SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: g Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. $ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posanine številke po 7 kr. J Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlštvo in ekspedicija r ..Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSblh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 22. i T ■ n|itMWg V Ljubljani, v soboto 27. januarija 1894. Letni!* XXII Ravnopravnost. Da si ustvari človek pravi pojem o ravnoprav-nosti, ni treba posebnih visocih študij. Stvarnik nam je že vložil v človeško srce čut naravnega prava, čut, kedaj se mu godi krivica, kedaj se prezira ravnopravuost, katero ima pravico tirjati vsak človek, ki živi iu deluje skupno z drugimi svojimi sodržavljani. Ta naravni čut božjega zakoua kaže se tudi v raznih postavah, katere izdajajo oblasti, da varujejo ravnopravnost posameznega, kakor tudi celih narodov. Ali kaj nam pomagajo človeške postave, če imajo dvojno veljavo, če ne kažejo vsem državljanom jednega in istega pravičnega obraza? Kolikokrat smo se Slovenci potegovali za pravično izvrševanje -avstrijskih postav, kolikokrat smo neovrgljivo dokazovali, da se nam godi vnebovpijoča krivica, ker se aašemu narodu noče privoliti tega, kar mu gre po božjem iu človeškem zakonu. Ni preveč, ako trdimo, da še noben narod v Avstriji ni hodil toliko trnjevega pota in da noben narod ne žrtvuje toliko, kljub znani svoji revščini, za ohranitev in napredek svoje narodnosti, ko ravno mi Slovenci. Šole, kateri bi morale ustanoviti občine, ker ondi biva postavno število za šolo godnih slovenskih otrok, po zakonu, ki mora vendar veljati za vse avstrijske državljane, vzdržujejo se s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda. To je žalostno, a — resnično. Kako je z našim slovenskim uradovsnjem, je vsakemu znano. Kjer je le mogoče, prezira se poslovni slovenski jezik in se nastavljajo uradniki, ki so prisiljeni vsled neznanja slovenščine, posluževati se pri občevanju z narodom — tolmačev. To se je pripetilo zopet te dni pri c. kr. sodišču v Ljubljani. Imenovan je prvim sodnijskim zdravnikom dr. Schuster, trd Nemec, ki k večjemu za silo lomi slovenščino. Nikakor pa ne more on govoriti in izraziti zdravniškega svojega mnenja v slovenskem jeziku. Iu ta goi-pod naj sedaj zdravi slovenske zatožence na Žabjaku, naj občuje s poškodovanim Slovencem, naj daje slovenskemu porotniku slovenske odgovore. Kako je to mogoče, če mož ni zmožen jezika, v katerem mora gotovo v 98 odstotkov slučajih občevati? Kje si, ravnopravnost? Povejte nam, merodajni krogi, zakaj se bije slovenskemu narodu tako brezozirno v obraz. Kaj bi rekli Nemci v Celovcu ali Mariboru, če bi se nastavil slovenski sodnijski zdravnik, ki bi bil nemščine nezmožen ali bi jo le za silo tolkel, in bi moral z nemškimi strankami občevati s tolmači ? In vendar so avstrijske postave jednako veljavne za avstrijskega Nemca, kakor za avstrijskega Slovana. Tisti uradnik pa, ki hoče službovati na Slovenskem, naj se privadi najpreje slovenščine, potem naj pride še le v našo deželo in deluje med nami. Zuto moramo vsi Slovenci od prvega do zadnjega stati ko jeden mož. Vsi slovenski poslanci in politična društva naj se postavijo proti takemu tolmačenj u ravnopravnosti v bran. Slovenski advokati, slovenski porotniki, slovenske stranke sploh se naj pa poslužujejo, kadar imajo priliko, uradno priti v dotiko z omenjenim nemškim g. doktorjem, izključ-ljivo le slovenskega jezika, in preverjeni smo, da bodo merodajni krogi, ki so provzročili to imenovanje, kmalu z gospodom doktorjem vred spoznali, da je samo nemščine zmožen uradnik v slovenski Ljubljani nemogoč. Le složno, vztrajno in odločno postopanje privede tako ^ravnopravnost" ab ab-surdum. To je v kratkem času že drugo imenovanje v naši deželi, s katerim se v smislu koalicijskega programa Slovenci ne moramo strinjati. Ce se pa koalicija na ta način umeva pri nas, potem vemo, kaj imamo od nje pričakovati, vemo pa tudi vsi Slovenci, kaj nam je storiti, da pridemo do — ravnopravnosti. Obletu! računi. m. V rubriko napredka moramo zapisati tudi društvo za krščansko umetnost, k čegar ustanovljenju se je storil koncu preteklega leta prvi korak. „ Danica" je tedaj obsojena na zadnji instanci. Ni jej bilo odločeno, da bi nam bila zasvetila. Toda tega ne bomo zapisali med pasiva; marveč neprecenljiv dobiček je to, da se je vendar našlo nekaj mladih mož-lajikov, ki se s ponosom imenujejo katoličane in naj bi bili le trije. Nollite timere pusillus grex! Nič strahu, gospodje akademiki! Odlok dunajskih sodišč je bolj obžalovati iz ozira narodnosti; govoriti slovensko nam lahko prepovedujejo, misliti katoliško pa ne. Duh katoliški ne potrebuje ravno pravil in paragrafov, v katere bi ga bilo treba povezati, tudi ne cesarskega patenta. pa ga tudi noben paragraf ubraniti in vkle-niti ne more. Špiritu«," ubi vult, spirat. To je naša tolažba. Tega duha hranite in gojite in s časoma se bo gotovo razširil naš krog. Tako tedaj naša misel vendar polagoma zmaguje in prodira v vse kroge; počasi pa gotovo se bližamo uresničenju naših načrtov, ki smo si jih napravili na katoliškem shodu. Katoliški sklad nam od tedna po malem narašča in upamo, da ga bo mogoče kmalu začeti po malem uporabljati; menimo namreč katoliško učiteljsko semenišie, s katerim naj bi prej ko prej začeli. Le naš izvrševal ni odsek malo preveč — na tihem deluje. Mi bi vendar radi včasih brali po listih, kdaj in kje se shaja, pa kaj da ukrepa izvršiti. Gospodje, domovina vam je poverila častno nalogo, zdaj pa gleda na vas in od vas pričakuje, da prevzeto delo res izvršujete. Dela nas čaka še mnogo, predno bomo mogli roke križema položiti. Liberalizem, ta strupena tuja zel, razširja se po narodu našem dalje, kakor gnji- listek Pismo. Gospod vrednik! Staro vino ima še vedno svojo staro moč. Zato imamo jasen dokaz iz zadnjih dnij. Nemški cesar je poslal knezu Bismarku steklenico Stein-bergerja iz 1. 1842 in štiriletna jeza med njim in vladarjem je pozabljena; včeraj sta se mogotca v Bcrolinu pozdravljala in seveda tudi poljubovala vzlasti potem, ko sta pokusila vinski sok iz steklenice od leta 1842. — Led je sedaj razbit, in led razbiti to ni mala stvar, kajti led prenaša, če ni drugače tudi celo armado, ko ima svoje vojaške vaje. To so namreč tudi v letošnji zimi poskusili v Bcrolinu ter dognali, da vojaka drži leti 4 cm debel; led debel 8 cm nosi že polk oborožene pehote, 11 cm debel led nosi polk jezdecev in na 40 cm debelem ledu manevrujc brez nevarnosti cela armada. Ne vem, jeli ta račun točen ali ne, morda so pri tem pozabili na — lisico, ki je baje glede tega najzanesljivejša računariea. Ako bi bila kaka pomota, stari lisjak, ki ga sedaj slave v Bc- rolinu, popravil je bo gotovo seveda zaveznikom Nemčije v — kosist! Tudi jaz nimam nič zoper blagodejne nasledke starega vina, vsaj veli pregovor, da je v vinu resnica, vsaj v onem smislu, ki ga ima pred očmi Francoz trdeč: Riens moins vrai, que la ve-rite. Državnikom pa bi želel, da bi se jim ob takih gostijah oglasil vinski duh, ki bi navajal grofa de Mun-a pomenljive besede: Songez - vous quelquefois a mettro vos aotes de citoyen en accord avec vos sentiments do chretien. Javno delovanje spraviti v soglasje s krščanskimi načeli, to je, česar najbolj treba. Krščanstvo jo največji dobrotvor človeštva in kakor o posamezniku, velja tudi o človeštvu, kar poje poljski pesnik: Nigdzie pr/.ed nedza ten sig nie uehroni, Kogo przeklertstwo dobroczynco\v goni! Toda do tega imamo še dolgo pot i v naši domovini, kakor nam svedočijo najnovejši dogodki. Komaj se je namreč pritepla neka pruska postrež-nica iz Berolina v celovško bolnišnico, že odstranja iz bolniških sob — sveti križ, in ako to graja poslanec Einspieler v deželnem zboru, zavrne ga nemška gospdda, da to ni res. To je pač najložji izgovor za — verolomce in sovrage križa! V deželnem zboru kranjskem pa je v tem oziru mnogo bolje; včeraj smo celo čitali, da je poslanec Hribar stavil predlog, naj bodo nekatere prodajal-nice vsaj popolud ne ob nedeljah zaprte. Že sem mislil poslanca pohvaliti za to; kajti če tudi je poglavitna pri nedeljah dopoludanska služba božja, vendar je tudi nekaj, ako se praznuje popoludan, toda prezgodaj je gosp. Hribar s svojimi uapadi na »klerikalce" pokazal, kam pes taco moli. Škoda, da je s tem svojo lepo vlogo tako zamazal. Najbrže, da je posnemal v svoji gorečnosti za praznovanje nedelj mestnega očeta ljubljanskega, notarja Gogolo, ki je nekdaj stavil slično interpelacijo v mestnem svetu, ko so baje snovatelji katoliškega shoda rušili nedeljski počitek. Opozorili bi gospoda Gogolo, da so letos po Vodnikovem balu tisto nedeljo vozili po-streščki visoko naložene vozove s starega strelišča, in to mimo stolne cerkve dopoludne med slovesno službo božjo. Morda bo ta mestni odbornik tudi to zadevo spravil pred mestni zbor; ako to stori, uver-jen naj b«, da mu ne bo tako trda predla za priče, kakor njega dnij, ko je stavil preje omenjeno interpelacijo. Sicer pa deželnim poslancem v Ljubljani ni nobene posebne sile. Z delom se ravno ne prenag- V v loba po zdravem sadu, kakor nesrečni predeuec po njivi, dušeč zeleno travo. Prihodnje leto nas čaka skušnja o našega ljudstva prepričanju — deželno-zborske volitve. Tedaj nam bodo povedali, komu verujejo in v koga upajo. Na Notranjskem lansko leto še nismo zmagali. No, tudi te volitve ne bomo zapisali za minus, če so se nam tudi nasprotniki v svojem zmagoslavju rogali, marveč nam kaže izdaten plus. Liberalci uimajo vzroka, te zmage se posebno veseliti. Mi pa glejmo le to, da, ko po nekod pridobivamo, drugod ne zgubljamo, da se liberalizem z Notranjskega ne preseli na — Gorenjsko, kjer smo se doslej šteli najtrdnejše. Naši rojaki na Štajerskem in Koroškem vrlo dobro napredujejo v svojih naporih. Celjska volitev v uarodnostuem oziru nikakor ni nevesela prikazen. Z velikim zanimanjem spremljamo njih prizadevanje, iz srca se radujemo njihovemu napredku. Zlasti moško se drže koroški rodoljubi. Nje lahko stavimo v zgled vsem Slovencem, bojujočim se s sovražniki vere ali uarodnosti. Mi jih občudujemo. Za vsako trohico pravic«, za vsako ped zemlje bore se do skrajne sile. Da, tako se mora — sicer je po nas! Takemu odločnemu postopanju pa se udaja, če prav počasi, tudi kost in skala! Da bi le z rastočo narodno zavestjo rasla tudi katoliška zavest, in ne narobe ! Na Koroškem se tega ni bati, ker se žal skoro Slovenci sami upajo javno kazati katoličane. Preveč ne gre obojega identifikovati. Na Goriškem? Zasvetil nam je že žarek upanja, da se ondotue neznosne razmere kaj zbolj-šajo: že smo se veselili, da se možje, ki se vendar štejejo, da delajo vsi z istim in najboljšim namenom, zedinijo tudi v potih iu sredstvih. Začelo se je pogajanje. Jedenkrat se je pisalo sem, jedenkrat nazaj, — potem je zastalo. Dr. Gregorčič, član stalnega katoliškega odbora slovenskega, ni imel nobene besede več, če prav sta dr. Mahnič in dr. Pavlica v svojem odgovoru stavila dosti zmerne pogoje. Tako se bo tedaj stara pesem naprej pela, dokler časov sila težavnih razmer kaj ne pre-drugači. Taka nekako je naša kotoliško-politična bilanca ob koncu prošlega leta. Proračuna ni prav lahko sestavljati. Dela dosti, kamor primemo. »Novo leto — novo delo", kakor je v zadnji številki »Primorski list klical Slovencem, pišoč resaično: »Lahkoživcev, vihrastih in lenih ljudij daj nam dobri Bog malo. Slovensko življenje je resno življenje. Slovenske roke so žuljave roke. Vsaka lenoba je — ljudska izguba." Z novim letom tedaj — i novo gorečnostjo krepko na delo! Razmere na Goriškem. Z Goriškega, 24. jan. Spretni dopisniki z našega mesta kaj pogostne novice pošiljajo cenjenemu »Slovencu", za kar jim morajo biti vsi naročniki vzlasti na Goriškem hvaležni. Gospodje naročniki, bivajoči zunaj mesta, s posebnim zanimanjem čitajo različne dogodjaje v našem mestu ter marsikaj slišijo in vidijo, kar bi drugače ostalo skrito. Upamo, da bodo tudi v prihodnje zvesti ostali, tembolj, ker goriško podnebje ni vsem jasno. lijo; viharnih debat, ki razburjajo živce, se kar moč ogibljejo; dovoljujeio podpore za gledališče, garancijo za blejski »kursalon"; razgovarjajo se, kako bi dobil v deželnem muzeju vsak polž svojega varuha-poganiča in vsaka »situla" svojega varuha-junaka s sulico. Ko bi le senco teh skrbij, -katere imajo za take in jednake stvari, obračali naši deželni očetje za uajnujnejše potrebe naših kmetovalcev, tedaj bi se tudi tem mnogo slabeje ne godilo, nego polžem in situlam v deželnem muzeju. Poslanec Suklje se vkljub koaliciji in vkljub temu, da ga „Narod" boža ne ravno z rokavicami, prav dobro počuti, kakor klop v radikalnem klubu, ter tudi v deželni zbornici nadaljuje z grajenjem železnic. Na Dunaju je že dovršil zgradbo železnice Novomesto-Karlovec, in zdaj gradi že druge, jedno mimo Pogancev, in seveda mimo Schlesinger-Gorjaua. Vse drugo je že doguano, le Schlesinger se še ustavlja. Poslati mu bo treba steklenico starega vina, pa se bo udal, in poslanec Šuklje si bo stekel novih zaslug za milo svojo domovino. Dokler bodo izvoljenci naroda tako vrlo vršili svoje dolžnosti, dotlej ni nam obupati, ker „Ne iz očes;i motnega, no iz roke njarnp nadeja vscveta!« O—v. Vsi dosedanji dopisniki z Goriškega se v tem zlagajo, da na Goriškem niso posebno prijetne razmere, pač pa pazljivemu razmotrivalcu goriških ho-matij vzbujajo te razmere čute žalosti in nezaupljivosti v boljšo prihodnjost. Ni čuda, če vsi dopisi in novice z Goriškega diše bolj po žalostinkah Jeremije preroka. Povsem naravno in opravičeno! Naj pa za vse dobro in vzvišeno goreči gospodje dopisniki blagovoljno oproste naslednjim, iz najboljšega namena zapisanim opazkam. Znana je resnica, da samo s povdarjanjem žalostnih odnošajev na Goriškem ni veliko pomagano. Zato pa bi vsi naročniki — slavno vredništvo »Slovenca" v prvi vrsti — bili zelo hvaležni gospodom dopisnikom, ako bi jedenkrat se ojačiji ter po treznem in vsestranskem prevdarjenju goriških razmer in oseb, jasuo in določno nam naslikali odnošaje, kakoršni so, in ne, kakoršni bi morali biti, kajti do danes — in to morajo vsi „Slo-venčevi" naročniki priznati — ni še nihče izmed vseh dopisnikov z Goriškega pojasnil goriškega položaja. Veliko se je pisalo že o goriški komediji, a da bi nam kdo popoluo nepristransko in stvarno to storil, nismo še čitali. Ne le to, da nam nihče še ni napisal nepristranskih člankov o naših razmerah, nego tudi to pogrešamo, da nihče ne piše, kako bi se dalo od-pomoči, kaj in kako začeti, da bi se prišlo do boljših razmer. Da pridemo pa na Goriškem do veselejših razmer, moramo prav dobro poznati razmere oseb in stvarij, sosebno posreduje in neposrednje vzroke našega prepira. Iz vzrokov se dajo nadalje prav dobro naslikati različni pojavi in učinki na političnem polju, vspehi in nevspehi različnih strank. Kaj pa da v poštev je treba jemati osebe in njih lastnosti na levi in na desni, kako sta oseba in stvar tesno združena, tako da v javnosti se malo ločita. V prvi vrsti moramo vedeti, kje smo in kaj smo, in kaj je okoli nas. Imeti moramo natančne in resnične slike oseb in stvarij, odločujočih tu in tam, zgoraj in zdolaj. Prizadevati si moramo, priti na dno različnim spletkam in njih konečnemu smotru. Protislovja, nedoslednosti gibajočih se oseb nam morajo odpreti oči, da njihovi nameni niso sveti in Bog vč, kako čisti. Pa poreče kdo: »Zakaj razkrivati stare rane, saj je bilo dosti tega po drugih listih." Ni treba razkrivati starih ran, pač pa je neobhodno potrebno, videti nove rane, ki zdaj krvave na goriškem telesu. Dopisniki bi morali pisati kar mogoče prizanesljivo, ognivši se oseb in dejanj, ki niso za javnost in v kolikor niso potrebne v pojasnilo razmer. Ko bi jedenkrat imeli pred očmi pravo sliko goriških homatij, izvestno bi to koristilo vsem strankam. Na tej podlagi bi se dalo potem marsikaj doseči veri in narodnosti, določivši različna sredstva v ta namen. Mož, ki je le jednostransko poučen, ki čuje le jedno plat zvona biti, je v javnem življenju nesrečen in sad njegovega delovanja je: Bridke prevare, nevspehi, žetev zaničljivega posmehovanja itd. Toliko pa že danes rečemo, da, ako bi bila dobra volja tu in tam, ako bi ne bilo skrivnih voditeljev, že davno bi se veselili na Goriškem boljših razmer. H koncu izrazimo tem potom naše iskrene želje, naj bi kdo izmed goriških dopisnikov pojasnil goriške razmere stvarno in nepristransko ter naj bi nam pokazal pot, po kateri bi prišli do boljših odnošajev. Op. v r e d n. Mi smo ponatisnili tukaj misli gospoda dopisnika, kakor jih je razvil v svojem dopisu; mnenja smo pa, da bi ta pot javaljne privedla do spoznanja in sporazumljenja, ker smo jo že nastopili v »Slovencu", a je ostala brez vspeha. Deželni zbor goriški. Iz Gorice, 26. jan. Šesta deželnozborska seja v letošnjem zasedanju je bila v četrtek 25 jan. Deželni glavar prične sejo ob 53/4 uri popoldne, prečita se zapisnik prejšnje seje, ki se tudi potrdi brez ugovora. Doš e peticije, in sicer edua za uvrstitev neke občinske poti v Fur-laniji med skladovne ceste, in druge tri za podelitev podpore iz deželnega zaklada, izroče se pravnemu, oziroma peticijskemu odseku. Dalje naznanja dež. glavar, da mu je došla peticija slov. političnega društva »Sloga", v kateri prosi podpore za s 1 o t. o b r t u i j s k o 8 o 1 o v Gorici, ka- > k tero bi društvo s tako pomočjo ustanovilo. Pa peticija se po predlogu posl. dr. Eoj i c a odstopi finančnemu odseku. Nato slede poročila deželnega odbora, v čigar imenu poročata odbornika dr. Pajer in dr. Ver-zegnassi. Prvi poroča o stalnem nameščenju gluhone-mičnih učiteljic. Kot stalno nameščene se potrde dosedanje provizorične učiteljice : M o s e 11 i g, Berlot, Mateuz in Sommariva. Posl. in odbornik dr. Verzeguassi pa poroča najprej o predlogu zastran spremembe šolske postave z dne 6. maja 1870, kakor ga je stavil v lanskem zasedanju dr. Gregorčič in kateri se je bil odstopil dež. odboru. To odborovo poročilo je zelo obširno. Predlog dr. Gregorčiča meri, kakor znano, na to, da se prvič učiteljem zvišajo plače, drugič, da bi dežela plačevala učiteljsko osebje, okraji pa skrbeli za druge šolske potrebščine, med tem ko zdaj vsled dež. postave posamezni okraji plačujejo svoje učiteljstvo in skrbe za druge šolske potrebščine. Poročilo ni nič kaj naklonjeno predlogu. Iz predloga namreč prvič ni razvidno, kako bi se dale v prihodnje obrniti zasebne ustanove v vzdrževanje kake šole, kakor obstoje take ustanove v Romansu in Tržiču, tudi bi se po tem predlogu, ko bi obveljal, normalno-šolski zakon odtegnil svojemu namenu. Dalje govori poročilo o nasledkih, ki bi nastali vsled nove šolske postave, spremenjene v smislu tega predloga, za davkoplačevalce po deželi in v goriškem mestu. Mesto Gorica bi bilo bolj obda-čeno v primeri s sedaj, med tem ko bi bili drugi okraji primeroma razbremenjeni. Zdaj plačuje mesto za šolske potrebe 5°/„ do-klad na vse izravne davke, goriška okolica in trije drugi okraji 33—60 odstotkov. Ko bi se svota 142.700 (toliko so vsled poročila zuašale vse učiteljske plače 1. 1890) razdelila na izravne davke cele dežele, potem bi dežela plačevala 20% doklad na izravne davke. Mesto za 15več, in ker plačuje zdaj 12.000 gld., bi za naprej plačevalo blizu 50.000 gld.; drugi okraji bi manjše doklade imeli, in sicer: okraj goriške okolice za 10°/0, sežanski za 18°/u> tolminski za 9% in gradiščauski za 5°/0 manjše. Slednjič pravi poročilo, da je predlog tudi v tem pomanjkljiv, ker ničesar ne omenja, kdo bi imel v prihodnje besedo pri imenovanju in nastav-ljenju učiteljskega osobja. Kdor skrbi za šolo, mora tudi govoriti pri nastavljanju učiteljev in ker bi tu dežela dajala svoje prispevke, bi moral tudi dež. odbor imeti to pravico, in vsled tega bi se morali še drugi paragrafi sedanje postave spremeniti in ne le oni, kakor zahteva predlog dr. G r eg o rči č a.— Predlog se slednjič odstopi po nasvetu dež. odbora šolskemu odseku. Ker so z omenjenim dr. Gregorčičevim predlogom v tesni zvezi tudi prošnje učiteljev za zboljšanje plač, stavi isti poročevalec deželnega odbora nujni predlog, da naj pride na dnevni red današnje seje tudi poročilo odborovo o prošnjah učiteljev. Nujnost se sprejme. Dr. Verzegnassi pravi v svojem poročilu, da se je bil dež. odbor obrnil do vseh c. kr. okrajnih šolskih svetov s prošnjo, naj mu naznanijo svoje mnenje v tem pogledu. Vsi c. kr. okr. šol. sveti so se izrekli proti povišanju. Ko bi se, pravi poročilo, prošnje učiteljev, kskor se glase, uslišale, bi morali vsi okraji skupaj že zdaj 47.000 gld. več plačevati na leto samo za učitelje, katera svota bi se pa še za več tisočakov povekšala, ko bodo, kakor zahteva postava, zgrajena povsod nova šolska poslopja, nastavili se povsod redni učitelji in bode treba izplačevati več učiteljskih pokojnin i. t. d. Poročilo dalje primerja učiteljske plače s čistimi dohodki, ki jih imajo posestniki od svojih zemljišč iu kateri dohodki so razvidni iz zemljiščnih knjig. Posestnikov, katerim bi donašala njih zemljišča 500 gld. čistega letnega dohodka, je v naši revni deželici prav malo. Tolminski in cerkljanski okraj ue štejeta nobenega, Boleč menda dva, goriška okolica 17, Sežanski okraj 2 ali 4; nekoliko na boljšem je Furlauija, ki jih ima več in ker je tam veliko veleposestnikov. Učiteljev plača pa znaša po razredih 500—1100 gld.; le malo jih je, katerih stalua plača bi ne bila vsaj 400 gld. — Slednjič pravi poročilo: Deželni odbor ostane pri svojem lanskem predlogu, da se razvrste učitelji po okrajih v 3 razrede; v prvi naj se všteje '/10, v drugi 4/I0 iu v tretji 5/io v okraju službujočih učiteljev, ter naj se učiteljem prvega iu drugega razreda zviša letna plača za 50 gld. Tudi ta predlog se izroči šolskemu odseku. i ivV J i f Na to poroča posl. dr. Kojic v imenu finančnega odseka o proračunu gospinskega in zaloga za ranjene in bolne vojake. Stavljenim predlogom zbor pritrdi. Slede še poročila peticijskega odseka o prošnjah za podpore. Po poročilu posl. Mahorčiča bi se o prošnji Emilija Komela, dijaka v Klosterneuburgu, skoraj imelo prestopiti na dnevni red, ker prošnji niso pri-dejane potrebne priloge, vendar se prošnja odstopi dež. odboru, da dijaku izplača podporo 100 gld., ako svojo prošnjo spolni s potrebnimi prilogami. Vsled poročila posl. Dottorija se dovoli zdravišču v Gradežu podpora 400 gld., društvu sv. Vincencija Pavlinskega v Gorici 150 gld., dvema konviktoma sv. Alojzija, slovenskemu in italijanskemu, letno podporo po 150 gld.. in italijanskemu kon-viktu še izredna podpora 500 gld., ker si je to leto nakupil novo hišo. Konečno poroča še posl. Kocijančič o prošnji Alojzija Breganta, učenca na tehnologičnem muzeju na Dunaju, in o prošnji Alojzija Bončine, dijaka na viši trgovski šoli v Trstu; vsakemu se dovoli po 100 gld. podpore. S tem je bil dnevni red končan, in dež. glavar sklene sejo, ter napove prihodnjo, ki bode v torek 30. t. m. Politični pregled. V Ljubljani, 27. januvarija. Moravsko konservativno veleposestvo je izdalo neko izjavo, v kateri pravi, da je izključno politična stranka, zato pa lahko združuje jednako-misleče raznih narodnostij. Konservativno veleposestvo v moravskem deželnem zboru ni nobena narodna stranka. Po teh načelih se bode vedno ravnalo konservativno veleposestvo. Podpiralo bode vse predloge v parlamentu, ki se vjemajo s temi načeli. Narodno stranko, s katero je konser vativno veleposestvo toliko let vzajemno pošto palo, bode tudi nadalje podpiralo, v kolikor njena prizadevanja ne nasprotujejo tendencam in na čelom konservativnega veleposestva. Po tem se je konservativno veleposestvo ravnalo tudi zadnji čas, in se je odtegnilo pri glasovanjih o nekaterih predlogih narodne stranke, za katere ni moglo glasovati. Konservativno veleposestvo poživlja torej narodno stranko, da mu naprej naznani vse važnejše predloge, o katerih želi, da bi jih podpirali, da se' bodo konservativni posestniki poprej posvetovali, kaj naj store. To je potrebno zaradi spremenjenega položaja, ko se je moravska narodna stranka združila z Mladočehi. Povišanje učiteljskih plač na Dolenjem Avstrijskem. Šolski in finančni odsek dolenjeavstrijskega deželnega zbora sta se sporazumela zastran stanovnin ljudskošolskih učiteljev. Izrekla sta se, da se stanovnine dovolijo vsem učiteljem, ki nimajo naturalnega stanovanja. V krajih pod 2000 prebivalci se jim dovoli na leto po 50 gld., v krajih od 2000—5000 prebivalcev po 70 gld. in v večjih krajih po 100 gld. Sedaj pa zakon o vrejenju učiteljskih plač lahko pride v deželnem zboru na vrsto. Lahko ga še letos reši ker bode zboroval do dne 17. februarja. Z novim letom pa stopi zakon v veljavo. V dalmatinskem deželnem zboru je predlagal poslanec Biankini, da se naj uvede hrvatski učni jezik na mornarskih šolah. Poslane Vukotič je pa predlagal, da se naj pomiloste pobegli vstajniki iz Krivošcija. Zbor je sklenil nov lovski zakon. Odklonil je pa zakon o vpeljavi lovskih kart, če tudi ga je vlada toplo priporočala. Zborovanje se sedaj vrši redno, ali utegnilo bi se pa nakrat zaključiti, kadar pride na vrsto predlog o zjedinjenju Dalmacije s Hrvaško. Vlada je odločno nasprotna temu predlogu. Srbija. Pri predstavi nove vlade v srbski skupščini je bilo silno burno. Ne le večina poslancev je razsaiala, temveč tudi predsednik Katic je očitno kazal svoje nasprot>tvo ministrom. Videlo se je, da se začenja borba mej skupščino in parlamentom. Ko je ministerski predsednik hotel prečitati kraljevi ukaz, da se zborovanje odloži, mu je predsednik kar prepovedal, češ, da se mora ukaz njemu izročiti, da ga d& prebrati. Ministerski predsednik je potem izročil ukaz in s svojimi tovariši odšel iz dvorane. Predsednik je sedaj dal perovodji prečitati kraljevi ukaz, potem pa opominjal poslance, da naj za las ne odstopijo od svojih pravic. Radikalni poslanci so izvolili odbor petih članov, ki pripravi oklic na narod, v katerem pojasnijo, kaj je vzrok krizi in zakaj je odstopila radikalna vlada. Ministerski predsednik se je baje izjavil, da se hoče strogo držati svojega programa in ostati tako dolgo na svojem mestu, kakor bode mogoče. Ko bi pa le bilo potreba posilnih naredeb, bode pa izročil vlado v močnejše roke. Potem takem je še vedno mogoče, da pride v Srbiji do diktature in se sestavi vlada iz samih častnikov. Francija in Italija. Francoska vlada je italijanskemu veleposlaniku v Parizu izročila 420.000 frankov, da se odškodujejo Italijani poškodovani pri pobojih v Aigues-Mortesu, oziroma njih rodbine. S tem je francoska vlada prostovoljno popravila razsodbo porotnikov, ki so oprostili francoske izgred-nike, kateri so bili napali Italijane. S tem je menda stvar poravnana in tudi javno mnenje v Italiji se bode pomirilo. Španija. Pri pristaniških delih v Barceloni na Španjskem je bila dinamitna eksplozija. 2 osebi sta mrtvi, več je ranjenih. Sodi se, da je to delo anarhistov. Španjski ministerski svet je potem imel dolgo posvetovanje o razmerah v Barceloni; kaj je sklenil, se nič ne poroča. Vaillant. Kasacijsko sodišče je zavrglo Vail-lantovo pritožbo proti obsodbi. Sedaj je pričakovati, da se smrtna kazen kmalu izvrši. Nekateri radikalni poslanci si prizadevajo, da bi zanj dosegli pomi-loščeuja, ali najbrž njih prizadevanje ne bode imelo vspeha. ki je prebiral rokopis, trdi, da se bode „(Joso" bral z velikim zanimanjem, kajti Kazali ga je spisoval s trudom, izkustvom in snago vsega svojega življenja in svoje duše. Kazali je bil krasen in simpatičen človek, vrlo učen in dober poznavalec tuje književnosti, pa je zapustil tudi mnogo prevodov; tako Shakespearovega .Julija Cesara" in »Kralja Leara", tako Homerovo „Ilijado", »Maufreda" in „Sardanapala" od Byrona, odlomkov Tennysonovih in drugih. Hrvatska književnost se bode s temi deli zopet lepo obogatila, a nade je, da bode »Matica Hrvatska" vsa dela tega genialnega pesnika in gorečega domoljuba čim prej zbrala ter hrvatskemu narodu podala za duševni užitek, a pokojniku pa s tem povzdignila trajen spomenik. Slava vrlemu duhovniku, pesniku in domoljubu 1 Razgled po slovanskem svetu. Antun Kazali, f Iz Zagreba, 20. januvarija. V Dubrovniku je umrl dne 17. t. m. nestor hrvatskih pesnikov v Dalmaciji, župnik v pokoju A. Kazali v 79. letu. Ž njim je legel v grob eden od najstarejših in najbolj zasluženih hrvaških pesnikov, pa tudi gotovo eden od najmarljivejših, najsimpatič-nejših in najskromnejših delavcev hrvatske književnosti, katere se je lotil že za Kuzmaniča in Kazna-čiča ter Preradovica. Kazali ni pripadal v pravem smislu k ilirskim prvobuditeljem, ali je bil v vsakem pogledu vreden učenec in oduševljen podvrženec one dobe; v njem je živel pravi pesniški duh dubrov niški, ki je zavzet v istini za plemenite ideale. Anton Kazali se je rodil v Dubrovniku dne 29. aprila 1. 1815. Oče Nikola mu je bil pomorski kapetan, pa je želel, da se tudi sin njegov posveti tej službi. Ali bil je prav slabega zdravja ter se je radi tega posvetil filozofiji in kasneje bogoslovju. S prva je bil duhovni pomočnik in župnik na raznih župnijah v Konavlu in dalmatinskem primorju, pa se je pri tej priložnosti posvetil z vsem žarom svojega srca izučevanju narodnega jezika, ki je bil tako zapuščen. V tistem času se je začelo že tudi njegovo književno delovanje. Njegova učenost ga je pripeljala na učiteljsko stolico zadarske gimnazije, kjer je od leta 1855 do 1859 vrejeval list »Glasnik dalmatinski". Potem je bil imenovan profesorjem na gimnaziji na Reki, kjer je ostal do leta 1867. Zatem se je povrnil zopet v Dalmacijo, kjer je postal v Stanu nadzornik ljudskih šol, a od tukaj za župnika v Šipanjsko Luko, kjer je mnogo časa ostal kot skromen župnik. Ko je ostarel, preselil se je v Dubrovnik, kjer je tudi umrl. Med književnimi deli pokojnega Kazalija je prvo pesniška pripovest »Zlatka", katero je izdal 1. 1845. Tistega leta je izdal tudi pesem »Trista vica udo-vica". V Zadru je izdal 1. 1857 »Glas iz pustinje", žarki odsev svojega domoljubja. Na Reki je napisal in izdal epos v treh pevanjih »Grobnik". Kazali je v »Zori Dalmatinski" obelodanil tudi novelo »Sirotica Lopudska", katero je pa kasneje predelal, ker mu ni bila prvotna osnova všeč. Razun tega je napisal pesem »Oviet neimeni", a po raznih dalmatinskih časopisih je priobčil brezbrojno pesmi in članke. Čudno pa je, da iz njegovega peresa nimamo nobenega spisa iz burnega leta 1848. Glavno delo Kazalijevo med tem pa Še zdaj ni prišlo na svitlo, a moremo čakati nanj z največjim interesom. To je epos »Čoso" ki ga je začel Kazali pisati leta 1840, a dovršil ga leta 1880. To je neka vrsta spominov pesnikovih tečajem 40 let ter ta pesem obsega do 30.000 redkov. Pokojni Despot, Cerkveni letopis. t Dr. Valentin Nemec. Iz Celovca, dnč 25. jan. Sinoči, dne 24. jan. ob 6. uri zvečer, preminul je pri sv. Hemi ob Krki vzorni duhovnik in vnet ter požrtvovalen domoljub slovenski, prečast. gosp. dr. Valentin Nemec, stolni kapitular, bivši profesor bogoslovja, kn. šk. konzistorijalni in škof. sodn. svetovalec, prosinodalni eksaminator, dekan in župnik. Pičlo je število duhovnikov krške škofije, redki so delavni in požrtvovalni rodoljubi na Koroškem, zato je pa ta izguba tem bridkejša. Prerano umrli dr. Nemec začel je minulo poletje bolehati za hudo boleznijo v grlu. Dolgo je trpel, a udan v božjo voljo prenašal hude bolečine do svoje smrti. Porodil se je pokojnik dnč 13. februv. 1835.1. v Šmarjeti na Spod. Štajerskem, obiskoval gimnazijo v Mariboru, bogoslovje pa v Gradcu in bil dne 25. julija 1858. v mašnika posvečen. Nekoliko let je služboval za kaplana po sekovski škofiji in bil 1. 1861. promoviran v Gradcu za doktorja bogoslovja. Kmalu potem je prestopil v krško škofijo, bil nekaj časa kaplan v Beljaku, 1. 1864. pa je prevzel profesuro cerkvenega prava in cerkvene zgodovine. Opravljal jo je vestno do 1. 1885. Zbog temeljitega svojega znanja in praktičnega predavanja je bil pri poslušalcih svojih jako priljubljen in spoštovan. Temeljito znanje pokazal je tudi v mnogih člankih in spisih, katere je objavil večinoma v strokovnih bogoslovnih listih. Leta 1885 imenoval je pokojni knezoškof dr. P Funder dr. Nemca za stolnega kapitularija celovške škofije. Istega leta je prevzel župnijo pri sv. Hemi ob Krki, kjer je nekdaj bil sedež naši škofiji in kjer počiva truplo blažene Heme. Vestno in neutrudno opravljal je obilne posle svoje. Bil je pokojnik pa i vrl in navdušen narodnjak slovenski. Veselil se je našega napredka, opazoval vedno naše gibanje, a tudi rad žrtvoval, ako je bilo treba. Iskren prijatelj je bil pokojnemu očetu koroških Slovencev msgr. Andr. Einspielerju in ko je ta nepozabni vzornik praznoval na veselje vseh Slovencev zlato mašo, stopil je dr. Nemec na čelo slavnostnemu odboru. Za njim žalujejo zato ob prera-nem grobu koroški Slovenci I Nebeško plačilo njegovi duši, večni mir njegovemu telesu, časten spomin njegovemu imenu! —m— Socijalne stvari. Židje. Iz Galicije: Židje so si odkrili novo Palestino v Galiciji. Po raznovrstnih skušnjah i v Busiji, i v Ameriki, i v stari Palestini so prišli do prepričanja, da nikjer ni in ne bo Židom tako dobro, kakor v Galiciji, Zato so sedaj razposlali razglas vsem svojim sovernikom, v katerem to odkrito izjavljajo kot spričano po vsestranskih skušnjah. Tam pišejo, naj kdor le more, se naseli v Galiciji, naj kupujejo zemljo in hiše, seveda je vse jedno, ali z zvijačo ali s silo, kakorkoli jim bolje služi, da bi je le odtrgali Poljakom in Rusinom; — ko imajo zemljo, postanejo gospodarji v deželi. — Tedaj Galicija je od Jehova obljubljena dežela. Vprašanje je samo, zakaj? I, zato, ker nikjer ni tako neumnih ljudij, kakor v Galiciji. Galičan je popolnoma vase zaljubljen in misli samo na svoj dobiček in na svojo korist, ▼ blagor domovine ničesar ne stori. Galičan je omejen v političnem obziru in kratkoviden; gleda samo dva koraka pred se, dalje ne nese njegov pogled. Tega ue premišlja, kaj grozi deželi in kaj je treba storiti za njegovo prihodnost. Galičan nima vztrajnosti pri delu, rad živi lagodno; vrb tega pa rad gospodari; s kupčijo in obrtom se noče pečati. Zato imajo židje široko planjavo za svoje delovanje; zato bogatijo v Galiciji, ker jih podpirajo napake narodnih domačinov. Bes imajo ravno tiste napake Rusi, toda tam vlada odganja Žide. V Galiciji pa vlada brani vedno Žide zato, ker vzdržujejo tam nemški živelj. Vsled tega ni Židom nikjer na svetu tako dobro, kakor v Galiciji. Zemljišča in hiše kupujejo neprenehoma. Uboga bodočnost te zemlje, ker plemstvo tudi podpira Žide pri naseljevanju in pri bogatenju. Opomba vredništva. Za odkrito besedo v tem obziru smo svojemu dopisniku jako hvaležni. Tudi pri nas bi bilo bolje, da bi ne imeli očij odprtih samo za prednosti, marveč tudi za napake narodove. Slovstvo. „Das Dekanat Neukirchen. Von Ignaz Orožen, Domprost. Marburg 1893 im Selbstverlag des Ver-fassers". To je naslov VIII. zvezku preobširnega dela: „Das Bisthum und die Dioecese Lavant", s katerim se naš slavni Nestor Orožen trudi že dolgih 25 let. Za knjigo 612 strani ne zahteva več, kakor 1 gld. 60 kr. To je gotovo borno malo, ker se navadno le pičlo število izvodov proda zunaj domače škofije. Z velikim veseljem sem segel po tej novej knjigi, a že .predgovor" njen me je globoko v srce vžalil. In koga ne bi vžalil tretji odstavek njegov, se glasi blizo takole: »Od leta 1868 sem delal z velikim veseljem na tem delu, a zdaj sem pri-moran pero položiti v stran". Zakaj neki to, se vprašam. Za odgovor dobim: „Senui enim et oculi mei caligavernat", to se pravi: Postaral sam se in oči me zapuščajo. Urno sežem po »imeniku" duhovščine lavantske ter — žal — najdem, da se je naš duhoviti zgo-dovinopisec rodil na Laškem že dne 30. jan. 1819, da torej stopi prihodnji teden v 76. leto svoje dobe. Ker je vže predlanskim zapel zlato sveto mašo, mu lehko verjamemo, da so tudi zanj prišla ona leta o katerih govori sv. Duh (Pridigar 12, 1.) »Non pla-cent nichi". Naj bi se prezasluženemu spisatelju zgodovine 14 dekanij naše škofovine posrečilo, najti, kakor si želi, mož, ki bodo opisali še ostalih 10 de-kanovin. Naj bi mu pa Bog nje dni podaljšal tako dolgo, da se po pokojnem prevzvišenem knezoškofu Stepišniku pričeto ali osnovano, po Oroženu nadaljevano delo zgodovine vladikovine lavantinske tudi srečno završi. Danes naj le ob kratkem podam zadržaj tega najnovejšega (VIII.) zvezka. Opisane so po daljšem prav zanimivem uvodu (str. 7—33) vse župnije sta-roslavne dekanije uovocerkevške, namreč: Novacer-kev (str. 33—223), Vojnik (str. 223—291), Dobrna (do str. 375), Vitanje (do str. 473), Šmartin v Rožni dolini (do str. 527), Frankolovo (do str. 552), Sv. Jošt na Kozjaku (do str. 564) in Crešnjice (od str. 565 do 583). Zadnji dve poli posvečene ste »popravkom" in prezanimivim »dodatkom" k vsem doslej izišlim knjigam tega vse premalo znanega dela. Pri vsaki župniji podaja gosp. pisatelj: kratek obris njenega začetka in njene zgodovine; popis župne cerkve in njenih podružnic ; zgodovino ime-nitnejših bratovščin in ustanov fare; dohodke župnije, nadarb in kapelanij; vrsto župnikov, kapelanov in drugih duhovnikov, pomočnikov in razne zanimi-veše izpise iz farnih matic. Poslednjič se bere popis raznih gradov in drugih zanimivih predmetov posameznih žup ali far, in še kaj več. Koliko truda stane sestavljenje kronike le ene same fare, ve le oni, ki si je to skusil. Naš stolni prošt Orožen sestavil jih je več, nego za 120 fara — vrh tega za nekdajni samostan Gornji grad in za dijakonat savinjski. Sv. oče Leon XIII. niso zastonj odlikovali tega neumorno delavnega pisatelja z naslovom proto-notarja apostolskega, mi mu kličemo iz srca: Ad multos annos! Liga -f- 44. - Koledar za 5. teden leta 1894. Nedelja 28. jan.: 2. predpepelnična, evangelij: O sejalcu in semenu; Marjeta d. —Pone- deljek 29. jan.: Franc Sal. cerk. uč.— Torek 30. jan.: Martina d. m. — S r e d a 31.: Peter Nol. spozn. — Četrtek 1. febr. Ignacij šk. m. — Petek 2. febr.: Svečnica ali očišč. D. M. — S o -b o t a 3. febr. Blaž šk. — Lunin spremin: Zadnji krajec*28. jan. ob 5. uri 49 m. popoldne. Solnce izide 1. febr. ob 7. uri 28 m.; zaide ob 5. uri 0 m. Dan zraste v mesecu februvariju za 1 uro 25 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. januvarija. f Josip Jaklič. Javiti nam je tožno vest, da je danes ob tretji uri po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl v Ljubljani jurist g. Josip Jaklič, našemu listu znan in priljubljen podlistkar in sotrudnik. Mladi pokojnik je bil izredno nadarjen mladenič. Kot akademik na Dunaju se' je mnogo trudil za ustanovitev »Danice". — Mnogo) opravičenih nad, mnogo slovstvenih načrtov je z blagim rajnim pokopanih za vselej. N. v m. p. I (Duhovske spremembe.) Č. g. Josif Preša, župnik na Pečah, je imenovan za župnika v Ovsi-šah, č. g. Matija Erzar, župnik na Golem, za župnika v Selcih. — Prestavljen je č. gosp. Simon Šmitek, kapelan v Mošnjah, za kapelana na Igu. (Društvu za zgradbo reševališča in zavetišča) v Ljubljani podaril je preč. gosp. kanonik in stolni župnik Janez F lis 100 gld. — Bog povračuj stotero I (Dekan Matija Ambrož f ) Iz Celovca, 26. januvarija, se nam poroča: Nenadoma pobrala je neizprosna smrt zopet vzglednega duhovnika in požrtvovalnega rodoljuba iz naše srede, čisto nepričakovano in nanagloma umrl je sinoči v Kaplji ob Dravi (v Rožni dolini) preč. g. Matija Ambrož, knezoškofijski konzistorijalni svetovalec, dekan in župnik. V nedeljo in še v torek je redno opravljal službo božjo. — Pokojnik se je porodil dne 20. fe-bruvarija 1838. leta na Bistrici v Rožu, bil v maš-nika posvečen dne 26. julija 1863. P. v. m.! —m— (V koroškem deželnem zborn) bile so, kakor se nam poroča, dne 25. in 26. t. m., nekako izjemoma, obširnejše debate I V četrtek razpravljalo se je o G. Einspielerjevem predlogu zastran usmiljenih sester, katere naj se nameste v nameravani novi bolnišnici. Ugovarjal je temu, da se imajo namestiti usmiljene sestre, poročevalec deželnega odbora Hock, ki je prav neotesano in na znani »fini" način nemških liberalcev napadal g. Einspielerja in z osebnimi napadi hotel podreti ta predlog. Zagovarjali so Einspielerjev predlog v dolgem izvrstnem govoru mil. gosp. knezoškof dr. Jožef K a h n. Predlog se je izročil z veliko večino finančnemu odseku, kjer mu menda liberalci priskrbi »časten pogreb". — V petek razpravljalo se je zopet o humberški cesti. Deželni predsednik je odgovarjal zadnjemu Einspie-lerjevemu govoru o tej zadevi (glej .Slovenca" štev. 17. t. 1.) in hotel prav oblastno, oprt na svojo moč in na izjave nekaterih nemškutarskih županov, pobiti, kar je bil rekel g. Einspieler. Ko je pa le-ta odgovarjal in navajal dokaze in ne samo plitve trditve, odtegnila se mu je po liberalni večini kratkomalo besedat Resnica bodia je famozno gospodo v oči, ni je mogla strpeti in rešila se je s sredstvom, — da je prevpila glas pravice in resnice in prešla »na dnevni red" I Z osebnimi napadi, s katerimi se je odlikoval zlasti g. Kirschner, pobijali so slovenska poslanca I Ta seja je nam znova potrdila staro resnico, d a Slovenci na Koroškem zaman iščejo pravice, da zaman trkajo, da bi dosegli le najprimitivneje pravice. Naše pritožbe in tirjatve se — prevpije ter zatira s kruto močjo! V hudem neznosnem položaju pa sta gg. slovenska poslanca koroškega deželnega zbora. V sredi take .gospode" (sit venia verbol), kakeršna sedi v koroški deželni zbornici, povzdigovati glas za resnico in pravico, za to treba velikega poguma in trdnih živcev! —m— (Iz celovške škofije,) dne 26. januvarija: Znano je, da je v naši škofiji veliko pomanjkanje duhovnikov. Bridka je zato vsaka nova izguba! A kaj naj rečemo, ko je že letos zopet umrlo pet delavnih dušnih pastirjev, in sicer štirje v minolih dveh dneh t — Dne 4. t. m. prominol je v Bilčovsu tamošnji župnik B. Gradič nik (star 77 let); dne 24. t. m. pri Sv. Hemi ob Krki stolni kanonik in dekan dr. Val. Nemec (star 59 let) in v Vredljah župnik-zlatomašnik Fr. Rader (star 77 let), dne 25. januvarija v Kaplji ob Dravi dekan Mat. Ambrož (star 56 let) in v Miheldorfu pri Brežah župnik A. Jorger (star 61 let). Bog daj pokojnikom večni mir in pokoj! (V deželnem šolskem svetu) za pokneženo grofijo goriško-gradiščansko sedeli bodo naslednjih šest let sledeči gospodje: Mgr. Andrej Jordan, stolni prošt; msgr. Andrej Marušič, profesor verouka na gimnaziji ; dr. Henrik Gross, ravnatelj gimnazijski; dr. Egidij Schreiber, ravnatelj goriške realke. (Iz Idrije,) dne 25. januvarija 1894: Naša .Katoliška delavska družba" priredila je pretečeno nedeljo zabavni večer z godbo in igrokazom: .Iz nove ere". Gg. Brus, Medved in Peternel igrali so jako spretno, upamo si željo izraziti, da bi nas večkrat razveselili z enakimi dramatičnimi prizori; pa tudi mladi naši muzikaši nas bodo gotovo še večkrat z lepo ubrano godbo kratkočasili; le marljivo naj se vežbajo na svoja godala; kolikor večji trud, toliko prisrčniše je veselje za sfiralce in poslušalce. — Olajšenega srca pa smo že mislili zabeležiti radostno vest, da nas je vročinska bolezen zapustila, toda prav je bilo, da se nismo prenaglili. Mesec januvarij bil je vlani najstrašnejši, letos pa se nam je videlo, kakor da nam hoče novo leto zaželenega zdravja prinesti, toda kar bliskoma se je zabrnilo in novih žrtev tirja neusmiljena bolezen. Pred šestimi dnevi bil je premožni in spoštovani meščan gosp. Janez Stajer ml., brat gosp. metliškega notarja, še vesel in zdrav, a sinoči mu je pristrigla nit življenja bela žena. Ravno to noč rešila je groznega trpljenja tudi spoštovanega delavca Leopolda Eašpirca; pred pol letom poškodoval si je roko pri delu, jela mu je otekati, iskal je zdravja tu in tam, tudi v Ljubljano se je podal, toda bilo je če prepozno; vsa roka mu je silovito otekla, odgnjila sta mu dva prsta, pa udan v božjo voljo prestal je najhujše muke. Naj v miru počiva! — Da bolezen pritiska res hudo, bodi v dokaz navedeno dejstvo, da je prišlo danes do šešte ure zvečer 35 receptov v lekarno; pa tudi do 40 in še nekoliko čez jih prineso včasih. (Dopolnilne volitve) v goriško kupčijsko in obrt-nijske zbornico v prvej instanci t. j. pri okrajnih glavarstvih in goriškem municipiju vršile so se pretočeni pondeljek. Slovenci vdeležili so se volitev v obilnem številu ter glasovali za „Slogin" imenik. Kakor poroča zadnji .Corriere", so se tudi Lahi nenavadno zanimali za te volitve, a vendar — ako prav čitamo med vrstami — nezadostno po željah Corrierjevcev. Zato pa poziva »Corriere" goriške laške trgovce in obrtnike, ki niso še volili, naj gredo na volišče, tem bolj, ker je „borba razjarjena". Danes t. j. v petek volijo konečno v kupčijsko, jutri t. j. v soboto v obrtnijsko zbornico. Ko to pišemo, ne vemo še o izidu. (»Šesta lekarna v Ljubljani) se še ne bode ustanovila, ker je ministerstvo za notranja dela — kakor čujemo, — glede odločbe deželne vlade za Kranjsko, s katero se je omenjena ustanovitev dovolila, ukrenilo, da je prej zaslišati v tej zadevi vse interesente, t. j. ljubljanske lekarnarje. (Škrlatica) jela je v tem mesecu v Ljubljani napadati šolsko mladino, in jih je do zdaj že obolelo na nji 14, umrli pa so 4. Mej temi so večinoma otroci pod starostjo 10 let; sicer pa ne prizanaša tudi odraslim. — Ker se je ipak od sanitarnih orgauov vse potrebno sklenilo, da se ta nadležna bolezen pravočasno zaduši, je upati kmalu ugodnejšega stanja. (Utopljenca) našli so, kakor se nam iz Gorice poroča, 24. t. m. pod gradiščansko kaznilnico, starega kacih 28 let, oblečenega hribovsko. Ali je samomor ali nesreča, ne vemo. (Medved namesto volka.) Piše se nam: Tri ure od Karlovca, blizu kranjske meje, se razprostira veliko graščinsko posestvo, imenovano »Severin". Posestnik tega imetja je baron Lepel, ki ima tudi v Samoboru graščino. Pred nekaj dnevi je bil omenjeni baron na svojem posestvu v Severinu. Tam se mu je nekaj posebnega prigodilo. V noči med 22. in 23. t. m. pride k njemu graščinski oskrbnik ves prestrašen in pravi: »Vstanite in skličite lovce, ker volkovi so prišli k graščini. Sedem se jih je pridrvilo na dvorišče. Dva psa bo ugrabili in zbežali ž njima v gozd." Baron vstane in skliče lovce. V jutro ob 6. uri sd odšli v bližnji gozd. Volka sicer niso nobenega ustrelili, ali dobili so medveda. Ko pridejo lovci do gozda, se razdele in gredo posamič v gozd. Ne dolgo potem opazi baron Lepel, da mu gre nekaj Črnega nasproti. Spočetkoma je mislil, da je pes; ali kmalu spozna, da je medved, ki jo ravno njemu nasproti maha. Baron si pripravi puško-dvocevko. Ko mu pride medved za streljaj blizu, sproži puško, in dobro je pogodil. Medved precej na kolena pade. Baron ni takoj v drugič ustrelil, temveč je imel puško pripravljeno, ko bi ga medved napal. Ali ker se medved ne gane s prostora, gre bližje, še jedenkrat ustreli in ga tako popolnoma usmrti. Medved je zelo velik in tehta tri stare cente. Baron ga je poslal na svojo graščino v Samobor. Tu ima mnogo gledalcev. In marsikdo, ki bi pred živim od strahu trepetal, ga zdaj gladi po debelem kožuhu. (Iz Prage), 21. januvarija: O volitvah v Opočnu so prinesli „Nar. Listj" novico, da so zmagali v vseh treh razredih Mladočehi. Da se nahajajo v občinskem zastopu tudi Staročehi, in sicer ne v manjšini, to je dotični dopisnik vedoma prezrl. Zelo zanimiva je vest o odbornikih svobodomiselne stranke. Za župana je izvoljen lekarnar Emil Pollak, kateri je pri štetju spoznal kot svoj občevalni jezik nemščino (!) in naroča do današnjega dne „Prager Tagblatt". Izvoljen je po prizadevanju dr. Dvofaka, deželnega iu državnega poslanca, mestnega in železniškega zdravnika, kojo službo opravlja tudi v v sladkornici v bližnji občini v Mezeriču. Dalje je on tudi okrajni starosta. Vse te službe nesejo, in le županstva je še manjkalo. Ker pa to šlo ni, se se je morala izvol ti oseba od njega popolnoma odvisna, in to je lekarnar. Vsak človek bi mislil, da je g. dr. Dvorak silno požrtvovalen za narod, in v resnici: pri svojih ne ravno pičlih (?) dohodkih prispeva društvu „Ratibor" z doneskom 20 krajcarjev na leto, osrednji „Šolski Matici" 1 gld. in „Severo-češki Jednoti" 20 kr. Iz srca privoščimo mladočeški stranki take junake! — Pri dopolnilnih volitvah v deželni zbor so se Mladočehi zopet lahko prepričali, da gredo rakovo pot. Staročehi se niso volitev udeležili. Za skupino mest Strakonice, Sušice in Vodnanj je izvoljen dr. Cernohorsk?, v Mladi Boleslavi dr. Škarda. Tu se mora opomniti, da je prišlo volit v Nymburk le 239 volilcev izmed 692. Še slabeje so vspeli radikalci v Vrchlabi in okolici. Poprejšnji poslanec grof Harrach ni kandidiral, a vzlic temu dobil 58 glasov; kandidat dr. Kramar pa 07. Tako stoji z Gregrom celi narod. — Nerazložljivo je ravnanje nemških poslancev v deželnem zboru, ko se je debatiralo zaradi kipa sv. Vaclava, ki naj bi stal pred novim muzejem. Sv. Vaclav je bil miroljuben vladar, kojega je čislal celo nemški cesar. Ako se ne dopade Nemcem ta kip, še manj jim bo ugajal kip kake druge zgodovinske osebe, kakor n. pr. Žižkov. — Klub narodnih veleposestnikov seje ustanovil kot nova politična stranka. Deloval bode za državno pravo, ravnopravnost, varstvo čeških manjšin in razvoj avtonomije. — V zboru mestnih očetov je bilo dovoljenih 53.239 gld. za vedo in umetnost in 16.008 gld. za pokopališča. Navedlo se je, da ima Karlin 3 milijone dolga, Vinohrady čez 3 milijone, in Žižkov 900.000 gld. Ostane Pragi premoženja po odbitem dolgu še 13 milijonov. — Nemci v Vrchlabi so začeli hujskati ljud zoper avguštin-skega prijorja Hejhalo. Njegova hudobija obstoji v tem, da je preskrbel Cehom češko službo božjo. Akoravno so ga tožili, kjerkoli so mogli, vendar niso nič opravili, nasproti od kompetentnih oblastij je bil še pohvaljen, da je storil svojo dolžnost. — Okrajni šolski svet v Teplicah je odbil uradni predlog zastran javne češke šole, a grof Thun je ta odlok takoj ovrgel. — Prof. dr. Hering na nemški univerzi prestrogo izprašuje iz fizijologije, tako da mnogo kandidatov pade. Zato so mu priredili njegovi poslušalci predavanj „ovacijo" s klici „Pereat" in „Abzug\ Pomagali so jim i poslušalci drugih fakultet. — ▼ Jablonci je zahtevala peščica Nemcev pri premil. škifu Brynych-u nemško službo božjo, akoravno je mesto češko. Ker niso bili uslišani, groze, da prestopijo k starokatoličanstvu, in so že nabrali med seboj 12.000 gld. — 19. t. m. je praznoval vodja Em. Tonner svoj 401etni učiteljski jubilej. Služboval je dalje časa na Poljskem in prišel v Prago leta 1860 na novo ustanovljeno trgovinsko akademijo. Tonner je znan kot slavist in pisatelj; bil je tudi državni poslanec. (V Amerik«) izselilo se je v drugi polovici 1893 1. iz polit, okraja Ljubljana (mesto) pet oseb; vse v trdni nadi seveda, da se jim bode tam — bolje godilo! (Iz Brd na Primorskem): Dne 24. t. m. pokopali so Podsabotinom 51etno deklico, katera je umrla vsled opeklin. Dn6 22. t. m. šla jo mati po vode, pustivši doma deklico samo pri ognju. Domov vrnivša se mati najde hčer vsa v plamenu. Mati namesto da bi hčer s škafom vode oblila, jela je gorečo obleko raz deklico trgati, in si je pri tem sama skoro celo roko ožgala. Pri otrocih ni nikoli preveč previdnosti. — Novi župan šmartinsko-koj-ščanski nastopil je svoje delovanje. Županijsko pisarno imel bo v Kozani. — Prvi razglas, ki je izšel iz nove županijske pisarne je res hvalevreden in zasluži, da ga v posnetku objavim. V razglasu prepoveduje krčmarjem po 10. uri zvečer vino in žganje točiti. Prepoveduje dalje ponočno prepevanje in motenje miru. Med službo božjo ob nedeljah in praznikih zapoveduje, da morajo biti krčme in prodajalnice zaprte. Klatenje okoli in pred cerkvijo in pušenje tobaka tudi strogo prepoveduje. Ta razglas je bil res potreben; in ako bo gosp. župan skrbel, da se bodo vse točke iz-izvrševale, zaslugo imel bo pred Bogom in svetom veliko. Razglas razodeva nevstrašeno odločnost; in take je treba v našem z nepokorščino odliku-jočem se času vsem predstojnikom. Ako ljudje spoznajo, da nima župan odločnosti ali da se boji zamere, potem so ga nobeden ne boji in tudi ne spoštuje. Toraj, gospod župan, odločno vstrajno in neprestrašeno, najprej dobromisleči so z Vami. Spomladi jeli bodo zidati šolo v Štorjanu in v Šmartnem. Res skrajni čas je že bil, da se je odločil c. kr. okr. šolski svet zidati ti dve šoli! — V Brdih je še mnogo vina na prodaj; a kupcev ni od nikoder. Iz Gorice pošilja teden za tednom c. kr. glavna davkarija opominjalne liste; vbogi kmet bi rad plačal. Pa še to malo, kar ima, ne more v denar spraviti. (Koliko Ljubljana na leto potrebuje.) Po uradnem izkazu se je leta 1893 dacu podvrženega blaga v Ljubljano pripeljalo, kakor sledi: 10.148 litrov ruma, araka in likera; 1186 hektolitrov žganjevca, 757 hektolitrov žganja, 15.914 hektolitrov vina, 3025 hektolitrov vinskega mošta, 82 hektolitrov sadnega mošta, 21.129 hektolitrov piva, 1233 hektolitrov kisa; 3900 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih; 8898 telet do jednega leta starih; 2466 ovac, ovnov, koz, kozlov in ko-štrunov; 3499 jagnet, kozličev in prašičkov do 5 klgr.; 263 prašičkov' od 5—19'/g klgr., 7871 prašičkov nad 19l/» klgr. težkih; 631 met. stot. svežega, nasoljenega in prekajenega mesa, salam in klobas; 10.218 puranov, gosij, rac in kopunov; 37.014 parov kokoši j, piščet in golobov; 293 srn in divjih kdz; 2684 zajcev; 488 klgr. razsekane in črne divjačine; 280 fazanov, divjih petelinov in divjih kokošij; 488 gozdnih jerebic, koturnov, divjih gosij, divjih rac, kljunačev in divjih golobov; 60 lisk, kožic in potapljavk; 24 ducatov drozdov, bri-njevk, prepelic in škerjancev; 7127 klgr. rib, školk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker, sardin in sardelj; 17.179 klgr. klinov, navadnih morskih rib, polenovk, slanikov, rakov, polžev, žab in ostrig; 1479 met. stot. riža; 56.567 met. stot. moke, pšena, škroba, pekarij, sladkarij, malega kruhka in prepe-čenega kruha; 6529 met. stot. ovsa v zrnju; 33.046 met. stot. sena, slame in otrobov; 343 met. stot. zelenjave; 10.977 met. stot. svežega sadja; 570 met. stot. suhega in vloženega sadja; 668 met. stot. masla, stearinovih in lojevih sveč; 47 met. stot. loja in tolšče; 429 met. stot. svinjske masti, sala in slanine; 404 met. stot. mila; 583 met. stot. sira; 1,511.609 jajc; 1645 met. stot. konopnega, lanenega in goršičnega olja; 7506 klgr. olkinega, mandelnovega in orehovega olja; 33.990 kubičnih metrov trdih drv, borovega in brinjevega lesa; 6668 kubičnih metrov mehkih drv in butaric; 2664 met. stot. oglja; 267.188 met. stot. premoga in koaksa. (Poštna dopisnica) obhaja letos svojo 25 letnico. Avstrijska vlada je namreč leta 1869. po nasvetu dr. Em. Hermanna prva vpeljala v poštni promet dopisnice. Iz Avstrije so se dopisnice prav hitro razširile po vseh državah, tako da se sedaj na leto porabi nad 1000 milijonov dopisnic. INovo gasilno društvo) ustanovilo se je v Lesko vcu, okraj Krško, na Dolenjskem. (Razpisana služba.) G. kr. deželno predsedništvo kranjsko išče sanitetnega azistenta z letno plačo 500 gld. Prosilci morajo biti zmožni obeh deželnih jezikov. (Novi kuponi) za 4 24/« sreberne in papirne rente po 1000 gld. se dobivajo, kakor naznanja c. kr. finančno ministerstvo pri c. kr. deželnih blagaj-nicah in c. kr. davkarijah.] | (Vojaške vesti.) Vojaki, odločeni k letošnjim zimskim vojaškim vajam v Krško, namreč artilerija iz Gorice, — napravili bodo po ukazu 3. kornega poveljstva, pot skozi Postojno, Cirknico, Velike Lašče in Žužemberk, mesto skozi Ljubljano kakor doslej. Odidejo od doma 28. t. m. ter dospo v Krško dne 4. februvarja t. 1. (Semuji po Slovenskem od 29. jan. do 3. feb.) Na Kranjskem: Dne 29. jan. na Vinici; dne 30. jan. v Planini; dne 1. febr. v Sturiji, dne 3. febr. v Zužemderku, na Krškem, Laškem potoku in Lukovcu. — Na Štajerskem: Dne 29. jan. v Vojniku in Št. Jurju pod Tabrom; dne 31. jan. v Dobovi; dne 1. febr. v Jurji Kloster in Šoštanju; dne 3. febr. na Vidmu, v Kostrivnici iu Jarenini. — Na Koroškem: dne 3. febr. v Frežah in v Kotičah. — Na Primorskem: dne 3. febr. v Dutovljah, Herpelju in Moščenicah. Društva. (Petindvajsetletnica katoliškedru-žbe za Kranjsko v Ljubljani) se bo obhajala na svečnico 1.1. takole : Ob 9. uri predpoldne bo slovesna služba božja v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. Zvečer ob 6. uri istega dnč bo v društvenih prostorih v Ljubljani na Starem trgu hiš. št. 13 občni shod družbe s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika in poročilo njegovo. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev pregledovalcev računov. 4. Volitev novega društvenega odbora. 5. Posamezni nasveti in 6. slavnostni govor. K tej društveni slav-nosti uljudno vabi vse p. n. društvenike ODBOR. (Podporno društvo za izpuščene kaznjence s Kranjskega v Ljubljani) se je ustanovilo, kakor smo že poročali, dne 19. novembra 1893. Svoje pravo delovanje pa je pričelo z novim letom. Razposlane so bile po vsi naši deželi nabiralne pole z vabili za pristop tudi k temu ljudomilemu in potrebnemu društvu. Kakor izve-damo od društvenega odbora, odzvalo se je pozivu znatno število čč. članov. V zadnji odborovi seji dne 11. t. m. izročile so se tiste nabiralne pole, ki so se dotlej že vrnile. Mnogo jih je pa še mej ča-stitim občinstvom. Iz vrnenih pol se razvidi, da je pristopilo že 528 društvenikov, mej temi je 38 usta-novnikov. Vplačalo je od njih svoje doneske 313 Članov. Vpisana društvenina velja za leto 1894, katero bo svoječasno pobiral društveni blagajnik. — Odboru se je že naznanilo nekaj delodajalcev, ki so voljni sprejeti društvene varovance v svojo službo. — Nj. ekscelenca gosp. knezoškof ljubljanski je podaril društvu 100 kron ter društveni deputaciji blagovolil zagotoviti svojo podporo. Jedenkratne večje ali manjše darove je izročilo mnogo dobrotnikov. Ker je donesek na mnogoštevilna društva za člane dokaj skromen, — za ustanovnike jedenkrat za vselej le 20 kron, za letnike pa po 1 krono, — nadejati se je pri obče znani požrtvovalnosti našega prebivalstva obilnega pristopa. — Vse društva se tikajoče zadeve naj se blagovoljno naznanjajo, oziroma dopošiljajo z naslovom društvenega predsednika g. Frana Kočevarja, deželno - sodiščnega predsednika v Ljubljani. Harodno gospodarstvo. Slamnikarski obrt. (Dalje.) Uzrok propadanju te obrtnijske stroke je v tem, da so slamniki, ki so bili več desetletij specijalni predmet kranjskih izdelkov in so se izdelovali iz slame, ki se je odbrala pred mlačvo, popolnoma iz mode prišli, in da se ustreže zahtevam sedanje ddbe, podelujejo tovarne in manjši izdelovalci slamnikov razne tuje slamne kite, ki so pletene iz lepe bele slame in se dajo z raznimi barvami barvati. Slamnike iz kranjskih kit je mogoče le črno barvati in se zamorejo v zadnjih letih izdelovati le prav ceni slamniki za nižje ljudstvo. Taki slamniki so po 8—40 kr. Da se ta obrt povzdigne, je visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje nbstopna sredstva navedlo : 1. C. kr. strokovna šola za lesno industrijo v Ljubljani naj napravi majhen vzoren nasad, iz katerega bi se zamoglo dobivati v vsakem oziru prikladen surov materijal. 2. Dovoli naj se 5—10 premij po 25—50 kron kmetovalcem, ki bi v rečeni namen dobivali popolnoma r&bljiv materijal. 3. Ustanovi naj se oddelek za pletenje slamnih kit na c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo t Ljubljani. 4. Preskrbi naj se učna moč za pletenje slam- nih kit, ki bi v slučaju potrebe poučevala v bližnjih krajih Ljubljane, posebno v Domžalah. Zbornica smatra na podlagi svojih uatančnih poizvedovanj v obče ta sredstva v povzdigo slamni-karskega obrta na Kranjskem za najboljša, ker bi se na ta načiu po njenem mnenju pridno in spretno ljudstvo ohranilo obrtu in bi se mu zopet dal zaslužek, katerega mu je nudila hišna industrija prejšnji čas, in bi tako, če bi se vpeljalo tako pridelovanje surove slame, kakor se to godi pri inozemski slamarski obrti, potem domača slama mogla tekmovati s tujo. Zbornica je le tega mnenja, da je Ljubljana od krajev, kjer se vrši slamopletarstvo in slamni-karski obrt, vendarle preveč oddaljena, in da Ljubljana ni primeren kraj, iz katerega naj bi se vodila povzdiga te obrtne stroke. To utemeljuje zbornica sledeče: Uzorni nasadi bi se dali napraviti le v okolišu slamnikarske obrti same, ker je le tako mogoče, da bi manjši in večji posestniki napravili manjše nasade, ker bi slamo lahko prodali spletalcem slame. Ni pa pričakovati, da bi posestniki iz kamniškega okraja hodili si v Ljubljano ogledavat nasade. Nasadi bi se morali tudi v raznih krajih in legah okraja napraviti, da bi se tem ložje dosegle boljše skušnje o kakovosti slame. Po zatrdilu občinskega predstojnika v Domžalah in obrtnikov bi ti uzorni nasadi ne prouzročali velikih troškov, ker bi se v to pripravne njive lahko za neznatno najemščino v zakup dobile in bi se nedvomno že prvo leto našli kmetovalci, ki bi po navodilu strokovnjaka pričeli z napravo takih nasadov. Ko bi se torej Domžale, središče slamnarske industrije, odbrale tudi za središče, iz katerega naj bi se vodila tudi povzdiga pri delovanju boljše slame, dosegli bi se nedvomno že v dveh letih vspehi. (Dalj« sledi.) Telegrami. Praga, 26. januvarja. Danes so bili za-slisam v pravdi proti „0mladini" izvedenci o kakovosti papirja in črnila, več policijstov, policijskih nadzornikov in zasebnih oseb. Beligrad, 27. januvarja. S kraljevim pomnoscevalnim dekretom se je ustavila pravda proti zatoženim liberalnim ministrom. Sredec, 27. januvarija. Luka Ivanov je pred sodiščem priznal, da je kriv poneverjanja, vojaškega begunstva in soudeležbe zarote za umor bolgarskega kneza Njegov brat Stojan Ivanov ni nič posebnega izpovedal, Hamburg, 26. januvarija. Bismarck je po noči prišel zopet v Friedrichsruhe in ga je prebivalstvo navdušeno vsprejelo. a g O Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celziju 26 7. u. zjut. 2. u. pop. 9 a. zveč. 738-6 736 7 737 3 08 36 26 si. vzh. si. szap. n oblačno dež del. oblač. 3 50 dež Svileno blago za plese g meter — potem črno, belo in barvasto svileno blago po 48 kr. do 11 gld. 65 kr. meter — gladko, progasto, kri-žasto, vzoreaBto, damaBti itd. (kacih 240 bai in 2000 različnih barv, desinov itd.), Vožajine in carine prosto. Vzorci na željo. Pisma stanej 10 kr„ dopisnice pa 5 kr. v Švico. 12 5—1) 4 Tovarna za svileno blago G. Henneberg _(C. in kr. dvorni založnik) v Curihu (Ziirich). Premovana želodčna tinktura lckarja Piccolija v Ljubljani se ne more primerjati s podobnimi navadno drastično vplivajočimi preparati, kateri so, če tudi sprva kaže, da močno vplivajo, škodljivi prebavljajočim organom__584 8 10-3 Vremensko »poročilo. Franc Karol BISENIUS Dunaj I , Singerstrasse II. Srednja temperatura 2 3 , za 39 nad norm a lom Tujci. 25. januvarija. Pri Maliču: Vitez pl, Schvvirig in Materna iz Bocena. — Freudenthal, Welisch, Herling, Samter, Schreyer, Polzer, Grunhut, Klozl in Kulhanek, vsi z Dunaja. Pri Hi.,nt u : Schmidinger iz Kamnika. — Mikolič iz Novega Mesta. — Leder iz Gradca. — Jožef Loider, vrednik iz Solnograda. — Eder, Adler in Goldhamer z Dunaja. -Schmidt iz Elberfelda. — Crevatin in Schutt iz Trsta. Pri bavarskem dvoru Eppich in Hegler iz Kočevja. Pri Južnem kolodvoru: Fiala, potovalec z Dunaja. — Meden iz Begunj. Umrli ho: 24. januvarija. Janez Friš, zasebnik, 75 let, Marijin trg, 3. ostarelost. 25. januvarija. Primož Jeran, delavec, 61 let, Kolizej, Meningitis. 2o. januvarija. Meta Ciber, lampistova vdova, 66 let, Streliške ulice 8. vsled raka. — Viljemina Verderber, pristava hči, 7 mesecev, Breg 16. božjast. V bolnišnici: 24. januvarija. Meta Zupan, gostačeva hči, 4 leta vsled opekline. — Janez Snoj, 44 let, jetika. Kotoljonski redi dvanaj-storica po 8 kr., in dražje. Kotoljouske podobe po 75 kr. in dražje. Nove pustne šale in predavanja v družbah in društvih. Cene dekoracije za plesne sobe. Plesni redi in darila za dame. Vsakovrstne obrazne maske po 6 kr. in dražje, komičue glave in pokrivala. Volnene lasulje 1 g. 25 kr., brade po 10 kr. in dražje. Pokajoči bonboni, v katerih so cele obleke in pokrivala. Draperije volnene ali iz žameta. Lampijoni, vsakovrstne baklje. Zast.ive, transparenti, grbi vsake vrste. Emblemi in društvena znamenja. Izberi s 100 komadi kotiljoskih redov po 2 gld. in dražje, na željo tudi raznovrstno zbrani v kuvertih. Izber z 12 komadi lampljonov s svečicami 1 gl. 10 kr. in dražje. Izberi umetnega ognja, ki se lahko zažge zunaj ali pa v sobi po 60 kr. in dražje. Večje izberi za pod milim nebom po 6 gld. in dražje. Dekoracije za dobitke pri kegljanju, streljanju za dobitke itd. 56 6—6 gC Ceniki zastonj. Zahvala. 57 (1) Povodom žalostne in britke izgube iskreno ljubljenega, nepozabnega dobrega očeta, odnosno tasta gosooda izrazili so nama sorodniki, prijatelji in znanci toliko ganljivo sočutje, da nama je dolžnost, prav prisrčno se zahvaliti vsem. Iskrena zahvala mnogobrojnim udeležiteljem pri pogrebu; osobito še darovalcem številnih prekrasnih vencev najtoplejša zahvala. V Ljubljani, dne 27. januvarija, 1894. V Žalujoča ostala. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (io8) 51 zobozdravnik pri Hradeckega mostu I. nadstr. Koverte s firmo priporoča | Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. Razpis cestne zgradbe. Okrajnocestni odbor Ribniški v Sodražici naznanja, da se bo zaradi oddaje zgradbe nove ceste iz Hriba do Sodražice vršila dne 5. februvarija 1894. 1. ob 10. uri dopoludne v občinski pisarni v Sodražici javna zmanjševalna dražba z izklicno ceno 41.921 goldinarjev. Podjetniki, kateri bi hoteli zgradbo dražiti, vabijo se k dražbi s pri stavkom, da bo treba vsakemu ponudniku pred pričetkom zgradbe v roki načelnika dražbene komisije izročiti 5% varščino od izklicue cene, t. j. znesek 2100 gld., bodisi v gotovini bodisi v hranilničnih knjižicah ali v državnih vrednostnih papirjih. Vsi podatki, kateri zadevajo zgradbo, zlasti načrti, proračuni in pogoji se lahko vpogledajo vsak dan ob navadnih uradnih urah v občinski pisarni v Sodražici. Podjetniki, ki so zadržani udeležiti se osebno javne dražbe, smejo do o. februvarija t. 1. do pričetka ustne licitacije okrajno-cestnemu odboru poslati tudi zapečatene in pravilno kolekovane pismene ponudbe, katere pa morajo imeti na zavitku napis: Zgradba nove ceste iz Hriba do Sodražice. Takej ponudbi se mora priložiti varščina v znesku 2.100 gld., in je navesti ime, opravilo in bivališče ponudnika. V ponudbi mora se dalje natančno s številkami in besedami zapisati ponudbena svota, eventuvalno popust ali doplačilo v odstotki hfod izklicne cene. Tudi mora biti v njej izjava, da se ponudnik brez pridržka podvrže dotičnim stavbinskim pogojem. Okrajnocestni odbor Ribniški v Sodražici dne 16. januvarija 1894. Jurij Drobnič, načelnik. Oznanilo. SI _ w ■l! 2000 gl. av.v. tistemu, kateri najde od 6. nov. 1893. leta odsotnega Jožefa Juvana, po domače Medičarja, posestnika in fijakarja iz Ljubljane, svetega Petra cesta štev. 51, živega ali mrtvega, oziroma tistemu, ki pride na sled, da se najde. ti S* Svarilo! Podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup prireja lekarnlčar Julij Herbabny na Dunajl. Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsmi sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jadl in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem. pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kosttj. Gena steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) } Svarimo pred po-naredbami, ki se pojavljiro pod jednakimi ali podobnimi ime li, a so vendar posvoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 22 let obstoječega pod-i fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej Izredno Herbabny-jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo o eno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 599 20-9 97 4-20 Osrednja razpošiijalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzigkeit" JULIJA HEBBAB-mr-Ja, Neubau Kalserstraase 75. Prodajajo ga gospodje lekarniuarji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoczy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-schmied, Baumbaehovi dediči; na Reki: J. Gineiner, G. Prodam, A. Schindler. Ant. Mizzam, lekarničar. P. Prodam, M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Graiind): E. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Ko-inetter, A. Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbižu; A. Siegl; v Trstu: E. Zanetti, A. Sut-tina. B. .Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku . P. Soholz, dr. E. Kumpf; v Crnomlji: J. Blažek : v Velikovcu: J. Jobst : v VVoKsbergu : J- Huth. m Podpisani priporoča velečastitl duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, 614 10—7 gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg h kg 60 ia 60 kr., škatija 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po' 20—40 kg prav po ceni. Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga in prodaja aar brinja in brinjevca liter gld. 1*20, medeno žganje liter 1 gld., vse je lastni izdelek. Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa- tovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo svecar in lectar, trgovina z medom i voskom, Ljubljana, Gledalisčne ulice 10. Avgust Mate čevljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4 priporoča sc prečast. duhovščini in si. občinstvu v obila naročanja raznovrstnega obuvala, katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivo trpežnega , blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše oblike. 40 6—2 i A « i A I I A , , A IAiiAII^IIAII A I I A I kAitAltAlimtti I Jožjast. se ozdravi, ne da bi se zopet povrnila, tisočeri dokazujejo ta čudovit vspeh znanosti. Obširna poročila z marko za odgovor naj se pošljejo na: 604 20-10 ,Office Sanitas1, Pariz, 20 Boulevard, St. Michel. 8 S a _ __________ „ . }{] po nizki ceni. priporoča raznovrstne vizitnice St. 19.248. Dijaška ustanova. 47 ii—2 S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni ste dve mesti Jernej Sallocher-jevih ustanov po 50 gld. na leto. Do teh ustanov, katere podeljuje mestni župan ljubljanski, imajo pravico dijaki ljubljanskega gimnazi;a, ki so rojeni na Kran skem ter so ubogi, lepega vedenja in pridni. Prošnje opremljene s krstuirn in ubožnim listom, potem pa s šolskima spričevaloma zadnjih dveh semestrov vložiti je do konca meseca fVbruvarija letos potom gimnazijskega ravnateljstva pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 20. januvarija 1894. ♦ Odliltovaii m srebrno kolajno v CS-oriol 181)1. Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu pristne garantirane čebelno-voščene 2£ar ivece. Voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko razsvetljavo v cerkvah in za pogrebe. Kadilo lakrima, stenj in stekla za večno luč. Za pristnost sveč, katere nosijo protokolirano tvorniško znamko, jamčim s 100 gld. = 200 kron. Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki cen1. Z odličnim spoštovanjem v 14 8-7 J« KOPAČ, svečar Solkanska oosta O "v Goi-ici, Odlikovan s isrebrno kolajno v Gorici 18f»l. ii i Povesti V. s:vezsl andeej kal al je izšel ter so dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v „Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni" v Ljubljani. T)obe se še II, III. in 1 V. zvezek. "•B <* V n Otvorjenje nove prodajalnice. P. IX. Na Marije Terezije cesti št. 1 v Ančni- kovi hiši zraven Figovca otvorila se je danes nova prodaj alnica pod t vrdlio Podpisana bova prodajala vsakovrstno ^[špecerijsko blago moko iz Ančnikovega skladišča, pristno in svežo ogrsko mast, pred vsem pa ir vsakovrstno železnino najboljše kakovosti in za ceno, s katero hočeva kljubovati vsaki konkurenci. — S pošteno, prijazno in točno postrežbo želiva pridobiti si zadovoljnost kupovalcevf svojih, in vabiva k mnogobrojuemu obisku novourejene svoje prodajalnice. Odličnim spoštovanjem Stupica I j a ii i, S1 o n o v e vi 1 i o e. Borko zimsko obleko za duhovnike kot: Havelock, zimske »uknje, ovratnike k plaščem, duhovniške suknje, telovnike z rokavi, zimske hlače itd., daljo vsakovrstne kožuhe za potovanje in mestno uporabo, zimske čepice, zimske rokavice itd. itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: birete,kolarje,naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice. Paramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. Jtf Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki ln vzorci na zahtevo brezplačno. ~SBS i r XXXXXXXXX Mtncr(eJl