Ne prodajajte sloFeuske zemlje« (Piše kmet iz ljutomerskega okraja.) V št. 43 z ctne 20. oktobra t. 1. je ,,Slovenski Gospodar" prinesel me(d ,,Tedenskimi novicami" opomin, naj ne prodajamo slovenske zemlje. Prav ste imeii, da ste naše ljudstvo na to opozorili. Da moramo našo last, naša posestva, držati in ne prodajati, zato govori več razlogov: 1. Posestva bodo po vojski imela še večjo vrednost kot sedaj; 2. \rednost posestev raste dan za dnevom; '6. pndelki s posestev bo|do imeli \- bodo&e veclno lepo ceno; 4. cena živini ne bo hitro padla, ampak bo gotovo tudi še oadalje vsaj približno na tej višini kot sedaj; 5. denar uese danes izredno nizke obresti; 6. na poscstvih se še kijub vsem neprilikam vendar kolikortoliko svobodneje in prosteje živi, kakor v mestu, kjer je vsak navezan samo na to, kar se kupi v štacuni za drag denar; 7. proti prodaji kmetskih posestev p;; govori tudi dejstvo, da mora vsak, kdor ima le koliekaj spoštovjaiija do braniteljev naše domoviiie, skrbeti, da se vsem, ki se bodo po konfiani vojski vrnili domov, preskrbi dom za odpočitek; za to pa 8. govori nazadnje tudi naša narodna zahteva, da si moramo našo narodno posest ohrauiti in ne krčiti. Lepa, rodovitna in ljubka je naša slovenska zeralja. Slovenski pesniki so jo že v starih časih opevaJi radi nj&ne izredne krasote, rodovitnosti, zdrave lege ].n raznolikosti. Posebno naša slovenskoštajerska in slovenskokoroška zemlja je vredna, da ,jo čuvamo. Marsikatera vdova,- ki ji je padel mož na kr¦\a\em bojišču, je radi pomanjkanja delavskih moči, i adi, raznih neprilik, ki dandanes tako pogosto zadeaejo in tarejo naše kmetsko ljudstvo. posfcaja nevoljna in pravi: ,,E, vse bom prodaia!" In mnogi starSi, ki so upali in želeli, da bi jih niih edini sin kot gospodar nadomefifial pri vodstvu težavjiega gospodarstva, a j« padel kot žrtev domovine, pravijo: ,,Zakaj bi se trpinčila in mučila? Kmetijo bova prodala iji šla nekam na stanovanje, kjer bova v miru živela." In že priliajajo različni mešetarji, ki išfiejo posebuo v vinorodnib krajih posestvai kakoršnekoli velikosti. Prav resno svariin in prosim naše ljudi, naj ne prodajajo svojih domačij. Po dežju težav bo prisija"o xo,iet prijetno solnc-e srečex Rane, ki jih je vsekala vo^ska, se bodo tekom časla zacelile in naš slovenski kmetski narod bo srefien in vesel živel n«. vašl slovenski zemlji. Vstrajajmo, boddmo trdni in čuvajmo posest naših pradedov. Ob tej priliki pa se obračam tudi do vojakov, ki imajo namen, po končani volski zapustiti kmetski stan in si poiska,ti službe v kakšnem, uradu, tovarni ali kje drugod. Opustite to misli! Vrnite se na rodne domove ne samo kmetski sinovi, ampak tudi sino y\ vinifiarjev, najemnikov i.n drugih kmetskih delavoev. Nh, kmetih bo vedno dovolj prostora, dovolj kruha in dovoli dela za poštene delavce. Na kmetih pa bo tudi v bodoče več zadovoljnosti, več kruha in ve6 zdravja, kot v zaduhlih mestib, tovarnab ali rudokopih.