Leto LXVII., št. 41
Ljubljana, torek 20. februarja 19)4
Cena Din 1.»
laftaja vsa* dan popoldne, lsvremši nedelje ta praznike — Inseratl do 80 petit vrst * Din 2.-, do IO0 vrst a Din 2M). od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji Inseratl petit vrata Din Popust po dogovoru inseratni davek posebej — >Slovenski Narod« ralja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica it. 5 Telefon it. 8122. 3123. 3124. 312S m JIM
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št 8 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta telefon ftt. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica l. telefon it 6* podružnica uprave: K oceno va ulica t, telefon št 190 — JESENIC«. Ob kolodvor« 101
Račun pri poštnem čekovnem zavodu r Ljubljani it. 10.351.
Konec republike v Avstriji ?
Monarhistični elementi smatrajo, da je z uničenjem socialistov padla tudi republika — Heimwehr za povratek Habsburžanov —
Italija podpira te načrte
Iz življenja Slovencev v Ameriki
Strašna smrt mlade Slovenke v plamenih. — Roparski napad. — Novi
grobovi
Dunaj, Ju. februarja, r. Zaradi zadnjih krvavih dogodkov v Avstriji so zunanjepolitična vprašanja stopila v ozadje. Toda sedaj, ko se polagoma zopet vrača mir, prihajajo znova v ospredje. Uničenje socialno demokratske stranke bo imelo brez dvoma še velike posledice za zunanje politični položaj avstrijske republike. Znano je, da je bila avstrijska socialna demokracija najhujši nasprotnik italijanskih na-četov i politični in gospodarski zvezi Avstrije in Madžarske pod italijanskim protektoratom. Baš to je tudi glavni vzrok, zakaj so predstavniki fašizma v Avstriji najprvo zahtevali, da se ta stranka likvidira in spravi s sveta.
Ker je sedaj ta zahteva izpolnjena, se Italija pripravlja na realizacijo svojih načrtov in politična aktivnost Italije v Podunavju je zadnje dni dosegla vrhunec.   Skorajšnji poset državnega podtajnika italijanskega zunanjega ministrstva Suvicha v Budimpešti dobiva v takih okoliščinah prav posebno obeležje in mednarodno politično važnost. (j. Snvicfa bo, kakor se izve, potoval v Budimpešto preko Dunaja in ni dvoma, da bo pri tej priliki informiral svoje avstrijske prijatelje o nadaljnjih načrtih Italije. Hebmvehrovska politika je postala sedaj,   kakor ie izjavil včeraj podkancelar   Fev,   politika celokupne avstrijske vlade, ki v vsem soglaša z načrti in predlogi heim\vehrovski!i. od Rima inspiriranih krogov.
Četudi se zaenkrat vesti o carinski uniji Avstrije in Madžarske še zanikajo, vendar v uradnih krogih priznavajo, da obstoja možnost drugih posebnih zve/ Avstrije in Madžarske, izven okvirin carinske unije. V zvezo s tem se spravlja tudi nameravani poset avstrijskega podkancelar ja Feva v Budimpešti. Fev ni samo vodja Heim-\vehra, marveč je znan tudi kot izrazit legitimist, to je zagovornik povratka Habsburžanov.
Zanimive so v zvezi s tem vesti \z angleških \jrov. ki govore o tem. da se v zainteresiranih krogih že ventilira vprašanje povratka Habsburžanov, ki naj bi zasedli avstrijski in madžarski prestol ter tako zopet združili pod svojim okriljem avstro-ogrsko monarhijo. V heimvvehrovskih krogih prevladujejo monarhistični elementi — saj je cek> vodstvo v rokah aristokratov —. a tudi krščansko socialni konzervativni krogi niso nenaklonjeni povratku katoliške dinastije, smatrajoč, da bi se na ta način najuspešneje preprečila združitev Avstrije s protestantovsko Nemčijo. Republikanski elementi, ki so se zbirali v glavnem v okrilju socialno-demokratske stranke, so odstranjeni in tako doma ni nobenih ovir za izvedbo restavracije Habsburžanov. V zunanje političnem pogledu računajo monarhi-Mični krogi predvsem na podporo Italije, mislijo pa, da tudi Anglija temu ne bo ugovarjala.
Klerikalci odobravajo nasilje Heimwehra
Dunaj, 20. februarja AA. Zvezni podkancelar Fey je dal zastopnikom listov izjavo, v kateri pravi, da so docela izmišljene vesti o nekih nesoglasjih med vladnimi člani. Razume se po sebi, nadaljuje Fev v tej izjavi, da so mogoča različna pojmovanja v taktičnih vprašanjih. Toda vlada ie enodus-na v temeljnih načelnih vprašanjih.
Starhemberg zagovarja avstrofašizem
Pariz, 20. februarja. AA. Po svojem povratku na Dunaj ie knez Starhen-berg sprejel posebnega poročevalca pariškega »Joumala« g. Londona in mu v zvezi z zadnjimi dogodki v Avstriji izjavil tole:
Kar nas najbolj razburja in kar onemogoča vsak sporazum s hitleriev-ci, ;e naša trdna volja, da za vsako ceno ohranimo neodvisnost Avstrije. Lahko mirno poudarite v svojem listu, da smatramo Anschluss za največjo nevarnost in propast Avstrije. Ta združitev bi uničila našo industrijo in odražala svetovni mir. Znano mi je, da beseda »fašizem« ne vliva posebnega za-
upanja Francozom. Zato sem hotel najti neko drugo besedo, da pravilno izrazim svojo misel. Najbolje bo, če svojo misel opredelim s temi besedami: Vse dotlej, dokler bo imela Avstrija fašistično vlado, to se pravi današnjo Pollfussovo vlado, ki jo podpira Heirmvehr. se bo lahko uprla, o tem ste lahko prepričani, vsaki hitlerjevski nevarnosti.
Politika vešal
Dunaj. 20. februarja. AA. Iz Leobna !>oroeajo. da ie ©odisee obhodilo štajerskoga vstasa i-i bivšesa socialnodeni >kr itr»x"Lra poslanca kolomann NValliscr.a na smrt. Smrtna kazen \- bila nad obsoen; izvršena  ? vešah
Is.!i eadišče L> obhodilo na fiinrl l i tli občinskega tajnika Rusa. ki pa je bi! po-it.il-Hčn  Smrtna lažen mu je iaoromea;<*-
ni   v   dosmrtne rabijo.
Gradec. 20. febr. r. V svoji obtožnic! prot; Kolomanu VVallisciiu ;e državni pravdnik   dejal med drugim: Obtožujem
obtoženca zločina upora. VVa!!:sehu je bi! očividno pred očmi idea! sovjetske diktature«, kakor jo je že dož'vel pod Belo Kunom. Nato je govori: državn. pravdnik o zadnjih dogodkih ter je dejal, da je Wa!-liseh iz Gradca dai tajništvu v Brucku telefonsko sporočilo, da bo ob 13. uri pričel že dolgo nameravan: puč republikanskega Schutzbunda. On je nato sam izvedel mobilizaciju, odšel v več krajev ter zbobnal ljudi. Ko pa ie položaj rostaj^i vedno bo".: nevzdržen, so 13. februarja njegovi oddelki korakal na levem bregu Mure. V nekem kraju je imel VVallisch daljši govor, v kau-rem e dejaI, da ie na Dunaju revo-lucija že imela uspehe Da' ;e delavcem razn.. navodila. Večji del n;ego\Ih 'iudi pa se je uprl, Wallisch pa je osta! !e p rib1 2-no s sto prijatelji, katerim ie delal: Seda i rojdemo \. Frohnleiten. od tam pa v Jugoslavijo, kjer bomo kot politični emigrant uživali azilno pravo. Na vprašanje. a!i se čuti krivega, je dejal VVallisch: Ako
Republika
l>ollfussov heimwehrovski režim pričenja pospešeno likvidacijo republikanskega režima in uvedbo avstro-
fašizma
se bo Starhemberg priznal krivega, da j& hotel svojo voljo izvesti i oboroženo silo, se bom tudi jaz priznal krivega.
Leoben, 20 februarja, r ^inrtna obsodba na Fvolomanom Valischem je bila sinoči ob 22.23 izvršena. Prošnje za pomilostitev sodKče sploh ni predložilo vladi. W'alisch je pod vesali vzkliknil: Dol fašizem! Živela demokracija!
Ihmaj. 'JO. februarja. AA. Dunajski pre-ki eod je snoci obhodil dva vstašn na 15 !et t ;*?ke ieče.
Do zdaj so pH<a sodišča v Avstriji izrezki 20 smrtnih obsodb. ()«seui je izvršenih. 12 ob?odb pa t^o izpremenili v večletno robiio.
Dunaj.  20.   februara.   A A.     Krbee. ki ca je dunajsko našlo f od išče ob~odilo oh rt.  jo  pomnoga     Kar-n  mu   je ispre-menjenn v dosmrtno ječo.
Žalni dan v Avstriji
Dunaj, 20. februarja, r. Vlada je odredila, da morajo biti danes od 12. do 14. ure zaprte vse trgovine, obrati in podjetja ter mora tudi v javnem prometu počivati delo v znak žalovanja za žrtvami, ki so v poslednji državljanski vojni padle na strani državne eksekutive. Na vseh javnih poslopjih  morajo izvesiti črne zastave.
Avstrofašizem na delu
Dunaj, 20. febr. g. Znani grafiki profesor dr. Schmcrz in znani dunajski otroški zdravnik docent dr. Friedjung sta bila aretirana.
Italija preganja httlerjevce
Kina, 20. februarja. A A. Agencia Štefani poroča: Carinske pristaniške oblasti v Trstu so zaprle več sumljivih oseb. Med temi so tudi nemški podanik Berger in avstrijska državljana Alfonz Keitner in Wal-ter Metzinger. V njihovih kovčegih so našli 40 bomb za solzen-'e. Redarstvo je nato nadaljevalo preiskavo in našlo še 310 bomb za solzenje, večje število avtomatičnih revolverjev in razne spise, ki v njih blatijo avstrijsko vlado. V zvezi s tem dogodkom jc oblast razpustila naeionalno soeialistično skupino v Trstu. Aretirane osebe so izročene sodišču.
3 • t •
Y Clevelandu je nedavno izbruhnil požar v hiši Slovaka Labuda, ki je bil poročen s Slovenko Tomšičevo. 0<*enj je prc senetil Labudove v spanju. Labudo je zba dil dim. naglo je vstal, zbudil oba sinčka in ženo ter hotel z njimi pobegniti iz stanovanja. Ko je odprl sosedne sobe, mu |e udari! plamen v obraz. Naglo je /aprl vrata in planil v kuhinjo, ki je bila prav tako v plamenih. Skozi tretja vrata ic skušal prodreti na hodnik, ijost dim ga je pa začel dušiti. da se je moral takoj vrniti v svojo sobo. Družina je tla v strašnem položaju. Ves obiman jc Labuda skočil skozi okno na dvorišče ter osta! po srečnem naključju nepoškodovan   S pomočjo
sosedov je k hiši pristavil lestvo ter naf-prej rešil gotove smrti starejšeiia sinčka, ki je že visel na robu okna. Nato je še enkrat planil v gorečo hišo. da reši /eno i.i drugega sinčka. Med tem so prispeli na pomoč tudi gasilci. Nesrečne žene pa niso mogli vee rešiti, dočim j«, bil Štiriletni sinček, ki je ležal v mlaki krvi. še živ Labudova žena je zgorela. Ker so se sosedje pritožili, da so bili gasilci pri požaru pijani in da so sokrivi smrti nesrečne An ge!e Labudove, je policija uvedla preiskavo.
Tudi v Mihvaukeeju ie sredi noči i/ bruhni! ogenj v neki hiši. kjer st.i stana vali tudi dve slovenski stranki. V samih nočnih srajcah so morali hrhulovi in l c kavčevi bežati na prosto Ogenj n zahte val človeških žrtev pač pa ie bila guiotna škoda precejšnja.
23. januarja je šel Josip Zabukovcc. lastnik restavracije v Clevelandu na Wa terloo Street, kjer ie v banki dvignil ne kaj denarja Ko se je vrnil đomo' so ga pred hišo ustavili trije banditi s samokresi v rokah in ga prisilili, da jim je izročil ves denar, bilo ie 420 dolarjev. V avtomobi u so se banditi odpeljali, toda Zabukovcc si je zapomni! številko avtomobila in črnilu je policija dva napadalca izsledila, dočim je tretji / denarjem pobegnil.
Zadet od srčne kapi se ie 24. januarja zjutraj nenadoma zgrudd in mrtev oble-žal   na  ulici  v  Mihvaukeeju  371etni Janez
Novi trošarinski predpisi
tele zakon za
•s00 Din za državni
Dunaj, februarja, r. Ob!ast; si na vso moč pr zadevajo, da bi da!c Dunaju zopet normalno lice n zabrisale sledove krvoprelit.'a. k; je vprizoril Dollrussnv heiimvehrovski režim. Žične ovire so že povsod odstranjene in v centru !e tudi 'Z-ginilo vojaštvo. Le vladne palače so se vedno strogo zastražene 'n tu na vse strani štrie strojnice, bajoneti n topovi. V predmestjih nudMo ulice še vedno prizor bojišč.;.. Posebna ž'vnhnost ie opažat: zia-sti \ okolici obč:nskih hiš. ki i:h je zgradila socialistična občinska uprava za 60.000 de'.avsk:h rodb;n. Tu ie povsod vse polno policije ;n he?rmvehrovcev. na ulicah, pred vhod. hiš. po stopniščih in po stanovanjih.
Povsod iščejo orožje. Hišne preiskave se \ rše z vso temelji\ ostjo. Posamezne deie pohištva popolnoma  razstavljajo,  tako d j često ostanejo samo razvaline. Pregledavalo vse. mize. stole, omare, postelje, kovčege in povsod tud: razderejo parkete in preiščejo tla in stropove. /!ene. ki so po večini ostale same z otroci —  možje so pad';. aii pa so \  zaporu  — morajo ves čas preiskave stati ob zidu z dvignjeirm-rokami  pred   naperjenim'    miškami heim-vvehrovcev. in mirno gledat*, kako *e jim uničuje poslednje   metje. nabavljeno s pri-stradanim1 rr:hrank:. V vseh teh domovih, ki so b;!i še do nedavna torišče socialnega blagostanja, je zavladala beda :n pomani-kanie. ki se mu pridružuje obup. Policijska korespondenca sama priznava, da so v teku zadnjih dni cele delavske rodbine izvršile samomor. Možje in očet.e so ali v mrtvašnici, ali pa v zaporih. Nihče s; jim ne upa romagat:. da bi tudi sam ne bil osum'ien. Kar ni zaprtih, so ;zgub:ii delo in službe, tako da  so vržen:  v največjo bedo.  Aretacije se nadaljujejo.   Samo na Dunaju je zaprtih nad 300 oseb. med njimi okrog   2500 članov   Schutzbunda. Koliko aretac;i ie bilo izvršen:h v provinci, še ni znano. Vs: dunajski zapori so prenapolnjeni. Kljub temu, da so del aretirancev namestili po vojašn:cah, še vedno rpmanj-kuje prostorov in ie vlada najela več od-
puščenih'tovarn in skladišč, ki so*izpreme-njena v očasne zapore. Zasliševanje obtožencev ^e nadaljuje noč m dan.
Obenem ba ob asti mrzlično na Je.u, da izbrišejo vse. kar spominja na republiko in na dogodke eta 1918. Dunajske o-rn: tiske palače, ki so dobile imen^ po razn h sociaHstićnifa voditeljih, bodo vse prekrščene. Takozvani Asalenho. je že preimenovan \ Major Enn, Key-Hoi Nova nun.: dobe tud: razne unce. Vse republikanske spomenike so včeraj odstraniti. Tudi dunajska občina uporablja seda' zopet grb z dvoglavim orlom, kakor je bi. v rabi za časa stare monarrrje. Heimw ehrove. so enostavno okupirali vst dosedanje socialistične dcta\ske domove u strankine ustanove. V socialističnih tiskarnah izhajajo sedaj novi heirmvehrov^i listi, ki rropagiraio avstroiašizem m ukinitev republike. Vsi ti ukrepi ustvarjajo utis vojaške okupacije in o-miru, o katerem govore uradni komunikeji, n. n kjer nič videti. Stari avstrijski vo-iašk: duh triumfira na vsakem koraku. Vo-ditelji Heiinwehra zahtevajo ukinitev vseh demokratičnih ustanov n zadnjih ostankov rep::b:;kanske ustave.
Beograd, 2>»   februarja. AA. Z zakonom o izpremebah    in    dopolnitvah zakona o državni  trošarini  so uvedene ske izpremembe  in dopolnitve:
1. trošarina   na  kavo  je povišana 100 c.   t. j   od 400 Din na 100 kg:
2. v točki  12 čl. 72 zakona o trošarini so črtane tele besede: »tzdelar iz lesa«, kar pomeni, da je treba v bodoče plačati  državno  trošarino od vsake ocet-nc kisline ne glede na njen izvor:
s uvedena ie nova trošarina v znes-ku loo Din /a 100 kG plinskega olia ae glede na način uporabe Od trošarine na plm sko olje so oproščene vodne zadruge na podlagi odloka finančnega ravnateljstva in sicer ie za tiste količine ki so potrebne za pogon črpa'k in '/a naprave vodnih zadrug /a odmakanje:
4   uvedena   ie  novj    trošarina   /a vsa olja  in  masti  za  mažo  ^   /nesku  - "> Din za 100 kg/Te trošarine s<> oproščene vod nc   zadruge   s   sklepom   finančnega ravna teljstva. in  sicer samo /a količine, ki šo potrebne  /\   mažo  črpalk   in   naprav /i odmakanje.   Ma/a   /a   kolesa   ni trošarin o predmet in se ne bo obremenjevala
Zakon  o  izprememban  in dopolnitvah /.akona v državni trošarini  i«- stupil \ veljavo  dane*   Zato  bodo  finančne oblaki> danes popisa k« zaloge kav«., plinskega olja olj in masti za malo pri vseh prodajaleil. tega blaga, in s«- tlo .-obrala razlika \ tro šarim   oziroma   novo  vpeljana trošarina Popis   zalog   odpadu   pri   potio.šuikib tega blaga. Zaradi popisa *ah»g sv posovejo «sj prodajalci navedenega blaga  ua diobj j  na   debelo,  da  predlože  prijavo,  koli!-: i » imeli lega blaga na zalogi na dan uvolja I vitve zakona.  riija\o je  treba predložiti ' pristojnemu oddelku finančne kontrole, ivi b0 prijavo pregledal  na  licu   mesta, ug tovil ali jo točna, izračunal znese k    '. za j  ne trošarine in i zda 1 nalog za plačilo. '/■■■ j ske je treba  plačati  pri  pristojni davčni I upravi  v   15  dneh  i*,  izdanem plačilnem ; nalogu.
Habichtov ultimat
Če do !• marca DoUfuss ne sprejme v vlado narodnih socialistov, bodo pričeli generalno ofenzivo na Avstrijo
Pariz, 20. tebruarja. AA. Po poročilu, ki ga objavlja londonski »Daily Mail« iz Monakovega in ki ga ponati-skuje današnji »Echo de Pariš«, je nadzornik nacionalno socialističnih sil v Avstriji Habicht snoči stavil po mo-nakovskcni radiju Dolltussovi vladi tale ultimat:
Ako Dolliussova vlada do 2S. februarja ne pristane na to, da sodeluje z nacionalno socialistično stranko v Avstriji in da sprejme v vlado zastopnike nacionalno socialistične stranke, bodo   avstrijski   nacionalni socialisti
priredili oboroženo vstajo.
Habicht ie dalje izjavil, da so avstrijski nacionalni socialisti sklenili, da do navedenega dne ne izvrše nobenega nasilnega dejanja in da bo dotiej trajalo politično premirje. Pertinax komentira v »Fcho de Pans« ta ukimat in pravi: Ako je poročilo o Habicho-vem ultimatu točno, tedai Franciji Ita-1??? in Veliki Britaniji, ki so 17 februarja podpisale ^ki'ono izjavo o nedotakljivosti in neodvisnosti \vstriie. ne preostane nič drugega, kakor da izpol-nvV> svo«o dolžnost.
Bev^ek. Pokojni je /c dclj ea^a bolehal na srčni hibi.
\ Hetroitu se je nedavno pripetila hu da avtomobilska nesreča katere /rtev k postal Janez Benčič iz Calunieta. Prepe Ijali so ga v bolnieo. toda njegovo stanjv jc zelo kritično. Tudi te bo okreval, bo pohabljen za v  i živi jen ie.
V Clevelandu je umrl dobro mani ilo venski piimir Martin Plut. Polu>jai je bi doma    iz vasi  (Jradenee,    tara  11 'nje. \ Ameriki je bival 25 let. -    Y istem me-*' s«i   pokopali   'OlctnciM   v\iln>   >mrtnika. k ie umrl 2  januarja   Pokojnik ie bil vinu. d'»ma je bil iz vasi Podoloeca pri Vrhnik odkoder je priiel  \   Ameriko pred 31 let — V  Teerleju. drŽava l tali   ie umr! .lane/ Nli!ie:ie. doma  i/  Praproti  pri  Semiču V rudniku si jc nakopal hudo bok/en. ki i je po dolgem trpljenju podlegel   Pokoj n je   zapustil    /eno   in   Sest nepreskrbljeni1 otrok.   - V Pittsbnrchn je   imrl JoI< IV trie. ki je ie ilola.. bolehal na rak i Po kojni  je bil doma iz Planine pri Rakeku, zapustil  je žen<» in  rn otroke.        \' kr.»; Torrkigton,    država Connectut.    ie umrl 561etni Skoulj, doma iz Brakuveua pri Vi likih Laščah  V Ameriki jc bival ~> cl 2». decembra jc v kraju Wenatchc država \\ ashinctou.    umr!    f^lefnl    Vntor 'M1'." vic.   Pokojni je bil doma nekje s ^t.-jvr skega.   —   V Cahiroetu ic imirl'i '»7'.tu;i Barbara ^pehar. doma \/  ,;      kmjine. v bližnjem kraju   so  na pukopa i H)1tf»nei*a Frana šafcrja, doma i/. Loke>   Pokojni je zapustil    Ženo    dva sina   tn  h.'.rkn V kraju Oregon Cir\-.   država Orcgun umrl Kiitlult  ZadnuVar. rojen !eta 1"
OlSevku pri Šenčurju
ženo  štiri sinove in il\ je živel 29 let   -  V K'v j u i umrla znana vdova Jusipina
K
\
:omik i. / ipusi hčerki, i Amerik v januarja Milkovič V kraju I.cadville. Cotorado. je umrl 73letni Jože Vidmar Doma jc bil  t Orne vasi. V Johiist inmiu Citv. Illinois, jc emurta  i . režija iiurja. stara ~\ let. Pokojna  ie bila doma iz Porebra pri Kamniku, \ Ameriki je bivala Js let   Zapustila  je StiH nepreskrbljene otroke.
Po opravljenem jnjpisn  tu  plačilu trošarine j«? treba \ sr  prljave postat] đavč bemu oddelku finančneša ministrstva radi cenzure, v bodoče mora biti vsaka ličina plinskega olja, olj in tcas.i  :a ma žo » prometa opremljena t lokazi tu « i'ia-eani trošarini, manjše a  !»•   /.   oij«-in i r i mastjo m mažo *ia j» treba  »premi t i s tr< saiiuskiiij  trakom čez zaniaSke,   tako ia je treba trak pretrgati, (v naj s<   sod m pre.   Pri  uvozu  tt-^a   blaga   i/. i«iuzouust\a
morajo carinarnice lavestl \ se loločoe •« naredbe.
Kovance so pzmvzjzii
Lj jbijaiia. _ ».  i L.  ai ..
Lan; v decevubra so se prvič pojavili ^ prometu   ponarejetii   5ddinar< '      '. »v.ir Samo tukaj T i 11  \r bilo i/.lauh  v prom pa j.- fr(dirija ž«' iasledila  i ••••• r - VvaN-a. Na Cmučab ^> namreč odkrili  maihnn   i •• nieo za  v/delovanje  falfifikatov.
Te dni r>;» m» začeli v in «4u ia>**&{ kr<j žiti ponarejeni kovanci po 50 Din, Policij«! je o tem prej.da ovadbo .»» imela ie sn co, da so ji ponareievaJci /on l Utkoj prišli v roke    V soboto i«1 namn-e akusaJ   oWa\ z Jakob i«., doma i/. Zeleni jame, plačati \ neki nostilnJ  zapitek   c< kovancem   /a 50 Din. tfatakariri še ie /del kovanec  ni . • • ko pretežak, pocledala >ja i ; nalon'" • • opazila, da ima tudi &ud n le«*k. Obvestila je policijo, ki i   denar /a: if»ni' •  / • t,,-;- I m'.      -in ■ na Jakoba aaprla
Pri njem so našli še tri ponarejene ko vance po 50 Din. ko so pa izvršili na domu hišno preiskavo, so jih našli le sedi na, obenem pa odkrili majhno delavnico za poi a-rejanje kovaneev. V delavnici \e bilo »o -jeno vse potrebno, bili so tam majhni me deli. zemlja, ki je potrebna za vlivanje in tudi kovine, takozvane kom] i/ svin-
ca in cinka. Jakob sam ni delal kovancev, pač pa njegova tovariša livai |a tVnton K iz Rožne doline in Rudolf D. iz Trnovega Shajališče ponarejevalcev je bik) na lako bovom domu. kjer je bila skrita majhna delavnica.
Policija je ugotovila, da .so kovano j naredili v dveh partijah. Prva je bila zel< slaba, ker so v mešanici porabili pr . svinca in so bili temni. Druga partija p« narejenih kovancev je bila že boljša, vendai ne toliko, da bi se ne razločili od pristni)i Tudi teža menda ne odgovarja.
Včeraj in danes je polit i ja vse tri art I rance temeljito zaslišala, preiskava je bila že zaključeno in ponarejalci izročeni sodišču
IJIBUANSKA BOKZA.
Devize:   Amsterdam 2808.18 2319.54 H.-rlin 1350.03      19A9S3. BrnseU ^00.24 FUM IS    Čarih 1l0S^r> —   1113.ar), LonrV»i 177.53 _  17*.M3. N '\work 4S66.66— Paril 'JJo.SS   -   *J'27.-.    Praira    U2.:^4 -143:20 Tn*' 3<)l.ol - 908.19 fprranija 88^ odet.). Avstrijski ^ilin<: v privatnem Irtirin
crM S.75 -  0--.
IV OZ K M SKE KORZK. i arih. 30. februarja. Pariz 2o.38. Leodoc Hi.o:, N\\y,>,u 5l2j5. Brusili 72.20. ilan _'T JO. Madrid 41.90. Anw*erdani 208.2o. F^erlin 12*2.K). hnnaj 37.10. Pra^a ltJ6 Varšava o8.30  Bukarešta 3.06.
Zdravstveno stanje
naše Šolske mladine
I« delovanja Šolske poliklinike, ki ima pod
strom 26 Sol z 9*95 »*e»ci
Smučarski dan v Kamniku
_ LJubljana, 20. februarja.
Vse države posvečajo največjo pozornost zdravstveni kontroli šoloobvezne mladine. Učenci so pod stalno zdravniško kontrolo, da bi ne aamesli v Solo kakršnekoli bolesni, ki bi utegnile povzročiti epidemijo. To zlo je treba zatreti že v kali ter obstojajo zato strogi higijenski predpisi, po katerih je zdravniški pregled Šolske mladine obvezen. V LJubljani opravlja to delo državna šolska poliklinika, ki ima pod nadzorstvom 26 sol s 9695 učenci. Letni statistični pregled o delovanju poliklinike je jako zanimiv, kaže nam pa tudi. kako vestno opravljajo zdravniki svoje delo.
Preveliko je število učencev,, da bi bilo mogoče vsako leto vsakega natančno pregledati. Zato so sistematski pregledi le vsako četrto leto, vmes pa se vrše česti kontrolni pregledi. Ti omogočajo zdravniku vpogled, v koliko in kateri od ugotovljenih defektov so bili med letom odpravljeni oziroma zakaj niso bili odstranjeni. Ce bi bili kontrolni pregledi redno vsako leto, kar zaradi premajhnega števila zdravnikov v polikliniki ni mogoče, bi bil uspeh Se večji
V preteklem Šolskem letu je bUo sistematično pregledanih 2933 otrok, in sicer na osnovnih Šolah 395. na strokovnih 234, na srednjih pa 2285, kontrolnih pregledov pa je bilo 689. Glede telesnega razvoja učencev nam statistika kaže, da je v polovici primerov dober ali srednji, slabo razvitih je pa le malo. Zanimive rezultate je pokazal pregled glede na defektnost. Odstotek defektnosti je na osnovnih šolah pri dečkih večinoma višji kot pri deklicah, dočim je stanje v strokovnih in srednjih Šolah Izenačeno. Izmed raznih bolezni se najpogostejše javljajo bezgavke, prav posebno na osnovnih šolah. Pokazalo se je. da Ima bezgavke od pregledanih otrok osnovnih Sol SI % dečkov in 89.5 Cr deklic. >7a strokovnih Šolah odpade na to bolezen Ie nekaj nad 309^ dijakov, dočim ima v srednjih šolah več kot polovica pregledanih bezgavke. Med Šolsko mladino so tudi zelo razSirjene razne bolezni zob. Zlasti hudo je v tem pogledu pri osnovnošolskih deklicah, kjer ima caries zob kar 97r'r, dečkov pa 77.69o. Nekoliko boljSe je na strokovnih in srednjih Šolah. Pogosto se tudi najdejo sledovi golSe, ki so ji pa deklice mnogo bolj podvržene kot dečki. Prav tipično zlo je nepravilna drža telesa, ki rase z leti in je odstotek na srednjih šolah dvakrat večji kot na osnovnih. Velika pozornost se posveča sluhu, defektom nosa in ust, dihalnim organom in kožnim boleznim, vendar odpade na te bolezni le malenkosten odstotek, kakor se najde tudi prav malo primerov tuberkuloze.
Statistično zelo zanimive rezultate je pokazal pregled oči. Na očesnem oddelku ?o pregledali 3114 učencev in so našli normalno vidnih 57.8<V; od tega odpade na osnovne šole 64.2rf<. na meščanske 58 5r; , na. srednje 53.7^. Daljnovidnih je 32'7 129.6%. 34.6^. 31.8% )t kratkovidnih pa 11.2% (6.25%. 10 4%, 14.5%). Primerjava rezultatov kaže rastočo stopnjo in procentualni porast kratkvidnosti med študi-
I iubliana. 20 februarja.
Včers> smo doživeli prav nadepoln, vesel glasbeni večer. Državni konservatorij je priredil orkestralni večer s podnaslovom »večer ruske glaske«, katercaa spored je izvajal orkester d rit-konse rva torija pomnožen s elani >»Orkestralneg« društva Glasbene Matice« in. menda, peterimi gospodi iz opernega orkestra. Nadepoln. vesel večer je bir to predvsem raditege. ker so se pri tej priliki pokazali kot izvajalci trije najmlajši bodoči dirigenti in še dva repro" duktivna mlada umetnika, prvi kot violinist, drugi kot pianist. Zdelo se je. da se naša povojna mladina raiše posveča sportu :n drugim lahkotnim zabavam, da nima mnogo smisla za resno umetniško delo. Vendar pa nam javne in interne produkcije Glasbene Matice wi konservatorija leto za letom dokazujejo, da dornšča v teh dveh zavodih generacija, ki bo prav kmalu v svoje roke vzela bodoče naSe glasbeno življenja ter ga bo z veSčo, krepko roko — hvala svojim irčiteljem — peljala na nova, vesela glasbeno-umetniska pota. Na vseh straneh raste novo življenje. Pevski zbor Glasbene Matice se pomlaja in množi, vstajajo novi dirigentu na koncertni in operni oder stopajo novi mladi pevci in instru" mentalisti, diletanstvo izginja, poraja sc nam nova glasbena pomlad. Včerajšnji or~ kestralni večer jc, v.vrsti javnih produkcij našega konservatorija. glavna zasluga prof. L. M. Škerjanca. Iz njegove dirigentske šole so pred pult stopili trije dirigenti: mpetuozni. eksplozivni, krepkega, širokega glasbenega znanja bogati mlajši Ferdo Ju-vanec. bolj romantično-lirični. a močno sugestivni L'ros Prevoršek ter mirni, hladnejše in praktične)se računajoči Gustav Mfl-ler. Kot soliste smo pa slišali ambicioznega Kajetana Burgerja iz II. letnika srednje šole prof. Karla JeTaja ter temperamentno, vročekrvno pianistko Božo Sopljo iz II. letnika visoke šole g. L. M. Škerjanca. ki je zadnjo točko sporeda tudi sam vodil.
Koncert je otvoril prof. g. Slavko Osterc, ki je v kratkem, otvoritvenem govoru orisal in obrazložil programne točke večera. Pod vodstvom "mlajšega Fefda Juvanca je nato orkester izvajal A  Ljadova »Balado« >p 21b za veliki orkester. Ta menda zahteva -kar dve harfi, ki jih je pri klavirju brez ^osebne škode nadomestila pianistka. Zal. tudi - trobenta ni" bila bas čisto uglašena. Kompozicija   je   ritmično  zelo zamotana, 'ihi te sodi takti se vsak hip menjavajo. Orkestra sicer tO pri  izvajanju mnogo ne •noti. tembolj p«, stvar zahteva od dirigenta -»osornosti in znanja. Juvanec je izvajanje ugrabil s krepko vladajočo roko, se v delo lo'poslednje note poglobil in ga v širokem, •pičnem tonu psav imenitno izvedel. - Skoro £0 prav poslednjega časa so vsi .aSi  dirigenti, operni, orkestralni  ki vo-calnl, bili več ali manj samouki in fo za Hrigentskf pult stopali  brez  vsake šole bledeč svojemu talentu In posebnemu df-
ranjem, dočim m daljnovidnost bistveno spreminja V ambulanci očesnega oddelka je bik> 4555 ordinacij. Jeseni m spomladi so se pojavila predvsem akrofuiosna obolenja očes, spomladi pa so skoraj tpide-mično nastopala akutna katara]ična vnetja oceanih veznic. Pravočasni ukrepi so bolezen kmalu omejili. Dalje Je bilo dobljenih precej poškodb pri igrah ali pri šolskem pouku v delavnicah srednje tehnične iole. Tudi tu ae Je operativnim potom doseglo ozdravljenje.      *      , -
Prav lepe uspehe so pokazale počitniške kolonije šolske poliklinike na Rakitni, v Medvodah m Lukovici. Otrok ni pošiljala le poliklinika, temveč tudi protttuberku-lozni dispanzer. Otroke so opazovali tik pred odhodom v kolonije, takoj po povratku in po možnosti Se po nadaljnjih dveh mesecih, ki so jih prebili v domačem okolju. Tozadevno statistiko je izdelaj Sef antropološkega "oddelka dr. B. škerlj. Otroci so se že po enem mesecu silno popravili, zlasti pa oni. ki jih je poslal proti-tuberkulozni dispanzer. Deklice kažejo pri tem povprečno mnogo boljSi uspeh, nego dečki, kar pa ni bilo na vseh kolonijah enako. Dočim je zrak v Lukovici in v Medvodah posebno dobro vplival na nad 10 let stare otrol*3. kaže Rakitna boljši ufepeh pri mlajSth otrocih. Mogoče ie to povzročila višinska razlika, kajti Rakitna leži skoro 900 m visoko. Lukovica in Medvode pa sta v višini 300 do 400 m.
Antropološka opazovanja na pomožni *>oli na Grabnu, ki jo poseča duševno zaostala ali manjvredna deca. so dala seveda popolnoma drugačne rezultate kot na normalnih šolah. Telesni razvoi otrok se je pokazal podpovprečen, anomaliie na lobanji pa nadpovprečne. Glede pubertete so ti otroci često znatno zaostali, v mnogih primerih je bila tudi dognana levičnost. in sicer skoro pri 40% .vseh učencev. Statistika se nanaša tudi na dedno obremenitev, ki je pri teh otrocih mnogo večja, nego pri onih normalnih Sol. in sicer za alkohol skoro trikrat, za spolno nevezanost 12-krat. za kriminaliteto in za slaboumnost 20-krat za epilepsijo pa S-kvat večja.
V 10. letih obstoja šolske poliklinike je posetilo njen ambulatorij skupno 13.871 učencev. Poliklinika je tudi dajala brezplačno ali pa cenejše kosilo učencem srednjih šol. in sicer je dobilo 4846 dijakov kosilo brezplačno. 6043 pa po polovični ceni, vsi v šolski kuhinji kraljice Marije. Pri pošiljanju v kolonije so zaradi nezadostnih sredstev šolske poliklinike prispevala tudi razna humanitarna društva. Med božičnimi počitnicami je šolska poliklinika organizirala tudi smučarski tečaj za osnovno in srednješolske otroke pod strokovnim vodstvom in zdravstvenim nadzorstvom, o čemer smo že poročali, šolska poliklinika, ki je prej -životarila v obupnih in že razpadajočih Deckerjevih barakah poleg učiteljišča, se je nedavno preselila v udobne prostore v Gledališko ulico. Prostora sicer Se vedno primarHkuie vendar ie poslovanje dosti bolj higijenično in tudi udobnejše. - - - ---- _ ...
rigeotskemu daru. G. šktrjane, ki je sam Prešel znamenito dirigentsko šolo, če Še ne motim, Weingartnerja v Baslu, nam je vzgojil že nekaj dirigentov, ki se prav uspešno že praktično uveljavljajo Z Ju vancein, PrevorŠkom in že prej z Muller jem pa stopajo na plan trije, ki jih je treba prav resno upoštevat! Ni ravno treba, da bi se v tej smeri uveljavili, toda gojencu, ki hoče absolvirati vse predmete konservatorija, še mora dati tudi toliko dirigentskega znanja, da lahko prime za palico, kadar ga vrže usoda v njegovem bodočem poklicu na tako mesto, kjer mora to svoje znanja uveljaviti Prav pa bi bilo, da bi se naši mladi glasbeniki imeli priliko izvežbati tudi kot zborovski dirigenti, ker bi jim — ob naših glasbenih prilikah — bil0 to celo bolj koristno. Bo rodinovo *Stepno sliko iz Srednje Azije . eno najlepših skladb ruske slikajoče glas bone literature je dirigiral Uroš Prevor-šek, morda v lepem spominu na Talicha. morda nekoliko efektno na aunaj, a. kakor rečeno, sugestivno in s temeljitim, .poznanjem partiture. R. Korsakova -Fantazija na ruske teme, op. 33 ni baš zelo močno delo komponista. Precej je. razkosano, in tudi solisto-vfolinistu ne daje innogo prilike, da bi se razmahnil. Menda je pred leti kompozicijo pod Hubadovim vodstvom ob prihodu v Ljubljano že igral sedanji Burgerjev učitelj g. Jeraj. Oba, Burger in dirigent g. Muller sta s poštenim, skrbnim delom Korsakovu pripomogla do lepega, močnega uspeha.
Sklepno točko. Cajkovskega klavirski koncert v g-duru, op. 44, ki ga v Ljubljani Se nismo slišali, je ob spremstvu orkestra pod vodstvom prof. g. Skerjanca igrala pianistka gdč. Boža caplja. Bil je to hkrati višek večera. Delo se odlikuje po sveži melodični invenciji, ki spominja nekoliko na komponistovo patetično simfonijo. V prvem stavku mora premagati pianist nesorazmerno dolgo, z vsemi mogočimi zaprekami natrpano kadenco, dočim drugi mirni stavek prepušča dovolj izrazno vlogo solo-vlollni in čelu, a tretji, živahno ritmično-plesni ubira čisto domaČe podzavestno folkloristične strune, kakor je to točno povedal uvodoma gosp. Slavko Otterc. B. saplja je koncert odigrala z moško udarnostjo, neverjetno pogumno in s čudovitim tehničnim znanjem. To je bila točka, a katero bi — poleg prejšnjih — nas konservatorij lahko v polni meri vrnil obisk zagrebške glasbene akademije.
Cvetlice in aplavz, ki ga je B. čaplja bila deležna, je le v nezadostni meri dokazoval priznanje, ki ga je pianistka zaslužila.
Orkestralni večer našega konservatorija bi brez dvoma zaslužil mnogo močnejši obisk, kljub temu pa smejo biti prireditelji z nJim v vsakem oziru zadovoljni, zadovoljni in veseli tako. kakor smo bili poslušalci —č.
Pokal li Je priboril Franc Pahne.
Ljubljana, 19. februarja.
Parkrat preložene skakalne tekme to se v Kamniku v nedeljo vendar izvršile in dobro uspele. Obširen »Kmetov hrib« Je bil brez snega in na nJem s0 se zbrali precej številni gledalci, ki so z zanimanjem pričakovali začetek tekmovanj. Pod drevesi na toplem solncu so taborili skakalci iz LJubljane in domačini, dokler jih ni pozval megafonist po številke.
Skoki v Kamniku »vlečejo., to Je nesporno, interes je bil nedvomno velik, trpel pa je obisk ravno radi krasnega vremena, ker je mnogo ljudi odšlo iz mesta. In pri vsem tem Je bila skakalnica v dobrem stanju, kar dokazuje dolžina skokov. Favorit je-bit Palme, ki je rmel srečno številko 13. z njim so bile pa tudi vse simpatije gledalcev. Nekako usodna je številka 1. vedno Jo dobi domačin, to pot Dužan K a r b a, ki je skočil prvič sigurno in v lepem stilu. Tudi pri ostalih skokih se Je videlo, da so skakači dobro trenirani, ker niso dosti padali. Izmed trinajsto-rice tekmovalcev je omeniti Smuški klub Ljubljana-*, ki je poslal v Kamnik S tekmovalcev. SK 'Ilirija Pribovška. SK Kamnik T?a Je startal s štirimi.
izmed vseh tekmovalcev moramo izvzeti tri, Palnieta, Priborška in Bevca, ki so tvorili razred zase, katerega je vodil Palme. Jrt je postal v Kamnlkn že zelo popularen in to povsem upravičeno. Jzvon konkurence je skočil 31.5 m, kar je dose-daj na kamniški skakalnici najdaljši stoječi skok. Po skoku je Palme izjavil, da 5j se dalo i>otegnitii še dalje. vendar poti boljšimi ..snežnimi prilikami. Lep stil je pokazal tudi Polajnar, ki je za Lesja-kom dosecel peto mesto. Ostali skakači so
Po volitvah delavskih zaupnikov
Trbovlje. 1°. februarja.
Za nedeljske volitve delavskih zaupnikov je vladalo med delavstvom v rudarskih revirjih izredno veliko zanimanje. L doležba na voliščih je bila rekordna, saj beležijo nekateri obrati skoraj 100?» udeležbo, povprečno pa je znašala okroglo 90%. Rezultati volitev po posameznih obratih tukajšnjega rudnika' so sledeči: v zapadnem okrožju združeni mar.visti in klerikalci -LJS glasov. Narodno strokovna zveza I So glasov, v vzhodnem okrožju združeni 350 Narodno strokovna zveza 120. na Dobrni združeni 56, NSZ 71, na dnevnem kopu Neža združeni 112. NSZ 77. na separaciji združeni 369. NSZ 103, pri zunanjem obratu združeni 51. NSZ 49. v osrednji delavnici - m elektro obratu /dru/eni 106, NSZ 3° glasov.
Kakor pri volitvah v trboveljsko občino tako so se tudi pri teh volitvah združili socijalisti in klerikalci, kar je bilo napovedano že na sobotnem shodu v Delavskem domu. kjer so pozivali tudi žene, da pomagajo rešiti, kar se rešiti da. Očividno sc imajo socijalisti in njihovi zavezniki krščanski socijalci prav delavskim zeham zahvaliti za ugoden rezultat, kajti opaziti je bilo, da so sc njihove žene v polni meri pozivu odzvale ter jih resile preteče nevarnosti — zmage narodnega delavstva ki pa bo prišla prej ali slej, kajti tadi številka 635 realno pridobljenih glasov na narodni listi pomeni mnogo in s tem številom, ki se bo v bodočnosti vztrajno množilo, bodo morali vsi merodajni in ne-merodajni resno računati, na drugi strani pa so združeni zavezniki .ocijalisti in krščanski socijalci znova prevzeli vso odgovornost za lajšanje bede in reševanje perečih socijalnih problemov v rudarskih revirjih v bodočnosti, ker so dobili včeraj večinsko zaupanje med delavstvom in s tem dolžnosti vsestranske brige za težnje in potrebe delovnega ljudstva. Želimo jim ori tem le mnogo uspehov. .
Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesju, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodi jaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« greneica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce.
Ploh je vlekla
Trebnje, 19. februarja. Mnogo veselosti za nekatere — se več pa bridkosti za druge — je obsodbe vreden dogodek, ki se je pripetil na pepelnič-no sredo v vasici Vrh-Trebnje pri Trebnjem. Na Dolenjskem je navada, da pri-vlečejo fanje „pIoh« dekletu, ki ima v pse dpust n ženina, pa se zaroka rasdere. Dekleta in stare device,_pa tudi vdove dobe »ploh< na pepelnlc.no sredo in marsikatera od žalosti povesi oči. Tako je imela vdovica S. M. iz Vrh-Trebujega letošnji prednust mnogo ženinov. 2errmov~Je bito na prste ki se jih ni mogla sproti niti otepati. Seveda lepa domačija in pa mlč-na vdova je marsikoga privabila. Med neresnimi ženini je bil tudi resen kandidat, s katerim je lilo že skoraj dogovorjeno, pa se je nenadoma razdrlo. Vdova je ostala samica in bo samevala še naprej. Po razdrti kupčiji rada glava boli, pa je tudi našo "ne vesto * zadelo nemalo presenečenje. Na pepelničuo sredo so se zbrali vaški fantje, pripravili so ^ploh« in ga z velikim hrupom pripeljali pred hišo. še več! Nedolžno šalo, kj je bila do tu na mestu. Bo izrabili preko mej dostojnosti in dovolili so si dejanje, za katerega bodo odgovarjali pred sodiščem. Ko so bili s plohom pred vdovlno hiio, 80 vdovo prisilili, da je v nlih spremstvu vlekla ploh po Vasi — ploh so ji privezali z vrvico okoli vratu — in procesija je krenila še v bližnjo vas Grmada -
Seveda se je osramočena in zasramo-vana vdova branila, vendar pa je pretnja fantov zmagala in morala je s plohom okoli vratu na pot in Vrh-Trebnjega na Grma do y posmeh vasi in fari, kl mnogo o tem
govori in razpravlja Fantje pravijo, da Je bilo \se to »za špaB* in tudi vaščani so vzeli vse za šalo, kako bo pa »ploh« končal pred sodiščem, je pa tudi ->4pas•-. ki bo pa to put precej drag.
— SK Kamnik ima novega prvaka
bili dokaj enaki Ui zasedba mest odgovarja faktični kvaliteti posameznikov.
Sodniške posle sta opravljala gg. Jeleni« in Predali«:, tehnični vodja pa je bil g. Ladi Golob iz Ljubljane, ki je prav po očetovsko akrbel za dobro stanje skakalnice. Pred dvema letoma, ko so se prvič vršili skoki v Kamniku. Je Kamnik skoro sameval s tekmovalci, letos je postavil 4 tekmovalce, petega je pa bolezen zadržala doma.
Včerajšnje > Jutro« je poročalo o prireditvi, iaostalo pa je v poročilu, da se je obenem tekmovalo tudi za klubovo prvenstvo, ki si ga je osvojil Ravnik z dvema sigurnima skokoma in dobil zlato kolajno. Požrtvovalni Levičnik Miloš in Dušan Karba sta imela slab dan in nista mogla doseči svojih običajnih dolžin. SK Kamnik ima torej novega prvaka, ki se je letos tudi kot progaš dobro obnesel.
Veseli del oz. razdelitev daril se je izvršila na -Stari pošti < ob navzočnosti vseh tekmovalcev, župana kot pokrovitelja, zastopnikov občine in drugih institucij. Predsednik kluba g. Ferdo šmuc je t lepih besedah predal zmagovalcu Pal-metu ličen pokal in razdelil tri plakete. Zahvalil se je vsem za sodelovanje, zlasti vzornemu gasilstvu za rediteljsko službo m ostalim, ki so pripomogli k lepemu športnemu dogodku. Palmetov pokal, napolnjen s sladko ambrozijo, je krožil iz rok v.roke in razvil se je prisrčen športen večer do odhoda vlaka.
SK Kamnik je v smuškem sportu na pravi poti in mu je želeti še večjega razmaha, vse pogoje ima baš sedaj! Sedanji tekmovalci za to jamčijo.
R. Kos.
Kazen za zločin
Maribor, 20. februariu.
Lani 28. decembra \e bil v da lovcih izvršen krvav zločin. Posestnik France Hu-din Bi je priženil na posestvo ovoj.* Žene Ivane, ki ie bila vdova ter ie i-nela iz prvega zakona dva otroka in «*icer sina Alorziia ter hčerko Ivanko. Otroka si?, bila seveda očim j trn v poti l11 zaradi tena so bili prepiri v hiši na dn^vne'u redu. Nasilni očim je otroka tudi večkrat pretepal In. včasih ie celo morala potj-rvdo-vati policija- Zaradi nasilstva je r>il večkrat obso{3n na maniše kazni. Razmere pri Hudinovih so postajal? nevzdržne in naposled sta ee zakonra ločila, stanovala eta pa   še   vedno  pod   letim krovom.
LT6odji.»jra dne, to ie 28. decembra, je Hudinova oštela lOletn^a sina Jane'-a iz drucre:ra   zakona,  ker  je  pretepal rn'.a"šo
6 ostrico. V prepir se je brez vsakeaa povoda vmešal stari Hudin. ki s»a Ie hotel pastorek Alojzij pomiriti. Ker je vedno huje bcen^l. na je pastorek šiloma potisnil iz sobf. Ves div}j je planil Hudin v svojo sobo. kjer ei je bil že poprej nripravil nož, a nesrečni pastorek je šel za njim To i i poslalo zani ugodno. Hudin ie nocrabil nož m ca zabodel pastorku v trebuh, nato fe pa planil še nad ženo in io z nožem sunil v prsa.
Po zloeimi  ji šel v gostilno in ee napil žcania- Epiloc teea zločina  ie bil včeraj pred malim kazenskim senatom tnari borakeua sodišča. Hjdin fi bil obr?oten na
7 let in tri mesece robiie t*r na trajno izsubo  častnih  državljanskih pravic.
Naše gledališče
DRAMA Začetek jto 20. uri.
Torek, 20 .februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Praznik cvetočih češenj).
Sreda, 21. februarja: Gospodična. Red B.
Četrtek, 22. februarja: Kulturna prireditev v Orni mlaki. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din.
Petek, 23. februarja: ob 15. uri Sonjkin in njegova sreča. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din.
Golicva veseloigra »Kulturna prireditev v Crni mlakic je imela na odru ljubljanske drame jako velik uspeh To dokazujejo predvsem polne hi^e, kadar se je delo vprizorilo. Ponovi se ponovno v četrtek dne 22. t. m. po izredno znižanih cenah od 6 do 20 Din, na kar prav posebno opozarjamo.
OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, 20. februarja: Nižava. Red C. Sreda, 21. februarja: Ples v Savoju. Red Sreda.
Četrtek, 22. februarja:    Viljem Teli. Red
Četrtek. Petek, 29. -februarja: zaprto.
Bizzet: »Carmen«, Ena najučiriKovi-tejših oper svetovnega repertoarja opera »Carmen« se bo ponovno pela v popolnoma novi inscenaciji in režiji v naši operi. Prva predstava bo v nedeljo zvečer.
Iz Celfa
r Redni občni zbor krajevne organi/arije JNS za Celj*-okn1iro bo v soboto dne 24. t- m. ob 20. v gostilniških preetorih 2. PermoTJ^rja v Gaberju. Poročala boela 'rdi m. tarodni pcidanec lVan Pr±kor£ek in nrerisednik ereske orcanizaciz;e JNS dr. Era^đt Kalan.
— c Važna razstava. Okrožni   ira t za za varovanje deda-cev v Lf.ibljam  bi prin->d:l od 25. I   m   do 4   marca v dvo^m Obrtnega dama v Olm ipzMovo o stani in raz>o •u_ rocifllnejja  zavarovanja s bos bnim ozi-*ou«   na  okoliš celi«*ke    ek^poz-'ur.- OtT7J> t)t.orn«\ riizt-tave "bo v ned-elio 2P. L m ob 10. drnoldnc  v Obrtnem  domu. Razstav?« bo odprta vsak dan od 10- do 16 Vsiop bo ;>ros!
—c Kmefko burko ^Makidc bodo ponovili celiski igralci v nedeljo 2o. t. m. ob 10.30 v MeMneim «jl*dališau Obisk je pri-ncrocHiv tudi pod jžela>noni. ker so zveze z vtaki »n avtobusi zelo ugodne. Vr»tor»nic*» se dobe v prednrodaii v*ak delavnik od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blacaini v M vrtnem eledal;Šči
— e Brzoiurinr za r>rv3»vUvo Celjskega V.h<ivsketra kluba v februarji sc bo -,ričfl
v sredo 28. t. m. ob 20. v kavarni >£vropii. Na plavuem turnirtj za prvenstvi kluba n 1. 193&—1934 je zmagal 2. Alotz Volkar 7 in pol točke.
—c Nesreča pri <»mueanjii. V nedelj.j Us. t- ni. i i padel 17 letni i delavec Josip Fli*-iz Gab>rja pri smučanju v čelistki okolic i tako nesrečno, da s je zlomil desno ključnico. Zdravi se v celjski bolni-šnJca.
KOLEDAR. Dane>:  Torek, 20. febr iarja katoličani Elevterii.   pruv<>slavni  7. ffbruarjo. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matira: Pot v Življenje. Kino Ideal: Gospa r*i n.* želi otrok. Kino Dvor: Pat in Patachon kot notuii njenca.*
Kino *i*ka: Frnnkenstein. Slovensko lovsko društvo občna zbor ob 20, Metropol-
Ljubljanski klub predavanje i?. Božidarja Borka    o  vodilnih  otn-bnostih oeikosVo-va>kct;a  duhovnega  živlJMiia:  ob 10.30. DEfclRNE LEKARNE. Daue>: Mr. Ranior. Miklošičeva renU 20. m Trnkoczv, Mestni tre 4.
^f«f»cd sita
Če ti teče voda \- gr/o, ae moraš zadušiti ali pa rešiti, kakor vei. tretjega izhoda ni. Konkurenca je huda stvar in ni da bi Človeku hudo zamerili, če se bori zoper njo s kolom ali krepetcem, namestu z viteškim rapirjem. Samo da kol ni bit pomočen v pomije ali gnojnico, pa se da v.?e razumeti.
Torej konkurenco smo začeli secirati — brez namigavanj in šuši ran ja, seveda. Ko je naša železniška uprava spoznala — torej vidite, da ne merimo tja, kamor ste nemara mislili, — da delajo avtobusi hla-ponom vedno hujšo konkurenco, je uvedla na dotičnih progah konkurenčne cene. Zelo enostavno — konkurenco udari $ konkurenčnimi cenami, pa ne bo več ro-govilila. Konkurenčne cene pa ne veljajo za progo Ljubijana-Visnja gora, menda zato ne, ker je to naše mesto že zelo staro in ker Višnjani ne znajo izdelovati tramvajev, kakor jih znajo njihovi sosedi v Ivančni gorici, ki so pa Sušmarji In iih je treba zatreti, ker nimajo koncesije, niti obratnega dovoljenja za to industrijo. Ne gre nam pa za to, da bi kogarkoli ovadili, temveč smo hoteli samo pravočasno opozoriti našo železniško upravo, naj hitro uvede konkurenčne cene tudi za Višnjo goro, sicer bcxlo vozili tja in nazaj prazni vlaki. Višnjani so namreč dohiti od industrijalizirane Ivančne gorice v dar tramvaj kot izraz posebnih simpatij, Ljubljančani so jim pa spravili polža na smuči in zdaj so zmožni v prometu vsake konkurence, tudi one z aeroplani. Torej urno na plan s konkurenčnimi cenami, da ne bo prepozno!
Oni dan smo vpraSali »favno občinstvo, kaj bi reklo, če bi bila med nami odlična dama, ki bi se odpeljala v Sico ali Monie Carlo in bi tam zapravila 300 tisočakov, prodala še avto in se vrnila t vlakom. Bilo je zadnje dni predpusta, ko smo to pisali in je bito treba potem takem s »Če« in »bi« zavarovano zgodbo o potratni dami razumeti   kot   pustno ialo.
Iz Kranja
- O Matterhorna in Montblancu bonta
predavala drevi pod okrili-m tukajšnje podni žVi i ce ?PD v jnrnnazijHki t eH vajni d i;dČ. Francka Mohorčtf iz Ljubljane in z-A. KopinSek iz Celje. Sestri Mohorčnfr-vi sta prvi Jiurosiovenki, ki trta bila na najvišjem vrhu Evrope, na Montblancu kn Mati *r-hornu. Vsekakor bo zanimivo bližati, kako doživlja ž^naka ture nad 4000 m. Tjdi <j. Kopinšek ie odličen turist In da sta oba dobra predavatelja, dokazuje velik usp-°Ji njunih predavanj v Ljubljani. Mariboru In Celju. N'-? zamudite prilike in 'KM*žite s« nocojsnieira zanimivega predavanja, ki prične ob 20.30.
— Gospodarsko društvo. Ustanovni občni zbor ee je vrSil v soboto 7^erV«r v prostorih hot*la >Jelen*. — Uvodoma le po-daJ splošno eil\iaeiiflko itArpno informativno poročilo induetrijal'^r c. Fock. Nato Is dr. Sabothv z različnimi peri ue4 raci jami in slosami tolmačil pravila novega društva, iz katerib izhaja, da je to nepolitično, izključno 2o»podar»ko dmMvo v f»vrho sro-snodarske okrepitve, medsebojne porriorp. gojitve patriotičn^ zavesrti in driiabnih stikov s pomočio flffitankov, preti a vani. nasvetov in javnih vprašani. Osnovna članarina te 1 Din, višji prispevki pa se plačujejo po izospodarslc' moči. — Pri volitvah :e bil izvoljen e- Fock za predsednika polec zastopnikov važnih coi*pndarFkih panofif. Ustanovi jen i h M bilo tudi več odlokov. — Tako imamo poW d meri h 60 se novo — croepodareko dru živo. Tudi mi pozdra »'lia-mo novo društvo, saj je ideja zdrava in izvedba tako potrebna. Toda vprašujemo 6**, kako to. da ne je krfub t*rmi, da i* dr i-Štvo nrtrfofttično. toliko poudarjalo mi tuka i, oni tam v obe. odboru. — Ak ne diši to po lokalni politiki, ali naj ne bi služilo tudi društvo uresničenfj intencij nekaterih gospodov? Ce na temu ni tako. potem ie baš v t^m druStvu najlepša prilika. «la se izravnajo nogubonosne razlike ob-L taborov in da se zbero baš v tem nov m dru-ištvu vsi brez razlike, karti res ie, da nih5e nima patenta na poslenoet "ni na eni. ne na dngi strani.
Iz Stične
_ Izlet domačih pevcev.   Stiski pevci
so se 11. t. m. z vozom odpeljali na izlet v temeniško dolino in Radohovo vas. Ker je bil dan solnčen in topel, so obiskali pevci tudi Debeli hrib pod Primskovim, kjer se pričenjajo prvi vinogradi na Dolenjskem. Domačini so pevce, ki so zbrano zapeli nekaj narodnih in umetnih pesmi, prijazno sprejeli in pogostili.
_ s** mnogo snega. Po prisojnih rebrih
je sneg" že vee skopnel. tako da otroci prinašajo v šolo že šopke zvončkov, ki jih na-bero v toplih zatiSjih. Vendar je po doleh in severnih strminah še zelo mnogo kot led trdega in stepenega snega, ki ga bo mogel prav polagoma zgriati le najtoplejši veter. Po poljih sneg še ni skopnel. Ako bo še dolgo mrzlo vreme, bo pozebel in splesnil ves lanski posevek ter bomo jeseni na prazno z zobmi trli.
Dve leti sreče.
— Pomisli, z 7*»no sva živela dve leti srečno in zadovoHno.
— No. in potem?
. — Potem se je zopet vrnila k meni.
Orkestralni večer našega konservatorija
. i Zashfžil bi bil nedvomno ninogo večji.obisk
Zdravnikova tajna
je naslov novega romana »Slovenskega Naroda44, romana, ki ga boste čitali z največjim užitkom. Izhajati
začne pojutrišnjem«
Dnevne vesti
—   Konferenca  upravnikov   naših gledališč.    Poročali    smo    že    u konferenci upravnikov    naših  gledališč   v Beogradu Upravnik   zagrebškega  gledališča  g. Ko-njovič je sprejel p© povratku iz Beograda novinarj*   in  jih  informiral  o konferenci. Poleg   denarnih   težkih   se  čuti   tudi pomanjkanje zakona <> gledališčih in zakona o poKojninsKcm skladu. Na povečanje rti-• žavne podpore ni misliti in tako ho mora* lo teći delo v gledališčih \ nujah možnosti. Upravniki gledališč so sklenili obrniti se na merodajne oblasti s prošnjo, naj bi odredile, da se čisto tehnične dobave za gledališča oproste carine in drugih dajatev, da se s posebnimi uredbami uredi rang in  funkcija    kontraktualnih uradni kov, odnosno način potrjevanja sklenjenih pogodb, da izda ministrstvo čimprej uredbo o pokojninskem skladu in da se okrog 20   članov    provincijalnih   gledališč, ki imajo nad 30 let službe, sprejme za člane   centralnih pledaliSč.
_ Naši geometri in geodeti.   Občavi zbor
Udrjženia izeometrov in geodetov, sekeiia Ljubljana, <^e je vršil 18. t. m. v prostorih katastrske uprave v Ljubljani. Obravnava la »o Bi važna fltanovska vprasanja. Ugotovilo se i- žalostno dejstvo, dn geodeti v naši državi še daneg nimajo tistih pravic, ki so jih delfini njihovi tovariši v vseh kuHurno-naprednih državah. Nasprotno — vzeto jim je bilo še ono malo, kar so nf-kor že imel:. Res skrajni raR je že, da se geodetom v naši državi dodeli ono meerto, ki jim po važnosti njihove fltrok? po vsej pravici pripada. Izvoljen je bil soglasno sledeči odbor: predsednik Bvdlo Ivan. podpredsednik Tomšič .Mirko, tajnik Fa-kir. Tx>jze, blauajnik Vase* Vladimir, knjižničar Č*-rnivx- Miro. ostali odborniki Pl^vnik Ivan. Tance Vladimir in Trno-vrc Franc, nadzorni odbor: Vrtel Vladimir in Boječ Anton. Glavna skupščina bo marca   mw -en  v Splitu.
— Državna trošarina  na  električni tok. Da  ne bo  nesporazumov  med    organi fi n.nične  kontrole   in   uslužbenci prometnega ministrstva pri določanju poraba električnega toka in pobiranju državne trošarin3 na tok. jc  izdal oddelek za davke   v finanč-'i m minidtr*tvu naslednje pojasnil^: t. Na t nn-liu  r-i. 1(Vo trošarinsketja  pravilnika ni potrebna   p;euredite»v   električnih instalacij na železnicarskih  postajah, niti vxiv,iian;<3 vodov, niti nabava števcev za razn? poraba flektricnega  toka- 2.  Pod  javno razsvetljave  na žrk-zmških potdaiah se razume turi i razsroffaliafva železniških tirov v postajalisL-nem rajonu in 93 od toka, porabljenega za U   rrasvetlajvo, ne pobira  državna trošarina. Od tok«   porab) jen Mia za ponon hi T3Z-svetliavo vodostanic na železniških posta-iah   in  kuilnicah.    ki služijo za preskrbo vod-   lokomotiv in parnih kotlov, se ne pla-5ue državna trošarina, ker so t? instalacije favno pravnega  značaja.  Trošarine S3 tudi
ne plačuje od toka za pogon in razsvetljavo     'IV1"" ~«wajo«   na  popiavijenm nc lektriči.^h   kretnic    in   Mektrumih    dvigal     S&^s^a* ft
or^ntoc«. v kurilnicah.
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeti a van ju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju povzročita 1-2 čaši naravne »Franz Jo&efove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da b<> megleno in deloma oblačno, zmerno hladno vreme. Včeraj je deževalo V Beogradn. snežilo in deževalo pa v Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12, v Zagrebu S. v Mariboru 7, v Beogradu in Skoplju 0, v Sarajevu 4, v Ljubljani 2.5. Davi jP kazal barometer v Ljubljani 770.8. temperatura ie znašala —2.5.
— Ob mrtvi materi ubil očeta. V vasi 1'otočju blizu Velike Gorice je umrla kine-tka Katja Autolčič in sredi rzbe Bo jo položili na mrtvaški oder. Proti jutru je ostal pri nji samo njen mož Josip, ki je ub mrtvaškem odru zadremal. Zjutraj se je vrnil domov sin Josip, k i je bil z očetom že dolgo sprt. Splazil se je v sobo tn udaril -očeta z železno palico tako močno Po glavi, da je obležal mrtev. V zaporu si je hotel končati življenje, razbil je steklenico ki si s kosom stekla prerezal tile na rokah, pa so ga pravočasno rešili.
— Krava premagala volKa. Iz Zgornje Košjc poročajo, da se je pojavilo na planini Medvedjlcl krdelo volkov. Krava krnela Miloša Obradoviča je ostala s teletom na plankii in zjutraj jo je šel kmet iskat. Zelo se je začudil, ko je prišel do nje. Krava je namreč tiščala z rogovi k bukvi prebodenega velikega volka, kraj nje Je pa mirno stalo tele. Volk je bil napadel tele, krava se mu je pa postavila po robu in je volka nabodla na roge
LIANE HA ID v veseli glasbeni ko-• mediji
Gospa si ne želi otrok
Vam nudi mnogo smeha in zabave
Z V OC NI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.y4 uri Cene 4.—, 6.— in 8.— Din
— Avto  povozil  devetletno  deklico. V
nedeljo popoldne se je pripetila v vasi Kravice blizu Osijeka težka nesreča. Devetletna Terezija Franc Je tekla čez cesto, pa je pridrvel avto in jo povozil. Za-lobila je tako težke poškodbe, da Je umrla
— Varaždinski Tarzan. V Varaždinu so •meli te dni posebno senzacijo z mladim hotelskim uslužbencem Josipom Čehom, ki jo je hotel mahniti v Afriko, da bi živel med gorilami kakor Tarzan   Fant je rad
i tal pustolovske romane, ki So ga končno ako prevzeli, da je sklenil odpotovati po
svetu. Vzel je vozni listek do Ljubljane,   dvorani ločno ob 20. uri.
iz Ljubljane pa do Postojne, od koder je hotel kreniti v Afriko in dalje peš preko Sahare v dežeLo svojih sanj. V Postojni so ga pa železniški organi prijeli in poslali nazaj.
Iz Ljubljane
—Ij  Da  bodo tlakovali  Bleivveisovo c«
sto. se z laj zopet lahko začnemo tolažiti. 7a  večkrat je bila sklenjena stvar, da zač no   Jelatl. vendar so delo odlagali leto za letom. Zatrdno so sklenili tlakovati cesto že jeseni, končno so pa delo zopet odložili na pomlad. Kanalizacijo in druge napeljave so že vse preložili po načrtu novega  cestišča.  Marsikdo še vedno dvomi, da ho prišlo do dela. Cesta je seveda r slabem  stanju, zlasti  še, ker je  zdaj ne popravljajo  več  tako  temeljito, odkar je sklenjeno, da jo bodo Tlakovali. Tudi hod nlkov ne morejo popraviti ter urediti, do kler ni urejena cesta. Tlakovanje je* nuj no in upamo, da ga ne bodo več odlagali Dočim  za Bleivveisovo  cesto    vsaj lahko upamo, da jo bodo tlakovali prej ali slej se za Tržaško cesto ne  moremo tolažiti niti  z upanjem.  Ta cesta je  pa  še bolj potrebna   ureditve,   kot   Bleiweisova, saj je bolj prometna in še v slabšem stanju. Že prej ni bila dobra, dokler ni bilo tramvajske proge ua njf, zdaj je pa še tem slabša,   ker   trpi   le  ena   stran Cestišča. Občinski   svet   je  nedavno  sprejel sklep naj država  upošteva  v  svojem investicijskem programu med  drugimi javnimi deli   pri    nas   tudi    rekonstrukcijo glavnih cest, ki vežejo Ljubljano s podeželjem, to so Tyrševa, Celovška, Dolenjska in Tržaška cesta.  Modernizacija teh cest je življenjskega pomena za  Ljubljano in podeželje, zlasti zdaj, ko je postal tujski promet važna gospodarska panoga. Avtomobilski promet je zadnja leta že zato zelo narasel    na    glavnih cestah in   i uvedbo avtobusnega prometa,    dočim   ceste niso avtomobilske in jih ne moremo primerjati s cestami  v sosednih  državah   To je še tem bolj očitno v mestu na glavnih če-stali,  zlasti  na   Tržaški  in Tyrševi.
— lj Kouec tramvajskih del.    Včeraj so dogradili dvojni tramvajski tir v Gradišču.
tem • nsibrz trauivajdfea dela v Ljubljani z« nedosledni čas odpravljena. Sicer bi bilo treba še obnoviti dolenjsko progo, zgraditi progo na Posavje. k Sv- Križu itd., toda tehnični načrti s*1 ne ujemajo s. finančnimi.
—Ij Glas iz občinstva. Dolgo že čatia-mo na pomlad, da bi pobrala sneg. ki še vedno leži ob mnogih hodnikih celo v mestu, ne le na periferiji, n pr. na Gospo-svetski cesti. Zanašamo se pač le na višje sile, saj smo se prepričali, da so vse prošnje zaman. In sneg res počasi kopni ljudem v tolažbo, razen tega se pa lahko še vedno  »knajpajo-r   na   poplavljenih hodni-
pri
nas sneži enkrat v četrtletju, trpimo za radi snega dolge mesece. Vemo. da so mnogo žrtvovali za kidanje snega, toda zaradi tega bi jim še ne bilo treba Iti »Po copatah^, če bi nas obvarovali pred povodni jo vsaj na glavnih hodnikih
—Ij Bivši cesarski gozdni vrt    j-    eda i nekakšen narodni park   ali bolje, gmama kjer še vedno rast o koprive In grmovje in se kupičijo preluknjani lonci  menila pokojnemu članstvu na čast.   Zemljišče je Sicer že zazidano po veČini, ob Tržaški cesti n^ po še vedno snom inja na starj. slavne čase K sreči veie gloga ne segajo več na bod.iik oreiSnfe čase pa ooloh tam ni bilo vanv hoditi, ker ei tvesral oči.    N-kai bo tn>b:i ukreniti da ne no«tan? 'gozdni vrt voh« smetišče tik ob Tržaški cesti.
—li Kino. O filnu ^Pot v življenje« ni trebil   i zeru bi ia ti   besed,    ker so vse pr^l ptave   razprodane,  pač  onozairiamo.  da ga bo v nekaj dneh že zamenjal Tino Palie-ra  v   Beneški  noči«.    Nad  vs>  luibek in zlasti   nežnim   deklicam   priporočljiv   ie pa krasen film -Pr^buiene s!rastu, ki ga ime nuiejo  todi   ^Prva  dekliška   ljubezen'. Po sebno  mlade športnice   na i EfS  ne zam'idt* Film bo predvajala ZKD
—Ij prirodoznan^tvena ^ekoiia Muzej skega društva za Slovenijo priredi 22. 1 m. ob 20. uri v dvorani Delavske zborni.* o svoje 6 pol«wlno znanstveno predavani'*' Govoril bo oriv doc. cr. dr. B. £kerl? o problemu »PračTovefc in or>!ca*\ Ob prekf 20 dinnozitivib bo tolmačil sodobno stališče antropologije k temi vpraSaniu. ki ie Še vedno aktualno in i- v zadnjih letih po zaslugah prof. \Veinerta dobilo mnogo določnejše oblike. Sekcija vabi širše občin stvo na čim Številnetei obisk.
—Ij Ljubljanski lastniki vrtov se leto za letom boli pritoaiijeio. kako malo sadja imajo in še to \2 vse slabo in črvivo. Sad ni šVodlfr'vri so s*» namreč silno razonsli in na»m uničuiejo pridelek, zato bo pa i itn v okrilfu podružnice SV D v predavalnici min-eraloikesra instituta na u ni v rzi o sadnih Skodlfivcih predaval viS. sedlarski nadzornik M. Humek. ki bo seveda tudi opisal, kako naj nh »tiramo. Prifetek predavanja ie na splošno željo ž> ob 18.»). vstopnine ni.
—V Taborsko okroajo JNS ima prija-teijAi sestanek v soboto 24. trn- ob 2<k v dvorani re^avrnciie na <jlavn ?m kolodvoru. Poročal bo lhiblianski poslanec g. mi-ni^er dr. Albert Kramer. Naorošamo vse kraieme organrzacifp tega okrožja, da pravočasno opozore na ta sestanek *ae svoje člane in priiatelje JNS. Na predvečer v petek ob 20. ie seja okrožnega ".dbora, Domnožena z vsemi rjredeedniki ve*h Jtirth kraievnih organizacij pri n. Zupančiču na Ahaclievi  cesti. OVroin? odbor.
—li Žensko dela na Bolgarskem. Pod
tem noslovom priredi Splošno žensko dru-5tvo hrtri v sredo točno ob no! 17. v svo-Hb prosiorih. Rimska cesta 9, iavr.o predavanje. Predava uredmea nekega Sveta   Pavla  Hočevarf^va. Dobrodošel vsakdo!
_\\  Ljubljanski  Sokol sporoča avoi-Miiu
oianatvu in naraščaju, da bo ijtri v sredo 21. t. m. nadaljeval brat dr. Oskar Reya svoje zanimivo predavanje o potovanju po Atlasu. Predavanje bo v društven: mali
127-n
—ij Okrajna ortaniiacija JN£ ia Kolesi jo priredi i«tri 21. L m- ob 20. uri predavanj? g. senatorja  dr. Valentina Rožiče
v gostilni >Skwša*. Kolezijska ulica. V« člani sn vabljeni k polnost en-i lni udeležbi. Odbor.
Iz Novega mesta
— P red pust se je pri nas zaključa pruv-za prav v glavnem z maSkairado našega Elana, ki je poskrbel za svojevrstno zabavo z nastopi mask. Prišli so vsi na svoj račun.
saj se je stikal tu orijent z divjim zapadom. :n ruske stepe s kozaki so se kosale z modernimi  japonskimi gejšumi. Jurvja. ki ji je predsedoval aknd. slikar BožkLar Ja" kac. je po presoji vseh mask spoznala za najlepšo go. Valči Ropasovo v maski gejše, z.i najorigintilnejSo pa učit. gdč. Alice Tofantovo v maski ruske bojarke. Kot naj-ori£:nalnejša *kup;na se je predstavila publiki  dru/;ba  Ku-kIux-kianovcev, v svojih mračn-h. črnih haljah z Ijubkim-a pažema :n dostojanstvenim  komornikom.  Omeniti bi bilo tud; masko, ki pa je bila žal premalo upoštevana, to je maska neznanega nosilca, ki   je  predstavljala  ljubiiansko gledališče z njegovim dolgom. Pri plesu je igral sokolski   orkester in plesalo se je do jutra. NedeJja je bila kljub solncu pusta in po trgu si videl same zaspane obraze. Pač pa so popoldne hiteli solidni meščani na vse štiri strani iz mesta kjer se je po gostilnah raztezala  harmonika.  Ponedeljski   trg je mel zopet večinoma same  dobre mlečne stvari za krofe. V torek pt so krožile proti večeru patrulje maškar. Zilasti je pri tem prišla v poštev naša mkide/. ki se je dobro zabavala. Pa tudi starih ni ma ijkalo. ki so se vživeli v svojo mladost  v nekaterih primerih kar preveč živo    Gostilne so bile polne. V Sokolskem domu na so imeli Sokoli svojo čajanko s plesom, pri katerem ie igral sokolski orkester. Zvon. ki je oznani dneve pokore, n^ pregnal plesalcev iz zabavišč.  Jutranje ure so jih pometale v mrzlo jutro  Da. nekateri so po vseh predpisih 7-ak1iuć;l:  pustne,  v^cclinCenie  'n se nijekali ob spominih na zlati pustne dneve, potem so se pa zrbrali še v s^edo pr. Mundschutau, kjer so ob'rah po*tne riDC; ko so tudi sami že dišali po postu. Drugi pa so si prav od srca oddahnili po absol-virani planinski, gasilski, strelski in končno Klanovi veselici.
— Podružnica železniškega tgla-sheuega društva >Sloge« iz Ljubljane ie imela svci občni zbor. katerega so se udeležili v lep'm številu novomeški železničarii in Mee. n radništvo. Pevski odsek >StO03C, ki i3 pokazal že lepe uspehe, se nam bo kmalu pokazal tudi v javnosti z večjim delom, saj trenutno v me^tj nimamo razen -Sloge: nob:negn organiziranega pevskega zbora-Pri volitvah je bil za predsednika izvo^n agilni g. KavŠek Alojzij, šef prometne službe, za podpredsednika g. Golobic Rudolf, znani muzikant, ki ie skušal preurediti tudi obrino godbo in so sJ že pokazali krasni sadovi, ki pa so. kakor je navada pri nas. kmalu po njegovem odhodu uuasnili Za odbornike so bili izvoljeni: Campeij Franc, dorenšek Rafael. Lapanja Ivan, Ce-learib Peter. Sitar Alojzij, Beimhard Ivan. tirrj ip Karol. Zcaga Maks. Fajfar Aivzuet, v nadzorni odbor pa Jare Štefan in Zupane Franc.
— (ioMilniiarji novomeškega, »reza so imeli v soboto zborovanje v hotelu Windi-Scher. Zborovanje ie otvoril predsednik g. J Windischer ml. pozdravljaioČ navzoče, posebno pa še zveznega ravnatelja g. Petel na. ki ie sernonil članstvo z novim načrtom trošarinskeua zakona, pri tem pa tudi obravnaval banovinsko in občinsko trošarino. Vnela se ie živahna debata o uvedbi Dolicijske ure Od poročil društvenih funkcionarjev je najvažnejše pae blacniniško. ki navala 25.7443.90 dohodkov in 15.620 Din izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen za p-edsednika zop.d g- J- VVindiecher ml. in tidi odborniki so ostali  na svojih mestih
— Na Grma so le lansko l3to poeekali smreke ob Trdino\i cesti ravno nad drevoredom Ta prostor je bil res že potreben iztrebitve, saj so se širili ob solnonih dneh kaj čudni d iho\i iz grmovja, rrood smr-k. Po iztrebljenju knmenja so pričeli kopati Tame zn mlada drevesca.
— Kot martinčki ?e solnfijo megcam, zlasti ob rjonoldanefcih urah na mostu, ki r»> že popolnoma suh. Tudi na hodniku ob mestni hiši se razvija živahna promenada. Zlasti p gneča ob nedeljah po maSi. k»*r se zbere na tem edino suh »m prostom na triju \-se fsolnra željno meSča-n^vo.
Iz Ptuja
- Lhzna tatvina. Pred dnevi sc je pojavil okoli 21. ure zvečer na dvoriMu posestnika Sagadina Franca v Mihovcib pri Cirkovcih posestniški sin Premzi Ivan iz Mihove ter si prinesel iz kleti okoli 200 kg krompirja, katerega je naložil na samo-kolnico. ki jo je vzel iz kolarnice. Krompir je odneljal domov ter ga naslednjega dne ponujal raznim posestnikom v nakup, ki mu pa niso nasedli, ker se jim je zdel sumljiv. Premzi ie ovaden sodišču in priznava tatvino.
— Afojfnice kradejo. Posestnik Vrabl Franc iz Kicarja je imel pred svojo hi5o pripravljenih sedem hrastovih mostnic za napravo novega poda v svinjaku, ki mu jih je odnesel neznani uzmovič. Cez nekaj dni pa so izginile iz drvarnice posestnika Ceha Jožefa na Kicarju štiri hrastove dogc. Tatvine sta bila osumljena zakonca Duh iz Kicarja. ki p priznavata samo tatvino pri Čehu. Oba »ta ovadena sodišču.
_ Razdelitev plemenskih bikov. Sreski
kmetijski odbor je nabavil s pomočjo banske uprave 10 plemenskih Likov, ki jih je te dni v Ormožu razdelil selekcijskim druit om v ptujskem srezu in sicer so dobili bike: Središče 2, Ormož 2. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji L Sv. Marjeta 1, Čirkovci 1. PodtehnUc 1, Slovenja vas 1 in Derbetinci 1.
_ Soopad med svakinjama. Mož Vau-
potič Marije v JurSincih je dolgoval svoji sestra Neži Lozinšek delež na odpravšcini. katerega je hotela imeti na vsak način izplačanega ter je bila radi tega jezna na svojo svakinjo VaunoriC Marijo. Te dni. ko je bila Vaupotičeva sama doma jo Je obiskala Lozinlekova in med njima je pri-
| šlo radi dedščine do prepira. V prepiru se je Lozinšek ova dejansko lotila Vaupoti-čeve. ki jo je tako pretepla, da je dobila notranje poškodbe in so jo morali prepeljati v ptujsko bolnico.
— \apad na brata. Vid Ivančič. posestnikov sin iz Tr/ca. je na svojega brata Jožefa že delj časa jezen, ker je bil lani obsojen na njegovo ovadbo Te dni sta se
zopet med seboj spoprijela in je v pretepu Vid udaril Jo/efa s kolom po glavi in te lesu, da mu je prizadejal težke rane na glavi in notranje poškodbe. Prepeljati »ti
ga moral? v ptujsko bolnico.
— Potreba meroizkusnega uradu. ( M kar je bil meroizkusni urad v Ptuju uki njen. so večne pritožbe, ker so uradn dnevi določeni samo ob koncu meseca Želeti je. da se uvedejo uradni dnevi vsai po enkrat do dvakrat tedensko, s čLner b' bilo prizadetim strankam  zelo ustreženo
— Glas iz občinstva.   Od kinoobisku valeev in raznih drugih prireditev se vedno eujejo   pritožbe,   da dvorana ni zadostil" kurjena ter morajo obiskovalci sedeti za viti v kožuhe, marsikdo pa odide od pred stave tudi prehlajen. Priporočamo upravi da skrbi za zadostno kurjavo. Istotako p.i se naj že končno napravi red na hodniku da ne bo med predstavo večnega vpitja.
Tudi področje umazane konkurence
Vesela zgodba s promenade, kjer sta si skočili v lase dve dami zaradi
mož.
Ljubljana, iu. iebruarj^.. namera varno vas utrujat; z našte-van.em. kaj vse srada pod umazano konkurenco, morda b: bila že to umazana konkurenea. Vpra V strahovit pojem: umazana konkurenca in zlasti še. če je Človek prizadet neposredno. Nedvomno ie tragično, Oe šušmar konkurira konce-sijonirane-imt proizvajalcu in umazano je, če je konkurenca na obeh straneh umazana, sicer pa koncesijonirana. Toda, kdo bi se bavil s temi zamotanimi pravnim" pojmi in termin1!
Povedat' \ din pa hoćemo zgodbico, ki je posebno zanimiva baš zato. ker spada na področje umazane konkurence. Noben pojem n; tako elastičen kot ta, vendar s"e ne veste, da se rabi tn tako spioSno primeren in sodoben izraz — umazana konkurenca, zdaj že tudi na promenadj. In s to nesolidno konkurenco — aii nesolidnim izrazom — se pri nas zadnje čase bavijo ceio bol i kot s poslovnimi težkočami ,n šusmarstvom. fSavijo se pa z njim dame. ki konkurirajo med sebo; doslovno umazano, namreč z mazanjem. Oni dan se je baje celo ozria nekaj damica, ker se jJ je zdelo, da je nekaj izgubila, tako je zaropotalo. Odpadlo jI je pa samo nekaj ščtfa z angelskega obraza. Toda. kdo bi pisal razprave o kozme-tiki. gre samu /a umazano a!i namazano konkurenco. Naprej so rabile dame ta strokovni uraz, namazana konkurenca, kmalu se je pa razširil splošno in zdaj spadajo že vse dame, ki se mažejo, % kategorijo namazane konkurence. O umazani konkurenci bi pa lahko govorili zaradi tega, ker ie minil pred-pust, a konkurenca še vedno traja in Je čedalje boli  umazana, pa tud; namazana.
in zdaj je celo prišlo že do obračunov zaradi umazane konkurence. Ne sicer * oblik: resolucij, intervencij in protestnih shodov, a zadeva je resna, saj je prišlo celo do solucij. Kje se je zgodilo, kdaj in zakaj, ne smemo povedati, da bi cenjeni čitatelj: ne imeli prilike jutri čitat; članka, ki tudi spada med umazano konkurenco, češ. da n? res. kar ie bilo napisano, nego je res, da je res itd Toda res :e, da prav rad] prekličemo že v naprei. da le res, odnosno, da ni res. kar bomo zdai napisa.i.
Pomladno solnčece je sijalo, odnosno megla se je vlačila. Od takšnem vremenu se polaŠSajo človeka kaj čudni občutki, srce ti začne hroreti K*ot stnra harmonika in nezaslišane >tvari se gode v vsem organizmu. Pesniki, na pomoč! Kdo bi se čudi', če se ob takSnem vremenu ustavita na
SAMO SE DANES
ae lahko nasmejete: Dobra vojaka
PAT in PATACHON
kot
„POTUHNJENCA"
ZVOČNI  KINO DVOR
Telefon 27-30
Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri Cene 2.—, 4.—, 6.— In 8.— Din
Iz Maribora
— Nemikutarjenje v Mariboru. Čeprav živimo že petnajst let v svobodni Jugoslaviji, je vendar nemskutarjenje v Mariboru še vedno velika moda. Na ulicah doni po ušesih blažena nemščina, v trgovinah imajo navado, da kupca najprej nem š>ko vprašajo, kaj bi rad, skratka, nem-.-kutari se na vseh koncih In krajih Skrajni čas je že, da se mariborsko prebivalstvo otrese nacijonalne mlačiiosti, Slovenci pa odvadijo nepotrebnega nem-§.k u t ar Jenja!
— Tatvina kolesa. Neznan tat je v nedeljo odpeljal mesarskemu pomočniku Francu Keku s Pobrežja zeleno ples k a no kolo znamke »Styria< Izpred gostilne Balon. Kolo je vredno okrog 200 Din, evidenčna številka je 51.410, tvorniška Številka pa 253.
Iz Trbovelj
— Brzotumir za pokal Narodno strokovne zveze. Kakor znano, je tukajšnja NSZ leta 1931 ob velikem kongresu narodnega delavstva podarila trboveljskim športnim klubom lep prehodni pokal kot kongresno darilo. Prvo leto si je ta pokal priboril prvak trboveljskega nogometnega okrožja 9K Amater, ki ga Je pa moral naslednje leto prepustiti zmagovalcu, mlademu lo agilnemu SK Dobrni, ki ga je branil do letos. V nedeljo pa se je vršil brzoturnir med vsemi 4 trboveljskimi nogometnimi klubi za definitivno posest te-<a pokala. Tekme so izpadle sledeče: SK Trbovlje si je v borbi z SK Dobrno, SK Retjem 3 točke pridobil, s SK Amaterjem pa 1 zgubil, SK Amater je v borbi s SK Dobrno 1 zgnbll, v borbi s SK Retjem ro SK Trbovljem pa po 2 točki dobil, »K Dobrna je v borbi s SK Trbovljem 1 toč ko zgubila, s SK Retjem in SK Amaterjem pa S točke pridobila, SK Rotje pa j«
! nUd dami, k; sta se sreča.*. Koučuo tuJ i ni nič čudnega, če začneta debatirati. Ka b vam oravili, o Čem debatirajo danu. ! posebno, ko se začne uveljavljatj no\.i moda! A , tem primeru nc gre precUsen. za modo. ampak za umazano konkurenco. Torej bloiui.nka (saj veste, da so zdaj VtC dame blondinke) j# vprajbia blondinko, kaj počenja z njenim možem. Takšna vpr^-šania m> seveda delikatna, že zato, ker spadajo v področje umazane konkurenci. Odgovori so zato Je dellkatncjši. 2al. da reporter ne more šuti tik za petami dam. ko se tako pomenkujejo, da bi zabelež natančno zanimiv razgovor. K sreči ra dame rade stopnjujejo mi!! glasek, tem boli. čim deli traja pomenek. Dvoboji so viteška zadeva, čeprav baje tud neka: bar-barskega. Vrag vedi. ali so barbarski sekundami kandidata časti. Ce se borita za čast dami, je seveda jasno, da so barbarski nepoklican sekundanti z reporter-jem na čelu, toda kdo b; s'cer opeval naše pobarvane junakinje?
Besedni dvoboj je bi' še celo ostreit. kot zovori na shodih o umazani konki renči. In ko je živahnost dosegla višek, ie bilo jasuo, da bo pr-sio celo do resolucije. Nasprotnici sta iztegniH manikirana nohte in pokrva'i. ki sta itak vlse-M damam samo na ušesih, sta se skotalili v pristno ljubljansko lužo. Kot rečeno, obe dami sta bil! blondinki, o čemer pa nista bili nit1 sami dobro prepričani. Morali s4a se seveda prepričati. In je posegla druga drugi v ondulirano nezdo. Pihali sta kot maček pred psom ter uporabljali v-se prtpadaiočt strokovne izraze.
— Ti, namazana larfa?
Vlekli sta druga drugo ša gnezdi a kmalu sta se prerrčari, da sta obe črno-lasi. ter da so samo repi las plavi. In nenadno je obšlo damo, ki je prva opazila, da je nasprotnica črnolasa, spoznanje:
— Ti, umazana konkurenca! Nasprotnica ie bila tako presenečen .
da je na mah popustila sovražničine lase. Strašna beseda, umazana koukurencal To ;e morda še tožljivo! Dama Je stala nekai časa pred nasprotnico odprtih ust Kot bi odrezal, sta se dami streznili ob čarobni besedi. Konkurenca! In še umazana! In če je prizadeta črnolasa blondinka. Le premišljujte o srlobliem cornenu te umazane konkurence, če dama konkurira * pobarvanim: 'asm:! Konkurenca bi vendar nt b;la umazana, če M lasie imeli pristno barvo!
bil od SK Amaterja premagan, pridobil pa je od SK Trbovlja m SK Dobrne 2 točki. Vsaka tekma je trajala 2X15 minut Ker je zmagal SK Amater s 4 točkami, dočkn so ostali klubi propadli z manjšim številom. Je prešel pokal NSZ v definitivno last SK Amaterja. Tekma, ki se je vršila na igrišču SK Amaterja, ni bila baš dobro obiskana, kar so p« očvMno sakrt-vili organizatorji, ker niso hrSx>turntrja pravočasno plakatirali, tako da najnavdu-šenejša športna publika, ki se takih in sličnih senzaeijonalnih športnih prireditev rada udeležuje, tokrat ni prišla na svoj račun.
— Težka nesreča pri delu. V soboto se je pri delu v zapadnem jamskem revirju težko ponesrečil rudar Sener Ivan. Zaposlen je bil pri prevažanju v zavornem šahtu v Ferdinandovem polju. Prodno )e pripeljal k šahtu poln voziček, je pozabil dvigniti torllo s pralnim vozičkom, ki je bilo na inu šahta. Ko Je pripeljal poln voziček k šahtu, očividno v mnenju, da Je torilo na vrhu, Je voziček »drknll v šaht, z njim pa tudi šener, ki nI pravočasno spustil držajev vozička. Dobil je težke poškodbe na medenici, katero ima najbrže zlomljeno, razen tega pa si je zlomil tudi kazalec leve roke. Bil je takoj prepeljan v tukajšnjo bolnico.
VELEFILM
(Pot V
ve   ae •
je filmsko delo, kakršnega še nismo videli.
Kot dodatek burka
„HVALA, NOČEM44
n SZOKE SZAKAIAOM
Elitni kino Matica
Telefon 21-24
Predprodaja od 11.—%18. ure Predstave ob 4., 7. in 9M uri
NOV ZVOČNI ŽURNAL Predstava ob 4. je nam »Rdečeran križu«*
»v rs w       r.yr! r-! r-: k i K
a. U tnnery: 298
(Dre
Tesno ji je bik> pri srcu, ko se je bližala zdravnikovemu domu. Prosila je svojega moža. naj stopi naprej in obvesti zdravnika o njenem prihodu.
Zdravniku je bilo znano vse. Prijazno je sprejel poročnika.
— Privedite brž svojo ženo, — je dejal. — Zakaj pa ni prišla kar z vami?
In hitro je stopil naproti Marjani, ki je čakala v predsobi. Nalašč jo je sprejel zelo prisrčno, kar je Marjano globoko ganilo. Pripovedoval ji je o zadnjih trenutkih sestre Genovefe.
Marjani so solze zalile oči.
— Toda pri prvem vašem poseru ne sme ostati, — je dejaJ zdravnik po kratkem premisleku.
Stisnil je poročniku roko Ln pripomnil:
— Oglasite se še ...
Potem se je pa obrnil k Marjani, rekoč:
— Pričakujem vas zanesljivo pojutrišnjem ob treh.
Dan po tem posetu ie govoril zdravnik z Luizo in Henriko v palači grofa de Linieresa, za naslednji dan je pa povabil obe dekleti k s = bi.
xxxiv.
Od trenutka, ko je kil zdravnik obljubil Luizi, da bo kmalu videla svojega bivšega prijatelja brusača, je dekle nestrpno pričakovalo, kdaj se bo to zgodilo.
Ko je stopil Picard. ki naj bi spremljal njo in Henriko, je šla Luiza sama h'tro prosit grofico, če sme k zdravniku na obisk.
— Kako si razburjena, drago dete, — je dejala Diana in poljubila svojo hčerko na čelo. — Zdi se mi, da se od včeraj nekam svečano nriDravljaš na obisk našega dragega doktorja. Ce je tvoje srce tako ^olno hvaležnosti za njegovo očetovsko skrb, ti lahko samo čestitam.
Toda pri vsem tem navideznem presenečenju se je grofica pomembno ozrla na Henriko. kakor bi ji hotela reči:
— To je dobro znamenje!...
In res je groiica želela, da bi se uresničil zdravnikov načrt glede Lu.zine možitve; in mislila je. da se skriva v Luizin: vnemi, v njenem nestrpnem pričakovanju ure odhoda k zdravniku veselje, da se bo zopet sestala s svojim prijateljem iz težkih dni.
Odkar se je govorilo v grofovi palači samo o poroki, si ni privoščil Picard niti trenutka miru.
Lastil si je vse zasmge za to, da je privedel do srečnega konca ljubezen viteza in Henrike, in napram drugim služabnikom je postal zelo samozavesten.
Ko se je pa pojavil snubač tudi za Luizo, je obstal Picard preU kočljivim vprašanjem, ki ga je tako zbegalo, da sam ni prav vedel, kaj storiti.
Vpraševal se je, kateremu izmed treh gospodarjev bo v bodoče služil.
— Saj imam vse tri rad, — je mrmral sam pri sebi. — In umrl bi od žalosti, če bi se moral od kateregakoli ločiti.
Zaenkrat je pa stari sluga zvesto služil vsem. In tako je čakal v predsobi že dobro uro, ko sta končno prišli Luiza in Henrika, da bi ju spremil k zdravniku. Vso pot je Picard navdušeno hvalil svojega gospodarja in mladeniča, ki se je hotel oženiti z Luizo. Zgovorni starec je prisegal, da na vsem svetu ni takih zaročencev.
Henrika se je smehljala, Luiza je pa samo zamišljeno posiušala vse, kar si je izmišljal Picard. Sestala naj bi se zopet z brusačem. Prvič v življenju naj bi ga videla; in toplo, prijetno ji je postalo pri srcu.
Luiza se je vpraševala, ali ne bo ubožec pred njo v zadregi; ali ne bo zardeval zato, ker je bil pohabljen, po-kveka.
Trdno je bila sklenila, da ne bo pokazala, da je sploh opazila njegovo po-habljenost. Prijazno bo govorila z njim hi obz'rno mu pove. kako pogosto ie misliia nanj in kako srečna je, da sta zopet skurc
In v mislih je že vnaprej priprav-■l.a'a primeren nagovor, ki ga bo naslovila na svojega tovariša   iz težkih
dni. Toda nobena beseda, kar jih je pripravila v mislih, se ji ni zdela dovolj prijazna.
Z.uopljena v take misli je prišla k zdravniku.
Zdravnik je bil sam določil uro in čakal je svoji mladi prijateljici v kabinetu. Prijazno ju je sprejel, pogledal na uro  n se nasmehnil Luizi, rekoč:
— Deset minut prezgodaj sta prišli, gospodična.
Luiza pa ni zardela, kakor sicer, če se je kdo dotaknil njene sramežljivosti, temveč se je ozrJa na zdravnika in odgovorila:
—■ Da, in sicer zato, ker sva se požurili, da bi čim prej prišli... Jaz sem namreč upala ... da bo nekdo tu ... Š3 prej...
Potem se je pa ozrla po sobi. kakor bi se hotela prepričati, da Pe-ra ni. i
— Drago dete, — je dejal doktor Hebert, — vaša gorečnost me veseli . Ostal sem mož beseda. Takoj boste lahko govorili z njim, ki bi ga tako -a-dt videli.
— Potem se je pa obrnil k Henriki, rekoč:
— Tudi vi zagledate zopet nekoga, ki nestrpno pričakuje, kdaj bo vas mogel zopet pozdraviti.
— Jaz? — se je začudila Henrrca. Tisti hip je vstopil zdravnikov s'iu-
ga.
— Ne bo vama treba dolgo čaka:i, — je dejal in na njegov migljaj je siu-ga od«prl vrata vstopajoči ženi, ki ji je gost pajčolan zakrival obraz.
— Gospa, — je dejala Henrika, — gospod Hebert me je prav kar zagotavljal, da bi me radi videli.
Aleksandra Staviskega
Kako je bil slepar aretiran — S Simonovo je imel nezakonskega otroka
Sklep policije polastiti se Staviske-ga za vaaivo cenu, je bil še povdarjen s končnimi rezultati preiskave. Postopno se je namreč pokazalo, da ima na vesti naslednje poneverbe, tatvine iu sicpaii.c: bankir in menjalec de Laforcade je prišel ob 3,359.166 iran-kov, ki jih je poneveril njegov uslužbenec PourcelJe potom ta:vn.j Č*»Vov a te je prodajal med drugim tudi Paulu Combvju, ki smo ga zc ^ncu.ii ji a. je plačal za ček glaseč st
na 600.01)0 frankov, samo 500.000 frankov.
Sodni izvedenec Israel, ki je preiskal način tatvin in poneverb, je v svoji izjavi napisal, da je pravi inicijator in glavni krivec Alexander Stavisky. Na podoben način je prišel menjalec Labe ob S63.J>90 70 frankov, Banque Specia-le de Credit ob 1.102.540.70 trankov in Banque Nationale de Credit ob 1 milj. 571.024.08 frankov V vseh teh aferah je imela prste vmes tudi Arlette Simonova, ljubica Staviskega. ki je z njim izgniia iz Pariza Tako visoki zneski so bili že sami po sebi zadostna pobuda za gorečnos' policije ko je z nadziranjem Henrv Havona ugotovila da se skriva Staviskv v Marly-Le-Roi
Cela četa izkušenih detektivov se je odneljala 26 julija 1926 s komisarjem Pachotom v Marly Mesme opasti so bile na brzojavni poziv ugotovile, da se skriva Staviskv v razkošno opremljen' vili v rue Madame. ki >o je bil nekaj dni poprej najel z vso opremo in
plačal na račun najemnine le neznatno aro.
Prva previdna preiskava je obeta a dober ov. Stavisky je bil s svojo ljubico doma in pričakoval je celo goste, zvečer na bi se zbrali v vili na pojedini, za katero so dobili domači resta-vraterji in slaščičarji bogata naroči a.
Komisar Pachot je sklenil počakati do večera V temi so detektivi z mestno pohcijo obkolili vilo, kjer so bna okna v pritličju lepo razsvetljena. Ko so se prepričali, da je družba baš vesela in razigrana, so vdrli policisti v vilo in z revolverji v rokah plani'i v jedilnico. Presenečena družba dam v krasnih večernih toaletah in gosp >dov v frakih je prestrašeno planila pokonci Z ensm pogledom ie komisar Pachot ugotovil, da Staviskega ni v jedilnici. Hipoma je skočil z dvema detektivoma na hodnik in imel je srečo: v umivalnici je dohitel Staviskega. ko je baš
hotel odpreti okno in pobegniti.
Videč, da je izgubljen, je mirno pomolil detektivom roke, ki so prišle prvič v življenju v okove.
D-užba. ki je bila v svojem rajanju tako neprijetno motena, ni bila velika, pač pa vredna tega obiska. Na čelu mize je sedela Arletta Simonova, krasna svetlolaska v razkošni večerni obleki, pri nji je pa sedel njen zvesti prjjateli Henry Havotte. Poleg teh dveh so bili v družbi že omenjeni »črtani« advokat, vohun in oderuh Paul j Comby. dalje lastnik neke posredoval-
nice, veren pajdaš Staviskega, in končno moz, ki po;jCi5Li UiSO piauni nanj, I temveč so ga z revolverji v roiiah po-| zvaii,   naj   dvigne roke.   V njem so i namreč spoznali Poljaka Niemczynske-I ga,   ki si je bil pred štirimi leti pod psevdonimom iNiemen priboril v Parizu   evropsko   prvenstvo v boksu v srednji teži. Poleg tega so bile navzoče- še štiri dame,   ki   so   ostaia njih imena pri irancoski gaiaiunosti tajna.
Izkaza.o se je, da je bij banket, ki ga je priredil Stavisky s svojo ljubico, posioviina večerja. Točnejša preiskava lokala je spravila na dan v predsobi več kovčegov, polnih obleke im raznih stvari Staviskega in njegove ljub.ce. Po polnoči naj bi bil prispel avto. da bi se pustolovca odpeljala v Luxemburg. Potne liste sta imela pripravljene in vse je bilo v redu. Malokdaj je prišla policija tako pravočasno, kakor to pot.
Policija se je seveda zanimala v prvi vrsti za to, kje so ukradeni milijoni.
— Ah, je odgovoril Staviskv, — tu imate vse, kar je ostalo od njih.
In pomolil je komisarju
15 bankovcev po 1000 frankov.
Konec ,e bil ze.o enostaven. Po-vabjem gosijS S.av.ikega so bili izpuščeni, č.m je policija ugotovila, s kom ima opraviti. Staviskega, Hayot-ta in Simunovo so pa v njihovem lastnem avtu prepeljali v Pariz in naslednjega jutra so stali pred sodnikom becanteem. Po kratkem zaslišanju je sodnik poslal oba moža v preiskovalni zapor. Arlette Simonova pa ni romala v zapor, temveč v bolnico. Izkušeno sodnikovo oko se ni motilo. Ko je bil že opetovano dal prignali Staviskega k zaslišanju, ga je sprejel sedmič ali osmič malo neuradno.
— To pot. Stavisky, vas ne bom zasliševal. Ce se ne motim, imate tu nekaj drugega.
Sodnik je odprl vrata in skozi nje je vstopila bolniška strežnica.
— Evo, prinašajo vam sina, Simonova je včeraj porodila.
Jezikovni zaklad človeštva
Francoska akademija je zbrala podatke o številu jezikov, ki jih govori človeštvo. Posebna komisija je ugotovila, da je na svetu 6760 različnih jezikov, živih je pa samo 2796. Na prvem mestu je angleščina kot materinščina s 160.000.000 ljudi, poleg tega jo pa govori še 60.000.000 ljudi. Izmed kulturnih jezikov sledita angleščini nemščina in ruščina, 'i odpade na vsako po 90 miliijonov ljudi, na španščino 55 milijonov, na francoščino in italijanščino po 45,000.000, na portugalščino pa 30 milijonov. Francoščina je sicer materinski jezik 45,000.000, govori jo pa 75 milijonov.
Človek bi ne verjel, da ima angleščina največji besedni zaklad, namreč 445.000 različnih besed, med katerimi ie 60 odst. francoskega izvora, kakor
trdijo Francozi. Na drugi strani pa trdijo na podlagi angleškega očenaša, da je devet desetin besed anglosaškega izvora. Francoski besedni zaklad obsega 210.000 besed, nemški 150.000, ruski in italijanski po 140.000, španski pa 120.000 besed.
Društvo narodov dedič
Manjših daril, zlasti denarnih, dobiva Društvo narodov mnogo. Moralo je že uradno določiti način, kako ravnati s temi darili mednarodnih prijateljev miru. To niso samo najrazličnejši kosi pohištva, ki so njih okraski polni mirovnih znakov in emblemov, temveč tudi najrazličnejši bankovci itd. V stari palači DN so spravljeni ti predmeti, v kolikor dovoljuje okus članov tajništva DN, da delegati vidijo, da je javno mnenje ženevski ustanovi naklonjeno. Baš nasproti vhoda v stekleno dvorano, kjer zaseda svet, stoje težki stoli iz trdega žoltega lesa, okrašeni z golobicami miru iz lepo rezljanega lesa, in sicer tako, da človek ne more varno sesti v ta mirovni naslanjač. Zdaj je pa postalo DN dedič, in sicer baš v času, ko so nekateri pesimisti dvomili o nadaljnem obstoju ženevske ustanove.
Neka bogata Američanka je zapustila DN vse svoje ogromno premoženje. Žal si DN zaenkrat s tem denarjem ne more pomagati, čeprav bi ga nujno rabilo, ker mnoge včlanjene države sploh ne plačajo svojih prispevkov. Bogato deščino bo dobilo šele po smrti moža in sestre dotične Američanke. Ta primer podedovanja bo pa najbrž velikega pomena. Najprej je ženevska ustanova proučila pravno vprašanje, ali sme dobiti dedščino iz Amerike, in dognala je, da je to dovoljeno. Milijoni bogate Američanke, v kolikor jih ne bodo zapravili njeni sorodniki, bi torej utegnili Ženevi koristiti. Ta primer pa lahko da tudi drugim bogatašem pobudo, da bodo zapustili del svojega premoženja DN. Ce dosežejo Društvu narodov namenjene zapuščine v doglednem času vsaj 33 milijonov švicarskih frankov letno, bo za ženevsko ustanovo poskrbljeno, kajti v tem primei-u v DN včlanjenim državam ne bo več treba plačevati prispevkov. Letni proračun DN znaša namreč baš 33,000.000 frankov. Prispevki včlanjenih držav doslej niso zadostovali za velike socijalne in zdravstvene akcije.
Palača kralja Saula najdena
Profesor Albnght. ki vodi po naročilu ameriške Scho-i oi Orientai Research v Jeruzaemu odkopavanje zgodovinskih spomenikov, je izjaviL, da se je njegovim arheo-logom posrečilo najti grad kralja Saula, ki je iz njega ta svetopisemski umak tako pogosto navalil na sovražnike Izraela-Kraj. kjer stoji trdnjava kralja Saula, je znan zdaj pod imenom Teli' P Ful. 2e prej so astronomi domnevali, da je 'a kraj istoveten s Saulovo rezidenco Gibeahom. Kakor večina svetopisemskih mest, je tudi to sestavljeno iz mnogih plasti razvalin, ležečih druga na drugi. S presiedki so delali arheologi v TelP P Fulu 12 let, pa se jim je šele zda' posrečilo naieteti na obzidano glavno mesto prvega izraelskega kralja.
Po izkppninah sodeč je stala na griču TelP 1* Fu' prvotno vas in sicer približno do leta 1200 pred Kristusom. Jasno se še vidijo sledovi požara, ki :e uniči! ta kraj in ki potrjuje pravilnost pripovedovanja v Knjigi sodnikov, po kateri je Gibeah izginil s sveta s ragičnim koncem. Med temi razvalinami je ogradi' Saul v 11. stoletju svoj kra jevski grad. Arheologi so dvomili, da 4! sre res za Saulovo trdnjavo, kajti obseg ruševin ie bil premajhen za kraljevsko palačo- Zdaj se je pa izkazalo, da s"> ruševine, ki so jih smatrali za Samovo trdnjavo, samo razvaline ogelnevcu sro'pa trdnjave. Nadaljne iz-kopmne pričajo, da je bila Saulova trdnjava dolga 56 in široka 38 m.
Slog.
Starinar: Gospa, ali želite salon v slogu Ludvika Xm, Ludvika XIV. ali Ludvika XV.?
Dama: Kar se mene tiče, to sploh ne prihaja v poštev, ker sem nekoliko pra-znovema.
Radio kotiček
Ljubljana, 20. lebruarju Ubogi Delak: Kaj bo s tvojo ubogo 2< no, ko vdova nikdar ne bo smela več plesati!   Zakaj si  upaš  preti  strupeno žrel razvpitega    Janka    Kača-zabavljača. Vsi zdravniki in padarji ti ne bodo pomagali saj vendar veš, da niti sebi niso mogli p« magati, ko jih je obliznil dolgi Kačev j« zik  Jutri, ko bo odbila ura po) <»'dm<.
Janko Kac
te bomo v radiu poslušali in videli, v kaH sni nevarnosti si. Ali si že napravil testa merat? In to te prosimo, da vsaj večerjaB še prej. Premisli dobro in vase pojdi, d;' ne boš imel sitnosti na oni strani, zaka nevarno je Že pri onih tam, če izvedo, t-kom si bil ob zadnji uri. Pa še vest mi. hočeš izpraševati, to kosmato vest, ki s< je boje vsi tisti, ki pravijo, da ne morej> skaliti   vode   niti   belemu   jančku .Veva1 nost je velika, vendar te bodo pa potom< Častili kot žrtev, saj bodo morda spoznali da si tam na Kačeve-m kosmatom dnu v del tudi žarke vrelega zlata.
Kaj se bosta neenaka nasprotnika p* menila, seveda ne vemo. prav popokiom;) smo preverjeni, da bo temu izpraševanju vesti, ko bo šlo za ?se Kaeeve storjen* in celo tudi še za namenjene grehe, pri sostvoval ves slovenski svet, ki ima rad prav  nekrščansko ra^.caljeno resnioo.
Iz Črnomlja
— Širjenje sadjereje. Sadjereja j
sti za Belo Krajino zelo važna go^pouar ska panoga. Spoznanje, da nam bo ravno
Ijereja najbolj pomagata na noge, si ;o-lajfoma utira svojo pot v l>e nkror. i-kn vasi. Poročali smo že, da bo na Vinici osn<> vana občinska drevesnica, za ka.ero je dai.-t občina brezplačno ra razpolago poti ebno zemljišče. Sedaj so stiuje ?e pre potrebna podružnica salf !.»'».• m \rt-na skega druStva, ki bo gotovo dobro uspevala, ker so Viničani velf^i ljubitelji sadjereje.
— Reorganizaciji  podružnic KmetljsH di Ližbfe   v   naših  krajih  posve**   <" rn<
9Kc  sresko  načelstvo   na.večlo p->znrnost Med  ilrugimi je Mla ralov.vjivo reorgaTii z:ran i  podružnica KD v   rribočab. Od 2: člarov v lanskem letu i? nedaj tr s'M) šte vilo na 52, kar je zelo razveseljiv pojav Podružnica je zelo delavna in se resno b* vi  z  organizacijo   vnovčevanja kme-tijakih prMelkov. V poštev prihaja v nrvi vtft kuretina in izvoz jajc. članstvo se zanima culi  za  nakup  motorne  mlatilni?c  la z-u*tanovitev  ;;vinor°jsk^ selekcijske orga nizacije.   Podružnico   vodita požrtvovalno predsednik g. Grabrijan Miko iz Pribince^ In  tajnik g.  Lumbar fJavro.  Celo podru* niča KD v Črnomlju se je po daljšem p» čitku zdramila. k novemu življenju in bo popolnoma  reorganizarana   Novi  odbor s predsednikom g. Gra. . rn  in tajnikom g Vizjakom na čelu    je    energično začel z ugotavljanjem    podružnične    imovine, ki znaša nekaj tisočakov, katere bodo stari in  novi  člani  gotovo  z  veseljem pcz-drn vili.
— »Afere« v sreskem društvu JUU Cr-nomelj-Metlika, kakor je nemili nesporaz um med agilnim sekcijskim predsednikom in tajnikom nazvalo samo predsedstvo JUU v Ljubljani, res ni morala belokranjska javnost javno pozdravljati, ker človek pač na noben pozdrav ne more biti prisiljen. Vendar upamo, da nam bodo gospodje iz predsedstva dovolili zanimati se za delo vzgojiteljev naše mladine in tudi pozdraviti javni dokaz, da so bili očitki našemu odličnemu In požrtvovalnemu šolske mu vzgojitelju g. Lju iču izrečeni neosno vano, kakor je izjavilo naše belokranjsko učlteljstvo samo na svojem zborovanju Javnost ima pravico zanimati se za vse pojave v zvezi z vzgojo otrok in ima tudi pravico pozdraviti po svojem prepričanju oozitivne strani dela.
1
Zahvala.
Za številne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, brata, strica in svaka, gospoda
ANTONA VALJ A VC A
gostilničarja in posestnika v diski
se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni Gasilnemu društvu v Spodnji Šiški za čaatno ude-l"bo pri pogrebu, pevskemu društvu Kra-kovo-Trnovo za lepe žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem onim, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1934.
Žalujoči ostali.
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T
STROJEPISNI POUK
večerni tečaj za začetnike m izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do 7. .ure zvečer. Novi tečaj se prične 5. marca t. L šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 920
DOBRIH TRAVNIKOV
ve* johov prodam v bližini Ca-teških toplic. — Poizve se pri Ojstersku, Radeče 26, pri Zidanem mostu. 982
SUHA BUKOVA DRVA žagana in na dom dostavljena prodajam m3 po Din 95.-. — Janežič Franc, Dolenjska cesta 5. 904
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert — prvovrstne pjevačice«. 810
GOSTILNO
in posestvo prodam. — Poizve se: Dolin ar, Vrteče-Laško. 984
GOSTILNO ▼ Mariboru prodam. — Vprašati: Novak, Radvanjska cesta št. 30, Studenci pri Mariboru.
983
GABROVE SADIKE
prodaja Govc, Zasip 44, pošta Bled. 981
TRGOVSKI SLUGA teli službe. — Naslov: Kloko-čovnik, Spitalič pri Konjicah.
980
PERFEKTNO KUHARICO sprejme Mela Šoten, Beograd, Kosovska ulica št. 5/1. 979
DRUŽABNIK
ki bi bil aktiven in agilen sodelavec, 35 do 50 let star z Din 300.000.- gotovine, se išče za takoj za Že obstoječe podjetje. Zasigurana eksistenca. — Ponudbe pod »Spreten manufakturi s t 989« na upravo »Slov. Naroda«.
ZAHVALA.
G. Avbelnu. pedikerju kopališča Okrožnega urada se zahvaljujem za ozdravljenje kurjih očes in ga vsakomur priporočam. — Amalija Drnovšek, Ljubljana. 988
ŽENSKI PRALNI TRENĆKOT
popolnoma nov, z zimsko podlogo po zelo nizki ceni naprodaj. Pripraven zlasti za sport (avto, motorno kolo itd.). — Naslov v upravi > Slovenskega Naroda t. 987
ODPRAVA RADIO MOTENJ!
Bloke za blokiranje motorjev, ventilatorjev itd. ima stalno
na zalogi
RADIOV AL — LJUBLJANA
DALMATINOVA ULICA ST. 13. -   TELEFON 33-63
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in lgračnu. vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šiva! nih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarni
»TRIBUNA« F. BAT J K L LJUBLJANA, KAKLOVfcK X ( I
STA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko!
Urejuje: Josip Zupančič Zrn »Narodne tiskamo«: Fran Jeseree* — Za uprave to ineeratni aei usta: D ton wojisUis — Vsi v uiuMjanJ