Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek do vključno 11. 2. 2020. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnim počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si TEDNIK Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS Odpadki Ormož • Za zbirni center vrtoglavih \ 900 tisočakov J O Stran 8 V Štajerski Ptuj, petek, 22. novembra 2019 Letnik LXXII • št. 90 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR ■infill ptniwiM im bar pitnj u rtn.« STOF Podravje • Drava minule dni ponovno poplavljala Večni strah pred naraslo reko Ljudje, ki že desetletja živijo ob Dravi, opozarjajo, da bi morali staro strugo nujno počistiti, saj prodišča in zarast v njej ovirajo pretok. Ker ima voda v koritu vedno manj prostora, se ob vsakem poplavljanju toliko bolj razliva izven njega. Večinatstrani 2. P Robert De Niro Po 50 latih kolino *":>■' v -Ali' Marija Petek Brenčič poudarja, da ne dovoli, da Foto: SD petek • 22. novembra 2019 V središču Štajerski 7 z nadstropjem vred? se bo gradnja urgentnega centra na Ptuju začela v kratkem, saj so > nadstropje, ki so se mu v aktualnem projektu zaradi pomanjkanja oonovno dodali in fazno dograjevali Prav za ta del je sredstva zbirala _ c -ar- —rit/ j Jür^anr ■ Minister Aleš Šabeder je obiskal ptujsko bolnišnico. Minister se zaveda nujnosti izgradnje Minister Šabeder, sicer Ptujčan, ugotavlja: »Gravitacijsko območje, ki ga pokriva ptujska bolnišnica, potrebuje nov in sodoben urgentni center. To področje se srečuje s pomanjkanjem kadra, kar pa ni le problem ptujske, pač pa vseh bolnišnic. Je pa pomembno, da v to okolje umestimo urgentni center.« obisku ministra. »Minister nas je poslušal. V prihodnjih dneh bomo poslali vloge na ministrstvo in v okviru zmožnosti bomo skušali postopno reševati zadeve,« je dejala direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Anica Užmah. Na ta način bodo, kot kaže, reševali likvidnostne težave. Šabeder je spomnil, da je vlada že leta 2017 z interventnim zakonom zagotovila poplačilo večjega dela zapadlih obveznosti, a se je medtem likvidnost nekaterih bolnišnic spet poslabšala. Ministrstvo ima proračunsko postavko, namenjeno prav izboljšanju stanja likvidnosti, s tem denarjem naj bi pomagali tudi ptujski bolnišnici. Koliko jim bodo namenili, še ni jasno. Minister Šabeder ugotavlja, da se likvidnost slovenskih bolnišnic izboljšuje, lani naj bi prepolovili izgubo iz leta 2017, letos pa dosegli še boljše rezultate: »Smo na pravi poti sanacije slovenskih bolnišnic.« Dženana Kmetec volim posegov!" to in ne za najvišjo. Moja zemlja nima cene. Jaz sem lastnica in ne dovolim, larjem, pa tudi krajanom in sosedom ter investitorjem, ki želijo graditi novo ) katerem naj bi potekala nova cesta, je odločna in zavrača vsako možnost taja alternativna rešitev? aji del zemljišča terih bi v primeru, da bi po predvideni trasi zna, ki jo želijo iztržiti, znaša 150.000 evrov. i ga dejansko za novo cesto potrebovali, a iki sploh bili pripravljeni prodajati po delih ' : -■■■. ...... ■ . ¡v-'- ■ ■■ ->„■■■' ■ Foto: CG na sestankih razpravljajo o njej in njeni lastnini. Za seboj že ima slabo • I v • izkušnjo Za seboj naj bi Brenčič Petkova že imela slabo izkušnjo, povezano z zemljiščem. Trdi, da je enemu izmed sosedov podarila zemljo, v zameno, da bi ji pomagal: „Odkar si je zgradil hišo in se vselil, ga ni blizu. Ostala sem brez parcele, denarja in pomoči." Tudi zato je zdaj odločena, da njena zemlja zdaj nima več cene. Tistim, ki stanujejo ob Ulici Jožefe Lackove, pa sporoča: „Vi ne dovolite vožnje po cesti, ki je bila vedno namenjena temu, jaz pa bi morala prenašati ves prah in hrup tovornjakov ob gradnji in ves poznejši promet." Povsem zavrača možnost dogovora, da bi po trasi, kjer je nova cesta zarisana, tudi kdaj potekala. Kot pravi, bo s svojim imetjem razpolagala le sama, tistim, ki želijo drugače, pa sporoča: „Ne dovolim, da se manipulira z mano in mojim imetjem - vi prišleki. Slišala sem, da govorite, če ne bo dala, pa ji bomo vzeli. Vzamete lahko le sebi. Ste veliko bolj bogati kot jaz, po drugi strani pa revni, ker nimate vesti in ne odnosa do sočloveka." Županja Nuška Gajšek: »Zavedamo se resnosti problema« Stališče Brenčič Petkove za občino pomeni nove prepreke na poti do že tako težko dosegljivih ciljev. Pri reševanju težav krajanov Ulice Jožefe Lackove se kot edina rešitev omenja prav navezava na novo cesto po zemljiščih Brenčič Petkove. Zdaj je več kot jasno, da je to račun brez krčmarja. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek pravi, da upa, da bo prevladala zdrava pamet in da bodo vendar našli skupni jezik: „Tudi v prihodnje se bomo pogovarjali z gospo. Dejstvo je, da skušamo vsem iti nasproti; investitorji že grozijo s tožbami, krajani se ne strinjajo s tem, da bi se hiše gradile po obstoječi cesti, gospa ima svoje stališče ... Vsekakor pa od investitorjev pred začetkom gradnje zahtevamo pogodbo o komunalnem opremljanju." Dženana Kmetec Ormož • Maratonske seje občinskega sveta Tudi po osem ur ali več Seje ormoškega občinskega sveta so praviloma dolgotrajne oziroma celo maratonske in trajajo pozno v noč. Že v času prejšnjih dveh županov Vilija Trofenika in Alojza Soka so seje trajale ure in ure, a so se potem v zadnjem Sokovem mandatu, ko so opozicijski svetniki doživljali hladen tuš večinskega glasovalnega stroja, nekoliko umirile. Očitno so izjemno dolge seje, še zlasti zadnje, ki jih vodi župan Danijel Vrbnjak, praksa tudi sedanjega občinskega sveta. Doslej so svetniki zasedali na devetih rednih (skupaj s konstruktivno sejo) in eni dopisni seji, v celotnem prejšnjem mandatu je bilo 32 rednih, 24 dopisnih in ena izredna seja. Rekordna seja trajala do skoraj pol enih zjutraj Seje se začenjajo ob 16. uri in so v povprečju dolge več kot pet ur. Kar štirikrat so trajale pozno v noč, od tega enkrat blizu polnoči, rekordna seja pa se je zavlekla vse tja do skoraj pol ene ure zjutraj; trajala je kar osem ur in 20 minut. Prav na tej seji so obravnavali tudi rekordno število točk, in sicer 24. Svetniki sicer ne sedijo zastonj. Nad trajanjem sej se pogosto pritožuje svetnik Danilo Kosi, ki je že nekajkrat predlagal, da se seje prekine, saj bi morale po poslovniku trajati štiri ure. Župan je vsakič njegov predlog dal na glasovanje, a ga je večina svetniškega zbora zavrnila. »Glede na to, da smo prišli do šeste točke in smo sedaj porabili slabih pet ur, imamo pa še devet točk in bomo po moji oceni tukaj sedeli še dve uri ali celo več, predlagam, da sejo prekinemo. Nekateri moramo jutri iti delat in nenormalno je, da tukaj sediš osem ur,« je nazadnje dejal Kosi, ki je sejo malo pred pol enajsto ponoči nato tudi predčasno zapustil. Kosi: »Preveč točk in slabo pripravljeno gradivo« »Da se seje zavlečejo pozno v noč, vidim predvsem dva razloga. Prvi, bistveno preveč točk na dnevnem redu, in drugi, vsebin- sko slabo pripravljeno gradivo. Poslovnik občinskega sveta v 36. členu določa, da morajo biti seje občinskega sveta načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure,« je o dolgo trajajočih sejah še povedal Kosi. Simon Kolmanič je razmišljal takole: »Po mojem mnenju je osnovni vzrok dolgih sej preveliko pričakovanje od delovnih sestankov, ki se sklicujejo pred vsako sejo. Na tem sestanku se obravnavajo točke dnevnega reda, in če mi služba dopušča, se jih tudi udeležujem, velikokrat pa to ne gre. Treba pa je razumeti, da to niso koalicijski sestanki, pa tudi svetnikov je na teh sestankih bistveno manj kot na sejah. Zato tudi sklepi, ki jih svetniki tam sklenejo, niso in ne morejo biti obvezujoči, imam pa občutek, da se pričakuje, da bi bili. Zato pride včasih tudi do kakšne nejevolje, ki debate nekoliko podaljša. Sicer pa velja v občinskem svetu demokracija, kjer ima vsak možnost povedati svoje mnenje in to pač zahteva svoj čas. So teme, kjer smo svetniki enotni, in so teme, kjer to nismo, in če je takšnih tem veliko, so seje pač dolge, a to je cena demokracije.« Pred vsako sejo usklajevalni sestanek »Občinski svet ni deljen na opozicijo in koalicijo. Takšni občinski sveti posledično največkrat zahtevajo veliko razprav na občinskem svetu,« to je po besedah župana Danijela Vrbnjaka vzrok za dolgotrajne seje, ki je očitke o slabo pripravljenem gradivu in preobsežnem dnevnem redu v celoti zavrnil ter dodal: »Delo v lokalni skupnosti zahteva veliko odločitev, ki jih mora potrditi občinski svet. Zadeve se morajo tekoče in sproti reševati. Gradivo je pripravljeno v skladu z veljavno zakonodajo. Očitki so v celoti neutemeljeni. Poudariti je treba še to, da se vsak četrtek pred sejo občinskega sveta skliče uskla-jevalni sestanek vseh občinskih svetnikov, kjer se vse točke dnevnega reda obrazložijo in kjer se tudi na željo občinskih svetnikov pripravijo dodatne obrazložitve, pojasnitve, dopolnitve točk same seje.« Eno uro za potrditev dnevnega reda Med svetniki so v razpravi nekateri zelo aktivni in se oglašajo (pre)večkrat, nemalokrat se zgodi, da debatirajo o marsičem drugem in se ne držijo teme razprave; kot je opaziti, pa nekateri tudi niso najbolje seznanjeni z vsebino gradivo. Sicer pa se včasih zaplete že na začetku. Zgodilo se je tudi, da so porabili po celo uro zgolj za potrditev dnevnega reda. Pričakovano kritični do dela župana in občinske uprave pa so še zlasti Simon Kolmanič, Emil Trstenjak in Danilo Kosi, tudi Slavko Kosi, ki pogosto niso zadovoljni z odgovori župana. Ob poslušanju nekaterih razprav se zastavi vprašanje, kako neki bi delovali občinski sveti, če v njih ne bi bili člani voljeni po strankarskih listah ali če ne bi bilo kamer ... Zanimivo je tudi, da je novembrska seja namesto v ponedeljek bila sklicana za torek. To pa zato, ker je bilo v ponedeljek martinovo. Monika Horvat Ptuj • Prenos doma upokojencev Odločeno: dobijo ga Koprčani Dilema, ali bo pravica za upravljanje koprske enote Doma upokojencev Ptuj prenesena na Obalni dom Koper, je razrešena. Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za Štajerski tednik povedali, da so sprejeli dokončno odločitev. „Drži, da ministrstvo načrtuje prenos koprske enote Doma Ptuj. Časovnica realizacije prenosa v tem trenutku še ni dokončno sprejeta," so na vprašanja o trenutnem poteku dogajanja odgovorili na ministrstvu. Na dodatno vprašanje, ali navedeno pomeni, da je odločitev o prenosu že sprejeta, so odgovorili kratko in jedrnato: „Da." Spomnimo: junija letos je s prenosom soglašal tudi svet Doma upokojencev Ptuj, medtem ko se je večina podravskih županov postavila na stališče, da je to napačna odločitev vodstva in da bodo na ta način oškodovali ptujski dom upokojencev in podravske starostnike. Mnenje Jožice Šemnički, direktorice Doma upokojencev Ptuj, ki se zavzema, da se pravica upravljanja prenese iz ptujskega na koprski dom, je povsem nasprotno. Na ta način naj bi se izognili prepotrebnim investicijskim vlaganjem: „Sicer pa gre za državno lastnino, prenaša se le pravica upravljanja." Dom Olmo je kot ena izmed petih enot DU Ptuj svoja vrata odprl januarja 2013, v njem biva okrog 140 starostnikov. Dženana Kmetec Foto: MH Foto: CG 8 Štajerski Okolje petek • 22. novembra 2019 Ormož • Bo visoki investiciji sledil še dvig cene za ravnanje z odpadki v zbirnem centru? Zelena luč za 890.000 evrov težko nadgradnjo V nadgradnjo zbirnega centra Dobrava se bo v naslednjih treh letih vložilo skoraj 890.000 evrov, je na zadnji seji s projektno dokumentacijo potrdila večina (devet) ormoških svetnikov. V vroči razpravi so se sicer spraševali o smiselnosti te investicije, ob tem pa so načeli tudi vprašanje, kako se bo ta vložek odrazil pri plačilu za odvoz odpadkov, a so ostali brez konkretnega odgovora. Zbirni center je v popolnoma neustreznem stanju, saj so odpadki na prostem in predstavljajo grožnjo za okolje (še zlasti tveganja emisije nevarnih snovi v okolja), kvarijo izgled kraja, treba je zamenjati obstoječo ograjo s panelno kovinsko ograjo z videonadzo-rom, je na nujnost investicije med drugim opozarjal Roman Rozman iz medobčinske uprave, ki je še poudaril, da trenutno stanje ne ustreza zakonskim predpisom. Nujna je tudi izgradnja kanalizacije za potrebe deponije, da se bodo izcedne vode čistile na biološki čistilni napravi, kar zahteva država. Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož, ki je upravljavec omenjenega centra, je k temu dodal, da na tej lokaciji letno pretovorijo med 3.000 in 3.600 ton odpadkov, ki so na prostem, delavci pa se soočajo z nemogočimi razmerami, ob tem pa zatrdil: »Tukaj ne gre za noben nadstandard, temveč za osnovo, ki je potrebna.« Trstenjak: »Boljše, da tega centra nimamo!« A svetniki so ostali odprtih ust ob ocenjeni vrednosti investicije. Ta naj bi občinski budžet v prihodnjih treh letih oklestila za skoraj 890.000 evrov. Sploh ob dejstvu, da je bila investicija prvotno ocenjena za pol manj. Zakaj takšna podražitev, je zanimalo svetnika Simona Kolmaniča: »Ali gre za isti zbirni center, ki bi se maja moral začeti graditi in smo zanj v letošnjem proračunu namenili nekaj več kot 400.000 evrov?! Zdi se mi čudno, da sedaj sprejemamo dokumentacijo (DIIP), po kateri se je cena podvojila!« Tako sedaj izgleda zbirni center Dobrava ... Pomisleki okoli smiselnosti investicije Vrstili so se pomisleki nekaterih svetnikov o smiselnosti investicije. »Zadnjič sem rekel, da bi ob predvidenih 400.000 evrih ta zbirni center moral biti zgrajen iz marmorja, sedaj bom pa rekel, da kar iz zlata! Boljše, da tega centra nimamo. Takoj zaprimo ta center in najdimo drugega koncesionarja, ki bo direktno odvažal odpadke na deponijo, pa nas bo stalo manj!« je bil glasen Emil Trstenjak. Da noben upravljavec teh smeti ne more začasno odlagati in sortirati na prostem, je odgovarjal Hriberšek, svetnike pa spomnil, da so že potrdili drugega koncesionarja za obdelavo in odlaganje odpadkov (Cero Puconci), ormoška komunala pa kot koncesionar samo zbira odpadke. »Saj lahko Cero Puconci vse prevzame,« je v nadaljevanju ustrelil Trstenjak. »Ampak po višjih cenah,« je zatrjeval Hriberšek, ki je še dejal, da se že sedaj nekateri odpadki vozijo direktno v Puconce, a da za vse odpadke to ni mogoče. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak pa je pojasnila, da morajo imeti zbirni center vse občine, razen tiste z manj kot 3.500 prebivalci. Hebar: »Nekdo bo moral položiti račune!« V vroči razpravi so se svetniki znova dotaknili namenskih Od 3,9 milijona namenskih sredstev ostalo 400.000 evrov Projekt nadgradnje Zbirnega centra Dobrava, ki bo trajal tri leta (predvidoma do jeseni 2022), je po investiciji dokumentaciji (DIIP) ocenjen na skupno okoli 887.000 evrov (s povračljivim DDV). Kot je bilo slišati, bodo za to porabili preostanek namenskih sredstev - okoli 400.000 evrov ter dodali še proračunski denar. sredstev, ki bi se morala porabiti za to. »Občani so za to zbrali 3,9 milijona evrov, sedaj bo za nadgradnjo treba nameniti še milijon. Pet milijonov bomo plačali za to! Nekdo bo moral položiti račune,« je bil ogorčen Matej Hebar. Kolmanič pa je odgovarjal, da sredstva z zaprtjem odlagališča niso bila več namenska ter še, da so se vložila v lokalno okolje ... Kaj bo s ceno? Odprto pa je bilo tudi vprašanje, kako se bo spremenila cena ravnanja z odpadki, ko bo zbirni center zgrajen. Vendar pa konkretnega odgovora na to vprašanje niso dobili. »Verjetno nekateri dobro veste, da če se poveča cena komu- nalne infrastrukture, potem lastnik (to je občina) na podlagi tega določa vrednost najema. Če se bo ta zvišala, kar se sicer po zakonodaji mora, potem se cena lahko spremeni - če občina ne bo krila te razlike,« je v zvezi s tem dejal Hriberšek. Višje cene, strožje evropske zahteve Svetniki so želeli podrobno razlago, kaj se bo za tako visoko ceno zgradilo. Projektantka Petra Žiher Sok je med drugim pojasnila, da bodo poleg platojev med drugim zgradili skupno 1.500 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine novih objektov. Za zvišanje vrednosti pa je po njenem krivo, da so se cene od takrat, ko je bila izdelana projektantska ocena, bistveno spremenile; še zlasti so se zvišale cene jekla. Strožje pa so se tudi zahteve evropske zakonodaje glede takšnih centrov. Kosi: »Niste me • v prepričali« »Tega dokumenta ne mislim podpreti. Niste me prepričali, da je ta projekt vreden tega denarja. To so ja same betonske stene, streha in boksi ...,« je med drugim dejal Slavko Kosi, ki je še pozval svetniške kolege, da glasujejo proti ter hkrati predlagal, da bi zamenjali projektantsko podjetje. »Ta center bi moral biti zgrajen že pred petimi leti. Sredstva za to so bila porabljena. Dejstvo pa je, da če pride kakšen inšpektor, lahko zadevo zapre,« pa je pristavil Danilo Kosi. Monika Horvat hm »Tega dokumenta ne mislim podpreti. Niste me prepričali, da je ta projekt vreden tega denarja. To so ja same betonske stene, streha in boksi ...,« je med drugim dejal svetnik Slavko Kosi. Foto: MH Foto: MH Slovenija • Zveza Lions klubov Donirana hrana, projekt, ki presega prostovoljstvo V zadnjih petih letih so člani Lions klubov po Sloveniji v sklopu projekta Donirana hrana razdelili več kot tisoč ton hrane, ki bi jo sicer zavrgli. »Projekt presega prostovoljstvo, saj je v več kot sto trgovinah vsakodnevno treba dvigniti hrano in jo razdeliti,« je povedala guvernerka Zveze Lions klubov Slovenije Nadja Pahor Bizjak. Dodala je, da prostovoljci v 27 krajih po Sloveniji pobirajo hrano, ki bi jo trgovci sicer zavrgli. Prizadevajo si, da bi projekt v dveh letih spravili na sistemsko raven, saj terja ogromno dela. Pri projektu Donirana hrana želi sodelovati še več trgovcev, kot jih glede na trenutne logistične in kadrovske sposobnosti sploh lahko sprejmejo. »Pobirati hrano vsak dan, po 102 trgovinah v roku ene ure, je z vidika človeških virov zelo velik zalogaj. V lanskem letu smo zbrali 360 ton hrane, letos pričakujemo, da je bomo pobrali več kot 400 ton,« je poudarila Pahor Bizjakova in dodala, da se s kmetijskim ministrstvom dogovarjajo, da hrane po trgovinah ne bi pobirali več prostovoljci. Tako bi bili za ta namen ustanovljeni javni zavodi ali pa bi financiranje prevzele občine, da bi to lahko prešlo s prostovoljstva v organizirano rešitev. Zveza Lions klubov sicer pri projektu sodeluje tudi z drugimi humanitarnimi nevladnimi organizacijami, med drugim z Rdečim križem, Karitasom in Rotary klubom. STA Slovenija • Teden zmanjševanja odpadkov Slovenec letno ustvarili 495 kg odpadkov Ta teden smo zaznamovali evropski teden zmanjševanja odpadkov. Okoljske organizacije v Sloveniji so v središče postavile ponovno uporabo, s poudarkom na kosovnih odpadkih, odpadnem tekstilu in odpadnih oblačilih ter odpadni embalaži. Lani je v Sloveniji nastalo 8,4 milijona ton odpadkov, od tega blizu 60 odstotkov gradbenih. Komunalnih je bilo za dober milijon ton ali 12 odstotkov vseh. 71 odstotkov komunalnih odpadkov se je zbralo ločeno. Prebivalec Slovenije je lani povprečno ustvaril za pol tone komunalnih odpadkov, kar je za 17 kilogramov več kot leto prej. Nevarnih odpadkov se zbralo 132.000 ton, od tega jih je tri četrtine nastalo v industriji. Zelo pereč problem na področju varstva okolja in odpadkov je ravnanje z odpadno plastiko. Ta je preplavila morja in oceane ter predstavlja enormni izziv za okolj-sko politiko. Voditelji več evropskih držav so že povzeli ukrepe, s katerimi omejujejo rabo PVC-izdel-kov za enkratno uporabo, kot so vrečke, krožniki, skodelice, jedilni pribor, kozarci, slamice, plastenke ... Postopoma se ukrepom približuje tudi Slovenija. Po tem, ko je z novim letom v trgovinah obveljala omejitev rabe brezplačnih PVC--vrečk, se za ukrepe umikanja plastike iz rabe odločajo tudi v drugih segmentih gospodarstva (recimo turizmu) in javnih ustanovah. Minister za okolje Simon Zaje ter predsednik Skupnosti občin Slovenije Aleksander Jevšek sta pred tednom dni podpisala sporazum o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah. S sporazumom občine obljubljajo, da na javnih in internih prireditvah ter sestankih ne bodo nudile plastičnega pribora. Občine bodo tako s svojimi ravnanji prispevale k povečanju oza- Foto: MZ Med bolj problematičnimi odpadki je prav gotovo plastika za enkratno uporabo. veščanja o resnosti problematike in posledicah prekomerne uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo pri občankah in občanih. „Boj proti odpadkom se začne pri nas samih, zmanjševanje uporabe plastike za enkratno uporabo je korak v pravo smer za manj odpadkov," je poudaril minister Zaje, ki je maja letos s predsednico Trgovinske zbornice Slovenije Marico Lah tudi že podpisal dogovor o zmanjšanju prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah trgovin. Minuli teden je minister kodeks o zmanjšanju uporabe plastičnega pribora v gostinskih dejavnostih prav tako podpisal z vršilcem dolžnosti direktorja Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedjo Pobegajlom. Mojca Zemljarič petek • 22. novembra 2019 Podeželje Štajerski 9 Haloze • Partnerstvo za razvoj Haloz »Moramo (na)stopiti skupaj« Kot je ljubezen neusahljiv studenec idej za pesnike, so Haloze za organizatorje delavnic in projektov. Tokrat je potekala delavnica na temo Partnerstvo za razvoj Haloz. Namen? Povezati ponudnike storitev, posameznike, občine, torej različne deležnike v projektih za Haloze. V okviru Las Haloze bo namreč na voljo še okrog 700.000 evrov, obetajo se tudi razpisi, namenjeni obmejnim problemskim območjem. Foto: Mojca Vtič Namen in cilj delovnega srečanja je bil, da na osnovi številnih predhodnih delavnic in srečanj oblikujejo nov skupni dokument Partnerstvo za razvoj Haloz. Jernej Gole iz Las Haloze pa je dodal: "Nujno potrebno je, da prijavitelji projektov aktivno sodelujejo na delavnicah in s tem pridobijo potrebne veščine in znanja za pripravo projektov." Da je vsaka aktivnost, ki se izvaja na področju Haloz za Haloze dobrodošla, je prepričan podleh-niški župan Sebastian Toplak, ki je tokrat gostil delavnico z naslovom Partnerstvo za razvoj Haloz. »Želim si bolj enotno in usklajeno delovanje haloških občin, imamo podobne težave in zato moramo poenotiti aktivnosti in nastopiti skupaj, namreč kot posamezniki smo premajhni.« Da bi se javni, zasebni in ekonomski sektorji povezali v projektih za Haloze, je Lokalna akcijska skupina (Las) Haloze organizirala delavnico. Kajti Las Haloze bo v okviru objavljenih razpisov razdelil še okrog 700.000 evrov, je pojasnil Jernej Golc iz omenjene akcijske skupine. Ob tem je poudaril, da je poleti vlada sprejeta uredbo, ki med drugim določa, da morajo regionalne razvojne agencije v šestih mesecih pripraviti program spodbud, ki se bodo izvajale v letih 2020-2023 na obmejnih problemskih območjih. »Ker na razpise Las Haloze prejemamo več vlog, kot je razpoložljivih sredstev, menim, da bi lahko projekti, ki bi bili prijavljeni na naše razpise in ne uspeli zaradi primanjkljaja sredstev, služili kot nabor projektov v okviru obmejnih problemskih območij oz. prej omenjene uredbe.« Namreč ti projekti, ki so sicer prijavljeni na razpise Las Haloze, zahtevajo od prijaviteljev urejeno dokumentacijo, skrben načrt porabe sredstev, so ocenjeni na različnih stopnjah ..., kar med drugim pomeni, da so tako rekoč pripravljeni za uporabo in niso le spisek želja, je poudaril Golc. »Deležniki imajo konkretne in dobre rešitve, nimajo pa dovolj denarja, da bi jih realizirali. A le s projekti iz okolja se bo morda ta negativna oziroma katastrofalna demografska spirala v Halozah obrnila.« In katera področja bi lahko bila po mnenju Golca temelj za nova delovna mesta? »Priložnosti in možnosti so na področju turizma, vinogradništva, varovanja narave in kulturne dediščine, medgene-racijskega sodelovanja - skrbi za starejše in mlajše .« Cesta zaradi ceste same ni primeren projekt Seveda med pobožnimi željami županov haloških občin ostaja urejanje cestne infrastrukture, saj, kot je dejal Toplak, trenutna finančna perspektiva občinam, še posebej majhnim, ni naklonjena. Po mnenju Golca bodo možnosti tudi za financiranje infrastrukture, saj da je to osnovni pogoj, da lahko tudi ostali deležniki funkcionirajo. Poudaril pa je: »Za večje infrastruktur-ne projekte na območju Haloz je nujno potrebno povezovanje vseh ključnih deležnikov na območju Haloz.« Brez finančne spodbude bodo Haloze zaspale Toda mehki projekti in »še tako dobra volja«, kot se je v državnem zboru izrazil poslanec Levice Boštjan Koražija, ne moreta v Halozah držati ceste skupaj. Zato je gospodarskemu ministrstvu dejal, da si Haloze kot regija zaslužijo vsaj tolikšno finančno spodbudo oziroma podporo, kot jo je prejelo Pomurje. Tudi poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je političnemu vrhu predlagala dodatna sredstva za naše območje. Meni, da bi morala vlada v državnem proračunu za leto 2020 za Haloze zagotoviti pet milijonov evrov. Spomnila je, da so pred štirimi leti na seji gospodarskega in kmetijskega odbora soglasno sprejeli sklep, ki je takratni vladi naložil pripravo ukrepov za celostni razvoj območja Haloz. »Posebna delovna skupina je pripravila nabor ukrepov po posameznih področjih. Žal do danes ukrepi, ki bi spodbudili razvoj območja Haloz, še vedno niso zaživeli. Priča smo vse večjemu zaraščanju kmetijskih območij, vse bolj neugodni demografski strukturi in brez dodatnih finančnih sredstev, ki bodo namenjena zgolj temu območju, žal ne bo šlo.« Ne en in ne drugi predlog nista bila uslišana, saj da je v pripravi štiriletni program vzpodbud za obmejna problemska območja. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Festival Živa coprnija Našteli več kot 2000 obiskovalcev Med 14. in 16. novembrom je v Slovenski Bistrici potekal festival Živa coprnija, na katerem so sodelovali slovenski in hrvaški ustvarjalci. Foto: Živa coprnija Festival je Slovensko Bistrico za tri dni spremenil v mesto lutk in starodavnih, tudi bajeslovnih zgodb, ki so jih nekoč pripovedovali po Pohorju in hrvaški Istri. Obiskovalci so uživali v zgodbah, ki so jih poleg odraslih lutkarjev predstavljali tudi otroški ustvarjalci. Partnerji projekta Živa coprnija - Živa štrigarija so Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, založba Beletrina, ZRC SAZU, Etnografski muzej Istre, Udruga val kulture in Operna Pican. Sredstva projekta so zagotovljena v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. UR Novice iz ZRS Bistra (2.) ZRS Bistra Ptuj - most do lokalnega med državo in Evropsko skupnostjo Ni jih bilo malo, ki so ob ustanavljanju našega zavoda zmajevali z glavo in glasno negodovali, da česa takšnega v naši občini ne potrebujemo. Žal jih je tudi danes veliko, ki še vedno ne razumejo, da si za lastno usodo vedno naprej odgovoren sam, šele nato lahko pričakuješ pomoč drugih. Da pa postaneš gospodar svoje usode, je treba ustvariti ustrezne pogoje in se izogibati pregovoru, ki pravi, da tisti, ki čaka, tudi dočaka. Tisti, ki čaka, se v glavnem vedno tudi načaka. Če bi v našem mestu ob nastanku nove države prepustili odločanje zgolj velikim centrom, bi Ptuj danes bil namesto mestne občine s pomembnimi regionalnimi institucijami najlepša razpadajoča slovenska vas. in rekonstrukcija regionalnih, lokalnih cest in javnih poti. Investicije v turistično in kulturno infrastrukturo se odražajo s povečanjem števila turističnih kapacitet in na novo zgrajenih ter obnovljenih kulturnih spomenikov, domov in večnamenskih občinskih dvoran, vključno s športno infrastrukturo. Energetska sanacija javnih stavb ter novogradnja in obnova vrtcev pa je pripomogla k obogatitvi infrastrukture na področju predšolske in osnovnošolske vzgoje ter socialne varnosti. Področje spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti se skozi realizirane projekte lokalnih skupnosti odraža v novo izgrajenih obrtnih in poslovnih conah, medtem ko so sama podjetja z našo pomočjo največ nepovratnih in CASTLE ROAD (INTERREG V-A SI-AT) — nove informativne table, ki usmerjajo obiskovalce na ptujski grad. (foto: Arhiv ZRS Bistra Ptuj) Med pomembne novo nastale institucije, ki pomagajo Ptuju obdržati status pokrajinskega središča, zagotovo sodi ZRS Bistra Ptuj, ki ima status pooblaščene regionalne razvojne agencije. Z zakonom pooblaščeni koordinator regionalnih interesov na lokalni in nacionalni ravni predstavlja stalnega partnerja v dialogu med ministrstvi, vladnimi organizacijami, občinami, podjetji ter drugimi nacionalnimi in regionalnimi institucijami. S sledenjem smernicam in usmeritvam politikam Evropske komisije in strateških dokumentov na evropski ravni si skupaj z institucijami na območju Spodnjega Podravja in širše prizadevamo, da so projekti znotraj območja usmerjeni k doseganju prednostnih nalog in ciljev, kot so povečanje podjetnosti in konkurenčnosti gospodarstva in družbe ter ravni znanja in inovativnosti za hitrejši razvoj, ohranjanje obstoječih in vzpostavitev novih kakovostnih delovnih mestih, izboljšanju kakovost življenja ob upoštevanju načel trajno-stnega razvoja na področjih trajnostne rabe virov ter čistejšega okolja, povečanju konkurenčnosti turizma idr. V 25 letih delovanje je ZRS Bistra Ptuj, v sklopu opravljanja aktivnosti regionalne razvojne agencije, sodelovala pri pripravi več kot 250 regionalnih projektov, s katerimi je pripomogla k izvedbi investicij na območju Spodnjega Podravja, v višini dobrih 420 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev. Največji del vlaganj je bil namenjen področju okoljske infrastrukture, sledijo vlaganja v prometno infrastrukturo, kot so novogradnja povratnih sredstev za vlaganja pridobila na področju nabave in posodobitve tehnološke opreme. Med največje pridobitve našega zavoda sodi izgrajena mreža poslovnih partnerjev, ki smo jo preko naše projektne pisarne zgradili praktično v vseh članicah Evropske skupnosti in še širše. Preko te mreže smo v 25 letih izvedli več kot 50 mednarodnih projektov, 12 smo jih tudi uspešno vodili. Trenutno izvajamo 15 mednarodnih projektov iz različnih področij: trajnostna mobilnosti, turizem, izboljšanje podjetniškega okolja, zaščita okolja, ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter regionalno sodelovanje. V projektih sodelujemo predvsem kot vodilni partner oz. partnerska organizacija, v nekaterih pa tudi kot zunanji izvajalec na področju projektnega vodenja in strokovnega dela. Vsak pridobljeni projekt prinaša neposredne koristi in delo našim poslovnim subjektom v mestu. Z vsakim projektom namreč omogočimo delo in zaslužek mnogim našim podjetjem s področja tiskarjev, oblikovalcev, hotelirjev (ko gostimo tuje partnerje), prevajalcev, prevoznikov, gradbenih podjetij itd. Z izmenjavo dobrih praks iz tujine bogatimo lastno znanje in kompetence. Le-te nam omogočajo prepoznati ambiciozne ideje in jih razvijati v inovativne projektne prijave, s katerimi lažje uspemo na razpisih, kjer je konkurenca iz leta v leto močnejša. Mojca Šibila Drobnič in Danilo Čeh 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 22. novembra 2019 Kicar • Srečanje pevcev in godcev Neponovljiv večer Stari prijatelji iz Kicarja, sekcija KD Rogoznica, ki se že 18 let pod vodstvom neumornega Janka Kocmuta trudijo ohranjati ljudske pesmi in glasbo, so 15. novembra povabili na že 16. tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra 2019, kije bilo v gasilskem domu v Kicarju. Foto: Robert Simenko Stari prijatelji iz Kicarja so poskrbeli za izjemen večer pesmi in glasbe. Na odru so se jim pridružili: ljudske pevke Jezero, ljudski pevci Cirkulane, harmonikarja Nina Horvat in Matjaž Prosenjak iz Brstja, ljudske pevke Lukarce Dornava, Pustrovžeki KUD Kebelj iz Oplotnice, Murski godci KD pevcev in godcev iz Petanjcev in Janko z glasbenimi prijatelji. Odkar so na odru, so Stari prijatelji iz Kicarja ustvarili nešteto nepozabnih nastopov doma in v tujini ter navezali številne prijateljske stike s skupinami ljudskih pevcev in godcev od drugod. V preteklosti so imeli tudi do 50 nastopov letno in več, v zadnjih letih so število nastopov zmanjšali, a to še ne pomeni, da se je njihova predanost ljudski pesmi in glasbi zmanjšala. S svojim nastopom in nastopi svojih pevskih in glasbenih prijateljev od blizu in daleč so tudi tokrat poskrbeli za nepozabni jesenski večer, ki so ga pripravili po dveletnem premoru. Vsi člani skupine se neizmerno trudijo, da bi prireditev Kicar poje in igra ohranili. Skupaj z njimi je na 16. srečanju uživala cela dvorana, skupaj z županjo MO Ptuj Nuško Gajšek, še posebej vzneseno pa je bilo ob skupni pesmi vseh nastopajočih skupin, Najlepše je. Kot je povedal Janko Kocmut, so hvaležni vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi letošnje prireditve. Priznanja za sodelovanje so izročili MO Ptuj, ČS Rogoznica in članici skupine Stari prijatelji Jožici Ciglar ter Tatjani Vrbovšek, predstavnici Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije za vso podporo pri njihovem sodelovanju v projektu Podeželje v mestu. Tudi druženje po srečanju je bilo polno čustev, dobre volje in pristnega prijateljstva ter ljubezni do tradicije. MG Podgorci • Ob 200-letnici šolstva Izdali zbornik Osnovna šola Velika Nedelja je ob 200-letnici šolstva v Podgorcih izdalajubilejni zbornik. Kot smo v našem časopisu pred kratkim poročali, so visoko obletnico šolstva v Podgorcih poleg jubilejne prireditve in zanimive priložnostne razstave zaznamovali še z izdajo zbornika z naslovom Znanje včeraj za danes in jutri. Pod jubilejni zbornik, v katerem so predstavili zgodovino razvoja šolstva v kraju, se je podpisal uredniški odbor v sestavi Gordana Črnivec, Alenka Korpar in Saša Skok. »Je odraz prehojene poti od leta 1819 do danes. V zbornik smo zajeli kamenček v mozaiku zelo bogate zgodovine razvoja izobraževanja, življenja in dela učencev in njihovih učiteljev, dela in truda krajanov ter njihovih spominov,« je vsebino zbornika strnil ravnatelj Osnovne šole Velika Nedelja Stanko Bezjak. Publikacija, ki obsega skoraj sto strani, je sestavljena iz prispevkov več avtorjev. Uredila jo je Nina Žnidarič, natisnil pa Crea design. Monika Horvat Juršinci • Odprtje ene največjih letošnjih investicij v občini n • • 1 v«vv Ponosni na svoje krozisce Poldrugi milijon je stala celovita obnova ceste skozi Gabrnik, namesto kapelice, ki jo je bilo treba prestaviti, pa zdaj novo krožišče varujejo skulptura boksarja in tri žabice. Projekt ureditve ceste s kro-žiščem skozi naselje Gabrnik, ki je sicer že nekaj časa realiziran, je s slovesnim odprtjem prejšnji teden dobil še piko na i. Kot smo že poročali, gre za izjemno pridobitev za občino Juršince, ki je stala več kot 1,5 milijona evrov; večino denarja je prispevala direkcija za infrastrukturo, iz občinskega proračuna je šel 13-odstotni sofinan-cerski delež, delo pa so izvedli pri Cestnem podjetju Ptuj. V celoti je rekonstruirana cesta v dolžini 624 metrov, namesto križišča v središču Gabrnika je nastalo krožišče, poskrbljeno je bilo za odvodnjavanje, za višji nivo prometne varnosti so bile urejene površine za pešce in kolesarje, cesta je dobila novo javno razsvetljavo. Obenem so uredili strugo potoka Krka in sanirali most čezenj, za realizacijo projekta pa je bilo treba prestaviti tudi kapelico. Prej je stala tik ob križišču, potem pa so 65-tonsko konstrukcijo premestili bližje Gasilskemu domu PGD Gabrnik. V krožišču po novem vse, ki se v Juršince pripeljejo s ptujske stra- Prenovljeno cesto in novo krožišče v Gabrniku so slovesno odprli Dejan Zavec, Alojz Kaučič, Alenka Bratušek in Monika Pintar Mesarič. ni, pozdravijo skulptura boksarja, posvečena boksarskemu šampi-onu Dejanu Zavcu, domačinu iz Gabrnika in častnemu občanu Jur-šincev, in tri žabice, ki simbolizirajo naravno značilnost Gabrnika. Na tem območju je bilo namreč včasih veliko zelenorjavih žab, ki so jim po domače rekli »pukaži«, s tem imenom pa so slabšalno klicali tudi Gabrničane. Danes so ponosni, da so pukaži, so povedali zbranim na odprtju, ki sta se ga udeležili tudi infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek in vršilka dolžnosti direktorice Direkcije RS za infrastrukturo Monika Pintar Mesarič. SD Ptuj, Podravje • Mladostniki o strpnosti in prijateljstvu T V* »V • • V» 1* • • 11 »Laži uničujejo življenja in samopodobo« Strpnost je spoštovanje,je sprejemanje raznolikosti naših oblik izražanja in načinov biti človek. A ker strpnost ni nekaj samoumevnega, so se o tej pomembni vrlini, kije žal mnogi ne premorejo, pogovarjali tudi na ptujski biotehniški šoli v okviru brezplačnih delavnic Izobraževalnega centra Eksena. Strpnost ni nekaj samoumevnega, ampak si je zanjo treba prizadevati, se o njej izobraževati in jo trajno negovati, so prepričani v Ekseni. In enakega mnenja so tudi na ptujski biotehniški šoli. Tako so pristopili k izvedbi delavnic, ki dajejo otrokom in mladim priložnost, da skozi lastno izražanje (s pesmimi, zgodbami, likovnimi deli) ozavestijo pomen strpnosti in spoznajo problematiko nestrpnosti. »Prebrali smo odlomek iz knjige Uničimo jo. Knjiga prikazuje zgodbo 17-letnice, ki se je s starši preselila z vasi v mesto. Polna pričakovanj je vstopila v novo okolje in razred, kjer pa so, ker so jo občutili kot grožnjo, začeli v spletnem dnevniku o njej trositi laži. Gre za zelo zanimivo temo, namreč tudi na naši šoli se srečujemo s tovrstnimi težavami. Pojavlja se nestrpnost in ne moremo si zatiskati oči,« je priznala Majda Kle-menčič, profesorica slovenščine na ptujski biotehniški šoli. »Marsikatero uro, tudi slovenščine, namenim pogovoru z dijaki, ker žal zaznavam, da se posmehovanja in laži s pomočjo digitalnih tehnologij širijo tudi pri nas,« je dejala. Zato dijakom toplo svetuje, da naj dobro razmislijo o posledicah svojih dejanj. »Pisanje laži o neki osebi je neodpustljivo in nedopustno. Laži namreč mlade uničujejo, uničujejo jim življenje in samopodobo. Otroci se žal premalo zavedajo pomena besed in dejanj.« Delavnice sprejeli odprtih rok Zaradi težav, s katerimi se srečujejo, so projekt na biotehniški šoli sprejeli z odprtimi rokami. Cilj projekta je, da mladi razmišljajo o posledicah nestrpnosti, spodbuja se jih k razvijanju in negovanju medsebojnih odnosov, spoštovanju, razumevanju, sprejemanju. Tako sta na delavnicah sodelovala tudi dijaka programa gastronom Melani Prijol in Dominik Cvetko. Odločila sta se, da na temo strpnosti napišeta zgodbo. »Napisala bom, kar se mi je dogajalo v življenju. Sicer pa je dobrodošlo poslušati te teme in pomembno je, da se o tem pogo- varjamo.« Cvetko je skozi zgodbo delil izkušnjo prijatelja, ki je bil v osnovni šoli tarča posmehovanja. A medtem ko so bili na temo nestrpnosti dijaki zadržani, so se o prijateljstvu lažje razgovorili. Tako so poudarili, da jim prijateljstvo pomeni ogromno, oziroma kot je dejala Prijolova: »Prijateljstvo mi pomeni vse.« Cvetko pa je povedal: »Prijateljstvo je zaupanje, pomeni imeti osebo za pogovor in vesel sem, da imam takšne prijatelje tudi jaz.« Tudi v Majšperku govorili o strpnosti Skladno s spoštovanjem človekovih pravic strpnost pomeni, da je posameznik svoboden, da se ravna po svojih prepričanjih in sprejema, da se drugi ravnajo po svojih. Pomeni sprejemati dejstva, da imajo ljudje, naravno različni v svojem videzu, položaju, govoru, obnašanju in vrednotah pravico, da živijo v miru in biti to, kar so. Prav tako pomeni, da posameznik drugim ne vsiljuje svojih stališč. Ker je izobraževanje najučinkovitejši način za preprečevanje nestrpnosti, so se o teh pomembnih temah pogovarjali tudi vrtčevski otroci v Majšperku, kjer so pojem strpnosti spoznavali skozi pesmi, pogovor ter zgodbo o dinozavru Tiku in njegovem zobu. Mojca Vtič Na ptujski biotehniški šoli so ob mednarodnem dnevu strpnosti razstavo izdelkov, katerih rdeča nit je bila seveda (ne)strpnost. Foto: Črtomir Goznik dnevu za strpnost in prijateljstvo pripravili Foto: SD Foto: MH petek • 22. novembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Grajena • Zaključek projekta S tradicijo v prihodnost Projekt povezovanja vseh generacij Petek pred martinovim praznikom je bil prav poseben dan za ČS Grajena. V Domu krajanov so pripravili slovesnost ob zaključku projekta S tradicijo v prihodnost, ki je potekal v okviru Las Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah in ki jim je prinesel tudi težko pričakovano kuhinjo, na katero so nestrpno čakali več kot 10 let Ob urejeni in opremljeni kuhinji je izšla še predstavitvena zloženke v treh jezikih o vinogradniškem muzeju na Mestnem Vrhu. Nova kuhinja je izjemna pridobitev za celoten kraj, njegove ljudi in društva. Projekt S tradicijo v prihodnost je projekt povezovanja vseh generacij tega območja, ki so že doslej marsikateri svoj projekt povezali z dediščino svojih dedov in babic. Tako so se v vinogradniškem muzeju, ki so ga uredili s pomočjo Leader sredstev, poklonili nekdanji vinogradniški in vinarski tradiciji Slovenskih goric. V njem ima osrednjo mesto sto let stara preša, v zbiranje starih vinogradniških eksponatov se je vključila tudi OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena, skupaj z Društvom vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in Društvom kmetic pa je sodelovala tudi v delavnicah na temo starih eksponatov ter izobraževalne delavnice na temo tradicionalnih jedi. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, ki je opravilo levji delež pri ureditvi vinogradniškega muzeja, je pripravilo in izdalo tudi zbornik o zgodovini vinogradništva na širšem območju Ptuja od 16. stoletja naprej ter uredilo tudi ampelograf-ski vrt pri muzeju. Društvo kmetic MO Ptuj pa bo v kratkem pripravilo še dobrodelno kosilo za vse, ki bivajo v ptujski Kamri. Zaključek projekta S tradicijo v prihodnost in tradicionalno gra-jensko martinovo prireditev je spremljal kulturni program v izvedbi MoPZ Grajena ter učencev OŠ Ljudski vrt - podružnice Grajena s petjem, glasbo in plesom. Foto: Črtomir Goznik Članice Društva kmetic MO Ptuj so z razstavo martinovih jedi in drugih kulinaričnih dobrot dodatno obogatile praznično petkovo dogajanje v Grajeni. Foto: Črtomir Goznik Novo kuhinjo so svečano odprli partnerji v projektu: Nuška Gajšek, županja MO Ptuj, Milena Markež, predsednica Društva kmetic MO Ptuj, Andrej Rebernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje V sodček so novo vino nalili kletarji Društva vinogradnikov in sadjarjev Slovenske gorice, ter Tatjana Vaupotič Žemljic, ravnateljica OS Ljudski Osrednje Slovenske gorice ter skupaj nazdravili novi vinski letini in po-vrt - podružnica Grajena. membni novi pridobitvi. Nosilec projekta je bila MO Ptuj, partnerji v projektu pa Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje slovenske gorice, Društvo kmetic MO Ptuj in OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena. Skupna vrednost projekta je 78.500 evrov, dobrih 24.300 evrov pa je prispevek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Vinski letnik 2019 bo odličen Skladno s tradicijo je bil petek pred martinovo nedeljo tudi gra-jenski martinov praznik, na katerem so predstavili nov vinski letnik. Predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek je ob tem prazniku izpostavil, da vinogradništvo ni samo gospodarska panoga, je tudi način življenja, saj je delati vinograd resnično nekaj posebnega. Povedal je, da bo letnik 2019 odličen. V kozarce so v čast vinskemu patronu natočili vino iz skupnega sodčka, v katerega je vsak od društvenih kletarjev prispeval po liter svojega novega vina. Pri tem se jim je pridružila tudi dosedanja ptujska vinska kraljica Eva Gašperšič. Potrudile pa so se tudi članice Društva kmetic MO Ptuj, ki so pripravile bogato razstavo martinovih jedi in drugih kulinaričnih dobrot. MG Majšperk • Igrače na zasluženih enotedenskih počitnicah Bolj kot igrača šteje preživet čas z otrokom Škatle najrazličnejših velikosti in barv, jogurtovi lončki, slamice, papirnate rolice... ne, to ni vsebina kakšnega smetnjaka, temveč zbir materialov, ki so jih v Vrtcu Majšperk v tednu brez igrač za igro in ustvarjanje izkoristili majšperški vrtčevski otroci. Igrače so bile v Vrtcu Majšperk v tednu tradicionalnega slovenskega zajtrka na enotedenskih počitnicah, saj so v vrtcu sklenili, da bodo otroci za igro uporabljali domišljijo ter naravne in odpadne materiale. »Sprva je bilo potrebnega veliko usmerjanja glede rabe materialov za ustvarjanje in igro, saj je bilo to zanje nekaj novega, drugačnega. Prizadevali pa smo si, da otroci čim več sami ustvar- Foto: Mojca Vtič V tednu slovenskega tradicionalnega zajtrka so otroci ustvarjali tudi na temo čebel. Tako so v vrtcu zabrenčale številne čebelice. jajo, da uporabijo svojo domišljijo in kreativnost,« je povedala Katja Krošl, vzgojiteljica skupine Metulji. In enako je bilo slišati tudi v drugih skupinah. Tako so v skupini Muce otroci pokazali in dokazali, kako so v igri uporabne papirnate rolice. Ste vedeli, da lahko služijo za igranje golfa, so odličen instrument, z njimi pa se da tudi sabljati, kot to počnejo bojda ninja želve. Iz lesa so ustvarjali v skupini Pikapolonice, in sicer so naredili pisane vrtavke, ki pa niso tako hitre kot beybladi, je pojasnil Blaž. Da se torej, narediti igrače iz naravnih materialov, vendar pa je zanje potrebnega več časa kot za tiste, ki jih zgolj vzamemo s trgovske police. Zato staršem v vrtcu svetujejo, da je bolj kot sama kupljena igrača pomemben čas, ki si ga vzamejo za otroke, in da je eden od načinov preživljanja skupnega časa tudi ustvarjanje igrač. Mojca Vtič Podlehnik • Srečanje predsednic 28 društev Gonilna sila razvoja V Podlehniku so se sredi novembra srečale predsednice društev kmetic, podeželskih žena, deklet ter gospodinj s Ptujskega, torej predsednice društev, ki ljubijo podeželje in kulinariko ter uživajo v druženju in izmenjavi idej ter izkušenj. Tokrat na že 14. srečanju jih je gostilo Društvo podeželskih žena Podlehnik, ki povezuje žene s podeželja že 27 let. »V našem društvu je 70 članic, aktivnih jih je dobra polovica, saj je veliko članic že nekoliko starejših. Sicer pa smo zelo aktivne, saj sodelujemo na številnih občinskih prireditvah, sodelujemo z drugimi društvi v občini, skrbimo za ohranjanje kulinaričnih značilnosti našega kraja, izvajamo delavnice, leta 2008 pa smo izdale tudi knjigo,« je domače društvo na kratko predstavila predsednica Nevenka Pernat. Njihovo delo ter udejstvo-vanje v občini je pohvalil tudi pod-lehniški župan Sebastian Toplak, ki je pozdravil gostujoča društva ter na kratko predstavil Občino Podlehnik, ki so si jo zbrane ženske v nadaljevanju dneva tudi ogledale. Sicer pa na Ptujskem deluje 28 tovrstnih društev, ki jih vodi želja po druženju, izobraževanju ter ohranjanju starih znanj in običajev. Strokovno podporo in pomoč najdejo na KGZS Zavodu Ptuj, natančneje pri Slavici Strelec, sicer koordina- torki za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti. Strelčeva je ob tej priložnosti dejala: »Ženske smo glavno gonilo vsega na vaseh, tudi drugi pravijo, da za uspešnem moškim stoji zelo uspešna ženska. In dejstvo je, morata biti oba partnerja tesno vpeta v delo na kmetiji, če jo želita uspešno voditi, še posebej, če se izvajajo dopolnilne dejavnosti.« Ženska je tako pogosto gospodinja, mati, žena, delavka, kar pomeni, da prostega časa praktično ni. A tovrstna društva s svojim delovanjem opozarjajo, da kmečka gospodinja ravno tako potrebuje čas zase in da je treba kaj postoriti tudi za dušo. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Srečanje predsednic društev, kmetic, podeželskih žena, deklet ter gospodinj, ki delujejo na območju UE Ptuj. 12 Štajerski Kronika petek • 22. novembra 2019 Ptuj • Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč Življenje ni rezervni del Po Sloveniji te dni z več prireditvami zaznamujejo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Od leta 1991 do danes so slovenske ceste po podatkih policije terjale življenje 7.526 ljudi, od tega 90 letos. Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč tradicionalno obeležujejo tudi na Ptuju. Organizator dogodka je Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj v sodelovanju z vrtcem, osnovnimi in srednjimi šolami, Združenjem šoferjev in avtomehanikov Ptuj, zavodom Varna pot ter nekaterimi drugimi organizacijami. Skozi program prireditve, ki je potekala v dvorani Gimnazije Ptuj, so na zelo ilustrativen način poudarili izgubo in bolečino, ki jo občutijo svojci žrtev. Pa tudi osebne izkušnje žrtev so prikazali zelo nazorno. Dijak strojne šole Jure je orisal svoje srečanje s prometno nesrečo, v kateri je utrpel poškodbo glave. Končalo se je srečno, lahko bi se kako drugače, tudi najbolj tragično. Ambasador Zavoda Varna pot Dario Divkovič je predstavil izkušnjo s prometno nesrečo, v kateri je izgubil očeta in brata. On in mama sta bila težko telesno poškodovana. Poškodbe so mu povzročile hude posledice, zato se je učil na novo govoriti, spoznavati ljudi okoli sebe, hoditi... Prav ta mesec mu je uspel velik cilj, končal je študij in diplomiral z gradbeništva. Foto: Črtomir Goznik Županja MO Ptuj Nuška Gajšek in predsednik SPVCP MO Ptuj Franc Kozel sta v spomin umrlim v prometnih nesrečah prižgala svečko. Žrtve niso statistika, temveč so to obrazi, imena, zgodbe ... Osrednja govornica na prireditvi je bila županja mestne občine (MO) Ptuj Nuška Gajšek. „V tem letu je na slovenskih cestah umrlo že 88. oseb. Deset let nazaj, leta 2009, jih je umrlo 163. Nekdo bi lahko ob tem pomislil, da je statistika dobra in da bi morali biti zadovoljni. A vsi, ki smo danes tukaj, vemo, da je podatek skrb vzbujajoč in s tem ne smemo, ne moremo biti zadovolj- Hajdina • Otroci za varnost v prometu 568 risbic kot opozorilo odraslim Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skupaj s šolarji že pet let v skupni akciji opozarjajo, kako pomembna je varnost v prometu. Letos so se posvetili problematiki nezdružljivosti alkohola in prometa. Otroci v osnovnih šolah so v okviru letošnjega likovnega natečaja akcije »Otroci za varnost v prometu« ustvarjali na temo alkohol in promet. V Podravju je sodelovalo devet osnovnih šol, ki so s pomočjo 29 pedagoških delavcev ustvarile 568 risbic. Zaključek akcije zanje so izvedli na OŠ Hajdina. Šolarji so ob spremstvu policistov Policijske postaje Ptuj svoje izdelke in izdelke drugih otrok v okolici šole predali naključnim voznikom in jim zaželeli srečno in varno pot brez alkohola. DK Foto: Langerholc Znanje o prometni varnosti začnejo otroci pridobivati že v vrtcu v okviru rednih in dodatnih aktivnosti. Nastopajoči na prireditvi so bili tudi otroci Vrtca Ptuj. ni. Danes smo tukaj za vsako izmed teh 88 nesmiselnih žrtev, ki se jim ni uspelo niti posloviti. To možnost jim je namreč nekdo ukradel; skupaj z življenjem. Ko potrkajo na naša vrata, ko zazvoni naš telefon, takrat se zavemo, da ne gre več za številke. Takrat, ko se lomijo srca, ko bolijo duše, tudi statistike več ni. So obrazi, imena in priimki, zgodbe, ki so jih gradile sanje o prihodnosti. So leta spominov, družine, ljubezni, so bratje, sestre, starši, otroci, prijatelji. So bili. Ko se v sekundi razblinijo vse naše sanje, se zavemo, da smo ta statistika lahko jutri mi vsi," je v ganljivem in vsebinsko zelo dobrem govoru izpostavila županja Gajškova ter nadaljevala: „Polovica povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je alkoholiziranih. Vsi, ki tega odločno ne obsodimo in o tem raje niti ne govorimo, to toleriramo in tiho podpiramo. Kdaj smo kozarcu piva pripisali večjo vrednost kot človeškemu življenju? Kdaj je telefon v roki nadomestil objeme? Kdaj je ena prihranjena minuta postala pomembnejša od celega življenja? En trenutek spremeni vse. Razbije družine, zapusti otoke, ostaneš sam. Z nikoli zaceljenimi ranami in zlomljeno dušo. Izguba nariše praznino, ki je ni mogoče zapolniti. Ostanejo samo spomini. In večni zakaj. Marsikaj lahko nadomestimo, življenja ne moremo." Letno na cestah umre 1,2 milijona ljudi Predsednik SPVCP MO Ptuj Franc Kozel je poudaril, da je po vsem Foto: Langerholc Generalna direktorica Policije Tatjana Bobnarje dan spomina na žrtve prometnih nesreč pospremila z besedami: „ Vse prevečkrat med podatki o nesrečah ostanejo spregledani svojci, ki izgubijo svoje najdražje ali po nesreči postanejo skrbniki hudo poškodovanih bližnjih. Policija si že leta prizadeva, da bi bilo takih tragičnih zgodb čim manj, da bi bilo manj nesreč in da bi bile njihove posledice manjše. To velikokrat pomeni, da izvajamo ukrepe, ki med ljudmi niso priljubljeni. Nekateri nam zato očitajo represivno ravnanje in kaznovanje, ki po njihovem nima smisla. A sprašujem se, ali se sploh zavedajo, da je globa pravzaprav še najmanjše zlo, kijih lahko doleti ob njihovem nespametnem ali objestnem ravnanju? Da s takšnimi ukrepi pravzaprav varujemo tudi njihova življenja." svetu preveč prometnih nesreč, podatki so zastrašujoči. „V enem letu na cestah po svetu umre 1,2 milijona udeležencev v prometu. Povprečno na dan je to 3.390 ljudi. Telesno poškodovanih v prometnih nesrečah je okoli 50 milijonov. Od teh jih več kot pet milijonov ostane trajnih invalidov. 60 odstotkov udeležencev prometnih nesreč je starih med 15 in 44 let. Po podatkih Evropske komisije je v letu 2018 na cestah umrlo več kot 25.100 ljudi, telesno poškodovanih jih je bilo 1,8 milijona. Pred desetimi leti je bil podatek še bolj zaskrbljujoč, v Evropi je v prometu umrlo čez 50.000 oseb." Kozel je v nagovoru spomnil še na cilj nič smrtnih žrtev v cestnem prometu. Mojca Zemljarič OKNA, VRATA ga - GARAŽNA VRATA A www.naitors.si M ■ BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMERE,BREZPLAČNA PONUDBA.STROKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NAISORSmo Tel.: OZ 741 13 80, Mob: 031793 Z04 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 r jefenfKaY|»i)ni»«lba 1 \ 0 _ g) __^ m V aWjffni v pcmararifc www.pomaranca.si S rezervacije: 02 788 00 28 Klemen (23.) zaklene, Katarina (25.) grušta, Andrej (30.) vse s snegom ■1/4 Danes bodo krajevne padavine na zahodu sprva oslabele in se popoldne znova nekoliko okrepile in širile nad osrednjo ter deloma vzhodno Slovenijo. Na vzhodu bo večji del dneva suho z nekaj sonca, zjutraj bo tam nekaj megle. Ob morju bo pihal šibak jugo. Jutranje temperature bodo večinoma od 2 do 8, ob morju okoli 10, najvišje dnevne od 9 do 14, v Gornjesavski dolini okoli 6 °C. Foto: CG petek • 22. novembra 2019 Kultura Štajerski 13 Ste že brali / Isabel Allende: Otok pod morjem Isabel Allende je ena najbolj branih avtoric na svetu, saj je bilo prodanih več kot 74 milijonov njenih knjig. Rojena je bila v Peruju čilskim staršem in je v Čilu tudi živela ter delala kot novinarka do leta 1973, ko je bil ubit njen stric, čilski predsednik Salvador Allende. Takrat je bila prisiljena pobegniti v Venezuelo. Leta 1981 je začela pisati pisma svojemu na smrt bolnemu dedku in iz teh pisem se je rodil njen prvi roman, Hiša duhov. Od takrat je napisala več kot 23 knjižnih uspešnic, prevedenih v več kot 42 jezikov (v slovenščini so že izšli Otok pod morjem, Hiša duhov, Eva Luna, Hči sreče, Japonski ljubimec, Ripper idr.). Značilnost njenih del je povezava med izmišljenim dogajanjem in resničnimi zgodovinskimi dogodki. Je ena najprepoznavnejših pisateljic južnoameriškega magičnega realizma. Resničnost in miti, realnost in nadrealni dogodki so zvezda stalnica njenih izjemno berljivih romanov. Roman Otok pod morjem se dogaja na otoku, ki ga danes poznamo kot državo Haiti, konec 18. stoletja pa je bila to francoska kolonija Saint-Domingue - Sveti Domingo. Pa naslov romana Otok pod morjem ne označuje tega otoka, pač pa izraz 'otok pod morjem' črnski sužnji iz Afrike uporabljajo za svoj raj, v katerem bodo po smrti srečno živeli. In odhod na ta otok si zaradi razmer, v katerih živijo kot sužnji svojih belih gospodarjev, resnično želijo. Roman opisuje neverjetne krutosti, s katerimi beli gospodarji upravljajo svoje 'premoženje' - sužnje, pripeljane iz Afrike. Ljudi, ugrabljene v svojem domačem kraju, v nemogočih razmerah prepeljane na drugi konec sveta - na otoke srednje Amerike, kjer se do smrti zgarajo na plantažah sladkornega trsa. Opisi krutosti so tako nazorni, da bralec ne more verjeti, kaj vse je sposoben narediti človek drugemu človeku samo zato, da bi sam obogatel in sebi zagotovil boljše življenje. In to se ni dogajalo tam nekoč v daljni preteklosti, pred več tisočletji, to se je dogajalo pred dvesto leti. Malo pred tem, ko smo Slovenci dobili Prešerna. In tega s sužnji niso počeli neki izmišljeni ljudje, pač pa so gospodarji prihajali iz tistega dela sveta, ki se je imel za najrazvitejšega. Lastniki sužnjev so bili v tem romanu Francozi, pa bi lahko bili tudi kateri drugi Evropejci, saj so imeli kolonije po svetu tudi Angleži, Španci, Portugalci, Italijani ... In ko človek ob branju tako razmišlja: se vam ne zdi, da je Evropa dolžna nekaj storiti za potomce tistih ljudi, katerih prednike je tako zlorabljala? (Pa ne samo Evropa, saj ni Amerika nič boljša ...) Morda kdo poreče: saj Slovenci nismo nikdar bili sužnjelastniki. Ampak smo pa del te Evrope, na katero tako zelo prisegamo. »Povej mi, s kom se družiš, in povedal ti bom, kdo si!« Malce sem zašel z Otoka pod morjem, ampak sem prepričan, da bodo ob branju usode črne sužnje Zarite na Santu Domingu in njenih sotrpinov tudi vaše misli marsikdaj zašle od neposrednega dogajanja v romanu k sodobnemu dogajanju. Res zelo priporočam. Ocena: 5. Jože Šmigoc Na Ta veseli dan kulture vabimo vas in vaše prijatelje na zaključek Bralne značke za odrasle 2019 v torek, 3. decembra, ob 19. uri v razstavišče knjižnice, kjer bomo potovali okoli sveta z zborom Lilith. Sveti Andraž • Spomini na družbenem omrežju Fotografije Andraž 365 Na občinskem profilu Facebook je vsak dan objavljena stara ali nova fotografija krajev ali ljudi v občini. Izjemen odziv, tudi iz tujine. V začetku letošnjega leta so na občini začeli projekt, ki so ga poimenovali Andraž 365. Tako na družbenem omrežju Facebook vsak dan objavijo fotografijo iz občine, pa naj gre za stare črno-bele posnetke krajev in ljudi v občini ali za nove fotografije. V 365 dneh v letu bodo torej objavili 365 fotografij. Andraška županja Darja Vudler pravi, da se je projekt dobro prijel, saj so ga ljudje lepo sprejeli. »Fotografije objavljamo naključno, nekatere nam pošljejo občani, nato pa je zanimivo spremljati odzive. Mnogi se prepoznajo na starih fotografijah ali pa jim posnetek hiše, ki je ni več, zbudi spomine iz otroštva. S svojimi komentarji se radi javijo tudi naši zdomci z vseh koncev sveta, ki jim stik z domačo grudo še več pomeni.« SD Podravje • Velika božična dobrodelna akcija Božično darilo na vsaki dlani Decembra bo Spodnje Podravje vstopilo v enega najbolj čarobnih delov leta. Postali bomo del največje priložnostne, plemenite in humanitarne družine, ko bomo Rotary club Ptuj, Rotar Act Ptuj, družba Radio-Tednik Ptuj in Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje skupaj organizirali dvodnevni dogodek, ki bo odmeval v Podravju. V tritedenski kampanji, ki se začne novembra in bo vodila do finalnega dvodnevnega dogodka, bomo vse podredili temu, da omogočimo in približamo čar božiča vsaki družini v Spodnjem Podrav-ju. Tako želimo tudi s pomočjo SMS-centra pomagati pri zbiranju finančnih sredstev. V dvodnevnem dogodku, ki ga predstavljamo v nadaljevanju, pa računamo tudi na dodatno pomoč dobrotnikov, ki se nam bodo pridružili in darovali na samem prizorišču dogodka. V ta namen pripravljamo v soboto, 7. 12., in v nedeljo, 8. 12., poseben dogodek na mestni tržnici na Ptuju. Navedeni partnerji bomo skupaj pripravili profesionalno urejen, mobilni, radijsko--terenski studio, postavili bomo številne stojnice, pri katerih bodo sodelovali tudi varovanci različnih organizacij, delili bomo dobrodelne obroke juh, čaj, kuhano vino, zbirali prostovoljne prispevke, skratka počeli vse tisto, kar v veseli december tudi sicer sodi. Foto: Črtomir Goznik Rotarijci in sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj želimo skupaj z Vami aktivno sodelovati pri pripravi dobrodelnega programa. V njem bomo vabili vse, ki nam lahko pomagajo izboljšati jutrišnje Spodnje Podravje. Dva dni bomo na terenu v živo ustvarjali najbolj prisrčen, zabaven in dobrodelen program. V nedeljo, 8. 12. 2019, ob 15.00, ko zaključimo akcijo „Božično darilo na vsaki dlani", želimo v živo razglasiti znesek zbranih sredstev, ki bo s skupno akcijo božič zares približal tistim, ki si ga sami ne morejo pričarati. Osnovni cilj akcije je donacija sredstev za darila in drugo pomoč otrokom in mladostnikom socialno ogroženih družin Spodnjega Podravja. Sodelujete lahko že sedaj in pošljite sms s ključno besedo "prijatelj" na 1919. Darovali boste en evro ter postali iskren prijatelj otrok v stiski. Sms številka bo odprta do 19. 12. 2019. Ptuj • Druga razstava Nevenke Bedžuh Risba, ki navdušuje Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, umetniška skupina Graziosa, je 14. novembra v hotelu Mitra na Ptuju pripravila slovesnost ob odprtju druge samostojne likovne razstave Nevenke Bedžuh, ki jo je avtorica poimenovala Z naravo do srca. Skupina se sicer ukvarja s plesom, petjem, recitalom, Nevenka pa tudi z risanjem. Po uspešni prvi razstavi v Qcen-tru, ki je presegla vsa pričakovanja ljubiteljske likovne umetnice, je sprejela povabilo Petra Vesenja-ka iz hotela Mitra, da bi se tako lahko predstavila tudi v starem mestnem jedru, v najlepši ptujski mestni ulici, kjer je tudi sama doma. Ponosna je, da razstavlja v tem čudovitem okolju, kjer so dediščina, kultura in umetnost že dolgo prisotne. Nevenka je začela risati že v srednji šoli, javnosti pa se je predstavila šele letos po dolgih letih ustvarjanja in na prigovarjanje drugih članov skupine Grazi-osa. Najbolj ji leži ogleni svinčnik, dela pa tudi na platno z oljem. Kot ena izmed redkih slikarjev uporablja baterijsko radirko, ki je mnogi ne poznajo. Riše portrete, naravo, živali. Ustvarja v glavnem ponoči, ko večina spi, od 22. ure do tretje ure zjutraj, ko je tudi največji mir. Za eno risbo porabi okrog 20 ur. V društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj so zelo ponosni na vse svoje talen- te, je povedal knez Bojan Miško, ki je prepričan, da bodo tako, kot so bili uspešni že doslej, uspešno delali tudi v prihodnje. Čestital je Nevenki za pogum, da je svoje stvaritve ponovno postavila na ogled, s tem pa je društvo dobilo še eno priložnost, da ga Ptujčani še bolje spoznajo in morebiti tudi odločijo, da postanejo tudi sami njegovi aktivni člani in obujevalci bogate ptujske srednjeveške tradicije. Razstava bo na ogled do 28. novembra. MG Foto: Črtomir Goznik V hotelu Mitra razstaulja Neuenka Bedžuh, članica umetniške skupine Graziosa društua Cesarsko-kraljem Ptuj. 14 Štajerski Nasveti petek • 22. novembra 2019 Zdravstveni nasveti Z D KC^f'ti Pomagajmo si • Institucionalna oskrba starejših (L del) As Slabokrvnost - 2. del Ostati doma ali iti v dom? Kako bolezen poteka Pri pravočasnem prepoznanju slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa, vitamina B12 in fol-ne kisline in ustreznem zdravljenju je ozdravljivost popolna in jo dosežemo v štirih do desetih tednih zdravljenja. Kako poteka spremljanje bolnika s slabokrvnostjo Bolnika z anemijo spremlja zdravnik družinske medicine, le v izjemnih primerih je potrebna napotitev k hematologu. Pri zdravljenju slabokrvnosti s tabletami železa moramo kontrolirati laboratorijske preiskave krvi (hemoglobin in rdeče krvne celice) čez tri tedne in nato po štirih do desetih tednih. Podobno velja, ko zdravimo z vitaminom B12 ali folno kislino. Kako si lahko pri slabokrvnosti pomagate sami Slabokrvnosti ne moremo zdraviti brez ustreznih zdravil, seveda pa je treba uživati hrano, bogato z železom in vitaminom C, ki pospešuje absorpcijo železa iz prebavil. O dodatkih k prehrani pa morajo razmisliti tudi ljudje, ki so se odločili za vegetarijansko prehrano, zlasti vegani, ki so iz svoje prehrane povsem izključili prav vsa živila živalskega izvora. Kako slabokrvnost vpliva na življenje Pri blagi slabokrvnosti bolnik nima večjih težav, pri hudi sla- bokrvnosti pa je počutje bolnika slabo in takrat bolnik potrebuje počitek, medtem ko pri blagi slabokrvnosti delazmožnost ni vprašljiva. Ali in kako lahko nastanek slabokrvnosti preprečite Pri preprečevanju slabokrvnosti je potrebna zdrava raznovrstna prehrana. Slabokrvnosti pri vegetarijancih, zlasti veganih, se je mogoče izogniti z doslednim upoštevanjem dietnih načel, ki pomagajo izogniti se pomanjkljivemu vnosu določenih hranilnih snovi - vegetarijanska prehranska piramida. Njen največji delež predstavlja pet velikih rastlinskih skupin živil, ki so v spodnjem osnovnem delu piramide. To so polnovredna žita (pomemben izvor beljakovin, cinka, železa in drugih mineralov, kompleksih ogljikovih hidratov in dietnih vlaknin), sočivje (grah, fižol, leča, soja, arašidi ...), ki je pomemben vir beljakovin, vitaminov B skupine, mineralov v sledeh in železa, ki se v prebavilih dobro absorbira ob sočasni prisotnosti vitamina C, povrtnine (pomemben izvor dietnih vlaknin, mineralov, vitaminov), sadje ter oreščki in semena. Vegetarijanci in ženske z dolgimi in/ali močnimi menstruacijami ter nosečnice morajo na to opozoriti svojega osebnega zdravnika, ki bo s potrebnimi laboratorijskimi preiskavami ugotovil morebitno slabokrvnost. Metka Petek-Uhan, dr. med., spec.družinske medicine, ZD Ptuj Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Prebivalstvo sveta se vedno bolj stara. Slovenija pri tem ni nobena izjema. Če stari ljudje nimajo možnosti preživeti starih let doma, se pojavlja vprašanje, kam oditi. Domovi za starejše so ena izmed oblik varstva, ki starejšim omogoča osnovno in socialno ter zdravstveno oskrbo. Velikokrat slišimo, da je starejše strah bivanja v domovih za starejše in da imajo pred tem predsodke. V Sloveniji je na voljo 21.063 mest v 59 javnih zavodih in 43 izvajalcih s koncesijo. V nadaljevanju lahko preverite, kdo je upravičen do bivanja v domu za starejše, kako se lotiti iskanja prostega mesta, kakšne so cene ter kako je s plačilom bivanja. Kje najti informacije o prostih mestih Na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije vsak dan osvežujejo informacije o številu prošenj. Kako se prijaviti in kdo so upravičenci Za sprejem v dom starejših lahko zaprosijo državljani RS, ki imajo prebivališče na območju Slovenije, in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno bivanje v RS in so stari 65 let ali več. Obrazci za sprejem v dom so na voljo v vsakem domu ali na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in so enotni za vse domove. Prosilec lahko odda vlogo osebno, s spletno aplikacijo, po elektronski ali klasični pošti na naslov posameznega doma. Vrstni red za sprejem v dom Kdaj bo prosilec sprejet v dom, je odvisno od vrstnega reda prispelih prošenj, bližine starostnikovega stalnega bivališča, zdravstvenega stanja, socialnih razlogov, ki lahko pomembno vplivajo na nujnost JF sprejema, ter drugih razlogov, ki upravičujejo sprejem v dom. Kaj ponujajo domovi Domovi morajo zagotavljati predpisane osnovne storitve, kot so namestitev v eno-, dvo- ali večposteljnih sobah, vzdrževanje prostorov in perila, primerno prehrano ter tehnično oskrbo, osebno pomoč, socialno oskrbo ter varstvo, zdravstveno varstvo in nego. Vse storitve v okviru osnovne dejavnosti so standardizirane. Odstopanja od standarda so dovoljena le pri bivalnih pogojih, ki so lahko boljši (bivanje v enoposteljni sobi) ali slabši (bivanje v tri- ali več posteljni sobi) od standardnih, kar seveda vpliva tudi na višino cene oskrbe. Domovi za doplačilo poleg predpisanih osnovnih storitev ponujajo tudi različne nadstandardne storitve. Dodatne storitve so opredeljene v veljavnem pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen soci-alnovarstvenih storitev kot obseg oskrbe, ki ni del standardnega obsega posamezne kategorije oskrbe, in se lahko zaračunajo samo kot dodatni stroški, uporabnik pa se zanje prostovoljno odloča. Dodatne storitve so zlasti: prinašanje hrane v sobo uporabniku, če ni to zajeto že v vrsti oskrbe, opravljanje storitev čiščenja večkrat na teden kot sicer, pomoč pri osebni higieni in izvajanju dnevnih aktivnosti v večjem obsegu, kot to izhaja iz kategorije oskrbe, v katero je uvrščen uporabnik, spremstvo po nakupih, storitve frizerja, pedi- Foto: DU Ptuj kerja in podobno. Cene dodatnih storitev določi organ upravljanja zavoda. Kaj pa cene oskrbe Cene oskrbe, in sicer za osnovne dejavnosti v domovih, se ne določajo prosto, temveč morajo biti oblikovane v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev. Določijo jih pristojni organi domov, zanje pa morajo pridobiti tudi soglasje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Cene so odvisne od vrste namestitve in potreb stanovalca, ki jih pogojuje njihovo zdravstveno stanje. Pripravila: mag. Vesna Šiplič Horvat, strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj Tačke in repki FIP - mačji infekciozni peritonitis Gre za bolezen mačk iz zavetišč ali območij, kjer je veliko mačk na majhnem prostoru, tudi v stanovanju. Tako je lahko kar 90 % mačk iz takšnega območja okuženih z mačjim koronavirusom, ki povzroča FIP in se pojavlja po celem svetu. V večini primerov je okužba z virusom blaga in povzroča le blage infekcije dihal ali prebavil, v 5-10 % pa virus povzroči nastanek FlPa. Foto: Tilen Mlakar Vzrokov, zakaj nekatere mačke zbolijo, druge pa ne, še nismo odkrili. Obstajata sicer dve teoriji, pri kateri prva govori o tem, da obstajata dva podtipa virusa, od katerih močnejši povzroča nastanek FIPa, druga teorija pa pravi, da virus v nekaterih mačkah mutira do te mere, da je dovolj močan za povzročitev FIPa. Bolezen prizadene vse domače in evropske divje mačke, kakor tudi nekatere velike divje mačke. Druge domače živali in ljudje se ne morejo okužiti. Virus se začne 2 dni po infekciji izločati z blatom, kar po navadi preneha po 2 do 3 mesecih. Majhen delež mačk izloča virus celo svoje življenje. Mačke se okužijo po oralni poti, po navadi preko stika z okuženim mačjim straniščem. Mladiči se okužijo, ko izgubijo ma-ternalna protitelesa (po 6. tednu starosti). Virus lahko v suhem okolju preživi do 7 tednov. Gre za dokaj občutljiv virus, ki ga uničimo že z večino razkužil in detergentov. Ali bo mačka po okužbi razvila FIP, (A) VETERINARSKI CENTER MLAKAR ¿9» Telefon: 02 787 10 33 www.vetcentermlakar.si j gfT Foto: Dreamstime je odvisno od seva virusa in odpornosti organizma. Po navadi izbruhne po stresnem dogodku, saj stres zmanjša odpornost in povzroča večje izločanje virusa. Pri mačkah, ki razvijejo felini infekciozni peritonitis, ločimo dva poteka oziroma vrsti bolezni, mokri in suhi FIP. Pri suhi obliki se okoli žil tvorijo skupki vnetnih celic, ki jih imenu- jemo piogranulomi. Suha oblika ima bolj kroničen potek. Znaki so blago povišana telesna temperatura, izguba telesne teže, depresija in zmanjšan apetit. Lahko se pojavi zlatenica. Skoraj vse mačke imajo spremembe na očeh. Če so prizadeta pljuča, se lahko pojavi tudi oteženo dihanje. Približno ena tretjina mačk s suho obliko razvije živčne znake. Kateri znaki se pojavijo, je odvisno od področja možganov, ki je poškodovano. Najpogosteje se pojavijo motnje v zavesti, zanašanje med hojo, trzanje oči in epileptični krči. Občasno so znaki omejeni samo na črevesje. Najpogosteje je prizadeto debelo črevo. To se po navadi kaže kot kronična driska, zaprtje ali bruhanje. Pri mokri obliki pride do vnetja seroznih open, ki pokrivajo stene in organe v trebušni in prsni votlini. Posledica je prehajanje z beljakovinami bogate tekočine iz krvnih žil v telesne votline. To se pri mački kaže kot povečan trebuh ali oteženo dihanje zaradi nabiranja tekočine v prsni votlini. Apetit je lahko normalen ali pa zmanjšan. Mačka po navadi postane manj živahna. Lahko so prisotne blago povišana telesna temperatura (od 39 °C do 39,5 °C), izguba telesne teže, blede ali rumene sluznice. Trenutno FIP še vedno velja za neozdravljivo bolezen. Mačke s sumon na FIP zdravimo z visokimi dozami kortikosteroidov in antibiotiki. Kortikosteroidi so imunosup-resivna zdravila in se pri tej bolezni uporabljajo, ker do poškodb organov pride zaradi pretiranega odgovora imunskega sistema na virusno okužbo. Poleg tega stimulirajo tudi apetit in izboljšajo počutje živali. Z njimi lahko mački podaljšamo življenje za nekaj mesecev. Antibiotike dajemo, da preprečimo sekundarne bakterijske infekcije. Tilen Mlakar, dr. vet. med. petek • 22. novembra 2019 Za kratek čas Štajerski 1S INFICI-RANOST PRELETAVALE KNJIGE ZDRAVILNA KROGLICA NAS FILM. REŽISER a[MT KARNICAR PRIPRAVA VOBLIIO CEVI ZA IZVLEK TEKOČINE KAJNOV BRAT STARI GRK IZ EOLIJE JUNAK NAJSTAREJŠEGA EPA NASVETU ZVEZDANA MLAKAR INDIJANCI IZ SKUPINE SJUJEV KUHARSKI REKVIZIT NEKDANJI TURŠKI VELIKAS HAblJKA RAMSAK JAPONSKA SOLARNA VESOLJSKA JADRNICA SPAZEM VELETOK V JUŽNI AZIJI JUDOVSKI VERSKI UČITELJ GLASBENI NASTOP (LJUDSKO) IETNIP0- LETALO JAPONSKA SMUČARSKA SKAKALKA TAKANASl NEKDANJA UPRAVNO TERITORIALNA ENOTA DANSKI ASTRONOM -S" GRŠKI EP ANGLEŠKI REŽISER S DAVID; omk mso) AVTOR: MARKO BOKALIC SMUČARKA STUHEC OSEBNI ZAIMEK KDOR SI NIC NE UPA NEMŠKI FILOZOF IN FILOLOG (GEORG) ENERGIJSKA SREDIŠČA V TELESU OSNOVNE LASTNOSTI, POTEZE ŽIVALSKA USTECA PRESEJAL. PROGRAM RAKA DOJK LOJZE KRAKAR OKRAJŠANA OBLIKA EKONOMISTKA PETRIN NIZOZEMSKI SLIKAR (JAN) ČEDOMIR OBLAK STAR AVSTRIJSKI NOVEC MALIGNI TUMOR MESTNA OBČINA TRAVNIK VGORSKEM SVETU POPENI-NAH ZNAN BIZELJSKI VINAR (JANEZ) UKRAJINSKI VIOLINIST (DAVID) AVTOR TELEGRAFSKE ABECEDE (SAMUEL) PRIPRAVA ZAVK10P IN IZKLOP ELEKTR. TOKA PRIŽIGANJE OGNJA DRUGO NAJVEČJE JAPONSKO MESTO OJSTRAH, David - ukrajinski violinist in glasbeni pedagog, RABI - častni naziv judovskih učiteljev postave, SVERDLOVSK - ime ruskega velemesta Jekaterinburga na Uralu v letih 1924-91, TOOROP, Jan - nizozemski slikar, ki je vplival na razvoj findesieclovske umetnosti Prireditvenik Petek, 22. november 1 7:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje jubilejne razstave 70 let Filatelističnega društva Ptuj 17:00 Stoperce, Dom krajanov, Cecilijin koncert Večer ljudskih pesmi 18:00 Ptuj, grad, odprtje razstave Osrčje Petovione 18:00 Podlehnik, Večnamenski kulturno-turistični center, odprtje fotografske razstave Podobe jesenskih Haloz, v sklopu projekta Haloze, dežela tisočerih gričev 18:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice, Misijon ob 10-letnici bazilike, slovesni začetek misijona, maša z večernicami in govorom, blagoslov misijonskih sveč 18:00 Voličina, Kulturni dom, Koncert za dober namen z vokalno skupino Amista in gosti 18:00 Ptuj, Narodni dom, koncert folklornih skupin Iz roda v rod 21:00 Ptuj, CID, koncert glasbenih skupin Kepica mešanega, heavy metal, punk rock, hard rock ... 16:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice, misijon ob 10-letnici bazilike na Ptujski Gori, dramska uprizoritev Od pastirčka do škofa (Slomšek) 18:00 Ptuj, Narodni dom, koncert Ujemi ritem, ujemi življenje! - Amos Nedelja, 24. november 09:00 Majšperk, konferenčna dvorana KPC, Seminar za rokovanje z orožjem ter možnostjo pridobitve orožne listine 16:00 Podlehnik, Večnamenski kulturno-turistični center, predstava Poročil se bom s svojo ženo 16:00 Hajdoše, gasilski dom, 1. tematski večer ljudskih pesmi in običajev -svatovske 1 7:00 Markovci, mala telovadnica OS, 31. samostojni koncert Najlepše pesmi -ženska pevska skupina Florina 18:00 Ormož, Dom kulture, koncert Ujemi ritem, ujemi življenje! - Amos Mestni kino Ptuj Sobota, 23. november 09:00 Kidričevo, Talum, Dan odprtih vrat Taluma, ob 65. tovarniškem prazniku 10:00 Ptuj, Raičeva 11, Hiška pod ptujskim gradom, ustvarjalna delavnica Izdelovanje adventnega venčka, zgodovinsko društvo Kastali Petek, 22. november: 16:00 Ledeno kraljestvo 2; 18:00 Judy; 20:00 Bitka za Midway. Sobota, 23. november: 16:00 Ledeno kraljestvo 2; 18:00 Judy; 20:00 Bitka za Midway. Nedelja, 24. november: 16:00 Ledeno kraljestvo 2; 18:00 Dekleta iz Ouage; 20:00 Judy. Nasmejmo se Golobi Upokojenca sta krmila golobe in eden se oglasi: »Golobi so kot politiki!« »Kako to misliš?« »Ko so spodaj, ti jedo iz roke, ko pa so zgoraj, serjejo po tebi!« WC V državnem zboru. Sprašuje opazovalec: "Oprostite, prosim, kje pa je tukaj WC?" "Kakšen sekret neki!" reče vratar. "Ga ne rabijo, drug po drugem serjejo." Politiziranje Trije upokojenci sedijo na klopci. Eden ves čas govori: "Ja, ja, ja!". Drugi momlja: "Hm, hm, hm!". Tretji se razjezi: "Če takoj ne nehata politizirati, grem jaz kar domov!". Tedenski horoskop od 22. do 28. novembra j OVEN (Il. 3. - IO. 4.) Ognjena energija vam bo dala krila. Označevala vas bo paleta sprememb in novosti. Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in odšli pogumno naprej. Seveda bo pomembno ozavestiti, da imate enake možnosti, igro dobiti ali izgubiti. Tedenski uspeh pričakujte pri denarju! BIK (21.4. - 20.5.) Skrivnostna narava bo v sebi skrivala magično sporočilo o preobrazbi. Tako bodo tudi vas privlačile skrivnosti in skrita dojemanja človekovega značaja. Zadeve se bodo na koncu obrnile tako, da boste imeli sami koristi. V ljubezni boste doživeli ekstazo močnih in intenzivnih čustev. rak (21.6.-22.7.) fir Nv w lev (23.7.-22. S.) TEHTNICA _ (23.9. - 23.10.) Pričakovati je obdobje, ko boste reči znali brati med vrsticami in se odločno soočiti z novimi izzivi. Seveda bo pri tem veljalo, da dogodkov ne boste smeli prehitevati. Na življenjske prelomnice boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Pričakovati je čas plodnosti in ustvarjalne energije! škorpijon (24.10. - 22.11.) Konec novembra boste simbolično delali zaključke in se odločili za nov ciklus. Pogumno se boste soočili z vsem tistim, kar vam bo uganka in v svoje zvedavosti boste dobili mnoge odgovore. Ključ do srca imate pri sebi in pravilno bo, da boste partnerja vzpodbujali in mu pomagali. DVOJČKA Myi (21.5. - 20.6.) Pozitivna energija vam bo poleg dobrega prilaganja pomagala v skupinskem delu. Ambicioznost na delovnem mestu boste postavili na enega od prvih mest in dosegli tisto, kar si boste želeli. Pomembno bo, da ne pozabite nase in na dejstvo, da potrebujete dodatne vitamine. STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) Privlačile vas bodo skrivnosti in tiste zadeve, ki tako ali drugače izstopajo. Odločili se boste po notranjem smerokazu, kaj je tisto, kar boste morali spremeniti. Na delovnem mestu bo zelo odgovorno in polni boste drznih načrtov in zamisli. V ljubezni boste pluli po valoviti reki - valovi bodo strast. Notranja moč. se bo ojačala in tako boste lahko zasvetili s plamenom čiste resnice. Zagovarjali boste tisto, kar vam je blizu in kar vam bo koristilo. Na delovnem mestu bo pestro, borili se boste za resnico in pravico. Pri tem boste dovolj modri in tako dosegli pomemben in odločen korak naprej. Označevala vas bo jeklena volja in trma. Oboje vam bo po svoje koristilo in tako boste vsem obveznostim in zadanim nalogam kos. Pomembno bo, da boste pri vsem uživali in da se ne boste bremenili s tistim, česar nimate. Zgodba o resnici se piše na delovnem mestu tudi z vašo pomočjo. _ kozorog (22.12.-20.1.) Čeprav ne spadate med pionirske predstavnike zodiaka, bo tokrat drugače. Odločili se boste stopiti v ospredje in narediti nekaj dobrega. Pri tem vam bo v pomoč okolica. Brez vaše spodbude bo na delovnem mestu pusto in tiho. Zdelo se bo, da se bo začel nov ciklus veselja in prijateljstva. vodnar O-' / (21.1.-IS.2.) Vrata lastne sreče boste odprli na stežaj. Čeprav boste nekoliko preveč drzni, boste imeli srečo in harmonijo. Reševali boste uganke, ki so vezane na prijateljstvo in na odnose. Varujte se pretirane sebičnosti in imejte odprto srce. Narava bo naravni vir sprostitve in užitek za vašo dušo. \ devica jI (23. S.-22.9.) Vizualizacija sonca v lastni duši bo mnogim predstavnicam in predstavnikom tega znamenja koristila. Obeta se teden, v katerem se boste na intenziven način odločili in ločili od tistega, s čimer ste odlašali. Poglobljeno se boste lotili študijskih obveznosti in imeli boste več prijetnih srečanj s prijatelji. Zvezdni pozdrau! Tadej Sink, korarni ribi (19.2.-20.3.) Razbrati bo napredek tako na duhovni kot osebni ravni. Sreča se bo skrivala v majhnih trenutkih in največje bo v partnerskem življenju. S partnerjem bosta zaživela kot eno in prižgal se bo ogenj ljubezni, ki se bo razširil v požar. Če sodelujete s tujino, so nakazane ugodne priložnosti. astrolog 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. novembra 2019 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. radioPTUI Štajerski TEDNIK POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku Wtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored) M POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! T VARAZDIN 6. in 7. dec 13.in 14. dec Prevoz in organizirano vodenje - vodič Večerja v hotelu ORION Živa glasba - Dalibor ODHOD: Železniška postaja Ptuj ob 16:30 [fj V P ^radioPTUI Štajerski l/Iti«! % iMfltr WM t »MBT «fMtftttot 4*tM ^MWSSlf" "'•t %MflW;. "" kmw* ^ «nMMVMWir1 «»HfiiW Atletika Dragocenijiriznanji za Kristjana Ceha Stran 18 Rokomet Uloviti prvo zmago v prenovljenem Hardeku Stran 18 Tenis Blaž in Nika do zaključnega obračuna Stran 19 Strelstvo Ormožani z največ odličji, najmlajši Ptujčani rekordno Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik tednik íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu! RADIOPTUJ tei ¿filetee www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL »Želimo nadaljevati niz neporaženosti na 1 v • »vv domačem igrišču« Športni park NK Aluminij v Kidričevem bo v nedeljo popoldan prizorišče derbija 1. slovenske lige, saj prihaja ekipa Maribora. Gostovanje vijoličastih v »Šumo« tradicionalno pritegne največ gledalcev v sezoni, tokrat jih je pričakovati še posebej veliko, saj gre za dvoboj drugo- in tretje- uvrščene ekipe lige. Za nameček sta obe doslej zbrali po 34 točk ... Matic Vrbanec: »Želimo se dokazati tudi pred tako številno publiko« »Za nami je reprezentančni premor, ki smo ga dobro izkoristili, sedaj pa že komaj čakamo na tekmo z evropskim Mariborom. Zelo smo motivirani, da iztržimo pozitiven rezultat. V pripravah na to tekmo smo dobro analizirali lastne napake, skozi treninge jih poskušamo čim bolj minimalizirati. Gradimo pa na tem, kar smo dosegli doslej, ko smo zbrali skupno kar 34 točk,« je v uvodu povedal kapetan Aluminija Matic Vrbanec. Kulisa za predstavo bo odlična, tudi serija rezultatov na domačem igrišču je zavidljiva. »Sam to jemljem kot vzpodbudo, saj je to tekma, kjer se zbere največ navijačev v celotni sezoni. To je dodatni motiv, želimo se dokazati tudi pred tako številno publiko. Tukaj v Kidričevem v tej sezoni še nismo doživeli poraza, kar pomeni, da se tukaj dobro znajdemo. Želimo si, da bi ta niz neporaženosti nadaljevali tudi v nedeljo,« je dejal popularni Vrbo, ki je pred mesecem dopolnil 23 let. Kidričani so bili v uvodu sezone prepoznavni po odlični obrambi (v 14. krogih so prejeli le 8 zadetkov), v zadnjih petih tekmah pa so doživeli še strelski preporod, saj so dosegli kar 16 zadetkov (povprečno več kot tri na tekmo). »V začetku sezone smo res odlično funkcionirali v obrambi, v napadu pa smo res imeli nekaj težav, sedaj pa se to delno obrača. Moje mnenje je, da moramo vzpostaviti želeno ravnovesje med prejetimi in danimi zadetki, tako kot smo to počeli do sedaj. Ni problema, če prejmemo dva, pomembno je, da dosežemo enega več,« je zaključil Vrbanec. Slobodan Grubor: »Vse je v kakovostnem delu!« Podobno previden je pred derbi-jem tudi glavni trener Slobodan Grubor, ki nikakor ne dovoljuje evforije. »V Kidričevem ne razmišljamo o tem, da imamo sedaj priložnost za napredovanje na lestvici in podobne stvari, ampak se osre-dotočamo na naš lastni napredek. Pripravljamo se na visokem nivoju, kot na vsako drugo tekmo. Vemo, kako in kaj moramo delati, sama tekma pa nam bo pokazala, kje smo trenutno in kakšen je bil naš napredek v tem reprezentančnem premoru,« je dejal Grubor, nato pa se podrobneje dotaknil nekaterih podrobnosti, na katerih so delali: »Delali smo na izboljšanju kondicije, na tehniki in taktiki, pa tudi na mentalni pripravi. Imamo mlade igralce, ki te stvari potrebujejo, da bi lahko izkoristili svoj potencial, ki ga nedvomno imajo. To je treba delati iz 1. SNL, 18. krog: Aluminij - Maribor, v nedeljo, 24. 11., ob 17.00 v Kidričevem. Dosedanja tekma: 9. krog: Maribor -Aluminij 2:1 (0:0); 1:0 Hotič (53), 1:1 Leko (56.), 2:1 Kronaveter (67.). Foto: Črtomir Goznik dneva v dan, da bi lahko čez nekaj časa želi ustrezne rezultate in da bi lahko igralci napredovali v svojih karierah.« Strateg Aluminija je bil zelo jasen glede razloga, zakaj se je Aluminij iz vrhunske obrambne ekipe prelevil v vrhunsko napadalno moštvo: »Delo! Vse je v kakovosti dela; vsi v trenerski ekipi držimo skupaj, analiziramo in iščemo izboljšave, temu primerno prilagajamo treninge, dejansko živimo s tem in poskušamo igralcem dajati smernice, da bi postali boljši in kakovostnejši.« Vlogo favorita Grubor prepušča tekmecem. »Maribor je favorit v tej tekmi, kakovost je nedvomno na strani državnih prvakov. Zadovoljen bom, če bo moja ekipa na podobnem nivoju, kot je bila že doslej v tem prvenstvu. Če bomo odigrali tako kot znamo, potem se lahko nadejamo tudi pozitivnega rezultata. Mariboru zagotovo ne bo lahko, tako kot mu ni bilo lahko že na prvi medsebojni tekmi v Mariboru. A to je sedaj povsem drugačna tekma. Naš cilj je nedvomno zmaga, tega ne skrivamo, bomo pa videli, ali nam bo to uspelo uresničiti. Statistika Sosedski derbiji med Aluminijem in Mariborom v zadnjih letih pridobivajo na veljavi, sploh v zadnjem obdobju, ko so Kidričani zelo konkurenčni večkratnim državnim prvakom iz Maribora. in naknadno Nemanja Mitrovic, v bosansko pa Dino Hotic in Kenan Piric. Slednja sta pod vodstvom selektorja Roberta Prosinečkega tudi oba nastopila na tekmi z Lihtenštaj-nom (zmaga BiH s 0:3). Dosedanje tekme Aluminija na domačem igrišču: 8 tekem, 6 zmag, 2 remija. Dosedanje tekme Maribora v gosteh: 8 tekem, 4 zmage, 2 remija, 2 poraza. domačih tekem kaže na dobre domače predstave, želel bi, da ta niz nadaljujemo,« je zaključil Grubor. V domači ekipi trenerju nekaj sivih las povzroča poškodba Jureta Matjašiča, ki si je med tednom zvil gleženj in ne bo kandidiral za nedeljsko tekmo (dlje časa sta že odsotna Mario Lucas Horvat in Alen Krajnc). Veseli pa, da sta se Aljaž Ploj in Dejan Petrovič dobro razpoložena vrnila iz akcije mlade reprezentance U-21, tudi Nemanja Jakšic po manjših zdravstvenih težavah (izpustil je zadnjo tekmo z Muro) že normalno trenira. Svoje bodo morali povedati tudi prvaki ... Če so v Kidričevem pripravljeni na derbi, pa bo treba glede končnega razpleta nekaj zagotovo povprašati tudi vijoličaste ... Ti so po sla- bem začetku sezone močno dvignili formo, kar ne nazadnje dokazujejo tudi rezultati na zadnjih 11 srečanjih: od 7. do 17. kroga so vijoličasti zabeležili 9 zmag ter po en remi (0:0 z Muro v Ljudskem vrtu) in poraz (4:1 v gosteh s Sežano). Če izvzamemo poraz v Sežani, kjer je Maribor odigral najslabšo predstavo v sezoni, potem je serija res impresivna. Maribor je reprezentančni premor poleg treningov izkoristil za igranje prijateljske tekme, v Ljudskem vrtu so gostili drugo zasedbo graškega Sturma in zmagali z rezultatom 4:2. Strelci za vijoličaste so bili Rok Kronaveter, Rudi Požeg Vancaš, Amir Derviševic in Andrej Kotnik. Pri tem niso sodelovali igralci, ki so bili vpoklicani v reprezentanci Slovenije in BiH. V slovenski izbrani vrsti sta bili za tekmi z Latvijo in Poljsko vpoklicana Martin Milec Medsebojna statistika odločno na strani Maribora V zadnjih treh sezonah je v medsebojnih srečanjih Aluminija in Maribora veliko uspešnejši slednji. V tem času so na devetih odigranih tekmah slavili kar sedem zmag, le dvakrat je Aluminij iztržil točko. Varovanci trenerja Darka Milaniča so bili boljši tudi v prvem medsebojnem srečanju v sezoni, ko so slavili z rezultatom 2:1. A v sredini septembra vijoličasti pred več kot 4000 gledalci v Ljudskem vrtu vendarle niso slavili posebej prepričljivo, še posebej je ostala v spominu 87. minuta, ko je imel Jure Matjašič na nogi izenačenje, a se je žoga po njegovem strelu od stative odbila v polje ... Koga bo Fortuna »pobožala« tokrat? Jože Mohorič Nogomet • Drava Dakinda Ptuj, 2. SNL V goste razigrani Gorici Nogometaši Drave zaradi neprimernega igrišča (na nekaterih delih je stala voda) v soboto niso odigrali domače tekme 18. kroga z Brdi, prestavljena je na sredo, 27. novembra, ob 13.30. Še pred tem jih v soboto čaka velik zalogaj, gostovanje pri drugou-vrščeni Gorici. Primorci iz mesta vrtnic so ob Koprčanih eden izmed dveh izrazitih kandidatov za vrh tabele in napredovanje v 1. ligo. Obe omenjeni ekipi te ambicije potrjujeta tudi na igrišču, saj trenutno zasedata 1. in 2. mesto na lestvici 2. lige. V boljši formi so v tem trenutku Goričani, ki so v prejšnjem krogu slavili v medsebojnem dvoboju s Koprom na Bonifiki (0:2, strelca sta bila Žiga Lipušček in Lamin Colley). V dresu Gorice igra domala celotna prvoligaška zasedba izpred leta ali dveh, ekipa je celo okrepljena z visokim Gambijcem Colleyem (ima tudi angleški potni list) in Lukom Volari-čem (prišel iz Krškega). Slednji je po odhodu Etiena Velikonje v tujino z 8 goli najboljši strelec ekipe, isto število jih je dodal tudi Bede Amarachi Osuji. Dravaši so nazadnje v gosteh proti Krki prekinili niz porazov, zmaga 1:3 v Novem mestu je vsaj delno pomirila napeto ozračje, ki so ga naredili neuspehi. V letošnji sezoni so dravaši ekipam iz vrha lestvice konstantno nudili dober odpor, velikokrat pa ostali le za malenkost prekratki, da bi osvojili tudi točke. Z minimalnim izidom se tako izgubili z Gorico (1:2), Radom-ljami (2:3), Nafto (1:2) in Krko (0:1), le s Koprom in Krškim pa jim je uspelo remizirati (1:1 in 0:0). Lahko za konec nekaj podobnega naredijo tudi v Novi Gorici? JM 2. SNL, 19. krog: Gorica -Drava Dakinda Ptuj, v soboto ob 13.30 v Novi Gorici. Dosedanja tekma: 4. krog: Drava Dakinda Ptuj - Gorica 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Vajda (31.), 1:1 Velikonja (72.), 1:2 Lipušček (81.). V prestavljeni tekmi 18. kroga med Krškim in Fužinarjem so v torek slavili gostje iz Koroške z rezultatom 0:1. Edini strelec na tekmi je bil Tadej Trdina. Fužinar je s 33 točkami zdaj celo na 5. mestu, Krško je mesto za njim (30). Foto: Črtomir Goznik Prvi medsebojni obračun v sezoni med Dravo in Gorico je na ptujskem Mestnem stadionu tesno dobila zasedba trenerja Borivoja Lučica. 18 Štajerski Šport, šport mladih petek • 22. novembra 2019 Atletika • Naj atlet leta 2019 Rokomet • Jeruzalem Ormož, NLB liga Dragoceni priznanji za Kristjana Čeha Uloviti prvo zmago v prenovljenem Hardeku Atletska zveza Slovenije je v petek v Novem mestu pripravila tradicionalno prireditev Naj atlet, na kateri so podelili priznanja najboljšim slovenskim atletom in atletinjam v vseh starostnih kategorijah za leto 2019. V članski konkurenci sta naslov najboljšega osvojila Maja Mihalinec (Mass Ljubljana) in Luka Janežič (Kladivar Celje). Za odlični tekačem na 400 metrov je med člani drugi največji zbir točk prejel Kristjan Čeh. Član Atletskega kluba Ptuj je bil suvereno izbran tudi za najboljšega slovenskega atleta v konkurenci mlajših članov do 23. leta starosti. Ta naziv si je v glavnem pridobil z osvojitvijo naslova evropskega prvaka za mlajše člane v metu diska. Ob Čehu je bil za ta naziv nagrajen tudi njegov trener Gorazd Raj-her. Po teh dveh priznanjih je mlad ptujski atlet dejal: »V kategoriji U23 sem nagrado za 1. mesto pričakoval, prav tako pa sem tudi v članski kategoriji pričakoval 2. mesto. Priznanji mi zelo veliko pomenita, saj dokazujeta moje dobro delo in Naj atlet 2019, člani: 1. Luka Janežič 263 točk 2. Kristjan Čeh 218 točk 3. NejcPleško6otočk Mlajši člani: 1. Kristjan Čeh 291 točk 2. Lovro Mesec Košir 133 točk 3. Jan Kokalj 115 točk ° '»"•/•♦/•t %¡' i rtat »najatlšt ' sta mi v veliko spodbudo za prihodnje. Za to nagrado bi se rad zahvalil trenerju Gorazdu Rajherju, družini, prijateljem in sponzorju, podjetju Doxakey.« Ti nagradi sta za Čeha vzpodbuda pred naslednjo sezono, o kateri je dejal: »Za naslednjo sezono se že pridno pripravljam in jo že komaj čakam. Verjamem, da bo še boljša od letošnje.« Sezona 2019 je bila za mladega metalca diska odlična, saj je dosegel vse začrtane cilje, prav tako pa je disk vrgel do novega mejnika 63,82 metra, kar je izreden rezultat za mladega atleta. David Breznik y g t,!tr Hnajšthi Majati* mm #naj9tW i '«•t BT »najmt'S v ^ Kristjan Čeh in njegov trener Gorazd Rajher ¡¡allât % Plavanje • PK Terme Ptuj Tri tekmovanja, vedno z udeležbo PK Terme Ptuj Mladi tekmovalci Plavalnega kluba Terme Ptuj so se v zadnjih tednih udeležili treh tekmovanj v Ljubljani, Celju in Kranju. Na začetku »krompirjevih« počitnic se je po seriji treningov odvil 1. Razvojni pokal Slovenije - 4. Pokal delfin 2019, na katerem je nastopilo 289 plavalcev iz 20 slovenskih klubov. Ana Črepinko, Tija Lovše in Gašper Plavec so pod vodstvom trenerja Igorja Sternada na uvodni tekmi sezone odplavali svoje osebne rekorde. Starejši plavalci so v Celju tekmovali na 1. Veliki nagradi Slovenije - 34. mednarodnem mitingu Pokal mesta Celje 2019. Šlo je za velik miting, saj je na njem nastopalo 350 plavalcev iz 28 klubov Slovenije, Avstrije in Španije. Iz PK Terme Ptuj so pod vodstvom trenerja Bernarda Veršiča nastopili Gašper Plavec, Maša Jeza, Sara Lampret, Ana Čre-pinko, Tija Lovše in Lana Levanič. Večina jih je v Celju tekmovala zelo dobro in so izpolnili pričakovanja. Sara Lampret si je v disciplini 50 metrov prsno priplavala popoldanski finale, kjer je osvojila končno 6. mesto med kadetinjami. Na tretji tekmi - v Kranju - se je minulo soboto odvil 2. Razvojni pokal Slovenije Kranjska čebela 2019, na katerem je tekmovalo 323 plavalcev iz 17 slovenskih klubov. Ana Črepinko, Tija Lovše in Gašper Plavec so zastopali ptujske barve in so dobro plavali v disciplinah 200 metrov prosto in 50 metrov delfin, v katerih so vsi trije nastopili prvič. V PK Terme Ptuj so zelo zado- Plavanje • DP za paraplavalce Medalja tudi za Nejca Kranj je v 50-metrskem bazenu v nedeljo gostil državno prvenstvo za veterane in paraplavalce, starejše od 19 let. Na tekmi je sodeloval tudi Ptujčan Nejc Grobelšek, član Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, ki trenira plavanje v Gojazdovi šoli plavanja pri trenerju Gorazdu Auredniku. Ta ima pridobljene vse potrebne licence za vadbo in treniranje plavanja oseb s posebnimi potrebami. Nejc Grobelšek je na Gorenjskem tekmoval v dveh disciplinah: na 50 m prsno in prvič na tekmi tudi v disciplini 100 m prsno. V slednji je osvojil 3. mesto in si je priplaval bronasto medaljo na državnem prvenstvu v paraplavanju v paraolim-pijski kategoriji SB14. To je zanj prva osvojena medalja na državnem prvenstvu. Nejc je po tekmi povedal: »Plavanje me sprošča, preprosto ga imam rad ter neizmerno uživam. Z Goraz-dom kujeva načrte, kako bova trenirala v prihodnje, saj rad hodim na tekme.« Mlad plavalec trenira enkrat tedensko po individualnem programu, tako da se mu lahko trener popolnoma posveti. Čeprav več kot eno leto nista trenirala v velikem bazenu (50 metrov), sta zelo vesela, da je Nejc odplaval odlično tekmo, kar dokazuje dobro delo na treningu in njegovo marljivost, vztrajnost in dovzetnost za delo. Z Gorazdom Aurednikom plavata skupaj tretje leto. Nejc po uradnem delu treninga velikokrat še sam odplava nekaj dolžin v bazenu in tako še dodatno napreduje. David Breznik Mladi ptujski plavalci na tekmovanju v Kranju. Od leve trener Bernard Veršič, Gašper Plavec, Maša Jeza, Sara Lampret, Ana Črepinko, Tija Lovše in Lana Levanič. voljni z odličnim začetkom sezone in doseženimi rezultati. Povečano število otrok, ki želijo tekmovati, in izboljševanje rezultatov je zelo dobra popotnica za naprej. David Breznik Za Ormožane je pred vrati še zadnja tekma prvega dela rednega dela prvenstva 2019/20. Po desetih odigranih krogih je izkupiček Jeruzalema dve zmagi (Izola, Krka), en remi (Škofla Loka) in sedem porazov. Zagotovo krepko pod pričakovanji in cilji, zadanimi pred sezono. Še najhujši je trenutni pogled na lestvico, kjer ekipa zaseda predzadnje mesto oz. mesto, ki vodi ligo nižje. „Res je, da pogled na lestvico ni ravno prijeten in ga v preteklosti nismo bili vajeni, ampak na nas je, da z marljivimi treningi, dobro igro in rezultati čim hitreje spremenimo nastalo situacijo. Pred nami je tekma s Slovenj Gradcem, ki je neposreden konkurent v boju za obstanek v ligi. Točno vemo, kakšna tekma nas čaka v soboto - boj za vsak centimeter na igrišču. V prenovljenem Hardeku smo doživeli dva boleča poraza proti Mariboru in Kopru, ob tem smo prikazali slabi igri. Smo pa v Ribnici že pokazali napredek v igri in zdaj je čas, da pred domačo publiko to še nadgradimo in osvojimo pomembni točki. Verjamem, da bo dvorana znova solidno polna, čeprav ne blestimo v letošnjem prvenstvu. S pomočjo navijačev lahko znova jadra naše barke usmerimo v pravo smer in začnemo zbirati prepotrebne točke v boju za obstanek," je o željah v ormoškem klubu spregovoril ormoški ostrostrelec z razdalje Rok Žuran. Slovenj Gradec v Ormož prihaja z mlado in zelo poletno ekipo, kjer je glavni vodja ekipe Celjan Rok Cvetko (letnik 1996). Zagotovo bo prva naloga Ormožanov zaustaviti idejnega vodjo Korošcev, ki je ob odlični organizaciji igre še uspešen strelec in trenutno s 70 doseženimi drugi strelec lige. Veliko pozornosti bo treba usmeriti tudi v 24-letnega črnogorskega reprezentanta Aleksandra Glendžo, ki igra na poziciji levega zunanjega in je tip igralca, ki lahko premaga nasprotnega vratarja z razdalje devetih in celo desetih metrov. „Gre za kakovostno, a obenem zelo mlado ekipo, ki jo odlično vodi kolega Sebastjan Sovič. To je ekipa, ki iz tekme v tekmo dozoreva in lahko odigra na zelo visokem nivoju, kar so letos že večkrat dokazali. Jasno je, da ekipa na domačem terenu igra pod pritiskom, v gosteh pa se popolnoma sprosti in 'razle-ti'. In te nalete Korošcev bo treba ustaviti takoj na začetku tekme. Če nam to ne bo uspelo, se nam slabo piše, kot se je pisalo Loki, Mariboru in Kopru," je še nekaj pomembnih malenkosti povedal trener Saša Prapotnik. Ekipa iz Slovenj Gradca je vse točke osvojila v gosteh, in to pri ekipah, ki se odkrito spogledujejo z uvrstitvijo v Ligo za prvaka. Padli so Loka (36:31), Maribor (31:29) in Koper (30:28). To so tri ekipe, proti katerim je Ormožanom uspelo osvojiti le eno samcato točko, in to na treh domačih tekmah. Dovolj zgovoren podatek, da v Ormož prihaja neugoden in predvsem sproščen nasprotnik. Tekma se bo začela v soboto, 23. novembra, ob 19. uri. Ljubitelji ormoškega rokometa bodo ob tej tekmi imeli priložnost izpolniti obrazec za dohodnino (0,5 %), ki bo namenjen za lažje delovanje kluba, in obenem še poravnati letno članarino v višini 5 evrov. Uroš Krstič Kegljanje • KK Drava Ptuj Tretja zmaga v gosteh Nejc Grobelšek je uspešno tekmoval v Ljubljani. Miklavž 2 - Drava 1 2:6 (3051:3164) DRAVA 1: Mitja Kramberger 537, Dušan Murko 533, Boris Premzl 531, Robi Golob 522, Milan Čeh 505, Bojan Krušič 536. Na tretjem gostovanju je prva ekipa Kegljaškega kluba Drava zabeležila še tretjo zmago. Na precej zahtevnem šeststeznem kegljišču v dvorani Tabor je vseh šest ptujskih igralcev ponovno podrlo več kot 500 kegljev in dosegli so zelo soliden skupni rezultat. Da je kegljišče res zahtevno, priča podatek, da je dan pred to tekmo prvoligaška ekipa Konjic v štajerskem derbiju proti državnim prvakom Konstruktorju podrla samo 20 kegljev več kot ekipa Drave. Točke za Ptujčane so tokrat prispevali Mitja Kramberger, Dušan Murko, Robi Golob in Bojan Krušič. Derbi kroga med ekipama Radenske in Lokomotive, ki se s Ptu-jčani borita za vrh razpredelnice, je bila prestavljena zaradi tragičnega dogodka v vrstah Lokomotive -47-letnemu Dejanu Koserju je namreč odpovedalo srce. Dva kroga nazaj je bil Koser s 529 podrtimi keglji najboljši igralec Lokomotive ob njihovi presenetljiv zmagi proti Dravi na ptujskem kegljišču. David Breznik petek • 22. novembra 2019 Šport, šport mladih Štajerski 19 Kikboks • Slovenija Open 2019 - Zagorje Strelstvo • 2. turnir državnih mladinskih lig - Kidričevo Tilen Repina prvak, Doris Šulek podprvakinja V Zagorju je v začetku novembra potekal že 36. tradicionalni mednarodni turnir v kikboksu, imenovan Slovenija Open, na katerem so nastopali tekmovalci iz šestih držav. Člani in članice Kluba borilnih veščin Ptuj so tokrat nastopali s petimi predvsem mladimi tekmovalci in se petkrat zavihteli na zmagovalni oder, kar je velik uspeh v tako močni konkurenci. Vsi tekmovalci KBV Ptuj so nastopali v disciplini point fighting, le Tilen je nastopal še v light kontaktu. 1. mesto je osvojil: - Tilen Repina med starejšimi kadeti nad 69 kg v light kontaktu. 2. mesto sta osvojila: - Doris Šulek med mlajšimi kade-tinjami do 42 kg, - Tilen Repina med starejšimi kadeti nad 69 kg v point fightingu. 3. mesto sta osvojila: - Doris Šulek med mlajšimi kade-tinjami do 47 kg, - Larisa Vidovič med mlajšimi ka-detinjami do 42 kg. V Zagorju sta iz KBV Ptuj nastopala še Aleks Prelog in Taja Šibila, ki pa nista posegli po prvih treh mestih. Na tekmovanju so sodili tudi mednarodni sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Milan Breg, Aleš Skledar, Matej Šibila, Mateja Erlač in Franc Vrbančič. Ekipo Ptuja je tokrat vodil Vladimir Sitar, ki je na tekmovanju sodeloval tudi v vlogi predsednika Kickboxing zveze Slovenije. Otroška liga (NovaGorica): Doris Šulek in Larisa Vidovič prvakinji V Novi Gorici je v soboto, 16. 11., potekalo tekmovanje »Otroška liga«. Kluba borilnih veščin Ptuj so tokrat zastopali štirje mladi tekmovalci, ki so osvojili tri prva, eno drugo in eno tretje mesto. Tekmovanje je potekalo v disciplini point fighting. 1. mesto sta osvojili: - Doris Šulek med mlajšimi kade-tinjami v dveh kategorijah, - Larisa Vidovič med mlajšimi ka-detinjami do 37 kg. 2. mesto je osvojil: - Teo Milošič med dečki od 6 do 8 let. 3. mesto je osvojila: - Taja Šibila med mlajšimi kadeti-njami nad 47 kg. Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Milan Breg in Mateja Erlač. Franc Slodnjak /v V • • V 11.v.. Ormozani z največ odlicji, najmlajši Ptujčani rekordno Foto: Strelski klub Ptuj Mladi ptujski strelci s pištolo so v Kidričevem kot novinci postavili nov ekipni državni rekord med starejšimi dečki s 478 krogi in se veselili ekipnega srebra. Na svojo ekipo v postavi Lan Breznik, Žiga Tomasino, David Jurgec in Timotej Miklošič je bil zelo ponosen glavni ptujski trener Zlatko Kostanjevec. Ptujčani na otroški ligi Tenis • OP za mladince/mladinke Blaž in Nika do zaključnega obračuna V Mariboru je v dvorani ŽTK Mari- nastopili so fantje in dekleta. Turnir bor potekal turnir v kategoriji U-18, je služil kot priprava na mladinski Finalista mladinskega odprtega turnirja v Mariboru: Blaž Vidovič in Miha Vetrih V kidričevski športni dvorani je minulo soboto gostoval strelski podmladek na 2. turnirju državne mladinske lige, na katerem je tekmovalo 270 mladih slovenskih strelcev. Med njimi je bilo tudi veliko spodnjepodravskih strelcev, ki so tokrat osvojili šest ekipnih in tri posamična odličja. Ormožani znova z dvojnim odličjem med mladinci Med mladinkami s puško se je drugega odličja v sezoni veselila odlična mlada ormoška strelka Nuša Žnidarič, ki je s 617,3 kroga za 1,4 kroga zaostala za zmagovalko Tejo Medved (618,7) iz Trzina in Konjičanko Katarino Fevžer (618,6) ter osvojila bronasto odličje. Peta je bila ljutomerska strelka Brina Staj-nko (613,8), 8. pa Ormožanka Ina Voljč (600,7). Med mladinci sta dvojno zmago slavila soboška strelca Jure Sočič (616,8) in Patrik Farkaš (615,4), 12. Ormožan Andrej Majhen (594,2), 19. Ljutomerčan Tic Budja (590,0), 23. Kidričan Jan Soto Vargas ITF-turnir, ki bo naslednji teden potekal prav v Mariboru. Konkurenca je bila močnejša med fanti, saj je nastopilo kar osem igralcev iz najboljše deseterice na lestvici TZS U-18, vključno z vsemi najboljšimi (pri dekletih pet). Prvi nosilec je bil Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj), osmi pa njegov klubski soigralec Žiga Kovačič. Žiga je izpadel v 2. krogu, Blaž pa je svoj status dobro branil vse do zaključnega dvoboja. Najtežje delo je imel v polfinalu, kjer je v tesnem dvoboju premagal 4. nosilca Sebastiana Dominka (ŽTK MB) z rezultatom 7:6/6), 1:6, 6:3. Finalni dvoboj 1. in 2. nosilca je pripadel Korošcu Mihu Vetrihu (Slovenj Gradec), ki je osvojil turnir brez izgubljenega niza - v finalu je bil boljši z rezultatom 3:6,2:6. Pri dekletih je bila zelo uspešna Ptujčanka Nika Strašek (ŽTK Maribor), ki ni bila med nosilkami, a se je prebila vse do finalnega dvoboja. Na poti do finala je po vrsti izločila kar tri nosilke, v 2. krogu Hano Bečirovič-Novak (ŽTK MB, 5.), v četrtfinalu Aljo Belinger (LTA, 1.) in v polfinalu še Pio-Mario Rebec (TC LJ, 3.). Šele v finalu jo je ustavila 2. nosilka, klubska kolegica Petja Drame (4.). JM (576,0), 27. Ljutomerčan Timotej Zadravec (573,2), 30. Kidričan Tilen Vuk (565,4). V ekipni tekmi so se Ormožani znova veselili srebrnega odličja, saj so izboljšali svoj dosežek iz uvoda za slabe štiri kroge in znova zaostali le za favoriziranimi Trzinci, ki so slavili s 1823,1 kroga, Ljutomerčani so bili sedmi (1777,0), Kidričani pa so zasedli 12. mesto s 1709,8 kroga. Ormožani do odličja tudi med kadeti Drugo zaporedno zmago je med kadeti s puško slavil jeseniški strelec Anton Korbar (406,3), Ormo-žan Benjamin Nino Kovačec pa je tokrat po uvodnem srebru zasedel peto mesto s 391,0 kroga. 16. Or-možan Jan Dogša (375,4), 21. Ljuto-merčan Kristjan Volavc (364,9), 26. Kidričan Tadej Kamenšek (357,7). Med kadetinjami je prav tako drugo zaporedno zmago dosegla Grosupeljčanka Sara Slak (405,0), ormoškima strelkama Tini Prejac (395,8) in Niki Zidarič (393,4) pa je na 10. in 13. mestu do odličja zmanjkalo šest oziroma osem krogov, 16. Ormožanka Urška Pleger (376,0), 25. Ljutomerčanka Alisa Timofeeva (338,0). Po uvodni ekipni zmagi so Ormo-žani svoj rezultat tokrat še izboljšali za štiri kroge in osvojili bronasto odličje, pet oziroma sedem krogov boljši so bili tokrat zmagovalci iz Male Breze (1187,6) in Jesenic (1184,8). Šah • 3. liga vzhod Ormožanka Eva Petek drugič zmagala Med najmlajšimi pionirkami oz. starejšimi deklicami s puško je drugo zaporedno zmago slavila Ormo-žanka Eva Petek (185), ki je bila z enakim rezultatom kot drugouvr-ščena Hana Strakušek boljša v zadnji seriji 92:88. Med starejšimi dečki je zmagal Konjičan Žan Šuperger (186), Ormožana Gregor Majhen (163) in Adam Ciglar (145) pa sta osvojila 7. in 12. mesto. Še tretje ekipno odličje s puško so Ormožani Kovinarja osvojili v najmlajši kategoriji s standardno puško, kjer je ormoška ekipa kar za 33 krogov izboljšala svoj uvodni rezultat in še drugič zapored osvojila bronasto odličje. Ptujčani z ekipnim državnim rekordom Ptujčani so tokrat največ uspeha na turnirju poželi s svojo najmlajšo ekipo, ki je krstno nastopila na turnirju državne mladinske lige in že takoj v uvodu z rezultatom 478 krogov kar za 12 krogov izboljšala ekipni državni rekord, ki je bil v lasti Leskovčanov, še pred tem pa Juršincev. Slednji so tokrat dosegli 451 krogov in se veselili drugega ekipnega odličja v sezoni - tokrat bronastega. Kljub rekordnemu dosežku Ptujčanov, ki so imeli ekipo sestavljeno samo iz fantov, pa je zmaga tokrat pripadla Grosupeljča- nom, ki so imeli po spolu mešano ekipo in so dosegli rezultat 486 krogov, dva grosupeljska strelca pa sta slavila tudi dve posamični zmagi. Tiana Josic je bila najboljša med dekleti s 172 krogi, med fanti pa je z novim državnim rekordom 177 krogov slavil Aleš Katarinčič. Najboljši Ptujčan Lan Breznik je s 166 krogi posamično odličje na četrtem mestu zgrešil šele po slabši zadnji seriji s 84:85, preostali Ptujčani Žiga To-masino (160), David Jurgec (152) in Timotej Miklošič (120) so osvojili 8., 9. in 16. mesto. Med Juršinčani sta se visoko, na 5. in 6. mesto uvrstila dosedanji posamični rekorder s 174 krogi Valter Drašler (163) in Matic Kuhar (161), 14. Jernej Bec (127). Miklavški strelci s • V • • I • • posamičnim in ekipnim srebrom Med najizkušenejšimi mladinci s pištolo je Ptujčan Marsel Krajnc (524) osvojil 9. mesto, miklavški strelec Žan Habjanič (518) je bil enajsti. Zmagal je Grosupeljčan Amadej Slak s 542 krogi. Med mladinkami je ponovno zablestela mlada olimpijka Anja Prezelj in z novim odličnim dosežkom 573 krogov le za krog zaostala za lastnim državnim rekordom. Ekipno zmago so slavili Železniki (1620) pred Sevniča-ni (1576) in Brežicami (1514). Med kadetinjami si je drugo srebrno odličje priborila miklavška strelka Nina Bogša (362), zmagala je Brežičanka Sara Ščuri (365). Le pet krogov pa je do odličja med kadeti zmanjkalo miklavškemu strelcu Timoteju Plahutu, ki je s 325 krogi osvojil četrto mesto. Njegov moštveni kolega Blaž Serdt (313) je bil osmi, ptujski novinec Jan Miklošič (277) pa je osvojil 14. mesto. Dvojno zmago sta slavila rečiška kadeta Timon Lukež (343) in Aleks Korun (336). Slednjim je pripadla tudi ekipna zmaga z rezultatom 1004 kroge, le štiri manj pa so na drugem mestu zbrali Miklavžčani in se veselili drugega odličja v sezoni. Dva Kidričana s serijsko puško do ligaških točk Med starejšimi dečki s serijsko zračno puško sta dvojno zmago slavila Kisovčana Nik Kralj (184) in Simon Škoberne (181), do ligaških točk pa sta z 19. in 24. mestom prišla Kidričana Blaž Bogdan (167) in Alex Kaučevič (158), štiri kroge pa je do ligaške točke zmanjkalo tretjemu Kidričanu Janu Dajčmanu (152) na 28. mestu. Prepričljivo ekipno zmago so slavili Kisovčani s 543 krogi, Kidričani so osvojili sedmo mesto s 477 krogi. Simeon Gonc ŠD Ptuj 3 na zelo dobrem 5. mestu Počasi se zaključujejo tekmovanja v številnih slovenskih šahovskih ligah. Med prvimi so končali udeleženci 3. državne lige vzhod, v kateri je nastopilo 21 ekip, med njimi tudi dve ekipi Šahovskega društva Ptuj, ob njih pa še ekipa Šahovskega društva Destrnik. Članska ekipa ŠD Ptuj je ob koncu osvojila 5. mesto, kar je osem mest višje od začetne pozicije. Ptujčani so kot 13. nosilci v prvem krogu morali priznati premoč šesto postavljeni ekipi ŠK Slovenec iz Pol-jčan (1:3). Sledila je zmaga s 4:0 proti Slovenj Gradcu, pa ponovno poraz 0,5:3,5 proti ŽŠK Maribor 4 ter neodločen rezultat 2:2 proti ekipi s Prag-erskega. Sledile so tri zaporedne zmage, tudi v sosedskem obračunu s ŠD Destrnik, kar je Ptujčane pripel- jalo celo do 4. mesta. Kljub porazu v zadnjem krogu proti kasnejšemu zmagovalcu, ekipi ŠK Gambit iz Maribora, so ptujski šahisti v končni razvrstitvi zdrsnili le za eno mesto. V dokaj močni konkurenci so priložnost dobili tudi najmlajši člani ptujskega društva, ki so sestavljali ekipo ŠD Ptuj mladi. Po začetni poziciji so zasedali predzadnje, 20. mesto, ob koncu pa osvojili 17. mesto, kar je vsekakor lepa vzpodbuda za naprej. Dvakrat so zmagali, petkrat izgubili, enkrat bili prosti ter enkrat iztržili neodločen rezultat, in to v zadnjem krogu proti vrstnikom iz Slovenskih Konjic, kjer sta zmagi dosegla Anej Levanič in Mihael Kuk-ovec. V prvo deseterico, na 8. mesto, so se uvrstili šahisti z Destrnika. Zmagovalna ekipa si je priborila pravico nastopa v drugi državni ligi vzhod v letu 2020, najboljše tri ekipe pa so prejele pokale. Končni vrstni red: 1. (12.) ŠK Gambit Maribor 17 točk, 2. (6.) ŠK Slovenec Poljčane 13, 3. (1.) ŠK Rudar Trbovlje 13, 4. (8.) ŠD Sl. Konjice 11, 5. (13.) ŠD Ptuj III 11 (Darko Dominko 4,5/9, Ciril Kužner 5/9, Leon Selišek 2/5, Silvo Zajc 5,5/7, Milan Fijan 5/6) ... 8. (2.) ŠD Destrnik 10 (Mitja Kram-berger 2/2, Aleš Križe 3/7, Branko Cvetko 2/5, Niko Merc 3/3, Miha Maurič 1,5/2, Roman Vaupotič 4/6, Vladko Kramberger 4/7, Milan Petrič 1/2 Janez Kramberger 0,5/2) ... 17. (20.) ŠD Ptuj-mladi 7 (Tilen Kovačec 2,5/8, Anej Levanič 2,5/6, Mihael Kukovec 3/8, Bor Kaučič 0,5/4, Jure Stojanovič 1/2 Tom Crnjakovič 2/4) itd. Silva Razlag 20 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 22. novembra 2019 Nogomet • Mlajše kategorije Aluminij zadal Mariboru prvi poraz v sezoni To se je zgodilo v kategoriji U-15 vzhod, kjer so varovanci trenerja Damjana Metličarja ugnali vrstnike iz Maribora, ki jih vodi Matjaž Kek mlajši. Zadetka za zmago sta dosegla Matej Rozman in Črt Vukovič. Dokaj uspešen konec tedna so imele tudi ostale selekcije iz Spodnjega Podravja, izjema je kadetska ekipa Aluminija in ekipa Drave U-15. 1. mladinska liga 14. KROG: Aluminij - Kalcer Radomlje 7:1 (2:1); strelci: 1:0 Mesa-rič (13.), 2:0 Rogina (30.), 2:1 Žinič (45.), 3:1 Mesarič (53.), 4:1 Flakus Bosilj (69.), 5:1 Flakus Bosilj (70.), 6:1 Flakus Bosilj (87.), 7:1 Flakus Bo-silj (90.). 1. kadetska liga 14. KROG: Aluminij - Kalcer Radomlje 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Latinčič (40.), 0:2 Kremžar Pančur (54.), 1:2 Poš (80.). SKUPNA LESTVICA: Foto: Črtomir Goznik Mladinci Aluminija so v 14. krogu dosegli najvišjo zmago v sezoni. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 24 16 6 2 54 2. TRIGLAV KRANJ 28 14 7 7 49 3. MARIBOR 20 13 4 3 43 4. MURA 25 12 4 9 40 5. DOMŽALE 18 13 0 5 39 6. ILIRIJA EXTRA-LUX 24 10 9 5 39 7. BRAVO PUBLIKUM 24 10 3 11 33 8. GORICA 24 9 5 10 32 9. KALCER RADOMLJE 28 9 5 14 32 10. VOC CELJE 24 8 6 10 30 11. ALUMINIJ 26 8 5 13 29 12. KOPER 25 8 3 14 27 13. RUDAR VELENJE 26 5 4 17 19 14. KRŠKO 26 4 3 19 15 Brest (12.), 2:0 Pušnik (28.), 3:0 Brest (40.), 4:0 Plajnšek (45.), 4:1 Kovač (73.), 5:1 Žižek (87.). 2. kadetska liga vzhod 15. KROG: Drava Dakinda Ptuj -Dravograd 3:1 (2:1); strelci: 0:1 Pori (7.), 1:1 Janežič (27.), 2:1 Toplak 8. JARENINA 30 9 2 19 29 9. ROGAŠKA - ROGATEC 30 8 5 17 29 10. BELTINCI TRATNJEK 30 5 5 20 20 Liga U-15 vzhod 15. KROG: Aluminij - Maribor 2:1 (2:1); A2S Celje - Drava Dakinda Ptuj 5:0 (1:0), Kety Emmi Bistrica - Šam-pion 2:3 (1:3). 10. DRAVA DAKINDA 11. VIPOLL VERŽEJ 12. KETY E. BISTRICA 13. ALUVAR BELTINCI 14. MB TABOR 1 10 18:36 13 1 10 12:42 13 3 9 19:42 12 2 12 15:53 5 3 12 8:42 3 Liga deklet U-17 11. KROG: ŽNK Bar Ranca Ptuj -Cerklje 5:0 (3:0). 2. mladinska liga vzhod 15. KROG: Drava Dakinda Ptuj - Dravograd 5:1 (4:0); strelci: 1:0 Judo • Nagaoka 2019 1. MARIBOR 15 14 0 1 61:5 42 1. KRIM ROLLJET 11 9 2 0 48:8 29 SKUPNA LESTVICA: 2. KRŠKO 15 12 1 2 35:8 37 2. MB TABOR 11 7 2 2 24:10 23 1. DRAVA DAKINDA 30 22 5 3 71 3. ALUMINIJ 15 11 0 4 40:10 33 3. POMURJE BELTINCI 11 6 4 1 40:16 22 2. VIPOLL VERŽEJ 30 16 7 7 55 4. A2S CELJE 15 9 3 3 32:16 30 4. RADOMLJE 11 6 3 2 34:16 21 3. ŠAMPION 30 13 11 6 50 5. MURA 15 9 1 5 39:16 28 5. BAR RANCA PTUJ 11 5 0 6 37:29 15 4. KETY EMMI BISTRICA 30 14 3 13 45 6. RUDAR VELENJE 15 8 2 5 35:24 26 6. OLIMPIJA T.B. 11 2 3 6 11:17 9 5. MB TABOR 30 13 6 11 45 7. DRAVOGRAD 14 7 1 6 24:28 22 7. AJDOVŠČINA 11 1 1 9 9:38 4 6. DRAVOGRAD 30 12 5 13 41 8. JARENINA 14 5 4 5 22:26 19 8. CERKLJE 11 0 1 10 1:70 1 7. NAFTA 1903 30 10 7 13 37 9. ŠAMPION 15 4 4 7 18:30 16 M Tudi iz močne Nagaoke z medaljami Na mednarodno odlično zasedenem prvenstvu Nagaoka 2019 je nastopilo 717 judoistov, med njimi je bilo 13 tekmovalcev in tekmovalk ptujske Drave. Rezultati so zelo spodbudni, saj jih je kar osem z odličnimi borbami osvojilo kolajne. Perkovič na stopničkah med člani V članski konkurenci se je v kategoriji do 73 kg s taktično odličnimi borbami Luka Perkovič s tremi zmagami uvrstil v finale. Med drugimi je premagal tudi aktualnega slovenskega prvaka pri mlajših članih Žana Markoviča iz bistriškega Impola in podprvaka Adama Berganta iz celjskega Sankaka. Perkovič je v finalni borbi proti Goranu Kelavi (JK Bežigrad) v veliki želji, da zaključi borbo pred podaljškom, v zadnjih sekundah regularnega dela krenil »na vse ali nič«. Po srečnem naključju se je tekmec ubranil in uspelo mu je situacijo obrniti sebi v prid. Kljub temu je Perkovič osvojil odlično 2. mesto po tesnem porazu. S prvima mestoma sta se v svojih kategorijah izkazala vedno boljši Andi Karameta (ml. kadeti) in Klara Hvaleč (ml. deklice). Ob omenjenih zmagovalcih so 2. mesta zasedli Lana Strelec, Lara Sledič in Aneja Vidovič, medtem ko so bili tretji Aljaž Ajdič, Lan Milošič in Teo Kostanjevec. Dve medalji za Maroha V Ljubljani je imel na tatamijih svojega predstavnika tudi JK Go-rišnica. Dve medalji si je priboril Luka Maroh, saj je med kadeti (U-18) zmagal v kategoriji nad 90 kg, medtem ko je bil med člani tretji v kategoriji nad 100 kg. David Breznik Ski Odlične borbe so Luka Perkoviča (JK Drava Ptuj) pripeljale na 2. najvišjo stopničko med člani do 73 kg. Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 18. KROGA, V SOBOTO OB 12.45: Bravo - Rudar Velenje; OB 14.45: Domžale - Triglav; OB 16.55: Celje - Olimpija; V NEDELJO OB 13.30: CB24 Tabor Sežana - Mura; OB 17.00: Aluminij - Maribor. 2. SNL PARI 19. KROGA, V SOBOTO OB 13.30: Gorica - Drava Dakinda Ptuj, Beltinci Klima Tratnjek - Kalcer Radomlje, Brežice Terme Čatež - Koroška Dravograd, Krka - Vitanest Bilje, Jadran Dekani - Krško, Fužinar Vzajemci - Rogaška; OB 17.00: Nafta - Koper; V NEDELJO OB 13.30: Brda - Roltek Dob. ZAOSTALA TEKMA 18. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Brda (v sredo, 27. 11., ob 13.30). Liga U-15 vzhod 16. KROG: Drava Dakinda Ptuj - MB Tabor (v soboto ob 11.00), Krško - Aluminij (v nedeljo ob 13.30). Rokomet • NLB liga PARI 11. KROG, V SOBOTO OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec; OB 18.00: Krka - Riko Ribnica,; V NEDELJO, OB 18.00: Koper - Butan Plin Izola. Gorenje Velenje - Dobova 29:25 (16:11), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 30:22 (15:13), Maribor Branik - Urbanscape Loka (27. 11.). 1. B SRL (m) 9. KROG: Drava Ptuj - MRK Ljubljana (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt). 2. SRL (m) 6. KROG: Alples Železniki - Moškanjci-Gorišnica (v petek ob 18.30). Futsal • 1. SFL PARI 9. KROGA, V PETEK OB 20.00: KMN Oplast Kobarid - FC Hiša daril Ptuj; OB 20.30: KMN Tomaž Šic bar - KMN Bronx Škofije, Siliko - Litija; V SREDO, 27. 11., OB 20.30: FSK Stripy - Dobovec Pivovarna Kozel. Odbojka • 1. B DOL (ž) PARI 7. KROGA: Ljutomer - G.S.V. Ptuj (v soboto ob 19.00), OD Krim - Weiler Volley Zreče (v soboto ob 18.30), Mozirje - Roto-Ke-ma Puconci (v petek ob 19.00), Calcit Volley II - ŽOK Triglav Kranj (18. 1.).. Boks • Državno prvenstvo v Mariboru Boksarska zveza Slovenije od petka do nedelje, 21. do 23. novembra, v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru organizira državno prvenstvo v boksu za leto 2019. Na tem tekmovanju bodo nastopili številni predstavniki ptujskega boksa. M, DB Bowling • Podjetniška liga Znani štirje polfinalisti, trije naprej zelo »na tesno« V začetku tedna je bil na sporedu drugi krog izločilnih dvobojev, v katerih je osem najboljših iskalo pot do polfinala. Ekipa Spirale jo je našla brez posebnih težav, preostale tri pa veliko težje ... Do zadnjega so za polfinale trepetali predvsem igralci Tamesa, ki so proti Talumu izgubljali 2:4, a v zadnji igri osvojili dve točki, ob tem pa nadomestili še zaostanek v podrtih kegljih (pred zadnjo igro so zaostajali 46 kegljev, nadoknadili so jih kar 87!), kar jim je na koncu tudi prineslo zmago. Dvoboja Drava - Iršič in Jurkec - BC Ptuj sta bila po treh igrah poravnana na 3:3, na koncu pa sta Luka Maroh (JK Gorišnica) je slauil med kadeti u kategoriji nad 90 kg. Ekipa JK Drave med mlajšimi kadeti Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Gregor Miložič (Spirala) 790, 2. Romana Čuček (Bowling center Ptuj) 780, 3. Igor Kmetič (Jurkec Transport) 777, 4. Sašo Vidovič (Talum) 773, 5. Robert Šegula (Tames) 757, 6. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) 747, 7. Matic Dokl (Spirala) 737, 8. Peter Vesenjak (VGP Drava) 736, 9. Zvonko Čerček (Talum) 732, 10. Boris Čerček (Gostišče Iršič) 728. ekipi Drave in Jurkec Transporta potegnili asa iz rokava (beri: imeli sta boljšo zadnjo igro ...) in slavili zmagi. Rezultati 2. kroga končnice, izločilni boji: Jurkec Transport - Bowling Center Ptuj 5:3 (2715:2707) Talum - Tames 4:4 (2761:2802) Spirala - SKEI 6:2 (2813:2573) Gostišče Iršič - VGP Drava 3:5 (2717:2830) V nadaljevanju se bodo zmagovalci pomerili v polfinalu, poraženci pa bodo igrali za uvrstitev od 5. do 8. mesta. V spodnjem delu tabele se ekipe borijo za uvrstitev od 9. do 14. mesta, najboljši rezultat pa je (štejejo rezultati treh najboljših igralcev) dosegla ekipa Radio-Tednik Ptuj (2041). Sledijo Restavracija Pan (1976), Elektro Maribor (1968), Tiskarna Ekart (1879), Saubermacher Slovenija (1816) in Top Technik (1750). Razpored dvobojev v naslednjem tednu: od 1. do 4. mesta: Tames - Jurkec Transport (ponedeljek), Spirala -VGP Drava (torek); od 5. do 8. mesta: Talum - Bowling center Ptuj (ponedeljek), Gostišče Iršič - SKEI (torek); od 9. do 14. mesta (na keglje): Saubermacher, Top Technik, Tiskarna Ekart (vsi v ponedeljek), Elektro Maribor, Radio-Tednik Ptuj in Restavracija Pan (vsi v torek). JM petek • 22. novembra 2019 Zdravje, družba Štajerski 21 Podravje • Uši, vsakoletni nebodigatreba Ne glede na status, spol ali starost - uši ne izbirajo Vsakoletna, nekajkratna nadloga in tegoba otrok, staršev in vzgojiteljev so uši. Včasih je bila ušivost spremljevalka revščine in slabih higienskih razvad, danes se pojavlja brez pravila. Pomoč? Nekateri pravijo kis, majoneza, olja. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo uporabo preverjenih preparatov in odsvetujejo rabo nepreizkušenih metod. Zanesljivih podatkov o tem, koliko ljudi vsako leto dobi uši, ni. Primeri ušivosti se v Sloveniji, tako kot v večini držav, ne spremljajo sistematično, saj uši ne prenašajo nalezljivih bolezni in ne predstavljajo velikega javnozdravstvenega problema, so povedali na NIJZ. Sicer pa so uši vsakoletni nebodigatreba tudi v Vrtcu Ptuj, ki povezuje kar 52 oddelkov na 11 lokacijah v mestni občini Ptuj. »Glede na obseg in število vključenih otrok se uši občasno pojavijo v vsaki izmed enot. Večjo verjetnost za pojav uši predstavljajo hladnejši meseci v letu, ko imajo otroci več oblačil, kap in se več zadržujejo v skupnih notranjih prostorih.« Uši se namreč prenašajo z neposrednim stikom z osebo, ki ima uši (glava-glava) ali posredno preko predmetov (glavnikov, pokrival ali posteljnine). Za uši smo dovzetni vsi, najpogosteje se pojavljajo v kolektivih, še posebej pri šolskih otrocih zaradi tesnejših medsebojnih stikov, ki ušem omogočajo prehajanje z glave na glavo. Ključno je sodelovanje staršev V Vrtcu Ptuj opozarjajo, da lahko že en otrok z ušmi v enoti v zelo kratkem času povzroči prenos uši na celotno skupino otrok. Za hitro odpravo uši v vrtcu je ključno takojšnje in aktivno sodelovanje strokovnih delavk vrtca kot vseh staršev otrok, so izpostavili. »Takoj, ko se ugotovi pojav ušivosti v enoti, strokovne delavke izobesijo na oglasne deske obvestila za Pisma bralcev Foto: Mojca Vtič V hladnejših mesecih obstaja večja verjetnost za pojav uši, saj imajo otroci več oblačil, kap in se več zadržujejo v skupnih notranjih prostorih. starše in jih s pojavom seznanijo ob prihodu oz. odhodu otrok iz vrtca. Starše pozovemo k rednemu in vztrajnemu pregledovanju lasišča in v primeru pojava k odpravi, kajti le-ti imajo ključno vlogo pri razuševanju svojega otroka,« so opisali postopek. Kot ugotavljajo na podlagi izkušenj, večina staršev dogovore in priporočila vzpostavljenega zdravstveno-higienskega režima v vrtcu spoštuje. Seveda so med starši tudi takšni, ki jih radi prezrejo. Ko se starši ne odzovejo in ne sodelujejo pri odpravljanju ušivosti, jih povabijo na individualni razgovor, v katerem jim pojasnijo pomen sodelovanja vsakega posameznika pri izvajanju sistematičnega razuševanja za odpravo ušivosti v skupini otrok vrtca. Lahko vzgojitelj pregleda lasišče otroka? Vzgojiteljice in učiteljice naj ne bi smele pregledovati otroškega la-sišča, saj je to poseg v njegovo zasebnost. Na drugi strani pa so vrtci dolžni zagotavljati varno, zdravo in čisto okolje, to pa si želijo seveda tudi starši. Zato je, menijo v Vrtcu Ptuj, njihova naloga, da z ustreznimi ukrepi in ravnanji to okolje tudi vsakodnevno zagotavljajo. »V zaščito vseh v javni ustanovi je razu-ševanje ušivih oseb po zakonu o nalezljivih boleznih obvezno, zato na uvodnih sestankih vrtec pridobi soglasje staršev, da lahko vzgojiteljica v primeru ušivosti pregleda otrokovo lasišče. Tako s hitrim, skupnim sodelovanjem s starši in doslednimi ukrepi uši v kratkem času odpravimo,« so pojasnili v Vrtcu Ptuj. Bolniška - da ali ne? Uši so torej nalezljive, niso pa večji javnozdravstveni problem. Ali so torej upravičen razlog za bolniško odsotnost? Ptujska pediatrinja Iris Zrilic meni, da so. Prepričana je, da je najbolje, da otrok ostane doma, saj sicer obstaja možnost, da uši prenese na druge. »Ta možnost ostaja tako dolgo, dokler z ustreznimi šamponi ne uničijo uši ali gnid. Običajno to traja en teden,« je dejala. Uspešnost odpravljanja naglavnih uši je seveda odvisna tudi od izbire učinkovitega preparata. Na Sežig odpadkov: lažje je breme naložiti ljudem, namesto da pristojni opravijo svoje delo Skoraj nič se ni počelo na manjšanju količin in predelavi odpadkov, sedaj pa naj državljani čutimo krivdo za kupe odpadkov in se posledično čutimo dolžne sprejeti sežig odpadkov na našem dvorišču, dejansko pa bi pristojni morali voditi politiko manjšanja odpadkov in iskati rešitve. Neprimerno je ustvarjati vzdušje krivde potrošnikov, ko ti nimajo pravih alternativ (embalaža, sestavine izdelkov ...), posledično pa naj bodo sprejemljivi za vsestransko škodljiv način reševanja problematike odpadkov s sežigalnico. Do sedaj smo bili inovativni v smeri nastajanja odpadkov, postanimo inovativni tudi v smeri njihovega zmanjševanja. Gonilo aktivnosti pri tem pa mora biti država. Sedanje stanje spominja na starše, ki so zatajili pri vzgoji otroka; ko spoznajo, da otroka ne obvladujejo, mu družinski oče prisoli klofuto, misleč, da je opravil svoje poslanstvo in rešil problem. Takšno klofuto (sežigalnico) hočejo dati nam, potem ko pristojni niso opravili dela. Podnebne spremembe kažejo uničujoče posledice. Napredni se usmerjajo v trajnostni razvoj z zmanjševanjem izpustov toplo-grednih plinov in s krožnim gospodarstvom. Sloveniji se z globalnim segrevanjem obetajo višje temperature kot drugod, zato bi morali biti bolj zavzeti pri manjšanju izpustov toplogrednih plinov, a raje tratimo čas in energijo za sežigalnico (pri sežigu nastaja toplogredni CO2) -za nazoren prikaz tega početja naslednja prispodoba: nakup avta na dizel tik pred menjavo tehnologij porabi sredstva, ki bi jih lahko vložili v naprednejšo tehnologijo. O novih tehnologijah govori dr. Marko Maver, državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor. Na seji Odbora za zadeve Evropske unije 27. 9. 2019 je govoril tudi o predelavi odpadkov v sintetična goriva. Prihajajo torej nove rešitve. Sežigalnica pa uničuje vire (odpadki so surovine v krožnem gospodarstvu), s sežigom odpadki ne izginejo, ostane četrtina trdnega odpada (pepel), nastanejo emisije, ki ogrožajo zdravje ljudi, nastaja toplogredni C02! Zakaj vztrajati pri zastarelem? Odločitev za sežigalnico ni le odločitev za danes, je tudi za jutri. Današnje napačne odločitve ne prizadenejo samo nas in naših otrok, tudi naše vnuke. Na Valu 202 je bila 16. 10. 2019 oddaja na temo: »Sežiganje odpadkov. Kaj pa zdravje ljudi?«. Slišali smo o vplivih sežiga odpadkov na zdravje, o snoveh, ki se pri sežigu sproščajo v okolje - v zrak, zemljo; govor je bil o nevarnosti uživanja hrane, pridelane ob sežigalnicah. Zaključek: sežig odpadkov ni prava rešitev problema odpadkov. Zdravstveni problem emisij sežigalnic so spoznali tudi toksikologi, tako 22. 11. 2019 Sekcija za klinično toksikologijo SZD in Center za klinično toksikologijo in farmako-logijo Interne klinike UKC Ljubljana prirejata srečanje na temo: nacionalnem inštitutu priporočajo uporabo benzilbenzoata, 25 % dermalno emulzijo - zdravilo, ki se izdaja v lekarni brez recepta. Za dojenčke, zelo majhne otroke in primere, ko ni priporočljivo uporabljati benzilbenzoata, svetujejo nakup belega vazelina. Sicer pa na inštitutu ugotavljajo, da se v zadnjih letih uveljavljajo alternativne možnosti zatiranja uši s pripravki brez insekticidov, ki vsebujejo naravne sestavine (različna olja) in so v lekarnah na voljo v prosti prodaji. »Njihova uporaba je varna, vendar učinkovitost ni zadovoljivo klinično preizkušena. Pred uporabo kateregakoli preparata je treba natančno prebrati navodilo za uporabo in ga dosledno upoštevati,« opozarjajo. Ob tem so poudarili, da je pomembno sočasno začeti razuševanje pri vseh, ki imajo uši (družinski člani, drugi tesni kontakti). »Ne glede na preparat in postopek vedno (razen pri uporabi belega vazelina) ponovimo čez 7 do 10 dni. Med enim in drugim postopkom razuševanja je treba dnevno razčesavati lasišče z gostim glavnikom. Samo razčesavanje pa ni učinkovita metoda razuševanja.« Mojca Vtič Neprimerni ' VI . pripomočki za odstranjevanje uši Kot sredstva za odstranjevanje niso primerni, bodisi, ker niso preizkušena, bodisi, ker niso primerna za humano uporabo naslednja sredstva: barvanje las z barvo za lase, ki vsebuje amoniak, spiranje s kisom, mazanje lasišča s petrolejem, uporaba pasjega šampona, uporaba elektronskega glavnička, uporaba likalnika za lase, uporaba olja, uporaba mešanice olivnega olja in medu, uporaba praška DDT/pantakana, uporaba biopipsa (tudi navaden pips za muhe). k vpliv sežiganja odpadkov na okolje in zdravje. Če reševanje problema odpadkov primerjamo z abecedo, pripada sežigu črka Z. Sežig je lahko le skrajna oblika načina znebiti se problematičnih snovi, kot so nevarni kužni materiali, nekatere kemikalije. Slišimo, da je les iz Haloz manj vreden, da ni za drugo uporabo, zato ga je smiselno skuriti, pri sežigu pa dodati dodatke. Se že razmišlja o sosežigu - o sežigalnici z višjimi dopustnimi vrednostmi izpustov? Kakšne pa so količine haloškega lesa (za koliko časa bi zadoščale)? Treba je povzeti zapisano v Štajerskem tedniku 25. 10. 2019 v članku o gospodarjenju na haloških kmetijah: na kmetiji v Dobrini so se usmerili v lesno industrijo, večino produktov prodajo na avstrijski trg. Treba je spremeniti razmišljanje, da ne bo vse, kar ne vidi rešitve v sežigu, dobilo oznake odpadek, ki ga je treba skuriti na grmadi prido-bitniške inkvizicije. Branko Hren (naslov v uredništvu) Slovenija • Svetovni dan otroka Otroci si želijo svetlo prihodnost Ob svetovnem dnevu otroka je poslanke in poslance v državnem zboru nagovorilajunior ambasadorka Unicefa Arja Ela Hvala. Pozvala jih je, naj pri grajenju sveta prihodnosti mislijo na otroke. Mlada ambasadorka je dejala, da Slovenija dosega imenitne rezultate na številnih lestvicah, ki spremljajo kakovost življenja otrok. Vendar še vedno 45.000 otrok živi pod pragom tveganja revščine, tudi otroke pa žal mučijo »odprto sovraštvo, nestrpnost, rasizem in diskriminacija«. Prepričana je, da vsak otrok izkusi strah. »Otroci slišimo stvari, jih vidimo, novice, govorice, vse. Slišimo, da človeštvo škoduje našemu planetu, da se bližamo točki brez vrnitve. Vse to vpliva tudi na nas. Vročinski valovi, suše, poplave in neurja silijo vse več otrok in odraslih po svetu v beg. Ali se zavedate, kako me je prestrašila informacija, da se Slovenija segreva skoraj dvakrat hitreje od drugega sveta,« je poslanke in poslance vprašala 13-letnica. »Vsi otroci mislimo, da moramo počakati, da bomo odrasli, da bomo sedeli v teh stolih, v katerih sedite vi trenutno, in pomagali svetu. Sedaj nas postaja strah, da bo takrat že prepozno. Zato vas iskreno prosim, upoštevajte ta strah, in upoštevajte, da imamo tudi otroci pogum za spremembe. A za to, da ta pogum uresničimo, potrebujemo vas odrasle kot zaveznike. Pomembno je, da nam, otrokom, ponudite priložnost, da skupaj z vami ustvarjamo sedanjost in da skupaj z vami, za vse nas, ustvarjamo prihodnost.« STA Foto: Dreamstime Foto: NIJZ 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. novembra 2019 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI M@W@H KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik CenČ) Oprema Barva BMW 116 D 2015 14.900,00 € 33.429 PREV. BELA DACIASANDER01.4 AMBIANCE 2010 3.640,00 € 63.299 PREV. KOV. SV. MODRA RENAULT LAGUNA 1.5 DCI DYNAMIQUE 2013 6.990,00 € SERV. KNJIGA KOV. ČRNA RENAULT SCENIC 1.9 DCIPRIVILRGE LUX GRAND 2010 4.400,00 i PRVI LAST. KOV. ZLATA OPELZAFIRA 1.7 CDTI FAMILY 2014 7.290,00 € 7 SEDEŽEV KOV. SIVA CHEVROLET CRUZE 1.616VLS+SW 2012 6.700,00 € 54.027 PREV. BELA OPEL MERIVA 1.616V ENJOY 2007 2.650,00 € KLIMA KOV. SREBRNA OPELZAFIRA 2.2 TD COMFORT 2004 2.190,00 € 7 SEDEŽEV KOV. ČRNA OPELMOKKA 1.6 CDTI 2016 12.790,00 € SERV. KNJIGA KOV. ČRNA PEUGEOT PARTNER 1.6 HDI STYLE 2013 8.990,00 € 81.630 PREV. KOV. RJAVA PEUGEOT 2071.4ITRENDY 2010 4.250,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN C31.4 HDI ATTRACTION 2011 4.250,00 € KLIMA BELA VOLKSWAGEN GOLF 1.6TDI PLUS LIFE 2013 9.790,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN C41.6 HDI PICASSO S INTENSIVE 2016 9.990,00 € SERV. KNJIGA KOV. SIVA ŠKODA0CTAVIA1.6TDI ELEGANCE COMBI 2014 9.400,00 C AVT. DEU. KLIMA KOV. ČRNA RENAULTTWINGO 1.216V EXSPRESSION 2011 3.490,00 € 67.507 PREV. KOV. SREBRNA AUDI A31.6 TDI SPORTBACK AMBITION 2013 14.500,00 € 61.640 PREV. KOV. SIVA RENAULT CLIO 0.9TCE ENERGY EXPRESSION 2015 7.790,00 € PRVI LAST. KOV. ČRNA NISSAN JUKE 1.616V N-TEC 2013 8.400,00 € PRVI LAST. BELA HONDA CIVIC 1.416V S 2001 1.790,00€ PRVI LAST. KOV. SV. ZELENA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZNAMKA LETNIK CENA€ OPR. BARVA 8.980 2014 ODLIČEN, MENJAVA, OBROKI BELA CITROEN C4 CACTUS 1.2 VT1 PURE FORD B-MAX 1.0 ECOB.TREND FORD C-MAX 1.6 VCT TREND FORD FIESTA 1.25 TREND FORD FOCUS 1.0 ECOB.TREND FORD GALAXY TIT.2.0TDCI 7 SED. FORD KUGA 2.0 TDCI4X4 AVT. OPEL CORSA 1.4 COLOR EDITION PEUGEOT 3011.6 VTI.UMUZINA REN.TWINGO SCE 1.0 EXPRESSION RENAULT MEGANE 1.616V, 5VR SKODA FABIA MONTE CARL01.2 TSI I0.990 2017 MENJAVA, TRAJN. MODER 9.290 2013 1.LAST., ODLIČEN, OBROKI RDEČA 4.190 lAQQn 2008 onio ODLIČEN,!.UST., OBROKI CAlUin K 7flil IflUl K0V.SVET10 MODRA Iflll/ÇRPRRNA I4.3SU 9.490 ZUlo 2017 OAIVIU D./oU MVI ODLIČEN, SAMO 55.306 KM imontDMlIA I KOV.ČRNA 7.980 2012 1.LAST., 16 COL ALUPLAT KOV.RDEČA 19.990 ii aan 2015 9M1 NAVIG., ODLIČEN nniunuciu m nnniriu KOV.TEMNOSIVA i/ra/CRERRNA i i.yyu 5.380 cían ZUM 2011 9Î111 UtLIMU UoliJt, UULILtn 1.LAST., ODLIČEN nnimi mpniai/a nRRnk MJV.ontbnNA KOV.MODRA 1 KflUTFMMfl ÇIUÛ D.I3U 7.490 mu 2015 UULILitIM, IVItlUJAVA, UDrtUIV SAMO 27.495 KM, MENJAV J l\Uv. 1 LIVINU OIVM A KOV.MODRA 3.490 2009 REDNO SERVISIRAN K0V.ZLATA 8.990 2013 ODLIČEN, ČRNA STREHA BELA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Program TV Ptuj 23. in 24. 11. 2019, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Alpski večer na Bledu 3. del; priznani slovenski ansambli z najlepšimi vižami; nastopajoče glasbene skupine in ansambli: Alpski kvintet, Storžič, Dežur, Dori, Čuki, Vandrovci, Navihan-ke, Ansambel Marjana Drofenika, Ansambel Petra Finka, Slovenski muzikantje. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Gorišnica 09:30 Utrip i z Ormoža 10:30 Polka in Majolka 11:30 Ujemi sanje 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Martinovanje v Podlehntku 20:00 Naravoslovni dan OŠ Gorišnica 21:30 Astro - v živo 23:00 Video strani SP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK program V ŽIVO tudi preko spleta; www.siptv.si 00:00 Video strani 08:00 Otroški program 09:00 21. Praznik Občine Hajdina 11:00 Martinovanje v Troj 13:00 Nove pridobitve v Gaberniku 15:00 Naravoslovni dan OŠ Gorišnica 17:00 15 let Ljudskih pevk Jezero 18:30 Martinovanje v Fodlehniku 20:00 Oddaja iz občine Starše 22:00 Video strani Uredništvo: www.yptv.si 02 754 00 33; info@$iptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 00:00 Video Strani 06:00 Martinovanje v Bukovcih 09:10 Ptujska kronika 09:30 Goi Avt 10:00 Martinovanje v Podlehniku 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 14:00 Seja sveta Domava - ponovitev 17:00 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Srečanje starejših v oba ni Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka 23:30 Video strani j 00:00 Video strani 08:03 Martinovanje v Leskovcu 09:30 Ptujska kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Martinovanje v Tržcu 20:00 Srečanje starejših v občini Markova 21:30 Martinovanje v Bukovcih 23:00 Video strani NOTRANJA VRATA in OKNA po meri 031688777 ^^^^^t^Z Q www.vrata-tuning.si --i— Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rače - Fram in Osnovno šolo Fram vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Fram. Vidimo se v ponedeljek, 25. novembra, ob 18. uri v dvorani DTV Partizan Fram. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Rače - Fram. Štajerski Generalni pokrovitelj -Mï, oculus jfATP J^.SAZAS «S dem Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Markovci in Osnovno šolo Markovci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Markovci. Vidimo se v torek, 26. novembra, ob 18. uri v večnamenski dvorani Markovci. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Markovci. (RradioPTUJ Generalni pokrovitelj oculus jrATjp Û&SAZA5 'Odern Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Duplek, Osnovno šolo Duplek ter Osnovno šolo Korena vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Duplek in Osnovne šole Korena. Vidimo se v sredo, 27. novembra, ob 18. uri v OŠ Duplek. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Duplek. Štajerski1 Generalni pokrovitelj fM, oculus HATJP ¡0SAZA5 Odern torek • 26. novembra 2019 Oglasi in objave Štajerski , 23 W A 1 Že 65 let vrtimo Talumovo kolesje Živimo v dobi aluminija. Lahkega materiala z neskončno možnostjo recikliranja... Vabimo vas, da ga pobliže spoznate! Kje so tisti lepi časi, ko smo skupaj še bili, zdaj, dragi mož, oče, dedek, več med nami te ni, samo srce in duša ve, kako boli, ko te več ni... V SPOMIN 21. novembra je minilo 5 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Franc Kolarič IZ DEŽNEGA PRI PODLEHNIKU 38 Hvala vsem, ki ob njegovem grobu postojite, prižigate sveče in se ga z lepo mislijo spominjate. Žalujoči: žena Marija ter sinovi in hčerke z družinami Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... (T. Pavček) SPOMIN 20. novembra je minilo 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast Ivan Zadravec IZ HVALETINCEV 5 Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo. Tvoji najdražji DAN ODPRTIH VRAT V TALUMU Obiščite nas v soboto, 23. novembra 2019. Dobimo se ob 9. uri pred Talumovo upravno stavbo. Pod strokovnim vodstvom vas bomo popeljali po naši proizvodnji in vam predstavili Talumov aluminij. Vabljeni! www.talum.si Mali oglasi POLNA IDEJ PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com MALE OGLASE, 0 IN RAZPISE ISMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE 1 do ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure ! 749 34 16 ali marjana.pihlarQradio4ednik.si, hodno pokličite. Štajerski tednik moida.segulaOradlo-tadiiik.si, tel. 02 tel. 02 749 34 10, za večje objave pred STORITVE OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. KMETIJSTVO »Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza. Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more več vrniti. Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.« ZAHVALA ob boleči in nenadni izgubi drage Ane Zemljak, roj. Zavec 23. 3. 1958-10. 11. 2019 Z DRAVINJSKEGA VRHA 10, VIDEM PRI PTUJU Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste se poklonili njej v spomin in jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem za izrečena sožalja in besede tolažbe. Posebej se zahvaljujemo Heleni in Mateju za pomoč v prvih trenutkih, društvu kmetic občine Videm, članom SK Posestnik Ptuj, bivšim sodelavcem OŠ Mladika, bivšim sodelavcem podjetja Starkom, podjetju Mir, d. o. o., ge. Hedviki za besede slovesa, p. Antonu Borovnjaku za opravljen obred in sveto mašo, ge. Nadi za molitev, pevcem župnijskega pevskega zbora sv. Vida in njenim ženskam s telovadbe. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Ne, ni res, da si odšla, nikoli ne boš. Z najlepšimi spomini boš za vedno ujeta v naša srca ... Žalujoči vsi njeni NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babind 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanici ld. Tel. 051 667 170. PRODAM bukova drva. Lahko v celem -dostavljena z gozdarskim kamijonom ali že kalana/razrezana polena. Za več informacij smo dosegljivi na tel. 041 610 210, g. o. z. d.-bio - les, Vlado Medved, s. p., www.gozd-bioles.si. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Sket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. GBil KUPIMO traktor in kmetijske pripomočke katere koli znamke in v kateremkoli stanju ter mini bager do 5 ton. Telefon 070 519 447. GVTRAK, Gregor Voga, s. p., Turno 11, Turno, 3263 Gorica pri Slivnici. PRODAJA se gozd v izmeri 1 hektar in 4 are v Vintarovcih, občina Destrnik. Info na tel. 031 666 751. KUPIM trosilnik hlevskega gnoja, rotacijsko kosilnico in ostalo kmetijsko mehanizacijo, v kakršnem koli stanju. Tel. 041 368 437. PRODAM dva prašiča, težka od 180 do 190 kg, kuhana domača hrana, in kravo simentalko, staro tri leta, drugič breja sedem mesecev, dobra mlekarica. Tel. 051 364 088. NEPREMIČNINE ŽELITE graditi? Zazidljiva parcela v izmeri 10 arov na Ptuju vas že čaka. Vsi infra-strukturni priključki že na parceli. Pokličite 041 896 788, Daniela. PRODAMO - 4-sobno stanovanje v 1. nadstropju dvostanovanjske hiše v Ormožu, letnik 2008, 128,4 m2, samostojni vhod, z zemljiščem. Cena: 95.000 EUR, ffi- D c * Y tel.: 041 933151, V "froi?o 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) Od nas se je poslovila dolgoletna sodelavka Alenka Zenunovic knjižničarka v pokoju S spoštovanjem in hvaležnostjo se je bomo spominjali. Kolektiv OŠ Olge Meglič Ptuj Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka Franca Klingerja starejšega IZ PODVINCEV 65 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala za darovane sveče, rože in svete maše. Zahvala gospodu župniku za obred in mašo zadušnico. Žalujoči: tvoji najdražji KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. VINOGRAD v Zamušanih, 400 trsov, brezplačno oddam. Tel. 041 644 634. PRODAM dve telički in dva bikca simen-talca, stari od 10 do 12 dni, ter telico, mesni tip, staro 9 mesecev, pašno. Tel. 070 250 441. Ne bomo tožili, ker si odšel. Hvaležni bomo, ker si bil. ZAHVALA Martin Forštnarič 6. 11. 1946-2. 11. 2019 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka se iskreno zahvaljujemo g. župniku Janezu Maučecu, cerkvenim pevcem, g. Janku za odigrano Tišino, ge. Hedviki za molitev in besede slovesa, družini Cimerman ter dr. Pribožičevi s sestro Andrejo in dr. Novaku s sestro Brigito za vso pomoč v času njegove bolezni. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam svojcem izrekli sožalje, delili sočutne objeme in besede tolažbe. Hvala za cvetje, sveče in darovane svete maše. Žalujoči: žena Marija, otroci Marija, Aleš in Gregor z družinami 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 22. novembra 2019 M G DIA 24 Ljubljana • Moja dežela - lepa in gostoljubna Središče ob Dravi • Godba na pihala Ptuju srebrno priznanje Tradicionalni Martinov koncert Letošnji projekt Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna je bil že 28. Središki godbeniki so minulo soboto v domači dvorani znova ogreli zvesto občinstvo s po vrsti. Na državno tekmovanje seje uvrstilo 90 mest in krajev, 18 kampov in glampin- tradicionalnim Martinovim koncertom, tokrat z naslovom Uspešnice iz 70. in 80. let 20. gov, sedem mladinskih prenočišč, 28 tematskih poti in Petrolovi bencinski servisi. stoletja. Predsednik Turistične zveze (TZ) Slovenije Pavle Hevka je prepričan, da se je tudi po zaslugi tako zasnovanega tekmovanja in vseh, ki v njem sodelujejo, turistična ponudba Slovenije občutno izboljšala, postala raznovrstna in veliko bolj kakovostna. Posebno zahvalo si pri tem zaslužijo številni prostovoljci. Umetniško in festivalsko mesto Ptuj od leta 2014 tekmuje v kategoriji srednjih mest, ko je tudi prvič zmagal. V minulih letih se je uvrščal na drugo mesto, tako je bilo tudi letos. Kot regijska koor-dinatorica je prijavo oddala Majda Goznik. »V TD Ptuj smo zelo veseli ponovnega priznanja TZ Slovenije. Najprej je potrebna ideja za sodelovanje, sledijo aktivnosti, opozorila in izvedba najnujnejših del, da je mesto urejeno. Treba je sprejeti komisijo, pojasniti tudi dejansko stanje v mestu. Vse to so posamezniki iz TD Ptuj uredili in namenili svoj čas, da je mesto Ptuj prejelo odlikovanje. Prejeto priznanje naj bo izziv za delo na področju urejenosti okolja in turizma v prihodnjem obdobju,« je poudaril predsednik Turističnega društva (TD) Ptuj Peter Pribožič, ki je v družbi ptujske županje Nuške Gajšek prevzel letošnje srebrno priznanje. Županja je na priznanje zelo ponosna: »Predstavlja motivacijo za delo v prihodnje, da bomo še boljše delali, tudi skupaj s TD Ptuj. Za leto 2020 si želimo prvo mesto. Zelo se bomo angažirali in potrudili ter veliko več naredili na ocvetličenju samega mesta.« Središki godbeniki navdušujejo že 133 let. Foto: Črtomir Goznik Ptujska županja Nuška Gajšek, predsednik TD Ptuj Peter Pribožič in Majda Goznik, koordinatorica projekta Moje dežela - lepa in gostoljubna za Spodnje Podravje, s priznanjem za Ptuj za leto 2019 Ocenjevalci so v obrazložitvi priznanja zapisali, da si Ptuj že nekaj časa prizadeva postati butična turistična destinacija, za kar ima glede na bogato kulturno dediščino in zgodovino mesta vse možnosti. Najstarejše slovensko mesto se lahko pohvali s termalnim turizmom, vse bolj se v ospredje prebija tudi umetniško in festivalsko dogajanje. Letos so ponudbo popestrile grajska tiskarna in vinske degusta-cije v rovu pod gradom. Komisija je izpostavila inovativne nastanitve v vinskih sodih. Mesto se že nekaj časa pripravlja na jubilejno, 60. kurentovanje, ki je eno najbolj barvitih tovrstnih karnevalov na svetu, pri tem pa izpostavlja tudi obhode kurentov, ki so od leta 2017 pod Unescovo zaščito. MG »Po odzivih občinstva sodeč smo z izvedenim koncertom zelo zadovoljni. Program je bil všeč tudi godbenikom, saj smo zaigrali večne uspešnice iz 70. in 80. let 20. stoletja izvajalcev, kot so Elvis Presley, Beatles, Elton John ...,« je po tradicionalnem Martinovem koncertu godbe na pihala, ki deluje pod okri- Ijem Prosvetnega društva Središče ob Dravi, povedal predsednik Renato Horvat. Množica zbranih je uživala v skoraj uro in pol trajajočem programu. Središki godbeniki sicer poslušalce navdušujejo že 133 let. Godba, ki jo vodi Rado Munda, šteje 40 aktivnih članov. Vadijo enkrat na teden, pred nastopi tudi večkrat. Foto: Arhiv Godbe na pihala Središče ob Dravi Vsako leto se udeležijo intenzivnih vaj ter se udeležujejo različnih tekmovanj. Godba je pravzaprav nepogrešljiva na občinskih prireditvah. Nepogrešljiv pa je tudi njihov vsakoletni Martinov koncert. Ponovitev koncerta z istim programom bo na štefanovo, 26. decembra. Monika Horvat Vnašidnmmsrnota ^^ V An cntffi mrežen ju še Čeprav' <>^^ Nagradno turistično vprašanje Ptuj v Skritih kotičkih J Letošnji Gostinsko-turistični zbor Slovenije je bil že 66. po vrsti. Ta stanovska prireditev gostinstva in turizma ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Sestavljajo jo strokovna predavanja, predstavitve, delavnice in tekmovanja tako zaposlenih v gostinstvu kot tudi dijakov in študentov študijskih smeri gostinstva in turizma v Sloveniji, za katere so tudi pripravili strokovne delavnice. V 21 tekmovalnih disciplinah je letos tekmovalo 363 tekmovalcev. Najboljše so letos razvrstili nekoliko drugače kot prejšnja leta, na prvo, drugo in tretje mesto. V tej novi razvrstitvi se je med prve tri še vedno uspelo uvrstiti Damjani Trstenjak iz Term Ptuj, hotela Primus, ki je tekmovala v pripravi in postrežbi kave, kjer je zasedla drugo mesto. Že vrsto let se tudi sicer uvršča med najboljše „kuharje" kave iz avtomata. Letošnji GTZ je bil tudi strokovno naravnan. Podpisan je bil kodeks o zmanjšanju uporabe nadomestljivih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo v gostinski dejavnosti. Banka Slovenije pa je te dni objavila podatke o vrednosti izvoza potovanj v devetih mesecih letos. Po njenih podatkih je od januarja do septembra ta vrednost znašala 2,17 milijarde evrov, kar je za 2,4 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2018. Svetovni potovalni in turistični svet (WTTC) vsako leto objavi poročilo o ekonomskem pomenu turizma v posameznih državah. V zadnjem poročilu o Sloveniji 2019 navajajo, da se je v letu 2018 skupni prispevek turizma v BDP povečal za 6 odstotkov glede na leto 2017. Skupni prispevek tako predstavlja 12,3 odstotka celotnega BDP. V turizmu Slovenije je bilo v letu 2018 110.700 delovnih mest, kar je 12,8 odstotka vseh zaposlitev. Slovenska turistična organizacija nadaljuje nacionalno kampanjo - Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo. V zadnjem delu letošnje kampanje tako izpostavlja Termalno Panonsko Slovenijo, v tem okviru pa kot zadnjo destinacijo v rubriki Skriti kotički Slovenije predstavlja Ptuj, žlahtno kapljico nekoliko drugače. Vabi na ptujski grad, ki se ponaša z bogatimi muzejskimi zbirkami in kjer je vinsko kapljico mogoče pokusiti v eminentni grajski kleti, v sodu velikanu, v katerega je bilo mogoče v njegovi aktivni dobi do leta 2008 natočiti kar 40.410 l vina, in na vinski de-gustaciji v temi v rovu pod gradom, kjer je mogoče vino ne samo okusiti, temveč tudi začutiti. V okviru prazničnega leta za Ptuj, njegove 1950. obletnice prve pisne omembe v antičnih pisnih virih, bodo danes v vzhodnem stolpu ptujske- Foto: arhiv Franca Goloba Vinske pokušnje v temi, v rovu pod ptujskim gradom in v sodu velikanu v grajski kleti (na fotografiji) so vse bolj priljubljene med vinoljubci. ga gradu odprli razstavo Osrčje Petovione - Ptuj v rimski dobi. Na ogled bo do 31. decembra leta 2020. Mestu so se ob jubileju poklonili tudi člani Likovne sekcije dr. Štefte Cobelj DPD Svoboda Ptuj, ki so v Domu Franca Krambergerja na Ptuju postavili likovno razstavo z motivi Ptuja. Na ogled bo do 10. januarja 2020. V Salonu umetnosti je od srede naprej na ogled razstava Svet krašenja, nakit - statusni simbol ali izziv, v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pa so odprli stalno razstavo in predstavili monografijo Iz zakladnice ptujske knjižnice. Že sedemdeset let pa na Ptuju deluje Filatelistič-no društvo Ptuj, ki je svojo dejavnost predstavilo na priložnostni razstavi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. V enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali o tem, kje na Ptuju je imelo sedež PD Svoboda, ki je bilo ustanovljeno leta 1919. Ob ustanovitvi je kulturno prosvetno društvo Svoboda imelo sedež v nekdanji gostilni Pri pošti, danes ima sedež v Narodnem domu. Nagrado bo prejela Karmen Pihler s Ptuja. Danes sprašujemo, kje na Ptuju je bila do druge svetovne vojne t. i. Nemška hiša. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 29. novembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje na Ptuju je bila do druge svetovne vojne t. i. Nemška hiša? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.