitve, zlomi jo zavest o slepilu,
kije z njim omamila junaka. Zateče
se k bogovoma in ju prosi naj
vzameta svoje darilo nazaj. Bog
letnih časov jo potolaži: »Prišel bo
čas, ko bo odpadla sonca sita cvetka
telesa. Takrat bo srečni Ardžuna
prejel od tebe stalno, utelešeno
resnico. Tvojo pravo, resnično
podobo!" Citra se vrne k svojemu
Omotičnemu slavju.
V drugem delu nastopi nova kriza.
Ardžuna spregovori o domu. Citra,
ki tudi hrepeni po njem, saj^i utrdil
in za zmeraj zvezal njuno razmerje,
se žalostna zave lažnivosti svoje
lepote. »Ta ljubezen ni za dom,'
mu reče. Naj rajši vzame njeno
ljubezen, kakršno zdaj uživata in naj
jo obdrži tako dolgo, kolikor sme
živeti.
V Ardžuni ugasne erotični ele-
ment, oglasi se tipično indijski
duhoven. Od tu dalje sledi veličast-
na kriza obeh: Citre, ki je radostna
nad duhovnim prebujenjem Ardžu-
ne a se vendar boji, da ga bo
izgubila, ker je trdno prepričana, da
je zaverovan samo v lepoto njenega
telesa, ki bo kmalu ovenela - in
Ardžune, ki se kljub duhovnemu
prebujenju ne more ločiti od
njenega telesa, pa tudi od njene duše
ne, ki v nji počasi začne čutiti
skrito lepoto. Citra se še ne upa
razodeti , Ardžuni ker še ni
prepričana, da on hrepeni tudi po
njeni duši Ko ji Ardžuna reče:
»Stopi bliže (duhovno bliže) k
meni ti nedosažna; daj da te moje
srce zaklene vase, daj, da živim s
tabo v mirni gotovosti ljubezni!"
Torej je spoznal, da je šele ljubezen
prava lepota, si govori, Citra.
Kriknila bi od prevelike radosti
toda - ah jo bo Ardžuna ljubil, ko
bo minila njena telesna lepota? Ali
bo našel lepoto v njeni čisti
ljubezni? Citra mu zaenkrat lahko
ponudi samo še svoje lepo telo.
Toda Ardžuna tega. darila ne
sprejme.
Napoči zadnja noč niene telesne
lepote. Spet se zateče k bogovoma
in ju prosi, da bi v poslednji uri
najsijajneje zablestela, kakor posled-
nje v^lapolanje umirajočega plame-
na. Zelja se ji uresniči A brez
koristi, kajti Ardžuna sanja o neki
kraljični Citrl ki so mu ubogi
vaščani pripovedovali o nji da jim je
oče in mati Ardžuna se je nasitil
gple, zunanje lepote, hoče k neznani
Citrl V upu in strahu Citra zasluti
njegovo ljubezen. Srečna je, a še
zmeraj dvomi Citrina preprosta
vdanost, njeno čisto ženstvo pretre-
seta Ardžuno. V veličastni izpovedi
se do kraja odloči zanjo.
Končno se mu Citra razodene.
Izroči mu poslednje in največje
darilo, ki je v njem pravi vir
ljubezni: srce žene. Ko mu bo stala
ob strani in delila težke dolžnosti
njegovega življenja, bo šele spoznal
njeno pravo bistvo. Dala bo Aidžuni
tudi otroka, ki ga nosi pod srcem;
ker v vsakem cvetu je tudi že plod in
arečni Ardžuna bo prejel od nje
stalno, utelešeno resnico.
Osnovna misel te Tagoreve poetič-
ne drame, ki opaja človeka s svojo
globino konflikta in vzvišenostjo
ideje je, da trajna ljubezen med
moškim in žensko ne more biti
osnovana na čutnosti temveč le na
človekovi resničr)i vrednosti
MP
BILTEN KLUBA
PTUJSKIH ŠTUDENTOV
Pred nekaj dnevi je Klub ptujskih
študentov izdal bilten „Stuaent naj
bo ..." kot delni prikaz študijskega
in drugega angažiranja članov kluba.
Objavljeni prispevki so deli seminar-
skih nalog, diplomskih del ali
kakršne koli druge oblike udejstvo-
vanja ptujskih študentov na posame-
znih fakultetah, visokih ali višjih
šolah.
Namen biltena je, da bi občane
matične občine Klub ptujskih
študentov seznanil z dejavnostjo
kluba, hkrati pa so v njem zagledali
luč mnogi prispevki, ki se dotikajo
problematike ptujske občine in bi
drugače obležali v predalih, nekateri
naslovi: Prebivalstvo Ptuja od
davnine do danes; Zahodna empora
ptujske proštijske cerkve; Vinograd-
ništvo v Halozah; Transformacija
strukture prebivalstva in naselij na
osrednjem južnem delu Zg. Dravske-
ga polja. . . Sestavki so bili izdelani
pod mentorstvom profesorjev, zato
se kvaliteta dviga nad poprečje.
V biltenu je objavljen tudi seznam
lanskih absolventov in študentov
zadnjih letnikov posameznih fakul-
tet, visokih in višjih šol v Ljubljani
in Mariboru, ki bodo letos ah
prihodnje študijsko leto končali
študij. S tem želi Klub olajšati
iskanje kadrov z visoko in višjo
izobrazbo v ptujski občini, saj bi se
ob primernem interesu ptujskih
podjetij in institucij mnogi odločili
ostati v Ptuju. Študentje pa tudi
upajo, da bodo na ta način
vzpodbudili nasprotno akcijo v
Ptuju in bodo na kakšnem drugem
mestu objavljene potrebe po kadrih
(s preciziranimi zahtevami profilov)'
Študentje upajo, da bo bilten
naletel na ugoden odmev in bo
pripomogel k boljšim stikom med
ptujskimi študenti in občani matič-
ne občine. Bilten bo postal
tradicionalna oblika informiranja
občanov matične občine o delu
Kluba ptujskih študentov in ga bodo
izdajali vsako študijsko leto.
Božo Glazer
Vaja za Citro	Foto: Kosi
IZ PTUJSKEGA GLEDALIŠČA:
25 let gledališkega udejstvovanja
Natalije Anreiterjeve
v soboto, 15. decembra ob
19.30 uri bo ptujsko gledališče
uprizorilo že drugo premiero v
letošnji sezoni Tokrat se bodo
predstavili s komedijo TRIJE
VAŠKI SVETNIKI, ki so jo
naštudirali v domačem narečju.
Naj povemo, da bo tudi la
predstava, tako kot je bila
letošnja prva premiera HLAPEC
JERNEJ IN NJEGOVA PRA-
VICA (kjer je slavil Lojze
Matjašič 25-letnico gledališkega
dela), slavnostna. V njej bo
proslavila 25-letnico dela v
gledališču NATALIJA ANREI-
TERJEVA.
Vsem stalnim obiskovalcem
predstav ptujskega gledališča je
dobro znana. Spominjamo se je
iz vlog v Jurčku, Janku in
Metki, Miklovi Zali, Drevesa
umirajo stoje, Klopčiču, Svetlo-
be nad ^davnino in številnih
drugih. Poleg tega pa je bila vsa
leta tudi šepetalka na predsta-
vah. Vsi igralci - amaterji, ki so
nastopili na ptujskem odru se je
hvaležno spominjajo, saj jim je
prenekaterikrat pomagala iz
zadrege. Omenimo naj tudi, da
je pri več predstavah sodelovala
tudi kot lektor.
Ptujski gledališčniki ji ob
njenem 25-letnem gledališkem
udejstvovanju iskreno čestitajo!
Komedijo TRIJE VAŠKI
SVETNIKI je na ptujski oder
postavil režiser Marjan KO-
VAČ. V glavni ženski vlogi bo
nastopila jubilantka NATA-
LIJA ANREITERJEVA, sode-
lujejo pa še: Mirko Vaupotič,
Stane Horvat, Lojze Kostanje-
vec, Marjan Šneberger, Mišo
Damiš, Lojze Matjašič in Franjo
Gunžar ter Olga Fričeva, Jožica
Skokova, Silva Kovačičeva in
Majda Gajserjeva.
fldnik ~ Četrtek, is. decembra 1973
stran 13
SEDAJ SEM PIONIRKA
Za 29. november smo imeli v šoli
proslavo. Nas cicibane so prejeli v
pionirsko organizacijo. Dobili smo
rutice, kapice, izkaznice in značke.
Po sprejemu smo šli v kuhinjo. Sredi
tnize je bila velika torta in druge
dobre reci. Tovariš učitelj nas pa je
slikal. Na ta dan sem bila zelo
vesela.
Marjetka Eberl, 1 r.
Osnovne šole Ptujska gora
VOŽNJA Z AVTOBUSOM
v letošnjem letu smo se prešolali
na centralno šolo v Ptuju. Postali
smo vozači. Vstati je treba dosti
prej kakor prejšnja leta. Življenje
vozačev je zanimivo, vendar ne
preveč prijetno.
Zju^traj vstanem že pred šesto uro.
Oblečem umijem, počešem in
spijem vroč čaj, da mi mraz ne bo
mogel hitro do živega. Med temi
jutranjimi opravili z- mamico pridno
pogledujeva skozi okno, kclaj bo
peljal avtobus iz Ptuja proti
Vurberku. Ko avtobus zdrvi mimo
grajenske šole, kjer stanujem, se na
cesti že zbirajo vozači iz Grajene in
njene bližnje^ okolice. Tudi jaz
počasi oblečem plašč in se
odpravim na postajo, kjer se
pomešam med gruočo šolarjev.
Skoraj se ne poznamo, takšna tema
je. Kmalu pripelje avtobus. Na njem
je že tedaj petindvajset učencev. V
Grajeni se jim pridruži še petdeset
vozačev. Vsak gleda po avtobusu, če
bo kje kakšen prijatelj, ki mu bo
odstopil polovico sedeža, zakaj
nobeden ne bi rad stal v gneči, kije
po sredini avtobusa. Na avtobusu je
pravi živžav.^ Nekaterim ni po volji,
da je takšna gneča, drugi se
pogovarjajo o domači nalogi in se
zgrozijo nad mislijo, da ta ali oni
tovariš ta dan ^rašuje. Na Štukih
vstopi še petnajst novih učence.v Na
avtobusu skoraj ni več prostora. V
Ptuju pri šoli izstopimo. Po pouku
nekateri učenci ostanemo v razredu
in si pišemo domačo nalogo. Ostali
pa se zapodijo skozi vrata in se
potem skoraj dve uri sprehajajo po
mestu. Kadar je ribnik močno
zamrznjen, se na njem drsamo. Naše
misli so že doma za mizo pri kosilu
in domačih.
Ob enih navadno pripelje avtobus.
Vsak pograbi svojo torbo in želi
čimprej vstopiti na avtobus, da bo
lahko sedel. Po poti domov ni nič
tišje kakor zjutraj. Ko se bliža
postaja, se na avtobusu sliši
pozdravljanje med sošolci.
TATJANA VAUPOTIČ,
6/d r. Osnovne šole
SNEG	Franc Osojnik, Ptuj.
Sneži.
Bele snežinke padajo . . .
Kam?
K nam?
Ali smo mi vredni teh snežink?
Cesa smo sploh vredni?
Streljamo se . . .
Koljemo ...
Ubijamo . . .
In tudi snežinkam ne pustimo svobod
Anica Germ, Osnovna šola
Poh. odred Slov. Bistrica
nasa ptsma
DAN STOLETJA
Domovina
trdna, močna, hrabra, enotna. \
Da, takšna je danes, takšna je bila
tudi nekoč med bajoneti in
strojnicami.
Iz temne sence opustošenih vasi in
mest je vstala. Zrastla je mlada,
cvetoča in svetla republika. Prešla je
meje kapitalizma, postala je sociali-
stična država.
Tujci so hoteli iz nas napraviti
hlapce. Toda ob narodu, ki bi prelil
zadnjo kapljo krvi, jim to ni uspelo.
V NOB smo izgnali barbare, tujce
neusmiljenih src in krvoločnih želja.
Bilo je na osvobojenem ozemlju
sredi Bosne. Preletavala so fašistična
letala. Padale so bombe. Gorele so
vasi. Dim se je neprestano valil proti
nebu. Borci so čakali sovražnika. Od
daleč so se shšali streh. Pogled je
zastirala turobna jesen.
Prav v tistih mrkih jesenskih dneh
leta 1943 so se prebijah po
brezpotju, skozi gozdove in čez
gorska slemena mimo straž in zased
odposlanci neuklonljivih jugoslovan-
skih narodov.. Zbrali so se v
osvobojenem mestecu Jajcu ob
legendarnem komandantu tov. Titu.
Sprejeh so zgodovinske sklepe o
novi Jugoslaviji.
Še jasnejši so poštah cilji
osvobodihiega boja. V mraku in
mrazu je boreče se ljudstvo grela
misel na novo, bratsko povezano
domovino delovnih ljudi. Naše
ljudstvo je osvobodilo domovino z
lastno silo in žrtvami. Toda še
vedno, danes in jutri, bomo
uresničevah idejo bratstva in
enotnosti naših narodov. Le ^
skupnimi silami lahko napredujemo.
Spomnimo se tega ob letošnji
30-letnici rojstva repubhke, dneva
stoletja, najpomembnejšega dneva v
zgodovini Jugoslavije.
ANICA ŠEŠERKO, 6. b. razred,
osn. š. „Franc Osojnik"
Ptuj
POSTALA SEM PIONIRKA
v torek sem še bila cicibanka. Bil
je lep dan. Sijalo je sonce. V razredu
smo zaplesali kolo in zapeli pesmice.
Nato smo dobili kapico in rutico.
Rutica je rdeča, kapica pa modra.
Na kapici ie zvezda. Zvezda je
rdeča. Zvezaa spada h kapici. Pred
pionirsko zastavo smo obljubili, da
se bomo marljivo in vztrajno učili.
Erika Mlakar, 1/a razr.
Osnovna šola Majšperk
SREČANJE Z BELO MUCO
Bil je lep jesenski dan. Sedela sem
na klopci pred hišo. Nad menoj so
šelesteh rjavo rumeni hsti. Tu pa
tam je kateri padel na odprto
knjigo, iz katere sem brala. Bila je
čudovita knjiga, v kateri je pisalo o
majhni beli mucki, ki se je izgubila".
Nenadoma zaslišim tožeče mijavka-
nje. Ozrem se in kaj mishte sem
ugledala. Pred menoj je stala majhna
bela muca. Njene zelene oči so me
žalostno gledale. Sprva nisem mogla
verjeti. Uščipnila sem se v rofc.
Tedaj sem sprevidela, da nisem
sanjala in da stoji pred menoj
resnična muca. Pobožala sem jo po
gladkem hrbtu in jo vzela v naročje.
Muca je nehala mijavkati. Zaprla
sem knjigo ter odšb z muco v
naročju v stanovanje. Tam sem ji
nalila v skodelico toplega mleka, ki
ga je muca slastno pojedla. Nato
sem ji privezala okoli vratu rdečo
pentljo.
Muca je bila sedaj še lepša kot
prej. Rada se je igrala s klopčičem
volne, ki sem ga staknila med
maminimi rečmi. Po dolgem času se
je muca utrudila. V majhni škatli
sem ji napravila ležišče. Muca se je
zvila v klopčič na svojem ležišču in
sladko zaspala. Ob 15. uri je prišla
mama. Ko sem ji pokazala muco in
ji povedala kako je prišla k meni je
nasmejano dejala: „Ce ne bo nihče
prišel ponjo, jo lahko obdržiš."
Poljubila sem mamo in ji obljubila,
da bom skrbela za muco in se ji ne
bo slabo godilo.
Minilo je več dni. Nihče ni prišel
po muco. Tako je muca ostala pri
meni. Postali sva veliki prijateljici.
JELKA UREK, 6. c razred
osnov. š. Franc Osojnik,
Ptuj
MOJ PRIJATELJ
Moj prijatelj je Boris. Boris briše
tablo. Boris nosi malico. Boris se
piše Fakin. Boris je doma v Sveči.
Boris hodi v šolo. V razredu sva dva
Bojana. V šolo imam kavbojke.
Bojan se pridno uči. Bojan se piše
Frangež. Bojan ima banane. Bojan
mi je dal breskve. V šolo ima zelo
daleč. Pozimi ga zebe. Mamica mu
je kupila bundo.
Bojan Lampret. 1/a. razr.
Osnovne šole Majšperk
NASTANEK NOVE
JUGOSLAVIJE
Sredi vojne vihre leta 1943 so
doživljali Nemci hude poraze.
Izgubili so bitko pri Stalingradu,
kapitulirala je Italija. Tudi jugoslo-
vanski narodi so se fašistom
odločno uprli in podrli njihove sanje
o svetovni državi - Nemčiji. Tako
so izgubili bitko pri reki Neretvi.
Tam je rešil tovariš Tito partizane in
štiritisoč ranjencev s spretno
vojaško ukano. Nekaj partizanskih
enot je poslal proti severu. Tudi
Nemci so se pomaknili ^roti severu,
ker so mislili, da se bo vsa
partizanska vojska pomaknila proti
severu. Tovariš Tito pa je dal
zgraditi zasilen most prek Neretve in
partizani z ranjenci so bih rešeni.
Nemci so izgubili tudi bitko v dolini
reke Sutjeske; Partizani in VS so se
prebijah skozi težko prehodno
dolino reke Sutjeske. V dolini reke
Sutjeske , se je vnela najtežavnejša
bhka med NOB. Partizani in VS so
se z velikimi žrtvami prebili skozi
dolino reke Sutjeske. Z drugim
imenom pravimo tej bitki jugoslo-
vanski Stalingrad. Nemci so tudi
pripravili napad na Drvar. Glavni cilj
tega napada je bil, da bi ujeli
tovariša Tita. Drv^ so napadli za
Titov rojstni dan. Že zgodaj žjutraj
so ga začeh bombardirati. Nato so iz
transportnih letal spustili padalce.
Prvi so se Nemcem uprh gojenci
oficirske šole. Vzdržah so v
neenakem boju vse do prihoda 3.
Liške brigade.
AVNOJ je vedel, da bo kmalu
konec vojne in da se lahko pobegla
vlada, ki je zapustila ljudstvo na
milost in nemilost sovražniku, vrne.
To pa se ne sme zgoditi. Zato je
sklenil, da bo sklical drugo
zasedanje. Drugo zasedanje je bilo
29/11-1943 v mestu Jajcu. Udeležili
so se ga poslanci iz vseh štirih
repubhk. Poslanci iz Slovenije so ^a
hodili skoraj cel mesec. Podnevi so
se skrivah, ponoči pa peš nadaljevali
pot. Na drugem zasedanju AVNOJ-a
so s petimi točkami odločili, kakšna
bo nova Jugoslavija. Bo zveza šestih
repubhk. Ljudstvo bo imelo vse
pravice in bo sodelovalo pri
upravljanju države. Pobegla vlada ne
sme zastopati jugoslovanskih naro-
dov. Kralj se ne sme vrniti v
Jugoslavijo. Tovarišu Titu pa so dali
naziv maršal.
Tam, kjer je bilo drugo zasedanje
AVNOJ-a- je sedaj Dom nove
Jugoslavije.
Letos praznujemo že tridesetlet-
nico nove Jugoslavije. Za ta dan so
bile po vsej Jugoslaviji proslave v
spomin rojstnega dne nove Jugosla-
vije.
Srečko BAJS, 5. a razred,
Osn. š. Anice Cemej,
Makole
II TAP-U niso za združitev
fedaljevanje s 1. stranL
referendum slabo pripravljen. Prav
tako pa ni bilo prave obrazložitve,
kakšne bodo ekonomske prednosti
združitve."
SLAVKO CIMERMAN, orodjar v
TAP-u: ,,V združitvi še ne vidim
pozitivnih rezultatov. Vse skupaj je
oilo slabo pripravljeno."
LIZIKA KOZEL, delavka, član
ZK, TAP: »Združitev sploh ne
predstavlja kakšne prednosti. Zraven
tega pa se širijo govorice, da bo
SIGMA delila dobiček, kasneje pa bi
bili na naših ramenih."
FRANC BEDRAC, delavec, član
ZK in DS v TAP-u: „Mislim, da je
delavski svet dobro pripravil raz-
prave, kolikor jih je bUo. Prav tako
sem prepričan, aa smo bih Icar
uspešni pri prikazovanju skupnih
ciljev integracije. Povedati pa
moram, da je bilo kljub temu veliko
napak, ki smo jih zakrivili in morda
prav zaradi tega ni bU referendum
uspešen."
MILICA POLJANŠEK, delavka v
TAP-u: „Imamo večje plače in
nimamo interesa vzpostaviti stikov s
slabšimi."
Iz odgovorov dobimo jasno sliko,
da delavci tovarne avtoopreme Ptuj
niso upoštevah določil nove ustave,
ki jim zagotavlja, da ne bodo nosili
bremena drugih, tudi če se združijo
z ekonomsko slabšim partnerjem.
Kaj bi se zgodilo, če bi se ptujski
kovinarji združili?
Res je, da se ekonomski rezultati
ne bi pokazah že jutri, toda čas bi
pokazal rezultate, ki bi prinesli
velike prednosti delavcem. Vse
preveč se delavci ustavljajo na
problemih, ki jih prinaša jutrišnji
dan. Premalo pa posvečajo tistemu,
kaj bi jim prinesla združhev, morda
že čez eno leto. Delavci TAP-a bi
prav tako bili samostojni kakor so
sedaj, saj bi si v temeljni organizaciji
združenega dela krojili vse pravice
delavskega samoupravljanja.
Ko smo prosih direktorja TAP-a,
da bi nam povedal, zal^j se je
referendum pri njih izjalovil, nam je
povedal, da še ne ve ničesar, so pa v
teku analize, ki bodo pokazale šibke
točke, zaradi katerih so se delavci
TAP-a odločno uprli združitvi.
TEDNIK — Četrtek, 13. decembra 1973
M[ičenje in uboji otrok v »civilizirani« Evropi
„OTROKA NISTA NIKOLI KLICALA... VERJETNO ZATO, KER STA BILA PREVEČ
SESTRADANA!?"	V
Zapadni tisk je poln poročanja o
nasilju in grozotah, ki jih počenj^o
ljudje med seboj in katerih se ne
morejo obraniti celo mladoletni
otroci. V preteklem letu so v
zahodni Nemčiji umrh 103 otroci
zaradi mučenja, gladu ali ker so jih
»starši" zapustili. V Francgi 213,
Avstriji 42, Angliji 87 in v Italiji 25
otrok. Tudi pri nas niso redki
primeri nasilja m zapustitve otrok s
strani staršev.
Velika zahodno-nemška revija
Stern je opisala naslednjo tragedijo,
ki j o obravnava sodišče v Darmstad-
tu:
Deželno sodišče obravnava prftner
19-letne Ritte Buettner, ki je
obdolžena dvojnega umora svojih
mladoletnih otrok. V oktobru
preteklega leta sta v hladnem
stanovanju, sestradana in prezebla
umrla njena otroka; dveletni sinček
Sasha-Uwe in šestmesečna hčerkica
Aleksandra. Štiriletna hčerka je
ostala živa, ker je bila že dlje časa
pri svcj i stari mami.
Ritta Buettner iz Reinheima je
poročena in je imela tri otroke.
Njen mož prestaja sedemletno
zaporno kazen zaradi tatvin in
goljufij. Medtem je prek svoje
18-letne prijateljice (pokhcne prosti-
tutke) spoznala ljubimca, ki je
Italijan in s katerim seje odpravljala
na večdnevna potovanja. Njena
prijateljica je med tem pazila na^
otroke. Fantek je za dnevni obrok'
dobil kos kruha, ml^ša dekolica pa
ovsene kosmiče pomešane s toplo
vodo. Kljub temu, da so sosedi
pismeno večkrat opozarjali socialno
službo na razmere v omenjeni
družini, niso okrepah, dokler ni bilo
prepozno.
Po anonimni prijavi na policijo, je
ta vlomila v stanovanje . . . vendar
Brepoznb. Otroka sta bila mrtva.
Imrla sta brez glasu, sestradana ob
polnem hladilniku in prešibka, da bi
lahko sosede opozorila na svoje
stanje.
Ko so brezvestno mater vprašah,
zakaj ni ukrepala, ko je videla, da sei
njeni otroci spreminjajo v okostnja-
ke, je odvrnila. nista jokala."
Rita in njena prijateljica Lola, sed^
valita krivdo druga na drugo;
n^večkrat pa sta po več dni bili kar
družno na hišnih zabavah, ljubezni
in avantur željnih moških. Obe sta
obtoženi dvojnega umora. Zvezna
vlada repubhke Nemčije je morala
izdati nov zakon za hitrejši odvzem
brezvestnim staršem s strani organov
javne varnosti tudi brez posredova-
nja socialnega dcrbstva, ki ukrepa
počasi in neučinkovit.
Kakršna koh kazen bo doletela
mladoletni morilki (obe sta po
nemškem zjkoniku še mladoletni),
otrok ne bo mogoče več obuditi k
življenju. Morda bo nov zakon res
pripeljal do sprememb, ker bi
marsikatero tragedijo lahko prepre-
čila tudi socialna služba, vendar je
ni, ker so vedno čakali, da se
problemi rešujejo sami
osebna hrontka
RODILE SO:
Frančiška Voršič, Moravci 36 —
Branko; Marija Skledar, Apače 57 -
dečka; Marija Krepek, Gomila 3 -
Marijo; Milena Bezjak, Muretinci 15
-	Klavdijo; Štefka Capuder, Reševa
9 - Albino; Marija Zagoršek,
Rucmanci 64 - Valerijo; Štefanija
Vidovič, Pobrežje 121 - Vanjo;
Ana Kosajnči, Miklavž 24 —
Boštjana; Mira Zličar, Keleminova 2
-	Barbaro; Terezija Ljubeč, Mar-
kovci 93 — Tatjano; Nada Mlakar,
Zg. Hajdina 140 - deklico; Ida
Prime, Potrčeva 55 — Tamaro;
Štefanija Pogačar, Ptujska gora 28 -
Štefana; Marija Bukšek, Žetale 5 1 -
Silva; Julijana Rajh, Lahonci 5 -
Silvo; Ljudmila Vnuk, Nova vas 87
-	deklico; Lidija Kukovec, Lešniški
vrh 14 - deklico; Zofija Belaj, Zg.
Pristava 35 — deklico; Cecilija
J^otesberg, Podgorci 25 /a - dekli-
co; OtUija Vertič, Spunlja n.h. -
Mirana; Terezija Strelec, Nova vas
pri Markovcih 80 - deklico;
Frančiška Mikša, Hlaponci 17 —
dečka; Marta Plohi, Savci 5 5 -
dečka; Katarina Belec, Koračice 25
-	dečka; Marija Osebek, Sela n.h. -
dečka; Rozalija Tudžina^ Pregrada -
deklico; Daniela Pogacar, Ptujska
gora 28 — Katarino; Ana Emeršič,
Paradiž 5 1 - dečka; Angela Kirbiš,
Sp. Hajdina 15 4 — deklico; Marija
Škrila, Njiverce 28 - deklico;
Slavica Mikolič, Lackova 1 — dečka;
Helena Mišic, Draženci 48 — dečka;
Kristina Jurgec, Hajdoše 82 —
dečka; Veronika Puksič, Mezgovci
36 dečka; Ida Marinšek, Zg.
Bistrica 3/a - Tilena.
POROKE:
Marijan Simonič, Ob Grajeni 9 in
Marta ŠtUmberger^ Ob Grajeni 9;
Franc Horvat, Ul. Sercerjeve brigade
18 in Marija Mohorko, Zlatoličje
42.
UMRLI SO:
Marija Prejac, Podgorci 50, roj.
1913, umrla 30. nov. 1973; Egon
Zoreč, Selška 34, roj. 19 11, umrl 1.
dec. 1973; Regina Leskovar,
Slovenja vas 3, roj. 1885, umrla 4.
dec. 1973; Janez Trčko.Sp. Jablane
23, roj. 1936, umrl 4. clec. 1973;
Marija Horvat, Trnovski vrh 1, roj.
195 1, umrla 3. dec. 1973; Ivan
Vinkler, Budina 42, roj. 1903, umrl
4. dec. 1973; Barbara Zebec,
Gorenjski vrh 32, Zavrč, roj. 1905,
umrla 5. dec. 1973; Antonija
Murata, Lovrenc na Dr. polju 85,
roj. 1906, umrla 8. dec. 1973; Alojz
Kampl, Muzejski trg 1, roj. 1915,
umrl 7. dec. 1973.
Preidcovalci polagajo dveletnega
Saša v krsto	Tfelefoto: Reuter
OVEN (22. 3.-20. 4.): Ponosni
boste in radodarnL Tisti predstoj-
nik, ki vam želi dobro, bo nekoliko
siten. Čast vas ne čaka v domačem
kraju, temveč nekje drugje. Veselje
boste vtaknili v predal.
BIK (21. 4.-21. 5.): Dolžnost bo
odpovedana, kar vam pride kot
naročeno. Ta teden boste uspešni
predvsem na cesti in manjših
vzpetinah. Pitje v dvoje se sprevrže v
celo praznovanje, kar razveseli vašo
simpatijo.
DVOJČKA (22. 5.-21. 6.):
Trikrat se boste vračali domov,
'vedno zlate volje. Očistili boste
veliko reč, sedaj je treba napravo še
zakleniti. Pred odhodom na uradno
pot vam kraljevsko postrežejo.
RAK (22. 6.-23. 7.): Dvema ste
všeč. Tretji osebici še ne pomenite
nič, a bo tista čez nekaj časa prva.
Kar pride v soboto, ne ostane.
Dobre zveze pripomorejo, da znanec
vse posodi, nekaj celo da. ^
LlEV (24. 7.-23. 8.): Dva
zaslužka sočasno. Fina oseba vas
ljubi in opravlja, če zasluti, da je več
ne marate tako. Po doživetju
visokega priznanja, boste bolj
navezani na dom. Težko odrečete.
DEVICA (24. 8.-23. 9.): Pripra-
vite se na važen sestanek. Pri delu
bo Jepše, kar prinese tudi nadpo-
prečni uspeh v ljubezni. Zanimivi
.boste, ko boste prišli malg bolj
pozno med trezne. Zdravje peša. •
TEHTNICA (24. 9.-23. 10.): Kar
boste začeli v soboto, ne bo dolgo
trajalo, ker si boste v nedeljo že
premislili. Kavalirstva ste deležni
samo zato, ker se to nekomu splača.
Znanec zgublja vpliv.
ŠKORPIJON (24. 10.-22. 11.):
Zaradi nestanovitnosti v besedi, bo
pred postajo utripalo srce. Vse kar
ponudi sorodnik, ni prijetno.
Izplača se vam potovanje. Soseda
zmerja brez razloga.
STRELEC (23. 11.-22. 12.): V
ljubezni ne bo ovire, čeprav bi ji jo
^oraj že lahko-želeli. V^eč časa, ker
ga bo manj šlo za dolžnosti in večji
zaslužek. V kolektivu se pokažete
kot junak.
KOZOROG (23. 12.-20. 1.):
Simpatija bo vesela, ker se boste
bolj prijazno vk^učili v . njeno
rodbino. Vaše znanje bo odslej bolj
cenjeno in iskano. Tista oseba, ki
ima vašo sliko, sedaj piše.
VODNAR (21. 1.-19. 2.): Večje
delo in boljša plača. Pisano
sporočilo spremeni dobro voljo. Za
svoje se vam splača najti čas in
naročeno popraviti. Nekomu s
svetlimi lasmi se bost^ smejali.
RIBI (20. 2.-21. 3.): Predelali
boste urnik in si uredili prosti čas.
Položaj, ki ste se v njem znašli
zaradi dobre osebe, se popravlja.
Nekdo bo vesel, ker boste bolj
ukročeni. Vzemite si čas za zdravje.
V .	y
Nadaljevanje
Močan vzdih je napolnil notra-
njost avtomobila. Moža na prvih
sedežih sta se sunkovito ozrla.
Močno sta se zakrohotala. Nihče ni
vedel, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Nista opazila drugega kot, da se je
fmota golih teles počasi umirila,
lišala sta še nekaj močnih vzdihov
in nato rahlo hropenje. Še vedno sta
mislila, da je to znak končane
ljubezni. Martina je le.žala kakor
okamenela. Niti za milimeter se ni
premaknila. Moški, ki je ležaj nad
njo, se je z vso težo spustil.
Minilo je nekaj trenutkov in moža
na prednjih sedežih sta se spogle-
dala.
„Kaj je sedaj s teboj"? " je rekel
eden izmed njiju.
„Ali še misliš ostati naprfej pri
njej? " se je oglasil drugi.
Ni bilo odgovora, zato je eden
izmed njiju prižgal luč v avtomo-
bilu. Široko sta odprla oči in usta so
okamenela. Zagledala sta, kako je
rdeč curek polzel po golem telesu
moškega, ki je bil pri Martini. Nista
si upala govoriti, le njune oči so
nepremično gledale zdaj Martino,
zdaj curek krvi, ki je še vedno
bruhal iz telesa prijatelja. Videla sta,
kako so bile njegove roke stegnjene
proti Martininim lasem in jih krepko
držale. Še vedno se je slišalo dihanje,
vendar vse bolj počasno in tiho.
Martina je'bila pod truplom in si ni
upala niti dihati. Bila je tako
zmedena, da ni vedela, kaj se je
zgodilo. Vedela je, da že nekaj
trenutkov miruje in ima mir.
Oči so se ji obesile na svetilko v
avtomobilu in od tam jih ni
odmaknila dokler se ni moški, ki je
ležal na njej, skotalil na sedež poleg
nje. Z roko si je obrisala potno čelo
in občutila nekaj toplega in
lepljivega. Počasi je dvignila roko in
jo pogledala. Zakričala je na ves
glas. Sunkovito se je dvignila in
nemo gledala svoje roke, na katerih
je imela polno krvi.
Ponovno je pogledala v moška na
prednjih sedežih. Nemo jih je
gledala nekaj trenutkov in opazovala
njune obraze. Zdela sta se ji kakor
vraga. Oči sta imela velike. Usta so
bila odprta, da jima je videla dolge
zobe.
Nadaljevanje prihodnjič.
18 STRAN
fldnik ~ Četrtek, is. decembra 1973
STRAN 13
JOBER DEN FSEN FKUPl
Zaj gdo nas je to prešji tjeden
fiklo ž obiska mamo do novega leja
Bino še enih por šritov. Pri naši hiši
f je Miklož slabo izkoza, lekič pa
Je zato stric dedek Mraz boj izprsa.
Vete jas več ^ v tote Miklože no
jedeke Mraze čista nič ne varjen, saj
Bas Je glih na Mikložovo rubež
obiska no nan za zamujeno plačilo
dovka - tele zaruba, obiskala sta
oas še inkasanta za elektriko no
radio, neje pa priša niben hujdič, ki
bi k hiši kaj prinesa. O pač, priša je
sorodnik iz Marproga, ves prehlajeni
80 zakihani od kerega je Mica še isti
ien gripo poerbala za Mikložovo
darilo. No pa še neke sma dobla z
Mico na toti den. Pisala nama je
hčer iz Nemčije, ki nama sporoča,
da pride drugi tjeden s svojo družino
na novoletni dopust. Lepo naji
prosi, če bi lehko do tistega cajta z
Mico pujcekovo sedmino naredla, ke
bi meli nekaj bojšega za pod zob
Xljoti.
PISMO IZ TUJINE	'
Mesec december je pač tisti cajt,
gdo se naši Udje, ki so na delu v
tujini kak lastavičke vročajo za
nekaj dni v svoja gnezda. Mene
najboj veseli, da zodje cajte dobivlen
prav iz tujine največ pošte. Naši
lid;e mi cy)išuvlejo svoje zgodbe,
načrte no zelje, da bi se kak najpret
vrnoii domu. Gnes mi je pisala med
drugimi Jožica iz Haloz, ki je na deli
I v Nemčiji. Tak mi piše:
Drogi Lujs! Če glih nesen Prlečka
pač pa čistokrvna Haloženka, redno
stejen v tujini tvoj rezervirani kot^ še
posebno tiste zgodbe, ki jih pišejo
naši zdomci. Tudi jas mo ti na
krotko opisala mojo pot:
Duma sen s haloškega brega, ki je
tak strm, da se za koleno vjedovles,
če češ k hiši priti. Duma nas je blo
za eno nogometno ekipo dece,
kruha pa kumer tejko, da smo ga
kumer za ta vejkše svetke na mizi
vidli. Kumer pred por leti smo na
naš breg elektriko dobili no v
slomnati hiši namesto zemle leseni
pod naredli. Moji bratje no sestre,
vsi starši od mene (jaz sen najmlajša)
so v glovnen že v strt en ali pa v
peten razredi iz osnovne šole
izstopili, služli za pastire no v
glovnen fsi ostali s svojo erbijo — s
haloškin košon na hrbti no z motiko
v rokah. Tudi na rfiene je prišla
vrsta, da sen mogla od hise oditi.
Mela sen tejko sreče, da sen se za
šiviljo zvučla, potli pa nigi nesen
mogla službe dobiti. En cajt sen
delala pri enen privatnen žnidari na
Ptuji, ki mi je tokšno pločp dova, da
sen kumer avtobus pločala vsoki
den no si še poleg kokšno južino
kupila. Pred tremi leti sen spokala
svojo borno culico no odišla v svet.
Ne bi ti rada pisala ge sen vse bila no
kaj vse sen doživela. Zaj delan v eni
tekstilni fabriki v Nemčiji. Mojo me
za zlo pridno delavko no bi me radi
obdržali. Na hranilni knjižici man
lepi prihronek, samo k^ ti pomenijo
penezi v tuj^en sveti, ce se počutiš
kak, da bi bija izgubleni. Lujs, v
Tedniki sen štela, da je stekla skozi
Haloze nova moderna aftocesta. v
Podlehniki e predvidena gradnja
rekreacijskega centra, s turističnimi
objekti no drugimi pridobitvami.
Lujs, kaj misliš, da bi se v toten kraji
najsa kokšni plac, da bi si jas tu
zgradila eno siviljsko delovnico s
stanovanjskimi prostori. Drugo leto
majnika ali junija, mislin priti nazaj
domu. Tejko za gnes no drugič kaj
več. Pozdrovla te Jožica iz Nemčije.
Pozdrovlena Jožica!
1
Podlehnik je vejki no še posebno
zaj gdo ma novo šolo no cesio — zlo
lepi kraj. Ti se samo obrni na
krajevne no občinske funkcionore
pa boš v toten kraji lehko čista
zagvišno dobila parcelo ^ fvojo hišo
no šiviljsko delavnico. Če bos mela
pri ten kokšne težove, se obrni na
mene, da mo ti še jas pomoga. Šivaja
no flikaja boš mela zadosti, saj je v
Halozah no Prlekiji še^ tejko lukenj,
ki mo jih mogli začeti ,,flikati".
Veseli me, da se misliš že drugo leto
vrnoti v rojstne Haloze. Gdo boš
začela graditi hišico, me povobi, da
ti -priden pomogat udarniško delat.
Lepo te pozdrovla Lujs.
SOBOTA. 15. DECEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Po Jugosla-
viji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Operni pevci; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Glasbena medigra; 16.45 S
knjižnega trga; 17.00 Poročila;
17.10 Kitara v ritmu; 17.20 Gremo
v kino; 18.00 Poročila; 18.15
Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš
gost; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Atua Sossa; 19.25 EP; 19'.30
Radijski dnevnik; 20.00 Radijski
radar, 2 1.00 Irena Kohont z njenimi
gosti; 22.00 Poročila; 22.20 Oddsja
za izseljence; 23.00 Poročila; 23.05
V novi teden; 24.00 Poročila.
NEDELJA, -16. DECEMBRA:
6.00 - 8.00 Dobro jutro! - vmes
ob 6.05 Poročila. 6.30 Poročila,^EP.
6.50 Danes za vas. 7.00 Poročila."
7.20 Poročila, ' EP. 7.30 Za
kmetijske proizvajalce. 7.50 EP.
8.00 Poročila. Današnji rad^ski in
T V spored. 8.07 Radijska igra za
otroke. 8.37 Skladbe za mladino.
9.00 Poročila. 9.05 Še pomnite,
tovariši... 9.55 EP. 10.00 Poročila.
10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00
Poročila. ^11.15 - 14.00 Naši
poslušalci čestitajo — vmes ob 11.50
Pogovor s poslušalci 12.00 — 12.10
Poročila. 13.00 Poročila. 13.15 -
13.30 Obvestila. 14.00 Poročila.
14.05 Humoreska tedna. 14.25
Melodije. 14,50 EP. 15.00 PoročUa.
15.05 — 17.00 Športno popoldne.
17.0Q PoročUa. 17.05 Reportaža.
17.25 Operne melodije. 18.00
Radijska igra. 18.55 Glasbena
medigra. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.10 ObvestUa. 19.15 Glasbene
razglednice. 19.25 EP. 19.30 Radij-
ski dnevnik. 20.00 V nedeljo zvečer.
22.00 PoročUa. 2^.20 Zaplešite.
23.00 PoročUa. 23.05 Literarni
nokturno. 23.15 Jazz. 24.00 Poroči-
la.
VSAK DELAVNIK JE ZJUTRAJ
NASLEDNJI PROGRAM:
4.30 - 8.00 DOBRO JUTRO;
poročUa, vmes ob 5.30 PoročUa.
6.00 Jutranja kronika, 6.30 Poroči-
la, EP. 6.5 0 Rekreacija. 7.00
PoročUa. 7.25 PoročUa. Današnji
radijski in TV spored. 7.45 EP. 8.00
PoročUa.
PONEDELJEK, 17. DECEMBRA:
14.10 Zbori pojo. 14.30 Poslušalci
čestitajo. 14.5 5 EP. 15.Q0 Dogodki
in odmevL 15.30 Glasbeni intermez-
zo. 15.40 Marijan Lipovšek: Druga
suita za godala. 16.00 - 17.00
„VrtUjak" — vmes ob 16.45 ,,Moda
za vas". 17.00 PoročUa. 17.10
Koncert po željah. 18.00 PoročUa.
18.15 Lahka ^asba. 1^.35 Interna
469. 19.00 Lahko noč, otroci,
19.10 ObvestUa. 19.15 Z ansam-
blom Lojzeta Slaka. 19.25 EP.
19.30 Radijski dnevnik. 20.00
Ruggiero LeoncavaUo: Glumači.
21.15 Zvočne kaskade. 22.00
PoročUa. 22.15 Jazz. 23.00 Poroči-
la. 23.05 Literarni nokturno. 23.15
Popevke. 24. PoročUa.
TOREK, 18. DECEMBRA: 14.00
Poročila. 14.10 Ali jih poznate?
14.40 poti s kitaro". 14.55 EP.
15.00 Dogodki in odmevi. 15.30
Glasbeni intermezzo. 15.40 Wolf-
gang Amadeus Mozart: Simfonija v
G-duru. 16.00 „VrtUjak". 16.40
Podlistek. 17.00 PoročUa — posebna
obvestila. 17.10 Koncertni oder za
domačina in gosta. 17.45 Svet
tehnike. 18.00 PoročUa. 18.15 Z
orkestrom Carmen Dragan. 18.30
Nasvidenje! 19.00 L^ko noč,
otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Z
ansamblom Jožeta Privška. 19.25
EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00
Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
20.30 Radijska igra. 21.20 Melodije.
22.00 PoročUa. 22.15 Popevke.
23.00 PoročUa. 23.05 Literarni
nokturno. 23.15 Iz .opusa Albana
Berga. 24.00 Poročila.
SREDA, 19. DECEMBRA: 14.00
- 14.45 Prenos 1. polčasa
nogometne tekme Grčija: Jugoslavi-
ja IZ Aten. 14.45 EP. 14.5 0 Dogodki
in odmevi. 15.00 Prenos II. polčasa
nogometne tekme Grčija: Jugosla-
vija iz Aten. 15.45 Dogodki in
odmevi. 16.00 ,,Loto vrtUjak".
17.00 Poročila - posebna obvestila.
17.10 Zbor praških madrigalistov.
17.4f Jezikovni pogovori. 18.00
PoročUa. 18.15 S pop ansambli.
13.30 Naš razgovor. 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15
Glasbene razglednice. 19.25 EP.
19.30 Radijski dnevnik. 20.00
Komorno glasbeni studio. 22.00
PoročUa. 22.15 Jazz. 23.00 Poro-
čna. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Jugoslovanski pevci zabavne
glasbe. 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 20. DECEMBRA:
14.00 PoročUa. 14.10 Za mladi svet.
14.40 Med šolo, družino in delom.
14.55 EP. 15.00 Dogodki in
odmevi. 15.30 Glasbeni intermezzo.
15.40 Sopranistka Gundula Jano-
witz. 16.00 „Vrtiljak". 16.40
Podlistek. 17.00 PorocUa - posebna
obvestila. 17.10 Simfonični kon-
cert. 18.00 PoročUa. 18.15 Plesni
orkester RTV Ljubyana. 18.30 Iz
kasetne produkcije. .18.45 Znanstve-
niki pred mikrofonom. 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15
Z ansambtom Mojmira Šepeta.
19.30 Radijski dnevnik. 20.00
Četrtkov večer. 21.00 Literarni
večer. 21.40 Glasbeni nokturno.
22.00 Poročila. 22.15 Orgelska
glasba Cesarja Francka. 23.00 „V
gosteh pri tujih radijskih postajah".
23.30 Popevke. 24.00 PoročUa.
PETEK, 21. DECEMBRA: 14.00
Poročila. 14.10 Iz mladUi grl. 14.30
Naši poslušalci čestitajo. 14.5 5 EP.
15.00 Dogodki in odmevi. 15.30
Napotki za turiste. 15.35 Glasbeni
intermezzo. 15.40 Chopin v izved-
bah slovenskih pianistov. 16.00
„VrtUjak". 17.00 Poročila -
posebna obvestila. 17.10 Operni
koncert. 17.50 Človek in zdravje.
18.00 Poročila. 18.15 „Signali".
18.50 Ogledalo časa. 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15
Z ansamblom Toneta Kmetca.
19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Top-pops 15. 21.15 O morju
in pomorščakih. 22.00 PoročUa.
22.15 Oddaja o morju in pomoršča-
kih. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni
nokturno. 23.15 Jazz. 24.00
PoročUa.
SOBOTA-, 22. DECEMBRA:
14.10 S pesmijo in besedo po
Jugoslaviji. 15.00 Dogodki in
odmevi. 15.30 Glasbeni intermezzo.
15.40 "Naši operni pevci. 16,00
„VrtUjak". 16.40 Medigra. 16.45 S
knjižnega trga. 17.00 PoročUa —
posebna obvestUa. 17.10 Klavir v
ritmu. 17.20 Gremo v kino. 18.00
PoročUa. 18.15 Dobimo se ob isti
uri. 18.45 Naš gost. 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15
Z ansamblom Francija Puharja.
19.25 EP. 19.30Radijski dnevnik.
20.00 Spoznavajmo svet in domo-
vino. 22.15 Majhni ansambli
zabavne glasbe. 22.00 Poročila.
22.20 Za naše izseljence. 23.00
PoročUa. 23.05 V novi teden. 24.00
Poročila.
OKNO PRIHODNJOSTI
Ameriška kampanija PPG-Indu-
stries je pričela proizvajati tako
imenovano okno prihodnosti, ki je
dvakrat zastekleno v oddaljenosti
petih centimetrov. Notranjost ene
ali obeh steklenih površin po želji
prevlečejo z izredno tanko plastjo
metalne folije, ki je popolnoma
prozorna, hkrati pa odbija oster sijaj
sonca in njegovo temperaturo,
pozimi pa se oKna lahko ogrevajo,
ker jih je mogoče priključiti na
električno omrežje.
198,52nl511-kHz
radio PTUJ
ČETRTEK,13. decembra: 16.00
Napoved sporeda. 16.05 PoročUa in
obvestUa. 16.15 Za vas in vaš dom.
16.30 Kar ste izbrali, predvajamo.
PETEK, 14. decembra: ^16.00
Melodija dneva; 16.05 PoročUa in
obvestila. 16.15 Zabavna glasba.
16.25 Kulturno-prosvefno društvo
Hajdina. 16.40 Za vas in vaš dom.
SOBOTA, 15. decembra: 16.00
Napoved sporeda; 16.05 PoročUa in
obvefUa. 16.15 Rezervirano za
poslušalce. 16.25 O delu aktiva
komunistov—delavcev. 16.35 Spo-
red v prihodnjem tednu. 16.40
Ekonomsko-propagandna oddaja.
NEDELJA, 16. decembra: 10.30
Nedeljsko dopoldne. 10.45 Odmevi
tedna. 11.05 ObvestUa in reklame.
11.30 Posnetki s konference ZKS.
11.40 Pred ustanovno skupščino
stanovanjske skupnosti. 11.45 Kme-
tijska oddaja - prmiranje telic.
12.00 Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 17. decembra:
16.00 Melodija dneva. 16.05 Poroči-
la in obvestUa. 16-15 Zabavna
gjasba. 16.30 Vi in vaš avto, 16.40
Ekonomsko-propagandna oddaja.
17.00 Iz kolektiva Opekarne Žab-
jak. 17.20 Vedro v novi teden.
17.30 Novosti iz gramofonskih hiš.
TOREK, 18. decembra: 16.00
Napoved sporeda. 16.05 PoročUa in
obvestUa. 16.15 Zabavna glasba.
116.30 Za vas in vaš dom. 17.00 Na
obisku pri vas - KS Dornava. 17.30
— Kar ste izbrali, predvajamo.
V ostalem času prenašamo prvi
program radia Ljubljana.
24 STRAN
tednik — Četrtek, 13. decembra i97;
Usodni
rojstni dan
Ptice se spreletavajo po drevju ter
se veselijo življenja. Otroci so veseli
belega snega, saj je za nje zdaj
najlepše.
Tudi naša Marija se je veselila
svojega 22. rojstnega dne, katerega
na žalost ni mogla proslaviti. Vedeli
smo, da je Marija bolehala na srcu.
Da se bo pa nit njenega kratkega
življenja tako hitro utrgala, ni nihče
pomislil.
Marija Horvat se je vsak dan
odpeljala v službo. Tudi v
ponedeljek zjutraj se je z bratom in
sestro ter s svojim fantom odpeljala
v Ptuj. Da so jo tisto jutro videh
zadnjič, veselo in nasmejano, ni
nihče pomislil.
Ko je ura odbila sedem, se je
spravila na delovno mesto, za
pisalno mizo. Preden je začela z
delom, je svoji sodelavki pripovedo-
vala, da se pri srcu počuti izredno
slabo, da ima občutke kapi, kot je
čitala v neki knjigi.
Ni minilo četrt ure, ko je svojo
sodelavko pogledala s čisto drugač-
nim pogledom. Stopila je od mize
ter sodelavki v naročju umrla,
zadeta od srčne kapi.
Sodelavke ji niso mogle seči v
roko ter ji zaželeti vse najboljše za
njen rojstni dan. Njeno mlado srce
je prej utihnilo.
Tri dni je ležala med nami na
mrtvaškem odru, da sojo znanci in
prijatelji hodili kropit. Četrti dan so
dekleta dvignila krsto ter Marijo za
vedno zakrile.
Zavedali smo se, da je nikoh več
ne bomo videh. Ni bilo človeka, ki
bi se mu ne orosilo oko ob tako
mladem mrtvem srcu, ki še ni začelo
prav živeti.
Pred štirimi leti ji je umrl brat,
star komaj enajst let. Takrat je sama
točila solze za bratom, sedaj smo mi
točih za njo.
Najtežje slovo je bilo od njenih
staršev, bratov, sester ter njenega
fanta Lojzeka. Sodelavci in prijatelji
je ne bomo nikoh pozabili.
Marija počiva v hladnem grobu.
Spomine na njo bomo za vedno
onranili, posebno mi, ki smo jo
x)znah. Njen zadnji dom bomo
crasih s cvetjem. Mnogo prehitro se
je utrgala nit njenega kratkega
življenja, saj je bila stara komaj Ž2
let. Naj ji bo lahka slovenska zemlja!
Zinka G.