Posamezna Številka 1 Din meaečno, če se »prejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po potti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PO NEDELJSKI SLOVENEC UrcdniJtvo- Kopitarjeva ul. št. 0,111. Telefon št 2050 in 2996 List izha- la vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.179. Telefon štev 2002 Dva shoda ministra Kreka „Danes Slovenec lahho recet Ta država je moja hiša"! Shod v Trebnjem Trebnje, 29. marca. Minister dr. Miha Krek že dolgo ni imel političnih zborovanj. Medtem se je v našem političnem življenju marsikaj izpremenilo. marsikaj smo doživeli, kar morda nismo pričakovali, /ato je za današnje zborovanje v Trebnjem vladalo živo zanimanje. Zborovanje se je vršilo v dvorani prosvetnega doma, ki je bila do zadnjega kotička liolna. Okrog 800 mož in fantov je po jutranji masi odšlo k zborovanju, da iz najmerodajnejšiji ust izvedo, kaj se je v zadnjem času za nas važnega zgodilo. JHinistrov govor Predsednik krajevnega odbora JRZ, g. Dolte Mežan. je z jedrnatimi besedami otvoril zborovanje in pozdravil g. ministra, nato pa je takoj izpregovoril g. minister, ki je najprej obširno govoril o gospodarskih razmerah s posebnim ozirom na Dolenjsko. Najvažnejše pri tem jc, da se med ljudi zopet vrne zau[>anje, ki ga je preteklost najprej ubila na političnem polju, odkoder pa je kaj hitro prodrlo v vse gospodarstvo, zato je danes vse ubilo in vse stoji. Zato pa je potrebno, da imamo neko stalno politično vodstvo, ki bo po za daleč naprej preračunanem načrtu nesebično in pošteno izvozilo gospodarski voz iz sedanje zmede in negotovosti. Politično vodstvo, ki ne bi uživalo zaupanja širokih množic, pa tudi z vsem kadrom strokovnjakov ne more nič jiopraviti. Kmeta najbolj žuli vprašanje dolgov in to vprašanje toliko časa ue bo resen«, dokler si kmet svojega položaja ne bo lolikn izboljšal, da jih bo mogel plačati, položaj si ho pa_ izboljšal takrat. g. Janeza Purlja proglašali za politiko hlagopokoj- ] 0. minister je v svojem govoru razvijal nekako . _____ I___12. IT 1'vivinn r% i k IVIL' lonill naclnvii ni l«>lf> misli L:iL'nr n;t chmlir V Trrhll il>lll. If llrepričani, da jih bo uredila ne samo kot agitacijski materijal za volitve, ampak zares, zaradi svojega programa in iz zavesti odgovornosti. Samo mir mora imeti. Nato je gosjiod minister prešel 1111 zadnje politične dogodke, ki zelo dobro osvetljujejo, kje je prava ovira, da vlada kljub dobri volji in zaupanju. ki ga med ljudstvom uživa, ne more do vidnejših uspehov. „Sile, hi so 5 lel nemoteno vladale, še ne mirujejo...44 »Mislim, da vsak izmed vas čuti,« je dejal, >da ne stoji na vsak korak za teboj žandar al: špijon. ki bi lovil vsako tvojo tudi dobro namerno besedo in ti jo zapisal v breme, za katero se boš pokoril. Danes že more vsak Slovenec reči: Ta država jc moja hiša, v tej hiši jaz živini in tudi gospodarim! Trpimo pa šc in sicer zelo trpimo na posledicah tistih let, ko je v vsaki občini, v vsaki banovini, to je v vsej državi, majhna klika imela neomejen patent na vso oblast. Čc hočem« mi zopet priboriti zakonu tisto spoštovanje, ki mu gre, in tisli pomen, ki ga redno življenje v državi ima, potem moramo v ves aparat vliti novega duha. novega mišljenja o državljanih. Vidite pa. da na vsak korak sili staro pojmu vanje na dan. Sile. ki so 5 let nemoteno vladale v državi, še ne mirujejo. Šc vedno proglašajo večino Slovencev, Hrvatov in Srbov za protidržavne, ki ne bi smeli imeti nobene besede. (Ogorčeni medklici: Škandal!) V senatnih in skupščinskih debatah s« padale besede, po katerih bi morali vse pristaše dr. Korošca postaviti v kot, češ da so to nevarni ljudje. V parlamentu so skovali skupino, v kateri so razen 9 tudi vsi slovenski poslanci, ki jc razbijala po klopeh in uganjala nezaslišane otročarije, sani« da resno delo ni moglo nikamor naprej, dokler ni sovraštvo prikipelo do vrhunca in je zopet v skupščini prišlo do strelov. Kot morilci nositelja ljudskega režima so se s pomočjo strelov skušali znova povzpeti na oblast. (Meklici: Nikdar!) Ko je vlada vse te težave prebrodila v lepem soglasju z vsemi činitelji v državi, je proračun prišel pred senat. Senaj naj bi bil po volji pokojnega kralja organ, ki naj kot zrel mož med otroci tnir dela, zato jia mora biti senator najmanj 40 lel star, zato jih volijo žujiani in poslanci, sami zreli ljudje, vsaj biti bi morali. V tej hiši, ki bi morala biti mirna in preudarna, tudi kadar se okrog vse maje in prepira, je vlada pri neki skupini naletela na enak odpor kakor v parlamentu, če ne še hujšega. Tu so se zlasti odlikovali dr. Kramer, Pucelj in dr. Marušič. (Medklic: Dol z njimi I) Kdo obrekuje Slovence Dve tretjini vseh govorov se je sukalo okrog Slovencev, nikdar se v Belgradu o Slovencih še ni toliko govorilo kakor te dni v senatu. Ne veni. ali je še kakšna flika v Sloveniji, ki je ostala čedna. Vse so opljuvali. Nismo slutili, da šefi bivših strank, ki so sc v strahu, da ne bodo več izvoljeni, zatekli v senat, morejo pasti tako globoko, kadar govore o Slovencih. Celih 10 dni smo izgubili v samem prerekanju. Ko pa je vlada hotela govoriti o finančnih zadevah, niso ti ljudje našli nobene misli, nobene besede niso imeli, s katero bi znnli pokazati pot k gospodarskemu izboljšanju. 14 dni se je valjal proračun v senatu, nc da bi ti o njem sploh kaj govorili. Najhujše na ie t». •!» bivših svaiii r«4imnv pa ustih klin ujfnv "" ■ ................. ' ela desetletja zahtevajo taka stanovska zasto|istva tudi za kmete, naj počakajo. In vendar smo mi predlagali, da naj se ustanavljajo in urede jiovsod po enem zakonu, saino vsak ban naj za svojo banovino odloči, kdaj se ustanovi in začne poslovati. Slovenski senatorji in z njimi ostali senat s 4 glasovi večine pa: Ne! ,Vztrajajmo!" Hotel sem vam le v glavnih obrisih nakazati, s kakšnimi zahrbtnimi težavami se mora vlada boriti, da nc pademo nazaj v režim Kramerjev, Pucljev in Marušičcv, ki so poštene ljudi gonili po ječah. Pel let s« imeli čas. da hi si pridobili zaupanje ljudstva, ki pa jim je le čedalje bolj obračalo hrbet, sedaj poskušajo kar z gorjafo. lil kadar na vseh straneh poka, nam ne kaže drugega kot ali držati i vsemi močmi ali pa popustiti, naj počno kar hočejo. (Navdušeni medklici: Držali bomo!) — Držali bomo, dokler si, možje in fantje, ne hoste svobodno izbrali svoje pravo zastopstvo. Najvažnejši del naše naloge ho s tem izvršen in bomo lahko šli.« Zborovalci so dolgo navdušeno pritrjevati g. ministru in vzklikali g. dr. Korošcu. Nato je spregovoril g. dekan Tomaži?, ki je g. ministru izrazil želje in potrebe ljudstva. Zlasti da bi se pri delih mi progi šl. Janž—Scvnica zaposlili domači ljudje. da bi se tudi materijal dobavljal iz najbližje okolice, vsaj tistega, ki ga ima v izobilju. Kraji silno trpe na pomanjkanju pitne vode, ob povodnjih je pa vse, kar je na polju .kaj vredno, pod vodo. Upravne oblasti so tako čudno razdeljene, dn prebivalstvo z velikimi žrtvami opravlja svoje posle, zato je za te kraje nujno potrebno, da sc okrajna glavarstva preurede: najstarejša prošnja v tej zadevi je iz I. 1923. pa jo jc listi mož. ki nas je takrat »zastopal« v vladi, menda zamudit. Ceste v kraju in okolici so zgolj »volilne«, pred volitvami so jih začeli delati, |>o volitvah je pa zopet vse obstalo. Naši ljudje so se večkrat jezili na Belgrad, češ, da je ou vsega tega kriv. Toda sovražnik je pri nas, med nami, listi večni Aman, ki vsak izraz naših želja zaduši, ki nas je preganjal, češ, da Belgrad tako zahteva, da je lo Belgradu v korist. Tako so svoj zločin prevalili na druga ramena in nekateri, politično nepoučeni, so res mislili, da tam leži, sovražnik je bil pa med nami. izmed Slovencev samih, naši izdajalci, ki skrlie za naše dobro ime, kakor je g. minister govoril. Pred nekaj leti sem tako tolmačil vaše želje oblastem, pa so me te kaznovale z globo 2000 din. Vesel sem, da se mi danes lo ne bo zgodilo. G. minister je vse želje pazljivo jioslušal in si jih beležil, po shodu pa je v teh zadevah sprejel tudi nekaj deputacij s prošnjami in pritožbami — ena se je priložila tudi proti protiljiidskemu izven-šolskeniu delovanju nekega dela učiteljstva. G. minister je vse želje z vso prijaznostjo in domač-nostjo poslušal in obljubil, dn bo vse storil, kar je v' danih razmerah mogoče. V Ribnici iste misli kakor ua shodu v Trebnjem. If. da se je s posebnim ozirom na nekdanjo Pucljevo trdnjavo. za kar so Pucljevi pristaši Ribnico do zadnjega smatrali, podrobneje pečal s klavrno in za slovenski narod kakor tudi za državno misel med njim silno škodljiv« vlogo, ki jo g. senator Janez Purelj ob slovesu od političnega udejstvovanja igra r Belgradu. Ljudstvo je z vidnim zaupanjem jioslušalo nje-pova izvajanja, zlasti ko je govoril o duševnih vzrokih gospodarske krize in o usodnih posledicah nezakrivljenih in nepričakovanih sankcij. Ko pa je nmenil zahrbtne sile, ki zgolj pod vidiki svojih klikarskih koristi brez ozira na potrebe države oviraj« vlado pri njenem resnem delu, se jc med množic« vzdignil val ogorčenja, ki je bil tako silen in iskren, du hi pohorskemu kluba senatorjev prav privočili, da hi bil zraven in da bi videt, kak« je ljudstvo navdušen« zanj. O vlogi g. senatorja Puclja je vsaj večina oko-lieanov »b tej priliki prvič tako poilrobn« slišala, zato je pnpnlnoma razumljiv«, da so nekateri kar strmeli, kako se more slovenski človek, ki se je še pred nekaj leti potegoval za ujihnvc glasove, izpozabiti tako daleč, da obrekuje verske ustanove, popolnoma nepolitične organizacije, uajpri-Ijuhljenejše in najbolj izkušene in tudi najbolj preizkušene voditelje, da le oblati narod, ker se je koncev konca opogumil, da jo kljub njegovim mogočnim besedam njemu in vsemu njegovemu političnemu sorodstvu pokazal hrbet. Ko je množica slišala, kak« da se la senator drzno norčuje iz vsega nesebičnega dela najboljših slovenskih mnl. je trg udnieval ogorčenih vzklikov: .-Dol z njim!« Nič manjše ni bilo ogorčenje, ko je g. minister pripovedoval, kako so nekateri senatorji, zapeljani od strupene agitacije pohorskega krila, oneimigočili skorajšnjo ustanovitev sla novskih sbornic, kako je g. senator Pucelj opisoval Slovenijo kot dežel« najhujšega nasilja. Ob koncu govora je vse navdušenje izražalo le eno misel, da ho narod kljub tolikemu in tako grdemu obrekovanju zvesto slal za svojimi dosedanjimi voditelji in da h« ludi t«, za značaje prav tako težko dobo vzdržal v popolni strnjenosti. ki jo more r« diti le neomajno zaupanje v liste, ki svojega v is« kega položaja «c nikdar niso izrabljali. Govoril je še g. skulj in g. dr. I>a\rir. ki sta prav tako z moškimi besedami navdušila množico. Nato so zborvalci sprejeli tehtno resolucijo, v kateri se prebivalci Ribnice in okolice -zahvaljujejo g. notranjemu minetru za lo, da je obe ribniški občini, ki sta žo |>o naravi ena upravna enota, združil v euo občino. Ta resolncija izreka neomajno zaupanje edinemu legitimiranemu pred stavniku slovensiiega naroda g. dr. Antonu Ko rosni. izrecno pa ga odreka g. Puclju, dr. Kra merju in dr. Marušiču. Slednjič pa resolucija z« liteva, da se ribniška dolina v bodoče pri razde Ijevanju skupnih dobrin uposteTa vsaj njenim najnujnejšim potrebam primerno, kol izraz poklica večine prebivalcev na zahteva, da se v najkraj šeni času ustanovi Kmetska zbornim. Ob koncu zborovanja se je g. dr. Kožuh gos|>. ministru toplo zahvalil za njegov iskrene domačnosti prežeti govor, ljudstvo pa jc g. ministra j>o novno navdušeno pozdravljalo in se oh navdu Seneni petju slovenske pesmi mirno razšlo. Iz političnega maščevanja pregnan: Dve leti \e trpel in umiral Veličasten pogreb učitelja Pečita v Vel. Laščah Popoldne ob treh je imel g. minister dr. Krek političen vhod v Ribnici, ki se je tako po nepričakovano veliki udeležbi, kakor ludi jto burnem odobravanju*ki so ga govorniki za svoja izvajanja želi, spremenil v pravi ljudski lubor. Zborovanje se je vršilo na prostem na prostornem Glavnem trgu, kjer se je zbralo okrog 2000 ljudi, moških in žensk, ki so napelo sledili zlasti jedemateniu in domačemu govoru g. ministra in ga mestoma prekinjali z dolgotrajnim odobravanjem. Shod je otvoril g. dr Kožuh, ki je pozdravi! g. ministra in se zavednim Ribničanom zahvalil za tako nepričakovano veliko udeležbo, nato pa je jxxlal besedo g. ministru. Ko je ta stopil na govorniški oder, ga je vsa množica burno puzdra-ra viKljkata nirrw,m in g. dr. Korošeu. Velike Lašče. 29. marca. Danes jc domača zemlja sprejela v sebe iz domačije pregnano žrtev političnega sovraštva, plemenitega učitelja Franca Pcčka. Njemu so danes ♦vonili velikolaški zvonovi in otožno vabili k tako žalostnemu slovesu. Že takoj po rani službi božji so sc začele po Laškem zgrinjati množice okoličanov, z vlakom pa so prihajali pokojnikovi prijatelji z vseh strani. V celih procesijah sc je ljudstvo vilo proti pokojnikovemu domu, kjer je ležal v priprosti izbici na mrtvaškem odru on, ki Velikolaščanom ni bil samo ljudskošolski učitelj, marveč tudi prijatelj in tovariš, ki je za napredek Velikih Lašč žrtvoval vse. Ko sc je približal čas pogreba, je bila od pokojnikovega doma do trga ena sama nepretrgana vrsta pogrebcev. Ob hiši žalosti je bila zbrana četa gasilcev, pokojnikovi stanovski tovariši ler na stotine njegovih prijateljev. Bila so zastopana vsa krajevna društva in oblasti, pod vodstvom uči-teljstva pa je bila v sprevodu tudi vsa šolska mladina. Ko so prenesli krsto pred hišo in ko jc domači župnik gosp. Ramovš ob asistenci opravil molitve, je spregovoril pokojniku njegov istotako preganjani tovariš učitelj Brejc: „Ena se Tebi je želja spolnila..." »V najlepši moški dobi 46 let se za vedno poslavljaš od nas, od domačih, od svoje ijubljene žene od svojih sester, od prijateljev in tovarišev in nedolžne šolske mladine, ki si jo tako ljubil. Zakaj odhajaš od nas sedaj v tej prelepi pomladi, tako mlad, ko bi lahko še živel in delal ter sc veselil v objemu lepih velikolaških hribov, njiv in travnikov, v objemu prelepe slovenske zemlje. Uničili so tc, prizadejali ti nepopisno gorje in bridkost, ko so te izgnali bolnega daleč iz domačega kraja. Šel si sicer med brate, toda doma nisi imel. Živel si nad dve leti žalostno pregnansko življenje, ki je bolj in bolj uničevalo tvoj rahlo zdravje. Toda, ko so se zablesteli lepši in svetlejši dnevi in ko so tvoji preganjalci umolknili, si ti uničen obležal na slavi Suma-dijskega kmeta... Težko je bilo v teh dneh in razumem tvoje solze, s katerimi si sprejel ženo in sestro. Občudujem pa tvojo energijo, da si se podal na težko pot domov. Toda prišel si samo za kratek čas; tvoje oči so komaj pet dni zrle ljubljeni domači kraj. Sedaj si omahnil, utrujen od težkega življenja, v naročje smrti ... Dragi France! Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži. Tako si želel in tako se jc zgodilo. , Ko se za vedno poslavljaš od svojih domačih, I od svojih prijateljev in znancev, ti v imenu tistih tvojih stanovskih tovarišev, ki so s teboj vred pre-1 ganjanje trpeli, kličem zadnji Zbogom. Z mučenišlvom si končal tok svojega življenja in preselil si se v boljše življenje, kjer ni trpljenja ne solz Prijatelj France, na svidenje nad zvezdami in naj ti bo lahka zemlja domača.« Domači pevski zbor je nato občuteno zapel pod vodstvom organista Brejca pretresljivo žalo-stinko, nakar sc je začel dolg mrtvaški sprevod viti proti župni cerkvi. Rakev so položili v cerkvi, domači go. župnik pa je daroval za pokojnika mašo zadutoico. Cerkev je bila prepolna in mnogo ljudi sploh ni moglo v cerkev. Po maši je sprevod z ljudskošolsko mladino na čelu krenil proti pokopališču. Pred krsto je stopala častna četa gasilcev, ki so nosili poseben venec, bilo pa jc še ogromno število drugih vencev, ki so grob popolnoma pokrili. Ginljivo je bilo slovo Velikolaščanov ob grobu. Ko jc gosp. župnik opravil molitve, se jc prvi poslovil od pokojnika velikolaški nadučitelj gosp. Ž i t k o . ki je v zanosnem in srce segajočem govoru orisal veselje, ki je sedaj v lepih spomladanskih dneh vladalo v Velikih Laščah ob povratku lako oriliubhcnega učitelja Pečka. Vse ga jc z v« seljem pričakovalo: njegovi domači, njegovi tovariši, prijatelji in znanci, posebno pa šolska mladina, ki jc vedno spraševala, kdaj 6c vrne gospod učitelj veselega obraza. Pa prišel je — umret. »Tam boš sedaj počival in bival ob strani božjega obličja. Gledal boš na nas in užival večni mir: oni mir, ki ti tukaj ni bil dan, ker si preveč ljubil resnico.« „Tebi spomenik poštenja — drugim spomenik sramote44 Kot nekdanji sošolec sc jc od pokojnika po slovil zobozdravnik gosp. dr. Oblak iz Ljub-Ijane: »Navadno šele ob grobu spoznamo, da je bil človek, ki jc bil v svojem življenju tako skromen, v resnici pravi velikan po svojem značaju. Pregnan iz svoje domačije in od svoje žene v 600 km oddaljen samoten kraj ob bolgarski meji, daleč proč od želcznice, daleč od zdravnika, ki bi ga v svoji hudi bolezni nujno potreboval; tako, jc bilo s pokojnim Francom Pečkom. In zakaj vse lo? Zato, ker je en ubogi glas pri občinskih volitvah oddal tako, kakor jc odgovarjalo njegovi vesti. Kako smešna jc sedaj ta stvar, če jo premislimo tukaj ob grobu Dve leti si tam trpel in umiral. Skoraj glasu ni bilo od tebe. Pogovarjali 6mo se včasih in celo ugibali, da 6c ti nemara dobro godi. Nobenega vprašanja, nobene prošnje in nobenega glasu od tebe. Pa kako razočaranje jc bilo, ko sta tc pred par dnevi tvoja žena in sestra našli tam doli na kupu umazane slame, zapuščenega kakor cigana na cesti, kakor si se sam izrazil. In pripeljali so te po težki poli v domačo vas. I Pomladno sonce, ki ravno v teh dneh budi naravo, ti jc posijalo v pozdrav; ne samo v pozdrav, marveč tudi v slovo, v slovo od teh lepih dolenjskih gričev. Pade! je hrast; kajti pokojni France ni bit j vrba, ki se maje ob vsakem vetru. Bil jc nc-! upogljiv hrast, ki ga je strla Ic smrl. Kako lahko bi bila tvoja usoda popolnoma drugačna. Nekaj ponižnih besed, ponižno pismo: od-j pustite mi, mogočnjaki, ne bom več lako delal, kakor mi ukazuje moje prepričanje. Poslušal vas bom in delal, kar boste vi hotefi. V nekaj tednih bi bil lahko v slovenskih krajih. Kaj mislile, da ' je bilo v teh časih, ki so ravnokar minuli, ko sc je politično prepričanje menjavalo, kakor se menja srajca, ko so se glasovi kupovali za koruzo in vino, ko so možje, ki so se na vsiljiv način prikopali do oblasti, te ljudi kupovali; mislite, da je bilo v teh dneh napisati tako prošnjo kaj posebnega: Pomislite, kako gromno škodo jc napravilo to, da so ga hoteli vzgajati taki možje. Koroških in primorskih Slovencev bi danes najbrž nc bilo, ako b> imeli voditelji, ki bi tako vzgajali svoje ljudstvo, kakor so ga nekateri... Šele ob tvojem grobu smo spoznali, da si umrl, France, kot mučenik. Ti si mučenik svojega prepričanja. Nisi si hotel rešili svojega živl|en|a, rajše si šel v smrt, kakor da kloneš. Velike ljudi nam je dala ta lepa vchkolaska okolica: od Trubarja do Levstika, od Stritarja do Kreka. Spominske plošče in spomeniki pričaio o njihovih veličinah in zaslugah. Kamen, ki bo prišel na U grob, bo pričal tem spomenikom podobno, da počiva tu junak, ki je padci na Ironti poštenega slovenskega katoliškega ljudstva v bom protv nasilju. , ,, Ta spomenik pa bo še spomenik tudi drugim — toda spomenik sramote malim ljudem s v o j e g a č a s a.« Turobno slovo jc zaključila ginlpva žalostmka cerkvenega pevskega zbora. Izpolnila sc jc maščevalna prerokba, ki jo jc izrekel velikolaški mo-gočnjak, ko so prestavili pokojnega Pečka: -Poslali ga bomo v kraj, odkoder bo zgubil sploh vsako sled od doma.« Prerokba se jc izpolnila, zgodovini) pa bo šele izpregovorila ... Volitve v 7 občinah St. Jernej na Dolenjskem. Volivnib upravičencev 1314. Volilo 820 (62'A%). JRZ (nosilec Vi.le) 625 (76.32%) glasov (22 odbornikov), združena opozicija 195 (28.78%) glasov (2 odbornika). Ihan. Volivnib upravičencev 268. Glasovalo 182, t. j. 68%. Lisla JRZ (nosilec Ložar Janez) 182. Nasprotniki niso postavili kandidatne liste. Vitanje pri Konjicah. Volivnib upravičencev 815. Volilo 4% (60%). Lista JRZ (nosilce llrustelj Franc) 115 glasov (2 odbornika), združena opozicija (nosilec Kranje Marko) 382 glasov (22 odbornikov). št. Vid nad Ljubljano: Volivmh upravičenčev lista JRZ (nosilec Karel Erjavec, mizarski mojster) <»tS. Nasprotniki niso mogli postaviti kandidatne liste. JR/ ie torej dobila vseh 2i odbornikov. Volivna udeležba 64 odst. Dobrna. JRZ je postavila svojo listo z nosilcem g. Markom Podpečanom. Pristaši JNS, ki so prej tako slavno zmagali pri občinskih volitvah, niso mogli postaviti niti liste, čeprav so to poskušali skupaj z mačkovci, ki jih je v Dobrni tudi nekaj. Kljub temu, da je bila vložena samo ena lista, je udeležba Se precej zadovoljiva, saj je prišlo 53% volilnih upravičencev na voliSče in oddalo svoj glas za JRZ. Volilnih upravičencev je bilo 486, ! oddanih glasov pa je bilo 258. — JRZ je dobila vseh | 18 odbornikov. Radvanjr. Volivnih upravičencev 758, volilo lili je 183 ali 03%%. Nosilec JRZ liste g. Pri-stovuik je dobil 290 glasov, to je 15 mandatov, socialistična lista Peska Alojza pa 103 gslasov, 3 mandate. Studeuei pri Mariboru. Volivnih upravičencev 1044, volilo 1030 ali 63%. Lista g Lojza Kaloha je dobila 800 glasov (23 odbornikov), lista Šrei-berja 140 glasov (1 odbornika). — Ob zaključku j volitev je podal nosilec liste g. Alojzij Kaloh do-' pisniku >Slovenca« sledečo izjavo: »Poilpi-, sani Kaloh Alojzij izjavljam, da moja lista, ki sem jo vložil ob priliki občinskih volitev, ki se vršijo , 29. marca 1936. pod nobenim pugnjem ni soeiali-I stična ali marksistična, temveč sem pred 8 dnevi z glavnimi predstavniki svoje liste javil notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu, da se smn-Irajo na moji listi kot kandidati JRZ. Ako hoilo socialistični listi proglasili zmago moje liste kot zmago marksistov, si to odločno prepovedujem, ker ne odgovarja dejstvu. Dokaz temu. dn so na moji listi izrazito pristaši JRZ (Osinilec. Prevoznik. Kolnik, posestnik, Filipančič. mesar itd.). — Kaloh Alojzij, s. r.< Zakaj je Hodza odbil Hlinko Ker je Hlinka zahteval dualizem „Mi nismo prišli na oblast s puškinim kopitom »Slovenec« je že v včerajšnji izdaji poročal, da slovaška ljudska stranka ni hotela vstopiti v vlado in da so se pogajanja razbila. Danes priobčujemo po Pra-gor Tagblattu- nekaj važnejših posnetkov iz zahtev, ki so jih postavili Slovaki in ki jih dr. llodža ni mogel sprejeti. Praga. 28. marca. SE. »Prager Taghlatt« objavlja zahteve slovaške ljudske stranke kot pogoj za njen vstop v vlado. Sporazum je bii dosežen že glede velikega števila spornih vprašanj, a pogajanja so se razbila na naslednjih zahtevah prelata Illinke: Zunanje ministrstvo in ministrstvo za narodno obrambo uai bi ostalo samo eno in skupno za >so državo. Delokrog ostalih ministrstev hi naj pu ne posegal ludi na slovaško ozemlje, marveč hi njihova kompeteiiia prešla, v kolikor se tiče Slovaške. na posebno ministrstvo zu Slovaško, hi hi bilo edino merodajno za vso upravo1 na Slovaškem, razen zunanje politike in driavnn obrambe.« Ministrski predsednik dr. llodža je ta predlog odbil. Navedel je tehtne razloge. Prvič bi pomenilo takšno ministrstvo za Slovaško tako ogromno upravno edinico, da bi je iz tehničnih ozlrov ne uioglo zmagati. Nadalje pa obstojajo tudi razlogi načelnega značaja, češ prelat Hlinka zahteva enostavno uvedbo dualmna. Politično pa je predlog nesprejemljiv, ker bi dal preveč privilegijev skupini, ki raz|iolaga samo s 17 parlamentarci. medtem ko bi ostalih 22 parlamentarcev, ki pripadajo drugim strankam, bilo izključenih iz lega predloženega ministrstva (v slovaški ljudski stranki namreč je izbruhnil razdor in je samo 17 poslancev zahtevalo dualizem, ostalih 22 pa je bilo za milejše |>ogoje. Op. ured.). .Ministrski predsednik dr Hodža je izjavil, da bo kljuh temu, da Hlinka ne bo vstopil v vlado, pošteno izvedel vse reforme, glede katerih je bil dosežen sporazum. Slovaška bo dobila zakonodajno telo. katere jiravice pa bodo seveda omejene. Izvedla se bo tudi decentralizacija državne uprave v obsežnem merilu. Prelat Hlinka je dopisniku »Prager Tagbl.« razložil svoje stališče. Dejal je, »dn ne more odnehati od osnovne zahteve, da se Slovakom prizna snmobitna narodnost na podlagi pogodbe v Pitts-burgii v Ameriki, sklenjene dne 30. inajnika 1918 med <"'ehi in Slovaki, ki se je pa 0'ehi do sedaj niso držali. Hlinka pravi, da ima Slovaška pravico do 24% vseli držainili dohodkov. Slovakov je 25% vsega prebivalstva v državi, ozemlje Slovaške meri 35% vsega ozemlja, davkov prispevamo 16%. Povprečna odstotnimi naše državotvornosti znaša torej 24%. Mi bomo pri svojih zahtevah vztrajali, priznamo pa dobro voljo ministrskega predsednika.« Belgrad. 29. marca. Danes dopoldne je bila v veliki dvorani inženierske zbornice konferenca jugoslovanske radikalne zajednice za izvolitev četrtega pododbora, konference se je udeležilo zelo mnogo ljudi. Otvoril je narodni poslanec g. Mihajlo Stojadinovič, predsednik akcijskega odboru. . Takoj jsi pozdravu prisotnih je predsedujoči dal besedo ministru /a šume in rude Djuri jankoviču, ki je. burno pozdravljen, v daljšem zanimivem govoru med drugim naglnsil. da je bil izvršen napad na politiko predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, pri čemer je šlo za tem. da bi se ustvarilo med ljudstvom prepričanje, kakor da on in njegovi pristaši niso sinovi te države, ko da te države niti najmanj ne ljubijo. In da so prišli edino z nalogo, uničiti velike pridobitve naših prednikov. Ko čujemo take kritike, sc moramo vprašati, kaj so ti ljudje, ki nas tako blatijo, več na|>ra-vili za državo kakor mi, ki smo šli preko albanske golgote, ki s ni o bili v rovih, v borbi za ustvaritev te države. V nasprotju vam pravim, da je zasluga pametne jiolitike naših prvakov Usoda proračuna Min. Giura Jnnkovič predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča in ministrov dr. Antona Korošca in dr. Mchmedn Spaha, da je, čeprav so bili spori, ko smo prišli do oblasti, danes teh sporov 90 odstotkov manj. Mi nismo prišli nn oblast s puškinim kopitom, nego r. vejico miril, da povemo nnrodu. da boste dobili svojo pravico, svobodo, pravico ocllo čevanja o vseli vprašanjih, ali da nns je trebil podpreti pri našem smotru, dn spravimo državo iz blata Nato je govoril o vprašanju enakopravnosti in jc naglašal. da moramo vsi skupno čuvati svojo hišo. Poudaril je. dn hoče Jugoslov. radi kalna znjednica vrniti narodu politične in državljanske svoboščine, da pa hoče to sloriti na resen način in s pametjo. Zato se morajo vsi državljani le države organizirati. Le s pomočjo organizacije jc mogoče vodili najiredno politiko. Kjer bo delal vsnk del zase, tam ne bo uspeha. Zato smo pričeli organizirati narod v veliki Jugoslovanski radikalni zujednici. Nobena kritika, jia naj sc pojavi z levice, od komunistov, ali pa z desne, od tako zvonih fašistov, nas nc bo ustavila na tej poti, po kateri smo krenili. Albanija pod streho Italije Tirana, 29. marca. AA. Albanska agencija poroča. da se je v parlamentu vršila razprava o novih finančnih siospodarskih jiogojih, ki so bili sklenjeni 19. t. m. med albansko in italijansko vlado. Predsednik vlade, Frašeri, je v svojem eks-pozeju govoril o gospodarskem pomenu sporazumov. Ohširno je govoril o razvoju albansko-itali-janskega prijateljstva. Zlasti je poudaril vzajemno razumevanje, ki je vselej navdihovalo dosedanje vezi med tihemu državama. Vlhanija ho imela od ume pogodbe velike gospodarske koristi. O. Frašeri je odločno zanikal vesti, po katerih se bodo gradile utrdbe v Karaborunu in v drugih krajih, iu izvršila mobilizacija vojske. Zavrnil je tudi inozemske liste, ki so skušali s temi lažnimi vestmi tolmačiti italijansko-alhansko pogodbo. Nato je govorilo več narodnih poslancev, ki eo se v svojih govorih zavzemali za pogodbo, ki predstavlja novo manifestacijo italijansko-albanskega prijateljstva. Minister za narodno gosjiodarstvo, Berati, ki je vodil pogajanja in podpisal pogodbo, je podal podi oben ekspoze o vsebini sporazumov. Nato je bila pogodba prečitana in parlament jo je soglasno odobril. Sedaj proučuje pogodbo poseben parlamentarni odbor. 30 letal bombardira Harar Predsedniku vtade proste roke Resolucija poslancev JRZ in skupščinske večine Belgrad. 29. marca. Danes dopoldne se je od 10. do 12.30 vršila skupna seja klubov narodnih poslancev Jugoslovanske radikalne zajednice in skupščinske večine. Seje so se udeležili m tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič ter 7 ministri Djura Jankovič, dr. šefkija Behmon. '•Stoševič, dr. Milan Vrbanič, dr. Branko kaludie-rič in Dragiša Cvetkovič. Bila sta navzoča tudi predsednika obeh klubov, že omenjeni minister brez portfelja Dragiša Cvetkovič in Slevnn Jankov;,'. ■ ., . . Seji je predsedoval minister Cvetkovič, ki je po krepki otvoritvi pozval priglašene govornike, naj bodo v svojih izvajanjih čim krujsi. ker je n i i j avl jenih še mnogo govornikov. Nato se je iii.ie'jevala razprava, ki se je pričela že na včerajšnji seji, o državnem proračunu in finančnem l om. Mihajelo Krstič, Todor Toinič, Niko- laj Jovanovič, Peter lvaniševič, Todor Lazarevie, Svctozar Stankovič in Uroš Nedeljkovič. Ob zaključku diskusije je predsednik min-ster Dra-"iša Cvetkovič resumiral posamezne sovore tn predlagal resolucijo, ki sta jo kluba Jugoslovanske radikalne zajednice in skupščinske vecinc soglasno sprejela. , Resolucija se glasi: Po izčrpni diskusiji o sporu senata z narodno skupščino pri obravnavanju državnega proračuna za leto 1916-77 izražata kluba narodnih poslancev Jugoslovanske radikalne zajednice in skupščinske večine popolno zaupanje kraljevski vladi glede na njeno prizadevanje, da se državni proračun po narodnem predstavništvu sprejme o pravem času, in prepuščata predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviča popolno svobodo glede ureditve tega vprašanja. Seja finančnega odbora Belgrad, 29. marca. m. Ob 10 dopoldne se je v sejni dvorani Narodne skupščine sestal finančni odbor Narodne skupščine in pretretal spremembe In dopolnitve, ki jih je sprejel senat k nekaterim členom finančnega zakona. Seji finančnega odbora je prisostvoval tudi finančni minister dr. Letica. Predno so prešli na dnevni red. je finančni odbor sprejel sklep, da po predpisih skupščinskega poslovnika pride v finančni odbor namesto dosedanjega člana Vojlslava Djordjeviča, ki je bil pri zadnji rekonstrukciji vlade imenovan za ministra, narodni poslanec Aleksander Stankovi?. Predsednik finančnega odbora Diinitrijevič je nato prebral pismo predsednika Narodne skupščine, s katerim predsednik Narodne skupščine dostavlja finančnemu odboru v pretres spremembe in dopolnitve, ki jih je sprejel senat k nekaterim členom finančnega zakona. Nato se je o teh spremembah in dopolnitvah razvila daljša debata, v katero je poseglo več. govornikov. Prvi se je javil k besedi Jeremija Protič. ki se je v daljših izvajanjih bavil predvsem s sedanjim političnim položajem. Končno je predlagal, nai finančni odbor predloži narodni skupščini, naj sr omenjene dopolnitve in spremembe sprejmejo. Za Proticem, članom Jevtičevega poslanskega kluba, je govoril poslanec, dr. Štefan Kraft. član JRZ. ki je v daljšem govoru povdarjal. da kr. vlada uživa zaupanje v Narodni skupščini. V pogledu enakopravnosti obeh domov izjavlja dr. Kralt, da sta po ustavi oba doma, teko senat kakor narodna skupščina r načelu popolnoma enakopravna. Kar se tiče sprememb, ki jih je senat sprejel, »e spremembe ». vsebino proračnnske materije nimajo no-iene zveze, toda po naši zakonodaji predstavljata limoni zakon in proračun nerafdeljivo celoto. Govornik smatrn. da je proračun sprejet, ker omenjene spremembe ne zadevajo stvarno njegove materije ler v tem ozira senat ni ničesar spremenil. Zakonodajna materija, ki je tangirana. se lahko regulira s posebnim i&konom. Za dr. Kraftom je govoril dr Časlav Niki-tovič, član JRZ-kluba ki izjavlja, da sc parlament sedaj prvič nahaja radi stališča senata v težkem položaju. V tem oziru pravi, da je narodna skupščina prirnorana da poišče izhod iz tega položaja, ki ga ona ni ustvarila, temveč ga je ustvarila zla volja gotovega dela senata Ob koncu svojih izvajanj je predlagal, naj finančni odbor sprejme spremembe m dopolnitve, ki jih je senat sprejel, a pozneje, ko bo za to čas, pa naj se razpravlja, kdo ima prav: senat ali narodna skupščina. Za njim je govoril poslanec Sava M i k i č , član kluba JRZ, ki je islotako predlagal, naj narodna skupščina sprejme omenjene spremembe. Naslednji govornik je bil poslanec fvančevič, član Neodvisnega jugoslovanskega kluba, ki je predlagal, naj finačni odbor sprejme omenjene spremembe. Nato ie dobil besedo poslanec Nikola Soko-lovič, član Jugoslovanskega neodvisnega kluba, ki istotako predlaga, naj se sprejemejo spremembe. Poslanec Života M i I a n o v i č od Narodnega kmečkega kluba je v daljšem govoru izjavil, da je on načelno sploh proti ustanovi senata, posebno pa še proti sestavi današnjega senata. Spremembe, ki so jih sprejeli senatorji JNS, niso načelne, temveč čisto osebnega značaja. Za sedaj pravi, naj se te spremembe sprejmejo, s posebnim zakonom naj se pa uredijo vsa vprašanja, ki jih je senat izmenjal. Poslanec Peter Bogavac, ki je član JKZ-kluba, je v imenu večine finančnega odbora stavil konkreten predlog, naj se spremembe in dopolnitve finančnega zakona predložijo narodni skupščini, naj ona neposredne sklene, ali jih sprejme ali ne. Poslanec. Nikola Sokolovi* je pa v manjšini finančnega odbora stavil drugi predlog, naj finančni odlior spremembe senata sprejme v celoti. Predsednik finančnega odbora Diinitrijevič je radi tega stavil oba predloga na glasovanje. Za predlog poslanca Petra Bogavca. člana JRZ kluba, po katerem se spremembe, izvršene od senata, pošljejo narodni skupščini, da jih sprejme ali zavrne, je glasovalo 17 članov finančnega odbora, za predlog Sokoloviča, ki je predlagal, naj finančni odbor sprejme omenjene spremembe v celoti, je glasovalo 5 poslancev. Nato so bili določeni jx>ročevalci na plenum narodne skupščine. Za poročevalca večine sta bila določena dr. Caslav Ni k i tovič, član JRZ kluba, m Života Milanovi č. član Narodnega kmečkega kluba. Asmara, 29. marca. AA. Po informacijah posebnega poročevalca Agencije Hava? so Italijani zavzeji Laso Sokoto, ki se nahaja 110 km jugo-zapadno od Makale in 70 km zapadno od Ašan-gijskega jezera in leži 2665 m visoko nad morsko gladino. Italijani so s tem zavzeli zelo važno postojanko, ki jo bodo lahko spremenili v bazo za svoje nadaljnje operacije. S o k o t a je važno središče mnogih karavanskih poti in hkratu važen trg soli, kave, medu in domačih tkanin Kakor poroča Reuter, Italijani pri bombardiranju proti Sokoti niso naleteli na nikak odpor Abesineev. Vse kaže. da se bodo operacije nadaljevale, ker bi le večja abesinska vojska lahko ustavila italijansko prodiranje. Tudi ni pričakovati, da bi Abesinci skušali vdreti Italijanom v hrbet. Medlem so bili v Adis Abebi objavljeni podrobnejši podatki o bombardiranju Gondara, o katerem pravijo Italijani, da ga sploh niso izvršili. Po abesinskih podatkih je bila tudi hudo poškodovana tamkajšnja francoska bolnišnica. Italijani so porušili zelo star obelisk sredi mesta in so napravili tudi sicer zelo veliko materialno škodo. V četrtek so se italijanska letala pojavila tudi nad Kvo-rumom in Valdiiem. Abesinci so tam sestrelili dve letali. Letalci bi bili ostali pri življenju, če bi se letala ne vnela. Kvoram bi bil pri tej priliki zelo hudo bombardiran. Zadnje tri dni »o italijanska letala odvrgla več tisoč bomb. Abesinski krogi «o mnenja, da hočejo italijanski letalci za vsako ceno ubiti abesinskega cesarja samega. Pri napadih na Kvorum in okolico so rabili tudi mnogo plinskih bomb. Po informacijah poročevalca Havas se je davi ob 7.30 pojavilo nad Hararom 30 italijanskih letal. Italijanska letala so priletela nad mesto s silno naglico in ljudje so bili o bližajočih se italijanskih letalih obveščeni le malo prej, tako da so se morali z vso naglico umakniti iz mesta. 15 italijanskih letal je odletelo dalje, ostalih 15 pa je pričelq metati nad mesto razstrelilne in gorljive bonjlje^ Na raznih krajih so v hipu nastali veliki požajrj. Zatrjuje se, da so bile poleg drugih stavb z bomfiami uničene še francoska bolnišnica, zgradba egiptske misije, kopsta cerkev, radijska postaja in še druga važna poslopja. Bombardiranje je trajalo več ur. Zatrjuje te, da je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih. Vendar ni mogoče dobiti natančnejših podatkov o njihovem Številu. Med ljudmi je zavladala silna panika in *i niso znali pomagati. 99 Sestaneh guvernerjev NB Belgrad. 20. marca. m. Jutri bo lukaj drugi redni sestanek guvernerjev Narodnih bank držav Male zveze. Na ta sestanek sla bila že prispela guverner romunske Narodne banke Constalinescu in guverner češkoslovaške Narodne banke dr. Frane Engliš. Davi ob devetih sta se oba guvernerja po dala v maršalat dvora, kjer sta se vpisala v dvorsko knjigo. Nato sta pn oba obiskala guvernerja naše Narodne banke dr. Rdosavljeviča in si tudi ogledala poslovanje našega osrednjega bančnega zavoda. Ob polil so se vsi trije guvernerji odpeljali na Oplenac, kjer sta romunski in češkoslovaški guverner položila vence na grob blagopokoj-nega kralja. Jutri se bo dopoldne vršil prvi redni sestanek guvernerjev Narodnih bank Male zveze. Shod JRZ v G. Radgoni Gornja Radgona. 29. marca. Danes dopoldne se je v dvorani jiosojilnice v Radgoni vršil velik volilni shod JRZ za občinske volitve, ki bodo 5. aprila. Shod je otvoril župan okoliške občine in nosilec kandidatne liste JRZ g. Franc šanll. (iovorili so mariborski podžujian g. Franjo Žebot, dr. Breznik in obrtnik Janez Lančič. Dr. Korošcu je bila izrečena zahvala, da je združil okoliške občine s trgom Gornja Radgona. Nasurot niki niso postavili liste Voliive" v Nemčiji Berlin, 29. marca. AA. (Havas.) Po vsej prestolnici je zavladalo davi že na vsezgodaj izredno , živahno življenje. Ulice so bile polne ljudi, ki so se podajali na svoja volišča in se vračali iz njih. i Kdor je že opravil svojo volilno dolžnost, si je zataknil v gumbnico bel gumb, tako da je že na zunaj pokazal, da je opravil svojo dolžnost. Do večera bodo morali imeti vsi ljudje take znake, ki naj pričajo, da so glasovali in manifestirali svojo vdanost vodji Hitlerju. Volilna propaganda je dosegla včeraj vrhunec. Povsod so se vršile manifestacije in obhodi. Zanimivo je, da so vlačili po cestah v Braunschvveigu vola z napisom: »Vol je oni, ki ne glasuje!« Hitler in GSbbels, ki sta se davi z letalo mvrnila iz Kolna. sla glasovala na volišču v neposredni bližini potsdamske postaje. V ostalem so bile volilne skrinjice razpostavljene tudi po vseh železniških postajah in izdani so bili strogi ukrepi da se potniki, ki bi radi volili, ne zadržujejo. Člani fronte dela so 9meli na volišča le, če so imeli posebne izkaznice, ki so jim bile izdane v to svrho. Na vsakem volišču sta bila postavljena po dva čla-j na napadalnih oddelkov ali organizacije mladih nrodnih socialistov, ki sta držala tablo z napisom: Tvoj glas pripada H;,lerjul V Berlinu je do 15 popoldne glasovalo že 70% vseh upravičencev. Kafoo so glasovali Nemci, ki iiviio v Ju$oslaviii Split, 29. marca. b. Nemški državljani, ki živijo v Jugoslaviji, so prihajali zadnja dva dneva iz raznih krajev Jugoslavije v Split, davi ob 9.30 pa je prispej poseben vlak, v katerem jc bila številno zastopana nemška kolonija iz Zagreba, ki šteje 140 oseb. Iz Belgrada jih je prišlo 85. Vsi so sc vkrcali na ladjo »Erlc Larsen«, ki je odplula proli bračkim vratom, okrašena s pomorskimi zastavami, na čelu katerih je vihrala narodno-socia-listična zastava s kljukastim križem. Pri nas v Jugoslaviji sc prične nevtralna cona 6 morskih milj od kopnega Ko je ladja priplula med otoka Šolta in Hvar pri Visu, je ladijska sirena napovedala, da iih jc pripeljala potnike tja, kjer se lahko počutijo kakor v svoji domovini, torej na svobodno in nevtralno morje. Tedaj je voditelj nemških narodnih socialistov v Jugoslaviji Franc Neuhauscn imel daljši govor na voiilce, na kar se jc izvršilo glasovanje. Sestavljena je bila posebna komisija. Ob 12.15 je bilo glasovanje končano in volilci so skupaj vzklikali »Heil Hitler«. Glasovanje je trajalo dve uri in en četrt. Vsega je glasovalo 314 nemških državljanov, med njimi tudi nekaj dam. Ves čas glasovanja je bila ladja v nevtralnih vodah. Predsednik komisije je dovolil tudi delegatom jugoslovanskim časnikarjem, da vršijo kontrolo nad glasovanjem Ob 12.30 so pričeli šteti glasovnice, kar je bilo izvršeno do J5.30, nakar je imel kapitan ladje na navzočne kratek govor. Točno oh 16 je z ladje »Eric I.arsen« poslana sledeča radijska brzojavka: »Volilnemu vodstvu v Berlinu. Na palugi ladje »Erie I »rseno pred Splitom je glasovalo 314 nemških državljanov iz Jugoslavije, od teh 310 za, 4 glasovi so bili neveljavni. Kapitan ladje, predsednik komisije Schroder. « V najlepšem razpoloženju so se udeleženci ob 17.15 vrnili v splitsko luko ter zapuetili ladjo. Voditelj nemških narodnih socialistov je imel na ladijsko posadko govor, v katerem je omenil pomen današnjega dne. Razlastitev veleposesti v Španiji Madrid. 29. marca. TG. Predsednik republike, Zamora, je podpisal uredbo, s katero so sedaj to6-no določeni pogoji za razlastitev veleposestev. Dekret navaja, da se pod nekimi pogoja zemlja more obznačiti kot »s socialnega staiišča koristna«, kar zadostuje, da državne oblasti izvedejo razlastitev posestva in razdelitev med kmetovalce. Med v dekretu navedenimi pogoji so tudi naslednji: »Se proglasi kot socialno koristno ono ozemlje, ki leži v kraju, kjer je pomanjkanje zemljišč zelo veliko, kot v predmestjih ali v bližini tovaren. nadalje v krajih, kjer je poljedelsko prebivalstvo gosto naseljeno, tam. kjer je zemlja, ki jo je mogoče obdelovati. v primeru s številom kmetskega ljudstva zelo omejena. Dekret daje lastnikom dovoljenje, da se proti razlastitvi pritožijo.« Rusija - Mongolija Pariz, 29. marca. TG. Havas poroča iz Moskve, da je iz Ulanhatorja, glavnega mesta zunanje Mongolije prispela vest, da je bil tam podpisan pakt o medsebojni pomoči med sovjetsko republiko in republiko Mongolijo. V japonskih krogih je ta vest vzbudila silno presenečenje. Mladinske smuške tekme Rezultati mladinskega prvenstv,- GZPS v slalomu dne 29. marca 1930 na Črnem vrhu: 1. Tone Slunfelj, T1 tričlanska družinska 600, mladina izpod 18 let Din 100, omarice 40 Din. Ker sekcija letos ne l>o razposlala posameznih vabil, 9e naprošajo lanskoletni čluni, da obveste in pripeljejo svoje nove znance na igrišča. Odbor zn izvedbo lnhkoatl dvomatehev. (Službeno.) V ponedeljek, 30. t. m. ob 20.30 pri Slamiču važna odborova seja zaradi organizacijo crocc-country državnega prvenstvo; zato udeležba vseli gg. odbornikov obvezna. Domača telovadba p,.™... '■h*A miv razgovor o vremenskih poročilih, ki jih službeno izdaja Zimsko-športna zveza. V teh poročilih je bil Skalaški dom na Voglu zelo malokrat omenjen. Predsednik je s tem v zvezi poročal, da je tehnično skoraj nemogoče vsak dan podajati prava vremenska poročila in prognoze, precej vremenskih poročil o raznih kočah in smučarskih postojankah p« nastane kar v Ljubljani. Tako je iz svoje skušnje navedel zanimiv primer. V časopisih je bral. da je v smučarskem področju neke koče na Gorenjskem 30 cm pršiča, ko pa je prijel naslednji dan tja, je našel 15 cm ledu. Razočaran se ie vrnil, toda na svoje začudenje je že drugi dan bral. da ie istotam že kar 60 cm pršiča. Poročilo alpinističnega odseka je podal gosp. K e r ž a n. Odsek je imel redne tedenske sestanke in je priredil že omenieno alpinistično šolo. Teoretični del je obsegal strokovna predavanja, praktični del pa se bo izvršil n« terenu, V debati je znani alpinist dr. Miha Potočnik z Jesenic stavil umesten predlog, naj bi Skala sama ali pa v zvezi s SPD poskrbela zaradi čedalje večjega tujskega prometa v naših gorah za kader izšolanih plezalnih vodnikov, ki bi tujce vodili po naših plezalnih turah Predlog je bil toplo pozdravljen in ga bo novi odbor resno proučil Sledili sta še poročili obeh skalaških podružnic. Nadvse agilno in požrtvovalno delo jeseniških skalašev je bilo razvidno iz poročila predsednika tamkajšnje podružnice Mihe Čopa. Preteklo leto so Jeseničani dogradili svojo kočo na Rožci. ki je bila 26. maja blagoslovljena. Postavili so tudi velik skalaški križ na Skrlatici. Podružnica šteje 262 članov, od teh 157 rednih. Člani so se zelo udej-stvovali v zimskem športu in dosegli krasne uspehe. Pri podružnici deluj? tudi mladinski odsek. Podružnica ima v načrtu zgraditi v planinah več potrebnih bivakov. — Poročilo o delu jeseniških skalašev so zborovalci nagradili .s toplim aplavzom. O savinjski podružnici v Celju ie poročal gosp Komar. Podružnica ima 48 rednih. 13 poskusnih članov in je nieno delo razdeljeno na 1 odseke: plezalni, reševalni, smučarski in fotografski odsek. Delo lepo napreduje. Odboru, odsekom in podružnicam je bil soglasno podeljen nbsolutorij in priznanje. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Vilhar Franjo. podpredsednik ing. Žumer Matiia, taini\a Pcršič Vekoslav in Šenk Marjan, Magajničarka Blatnik Dinica, matrikular Resnik Jože, gospodar Koprivec Drago, knjižničar Marinko Cene, odborniki: Kham Milan, Planinšek Egon, Keržan Adoll, Dogau Janez, Trpin Jože, Straus Luce, Plcterski Miro, Burger Ivan. Načelnik alpinističnega odseka Pipan Leo, preglednika ra-čunov pa Kovač Saša in Kopriva Franc._ Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke, odvaja naravna FRANZ-JOSEFOVA grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporabba Franz-Josefov« voda ■ polnim uspehom pr. odraslih kakor tudi pri otrocih. Rf*. po mir. ««. pol. In nar. vir. S-hr. I!WM, ». V. »i. Ljubljana. 29. marca. Novi enotni lovski zakon za vso državo iz leta 1933 obravnava tudi lovska združenja in vsebuje predpise, po katerih se morajo prekrr-jiti vse lovske organizacije v.državi. Včerai m danes so se v Ljubljani zbrali zustopniki lovcev iz vse Slovenije, da prisostvujejo likvidacijskemu občnemu zboru Slovenskega lovskega društva in obenem še ustanovni skunšini Ae/e lovskih društev. Razlika med prejšnjo ;n i-e-dnnjo lovsko organizacijo v Sloveniji je v tem, da je doslej obstojalo Slovensko 1 ivsko društvo, ki je imelo podružnice v podeželju, odslej naprej pa obstojajo posamezna lovska društva, ki so združena v /.vezi lovskih društev Snoči ob 8 je bil v verandni dvorani hotela Union lovski večer na čast dr. Ivanu Lovron-čiču, ki je bil 25 let predsednik Slovenskega lovskega društva Podpredsednik društva dir. Pogačnik je poudarjal zasluge jubilanta za slovensko zeleno bratovščino, tajnik drušiva in spektor dr. Bevk pn mu je poklonil album s slikami vseh podružničnih odborov in raznih lovskih doživljajev. Krasno izdeiano diplomo je izročil slavljencu v imenu mariborske podružnice prof. Scliaup. Nato se je razvila neprisiljena lovska zabava. Danes dopoldne pa je bil v steklenem sa Ionu kolodvorske restavracije najprej likvidacijski občni zbor Slovenskega lovskega društva. Mesto odsotnega predsednika dr. 1 ovrenčiča ga je vodil direktor Pogačnik, ki je pozdravil zastopnika banske uprave inž. Si ica podpredsednika mestne občine dr. Ravnihurja. zastopnika gozdnega ravnateljstva in/. Božiča iu zastopnika kinološke zveze g. Urbanca. Odposla-ue so bile udanostue brzojavke Nj Vel. Petru II. iu Nj. Vel kraljici Mariji ter pozdravne brzojavke predsedniku kr. vlade Ir. Stojadino-viru, ministru /a gozdove in rudnike Jankoviču ter dr. Ivan u Lovrerčiču. Podpredsednik je na to pregledno poročal o delovanju društva. Tajniško poročilo je podal dr. Bevk. Iz poročila posnemamo, da je bilo prejetih in odposlanih 1137 vlog, ki so se v slavnem tikale i/.prcmembe članstva in reorganizacije podružnic. arondacij lovišč in drugih lovskih zadev. Ob likvidaciji ima Slovensko lovsko društvo 12 podružnic s 3158 člani, in to Ljubljana 1076, Maribor 1028, Celje 726. Ptuj 248. Ljutomer 274, Kranj 359. Trbovlje 353. Ribnica 236. Stari trg desni stegmeni nogi stojimo, levo pa dvignemo v vodoravno odnoženje. Roki odročimo. Kakor prejšnja, jc tudi ta vaja precej težka in je obenem iz-borna vaja za ravnovesje. Vajo ponovimo še v nasprotno stran, t. j. da sc odklonimo v levo stran in desno nogo dvignemo v odnoženje. (Si. 2.) Iz te vaje pa lahko izvajamo bočne premete (ali tudi »kolesa« imenovane). Odklon v desno m odnoženje z levo nogo naj bo nekoliko manjše. Nato sc prožno vzravnamo, postavimo levo nogo za hip na tla, kjer nc ohstanemo, temveč nadaljujemo gib naprej popolnoma v levo stran, dvignemo desno nogo v odnoženje, napravimo močan t odklon v levo, da pridemo z rokami do tal, s ka- j terimi se opTemo. Nato pa se takoj postavimo v ! ročno stojo, v kateri pa tudi oe ohstanemo tem- • več nadaljujemo gib v isti smeri, da »e postavimo | na noge in vzravnamo Vajo ponovimo na tn način večkrat, potem pa še v drugo stran. 3. Izvedi močan izpad z levo nogo v levo stran ter napravi obenem globok predklon v desno, z rokama pa predroči dol. Nato sc vzravnaj do j razkoračne stoje, z rokama vzroči. nakar izvedi [ izpad z desno nogo v desno stran ter napravi obe- i nem globok predklon v levo, z rokama pa predroči ; dol. Nato se vzravnaj in začni vajo spočetka. Tako ponovi vajo desetkrat. (SI. 3.) • 1. Izvedi predklon (vodoravno), dvigni desno siogo v množenje (noga naij bo popolnoma stegnjenj!), na levi stojimo na tleh (tudi stegnjena), roki odročimo, križ močno uleknemo, glavo dvignemo gor Ta vaja ni samo izdatna, ampak še zelo efektna ler jo celo najboljši telovadci radi uporabljajo pri svojih gimnastičnih vajah. Pri vaji moramo paziti, da sta obe nogi res stegnjenji in da križ kar najbolj uleknemo. Vajo ponovimo tudi nasprotno, t. j. da stojimo na desni nogi in levo dvignemo v zanoženje. Da bo postala vaja res lepa. jo moramo dusli vaditi. (SI. I.) 7. Odklon do vodoravne lege v desno stran, na Radio nmmmmmmmmmmmmmmmm Programi Rodio Ljubljana i Ponedeljek, M marca. 12 Valčkova ura (pleše*). -K.45 Vremenska na-poved, poročila. -13 Napoved času, oNava snoreda, obvestila. - 13.15 l>.inssy: Morje -simfonična pesnitev (plevel. - 14 Vremensko poročno, borzni tečaji - 1« ZdraA-ntfk« ura: Ol^len.la probavnili organov (gosp. tir. Bogomir Magajna). - 18.<.osa Franck: Simfonične varljsrljo zn kloviir in orkester (plošče) — 18.10 Kulturna kronika: Ljudevit Stiasnj, šolnik in pisatelj (gosp. prof. Bt.bin Boje) - 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročni a. objava sporeda. obvwt.Ha — 19.30 Noe.ionakia lira: Marlka SerneMe . * vedska pisateljica jugoslovanskega porekla (g Smo-•ilal-a iz Belgrada). - J« Koncer: nemških sklndnteliev (radijski orkester). - 21 II. Večer ljubljanskih konaor vn,turistov — 22 Napoved časa, vremen«*n napoved, poročila, obiava sporeda. - 22.13 OitraSki koncert (gosp. Mc-golH« Krnil). Dragi programi t Ponedeljek, .50. marca: Bflvrad: 19.50 Večerni koti cer! radijskega orkestra. - 30.20 Narodne nesmi. -20 50 T,f>nnrava!lovn opera -Bajazzo nn ploSčah. - 32-31 Franeosko-Jugoslovn.nska nrn. — Belprnd II * \okolnt koncert — 14 Jugoslovanska mosi.i: Ljubljana (ltnii vanje časnikarja g. Viktorja 8e,hwoigerJa). - 17.30 Pre dnranlc B. Schwoigorjn v neni»"ini. — 17.45 intervju s predsednikom •Aoroputa« g. Sond orni ayer jem ob letošnji otvoritvi sezone. — 5B.20 Bn.lknn^ka narodno glasba - Zapreb: 20 Viol tal a. - 20.30 Maja Rlrozzl pole. — 21 Ruska glasba. — 22.'S .Tam.. - B-maj: '."O Simfo nični koncert. — 21 Ploana glasba. — 32.10 Prenos Iz opero Sveti Anton, vseli zaljubljenih patrom. — 23.10 Sodobna avstrllskn komorna glasbo. — 24.10 S-omM. — Budimpešta: 1" Onnrni orkester izvain klasične p'«se. — '8 35 f-elo. — 19.''5 Komorna glasba — 21 Oi«ran«ka glasba. — 21.20 Plošče. — ».«1 Lahka glasba — Trvt-VHan: 17.15 Violino. — 20 35 T.elinrjova oeeretn nrof inksembnrSki', nato pleoim glasba — Rim Bari: 17 15 P1oš"e. — 20..T* Harfa - 2' 45 Vološko godba, noto ple sna glasba — Prnpa: 19 30 Saksofon - 20 .leh Slrona-»v koncert. 20.55 Snkovo "hnfAnlJskn pesnitev »Po letna hnl'kn . 1'nrlarn: 20 T.nhkn rlnsbn. - 20 30 Sehreknrievo T.nborttn ni"i>m - 31 Petje, violinn In klavir. - 21.30 Plošče. 22 «!lerri f si, n g1a«bo. - 23.05 Plesne nlofče - Berlin: "O.tfl Kabaret. - 21 Radijski .■rkrtslf-r. — Ktini večini dosedanji odbor p predsednikom g. J. Perdanom na čelu. Zborovanje pletilcev Ljubljana, 20. marca. Danes dopoldne «o v prostorih Društva indu-strijcev in veletrgovcev v palači Ljubljanske kreditne banke zborovali pletilci Slovenije. Udeležba je bila prav lepa. V imenu okrožnega odbora obrtniških združenj se je udeležil občnega zbora lelič Zborovanje je vodil predsednik g. Henrik f'ranzl, ki Jo poudarjal, da kletilska stroka propada ter dn ta obrt nazaduje. Vzrok je predvsem v gospodarski krizi, v obrabljenosti strojev, ki obratujejo le v sezonskih mesecih, v malem zanimanju konziimenta za izdelke I z čiste volne ter v njegovem zanimanju za cenejšo izdelke iz stirogalov, v pomanjkanju denarja pri konzumentu in pa tudi v brezobzirni konkurenci. Pletilci zahtevajo uvrstitev pletilstva med rokodelske obrti, zahtevajo maksimiranje mezd, da se ne bo dogajala umazana konkurenca na ramah brezposelnega delavstva, zahtevajo pavšalno obdavčenje obrtnikov. novelizacijo obrtnega zakona itd. Tajniško poročilo Je podal g. Karel Sos«. Iz njegovega poročila posnemamo, da le združenje mnogo interveniralo v raznih davčnih in drugih stanovskih zadevah Zbornice so načelno pristale nn to. da se pletilstvu prizna mkodelaki značaj. Pri združenju je registriranih 209 pletilcev in pletilk, kar je približno 100 manj kakor pred tremi leti. Ta ogromni Izpad zgovorno priča o brezprimerno težkih razmerah pMilake stroke. BlagajniSko poročilo je podn! g. Martin M a h -kota v imenu nadzorstva pa je predlagal goep. Andrej Jeglič odboru razresnico za njegovo triletno delovanje ter mu Izrekel pohvalo. To je bilo soglasno sprejelo. Na predlog g. Martina Mnhkote je bil sprejel proračun za prihodnte eto v znesku 28.300 Din Soglasno je bila no predlog predsednika Franzla določ-na članarina, in sicer po i kategorijah od k) do 400 Din. 100, Novo mesto 189, Črnomelj 80, Krško 269. Društveno glasilo »I^ovec« je preteklo leto izšlo 12 krat tn v 5300 izvodih. Blagajniško poročilo je podnl ravnatelj g. Zupan, l očno in podrobno jc poročal o blagovnem prometu ter o premoženju društva ob likvidaciji, ki znaša okrog 20.000 i~)in. Soglasno je bilo sklenjeno, da sc to premoženje prenese na novo Zvezo lovskih društev. Razrešnica vsem odbornikom je bila soglasno sprejeta. Takoj nato se je vršil ustanovni občni zbor Zveze lovskih društev. Za predsednika je bil z vzklikom izvoljen dr. Viljem Krejčl. I.e-ta je v svoji /vlivali za izkazano mu zaupanje poudarjal, da z ustanovitvijo Zveze nastopa prospeb lovsiva, hodeč po stopinjah svojega vrlega in zaslužnega vzornika dr. Lovrcnčiča. V ostnli odbor so bili izvoljeni: iz Ljubljane: dr. Bevk, ravn. Zupan, dr. Orel, dr. ti bor I, nadsvetnik Mlrdič; — iz Celja: M r a v 1 j a k , Kralj. dr. V r h o v e c, iz Starega trga Kovač, iz Ribnice Burcer, iz Krškega Langer, iz Trbovelj inž. Las-bo t, iz Maribora: dir. Pogačnik, profesor Sehaup, Boltavzar, dr. 4raid, dr. Kovačec, iz Ptuja dr Šalamun, i? Ljutomera dr. S tanj ko, iz Kranja Mohor in baron Lazzarini ter iz Novega mesta dr. Kavčič. Načrt proračuna i.a prvo poslovno dobo nove Zveze je sestavil in o njem referiral ravn. Zupan. Načrt izkazuje 336.000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Članarina posameznih lovskih društev /\ezi za vsnketra člana se določi na 60 Din letno. Clede nesoglasja med novimi pravili Zveze in lovskih društev se je razvila živahna debata, v katero so posegli dr. Kavčič iz Novega mesta dr. Šalamun iz Ptuja, nadsv. Mladič in drugi. Sklenjeno je bilo. da posamezna drušiva v 3 mesecih stavijo spreminjcvalne predloge, oziroma se izjavijo, da ne predlagajo sprememb, v roku nadaljnji)) 3 mesecev pa mora zvezin odbor te predstavko proučiti in poslati vsem društvom predloge za spremcmlio pravil Ob pol I je bil občni /l>or zakl jučen. Takoj po občnem /boru se je izvoljeni odbor sestavil takole: predsednik dr. Viljem Krejči podpredsednik direktor Pogačnik (Maribor), tajnik dr. Bevk, blagajnik ravnatelj Zupan. Pri volitvah ie bil izvoljen v bistvu dosedanji odbor 8 predsednikom Henrikom F r a n z. I o m na čelu. Občni zbor jo nato sprejel tudi resolurijo, ki zahtevn strokovno kvalifikacijo za izvrševanje ple-tilske ofcrti In priznanje rokodelskega značaja, ugotavlja, da predstavlja Izkoriščanje delavstva v nekaterih krajih umazano konkurenco ter zahteva zato maksimiranje mezd, da so omogoči konku-renčitft enakost. Občni zbor izložbenih aranžerjev Ljubljana, 29. marca. Ob lepi udeležbi je bil »noči v Trgovskem domu občni zbor Društva izložbenih aranžerjev za dravsko banovino. Zborovanje je začel predsednik g. Čulk, ki je med drugim opravičil zadržanega tajnika Zbornice za TOI dr Plesna in predsednika trgov, društva >Merkur< dr. W'indi-seherja. Tajniško (>oročilo je podal g Megušar. Iz njegovega poročila navajamo, da je društvo priredilo uspelo tekmovanje izložbenih aranžerjev v Kranju, dalje tečaje za dekorativno pisivo, priredilo Je več uspelih ekskurzij Itd. Uspešno je drufttvo sodelovalo pri raznih svečanih prilikah, kakor pri evharlstlčnem kongresu, pri kongresu Jadransko straže, za časa velesejma itd. Sledila so še poročila drugih funkcionarjev, nakar so sledilo volitve. S precejšnjo večino je bila izvoljena lista z nosilcem g. Albinom Rngelmannm na čelu. Določeni so bili nato prispevki za društvo: uetanovnina 500 Din, članarina 10 Din in podpornina 5 Din. — Pri zaprllu, motnjah v prebavi vzrmile zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fmnz losef grenčice«. Mariborski drobiž Pri eitanju časopisa umrla. Nagla smrt je zadela danes zjutraj na Vodnikovem trgu 5tev. 3 65 letno soprogo vpokojenega mi/arja drž. žel. delavnic Marijo Vivat. Ko je zjutraj vzela časopis v roke ter sedla na stol, da bi začela čitati, ji je naenkrat postalo slabo ter je omahnila s stola na tla. Se predno, so jo dvignili na ' posteljo, ie bila že mrtva. Zadeln jo jc srčna Kap. — Na Ptujski cesti 27 je umrl v starosti 70 let prevžitkar Henrik Pokež Svetila pokojnima večna luč. V cerkev na Kalvuriii so vlomili fantalini. Včeraj zjutraj so našli o5>iskov«le.i lepe Kalva-rije vrata cetkvice sv. Barbare vlomljena in odprta, nabiralnik za vrutmi pa razbit. Kakor so pokazali prstni odtisi, ki jih jc našel policijski daktiloskop g. Grobin, so bili ua vlomilskem poslu nedoletni fantalini Rdeči petelin. V šotnarski pri Velki jo /gorelo gospodarsko poslopje posestnik« Simona Zašlerja ter je povzročil požar 50.000 Din ško- de. Gospodar se je ponoči zbudil in videl skozi okno, da nekdo zunnj sveti. Vstal je in stopil iz hiše, takrat j>a so že švigali iz hleva plameni. Komnj so rešili živino, ena svinja in več kokoši je zgorelo, dve svinji so pa zaradi opeklin morali zaklati. Gospodar Zašler jc dobil pri ga šenju hude opekline na glavi ter so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. — Na Selali ii pogorel posestnik Jožef Kotnik. Ogenj tnn je uničil dvoje gospodarskih poslopij ter nm povzročil 44.000 Din škodr. Živa baklja. Nevarna nesreča sc je pripe tila danes zjutraj v stanovanju delaven Antona Kegla Ob brodil št. 3. Sinoči je Keglova /en« ribala kuhinjo in je pokrila I In s papirjem n. starimi vrečami. Danes zjutraj jc skušala /o kuriti v štedilniku, pa jc iskra odletela n» tla in se je papir z vrečami vnel. Na njen krik ie skočil iz postelje ter začel gasiti. Pri tem na sc mn jc vnela stimlnjn obleka ter mu /gorela nn telesu. Zadobil je zelo hude opekline ter so gu moriborski reševalci nemudonla prepeljali \ bolnišnico. , , ,, , , . Vžigalna patronn eksplodirala. 9 letni Jo/e> Illade v Selnici jc našel v kovčeku svojega v< likegn brnta vžigalno kapico za dinamitne pn trone ter j" v družbi drugih otrok skušal nn cesti razbiti s kamnom. Pri trm je prišlo d', eksploizje in dvoie otrok je bilo težje ranjenih Zborovanje gasilskih zastopnika v Ljubljana, 29. marca. Dam*. do|K)l(lne so se zbrali v Ljubljani zastopniki slovenskega gasilstva, Io je delegati redne glavne skupščine za dravsko banovino. Ze snoči mi imeli gasil-' zastopniki svojo sejo, na kalori so obravnava /.na tekoča gasilska vprašanja. K današnjemu občnemu zboru, ki je bil ob 10 dopoldne pri Mikliču, pa se je zbralo 53 delegatov iz vse Slovenije - vsak okraj je poslal enega ali dva zastopnika Občni zbor je otvoril prvi podstarešina gasilske zajednice g. Cerer iz Kamnika, ki je pozdravil vse delegate, posebej pa še zastopnika g. bana g. dr. Logarja, zastopnika vojaške oblasti polkovnika Pogačnika, zastopnika gasilske vseilržavne zveze g. Franca Snoja in pa navzoč-nega hudo bolnega starešino zajednice g. Josipa 1'u r k a. Na predlog g. Cererja sta bila odposlana vdanostno pozdrav« Nj- Vel. kralju etru II. in pokrovitelju gasi lat va NJ. Via, knezu Tomi« slava ter pozdravni brzojav ministru za telesno vzgojo dr. Rogiču. Na poziv g. Cererja so vsi navzočni vzkliknili trikratni Živio*! kraljevskemu lomu. Kratko sta spregovrila nato zastopnika zveze i. Snoj in pa starešina zajednice g. Tur k, ki se je opravičil, da ne more sam voditi zborovanja, ker je hudo bolan. Obširno tajniško poročilo je podal g. P r i -slovšek. Mimo raznih internih zadev je poročal ludi o nekaterih važnih poglavjih iz gasilskega (ivljenja. Naglašal je naklonjenost banske uprave, ki jo dovolila 50% popust gasilcem v Rogaški Slatini ter podarila četam več knjig Janeza Furlana Sodobna gasilska služba'. Tajnik je poročal o lanski gasilski razstavi na veleeejmu. o raznih tečajih ter naglašal, da je ministrstvo prepovedalo nastopati gasilstvu pri volitvah in političnih sho-•lita > kroju ter je zabranilo zborovanja in volivne • tanke v gasilskih domovih, število čet je naraslo lani za 22 ter znaša sedaj 010. Rednih članov je bilo koncem 1035 leta '27.129, podpornih članov je bilo 16.408. častnih pa 1100. Blagajniško poročilo je podal g. M i k u ž z Brezovice, v imenu nadzorstvenega odbora pa je predlagal razrešnico g. Kopač iz Slovenjgradca. Tehnično poročilo je podal inšpektor gasilske zajednice ing. Dolenc. Njegovo poročilo je bilo prav zanimivo, saj je bilo iz njega razvidno, da je gospodarska stiska močno zadela tudi gasilsko gibanje v Sloveniji. Gasilska društva, župe in zajednice sama imajo sedaj manj dohodkov. Veselice ne dona-šajo več dobička, kar pa je v moralnem oziru dobro, ker so bile glede na moralo gasilstva prav veselice boleča rana, ki so rušila ugled gasilstvu. Dolžnost odločujočih pa je, da preskrbijo gasilstvu izdatne redne podpore in ga lako rešijo mučnih finančnih zadreg. Gasilsko čete v Sloveniji so Imele lani skupno 8797 redovnih vaj, 55(58 vaj z orodjem in 1047 predavanj strokovno-tehnic.no narave. Lani je bilo v Sloveniji 783 požarov ler je v primeri z. letom 1034 padlo to število za 141. Med temi požari je bilo 306 malih, 332 srednjih, U! večjih, 19 velikih in 3 katastrofalni požari. Veliki požari so bili: tekstilna v Kočevju. Spodnja llajdina pri Ptuju, Spodnja Jablana pri Pluju in Dobravce v mariborskem okraju Največ požarov ie bilo v okraju Murske Sobote, najmanj pa v Dravogradu in Gornjem gradu. Gasilske čete imajo v Sloveniji 107 motornih brizgaln, 815 ročnih brizgaln, 201 lierglovko, 110 avtomobilov, okoli 210.000 metrov raznih cevi, nad 1500 raznih lestev in okoli 600 domov in orodišč. V Sloveniji pride na vsakih 17.5 kvadr. km |*> ena gasilska četa in na 40 prebivalcev pa en gasilec. V vsej državi je gasilstvo najbolj razvito ravno v Sloveniji. Iz poročila dr. Rusa o delu eamaritanskega odseka posnemamo, da se je lani na požariSčih ponesrečilo 111 gasilcev, vendar pa smrtnih poškodb ni bilo. Med stanovalci gorečih poslopij so bili trije smrtni primeri in 48 poškodb. Zgorelo je 62 glav živine in 692 manjših živali. Samari-tanski odseki so intervenirali v 6244 primerih ler so na svojih vozilih prepeljali 5778 ponesrečencev. Sledilo je poročilo kulturnega odseka, ki ga je podal g. B u 1 c, iz Mirne. Poročal je o |>oložaju iista »Gasil?C: in gasilskega koledarja. Iz njegovega poročila je razvidno, da ima gasilstvo v Sloveniji precej razgibano kulturno življenje, dasi poročevalec z njun ni bil popolnoma zadcvoljen Gasilstvo ima v Sloveniji 208 prosvetnih odsekov in GO gledaliških odrov. Lani so gasilci vprizo-rili 338 predstav. Gasilskih pevskih zborov ie 37 s 467 pevci. Gasilskih godb jc 85. Raznih predavanj j=! bilo 312, proslav 1536, gasilskih knjižnic j»a je 44 z 2696 knjigami. Lani so gasilci vpri-zorili 733 veselic, med temi je bilo 37 veselic biez alkoholnih jiiiač. G. Bule je |Xiročal nato o delu razstavnega odseka, zlasti pa o uspehu gasilske razstave na lanskem velesejmn, ki je moralno zelo uspela ter dosegla priznanje občinstva. G. F ajdi ga iz Kamnika je [»ročni o ga silski Samopomoč". Radi premajhnega zanimanja mlajših gasilcev z.i to samopomoč pada njeno stanje. Potrebna bi bila podjiora vsega gasilstva. Ob tej priliki je bi' sprožen tudi predlog, naj bi se uvedlo obvezno zavarovanje članstva pri samopomoči, vendar pa je predlog jw daljši debati propadel skoraj z vsemi glasovi. Obsežna debata se je razvila j>ri obravnavi proračuna. Proračun je ulemeljeval ter branil njegove poslavke drugi podstarešina g. M usek. Po mnogoterih medsebojnih pojasnilih so bile jw>sa inezne postavke proračuna gasilske zajednice s|>re-jete soglasno. V celoti je bil sprejet tudi ves proračun, ki navaja 583.000 Din izdatkov. Postavke v proračunu pa imajo maksimalen značaj ler je jioročevalec Musek pri vsaki [»ostavki navajal, ila bo možno kaj prihraniti. Za kritje je bila določena članarina, in sicer zn žujio 2 Din in za zajednico 2 Din mesečno gd vsakega člana. Drugo kritje pa bi znesli prispevki zavarovalnic, države iu samouprav Izvoljeni so bili še delegati za glavno skup-vščino vsedržavne gasilske zveze, nalo pa je predsednik Cerer okoli 2 zaključil uspeli ohčni zbor gasilske zajednice. Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanju srca in glavobolom je naravna Fe-anz-Josefova grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava Franz-Josefova voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Ogt. rog. S. br. 30474/8i. Strokovna zveza poljedelskega delavstva Po mariborskih dvoranah Maribor, 29. marca. Občni zbor drž. upokojencev V Narodnem domu se je vršil danes dopoldne občni zbor Društva državnih in samoupravnih upokojencev, katerega se je udeležilo okrog 200 ljudi. Navzoči so bili tudi delegati okrajnih organizacij iz Celja, Ptuja, Šoštanja, Slovenjgradca, Slovenske Bistrice in iz Ljubljane. Občni zbor jc otvoril predsednik dr. Kronvogel, predsedniško poročilo o delovanju društva v preteklem letu pa jc podal I. podpredsednik višji poštni svetnik V r b n j a k. Dotaknil sc jc v svojih izvajanjih težav pri izplačevanju pokojnin, govoril je o intervencijah, o lanskoletnem udarcu, ki je zadel upokojence z zni-/anjem pokojnin, ter o sklepu, da hoče mariborsko društvo ohraniti svojo samostojnost. Tajniško poročilo jc imel nadučitelj Ogorclec, ki je govori! o organizatoričnem delu in o socialnih nalogah društva, ki šteje 1499 članov. Posmrtninski sklad ima 512 članov. Lani je umrlo 52 članov. Vseh dravnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru in okolici je 3600. Blagajniško poročilo je imel upokojeni okrajni lajnik K o u d c 1 k a. Denarni promet je znašal lani 185.C00 Din. Sledile so volitve ter je dobilo društvo naslednje načelstvo: Predsednik dr. Kronvogel Josip, 6odni nadsvetnik, I. podpredsednik Vrbnjak Matej, višji poštni svetnik, 11. podpredsednik dr. Jakob Žmavc, profesor, tajnik Ogorelc Anton, nadučitelj, tajnikov namestnik Pušenjak Ivan, šolski upravitelj, blagajnik Koudelka Ivan, okrajni tajnik, blagajnikov namestnik Purkhard Josip, šolski upravitelj; odborniki: Bobek Mihael, vladni pristav. Kramar Emica, učiteljica, Kramer Ivan, poštni ravnatelj, Lopan Hinko, podpolkovnik, Razlag Jakob, polkovnik, Smer-dn Josip, višji žel. kontrolor, Vogrinec Marko, viš. pis. oficial, Žnuderl I.udovik, pripravnik finančne kontrole. Namestniki: Fabijan Anton, v. dav. upr., Pirnat Franc, vet. v. svetnik, Šinko Jakob, orož. narednik, Pirih Anton, orož. narednik, Preglednika: Masten Josip, d. kontrolor, Princi Josip, orož. narednik; pregled, namestnika: Jug Ivan, višji stražnik in Peitler Fran, polkovnik. Zbor združenja čevljarjev V Gambrinovi dvorani sc je vrši! redni občni zbor Združenja čevljarjev v Mariboru. Navzoča sta bila poleg številnih članov mestni obrtni referent dr. Senekovič in tajnik Okrožnega odbora Bender. Poročilo o delovanju združenja v preteklem letu je podal predsednik Anton Krajcar, ki je neumoren borec za obrambo čevljarske obrti pred nevarnostmi tovarniške konkurenco. Mariborsko Združenje šteje 264 članov, od katerih jc lani 7 odjavilo obrt, 3 so umrli, 16 jc na novo prijavilo obrt, 16 pa svoje obrti več ne izvršuje. Pomočnikov je 113, vajencev 54, oproščenih je bilo lani 18, odjavljenih 10, na novo prijavljenih 30. Uprava je imela 14 sej, vršili sta se lani 2 skupščini in 2 manifestacijska »hoda, v okviru Združenja se jc vršil tudi pri-irojevalni tečaj. Veliko delavnost je razvijalo Zdru-Senje v obrambo stanovskih interesov čevljarskih obrtnikov. O tem pričajo mnogoštevilne delegacije na mestno občino, na bansko upravo in celo k ministrstvu v Belgrad. — Ker je potekla poslovna doba sedanje uprave, so se danes vršile tudi volitve novega vodstva. Predsednik je Anton Krajcer, popredsednik Janko Josip (Ruše), člani uprave pa Robinšak Anton, Kores Jakob, Dogša Josip, Novak Friderik. Gašpcrič Štefan, Bizjak Albin, Grašič Novi grobovi Ivan, Novak Jurij, Žnidaršič Jakob (Studenci), Salomon Franjo (Tezno). Namestniki: Belicijan Franc, Jančič Jurij, Bcnkič Josip, Vcselič Ivan (Hoče) in Puhleitner Franc. Nadzorni odbor: Vošinck, Sulič, Prosenjak; namestnika: Greif in Godec. Častni odbor ostane isti, kot dosedaj. Delegati za okrožni odbor so Krajccr, Janko, Sulič, Robinšak, Novak; namestniki: Reigj, Dokša, Prosenjak in Kramer. Predsednik pomočniške izpitne komisije je Jakob Kores. Društvo za varstvo živali jc nameravalo imeti svoj občni zbor v prostorih Cankarjeve meščanske šole. Ker pa sc jc zbralo premalo članov, je predsednik društva in neumorni propagator ideje za varstvo živali višji veter, svetnik Pirnat zborovanje preložil na poznejši čas. -f- Gdč. Ana Paulin, blagajničanka gradbenega podjetja G. Tonnies v Ljubljani, jo v soboto, 28. marca, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo jutri, 31. marca, ob pol 6 popoldne, izpred mrtvašnice sjilošne bolnišnice. -f- G. Leon Bernik, zasebni uradnik v Ljubljani. je po dolgotrajnem trpljenju mirno umrl. Pogreb bo danes, v ponedeljek, ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. -f- Gospa Marija Penič, soproga pekovskega mojstra v Bohinjski Bistrici, je včeraj previdena odšla v večnost. Pogreb bo v torek ob ti dopoldne. Naj jim sveti večna luč! — Žalujočim naše iskreno sožalje! V nedeljo, 29. marca, ob pol 11 dopoldne se je i vršil ustanovni občni zbor Strokovne zveze poljedelskega delavstva. Občni zbor je otvoril in vodil v imenu pripravljalnega odbora tov. Valant Milan. Za delavsko in nameščensko strokovno organizacijo je pozdravil občni zbor tov. Preželj Franc. Tov. M. Valant je poudaril, v kako težkem položaju živi pri nas poljedelsko delavstvo, ki je skoraj nezaščiteno in uživa mnogo manj ugodnosti kol ostale stroke delavstva. Poljsko delavstvo nima — razen viničarjev — v Sloveniji nikake strokovne organizacije. V ostali državi pa obstoja skromna — marksistična — organizacija za jK)ljske delavce le v Vojvodini. Ustanovitev nove strokovne zveze je torej stvarno vsestransko upravičena. Strokovna zveza poljedel. delavstva (SZPD) sloji na krščanskem svetovnem nazoru. Po pravilih je izrecno strankarsko nevtralna. Sedež ima v Ljubljani, svoje delovanje pa more raztegniti na vso državo. Pri lem ji služijo v pomoč posebni okrožni odbori. Namenjena je jx>ljedelskeinu delavstvu vseh strok. Hoče ga izobraževati, ščititi njegove interese in mu priboriti vse socijahie pravice. Zveza bo dajala |>oleg tega članstvu pravne nasvete, v raznih primerih podpore, posredovala delo itd. Podrobno delo se bo vršilo preko podružnic. Pri volitvah je bil izvoljen odbor ter ostali funkcijonarji, od katerih smemo pričakovati, da bodo veslno vršili svojo nalogo. Članarina je bila določena za zvezo v znesku i'2 Din, za jiodružnice pa 6 Din , ali skupno 18 Din na leto za člana. Denarni prispevki so torej tako nizki, da ne bodo Primorske vesti f Luka Špacapan Na>i rojaki ua Goriškem so postali zopet ubožnejši za enega vrlo delavnega kulturnega delavca. Pa kratki, pa mučni bolezni je dne 20. t. m. zatisnil za vedno svoje oči g. Ludvik špacapan, lastnik tiskuruc »Budili« v Mirnu pri Gorici. Bil je zelo sposoben v svoji stroki. Drugače pa tudi vsestransko delaven na narodno prosvetnem polju, posebno kot igralec na podeželskih odrih. Rojen je bil v Mirnu, kjer živi več rojakov njegovega imena. V tiskarstvu se je izučil v Gorici skupaj z. enim slovenskim sodrugom, ki je jio zaslugi dr. Gregorčiča fiostal premožen mož, jin je v novejšem času obrnil hrbet svojemu narodu, dočim je uaš g. I.udovik ostal zvest Slovenec, če tudi se njegovo ime glasi neslo-\ensko. Kot izučen tiskar je bil znjx>slen več let v Tržiču pri Trstu. Leta 1911. se je |>reselil v Pazin v Istri kot poslovodja tiskarne hrvaškega -Tiskovnega društva«. Povsod priljubljen je vodil jKidjetje nad deset let zeio sjirctno in uspešno. Tiskarna je bila takoj v začetku fašjstovskega vladanja uničena, špacapan pa je moral presedeti nekaj časa v zaporu, ker je kot odgovorni poslovodja branil pravice >Tisk. društva«. Na kakšno obnovo tiskarne v Pazinu se šc misliti ni moglo. Podjetje se jc preselilo v Gorico, kjer se je ustanovilo slovensko »Tiskovno društvo«, katero jc vodil g. Špacapan. Uspeh delovanja, posebno z. izdajanjem knjig »Mohorjeve družbe«, je bil tako sijajen, da jc to vzbudilo zavist in narodno mržujo pri onih, ki ve-drijo in oblačijo. Tiskarna, v kateri je bilo zaposlenih dokajšnjc število uslužbencev, je zgu-nila koncesijo, špacapan pa je bil obsojen v zapor. [.c s težavo jc bila kazen nekaj omiljena. Po dolgih ovinkih sc mu je posrečilo dobiti koncesijo za mali tiskarski obrt v domači vasi Miren, kjer je nekaj nad eno leto izvrševal malenkostna tiskarska dela. Da se skromno preživi, je moral delati za vsako ceno. V skrbi in delu za vzdrževanje družine ga jc Bog v 54. letu starosti jToklical v boljšo domovino. Bil je zgleden soprog, pazljiv varuh svoje družine in se je dnevno udeleževal pri božji mizi. Kot globoko vernemu kristjanu in zaslužnemu prsovetnemu delavcu mod Slovenci in Hrvati mu dolgujemo časten spomin! Večni pokoj njegovi duši! Družini pa naše iskreno sožalje! J. G. Proti slovenščini v cerkvi Pod župnikom dr. Galvanijem, ki se je prej pisal Glavan in je bil nedavno imenovan za župnika na pretežno slovenski fari v Barkovljah pri Trstu, sc. jc začela energična italijanizacija cerkve, in sicer že pri njegovi instalaciji v nedeljo, dne 15, marca Ko so ga hoteli pevci na koru pozdraviti s slovensko pesmijo, so vrdli v ocrkev fašisti in pevce razgnali. Gosp. župnik izjavlja, da sc jc to zgodilo brez njegove vednosti in volje, — Istega dne jc imel balillski kaplan v Košani na Krasu mašo in pridigo v tamkajšnji cerkvi v italijanskem jeziku, ne da bi vprašal župnika za dovoljenje. Isto je hotel storiti v Sv Petru na Krasu, kjer ga je pa gosp. župnik odslovil iz cerkve. Takih mogli biti ovira za vpis v organizacijo. Občni zbor je dalje sklenil, naj odbor zveze vzdržuje stike z inozemskimi organizacijami krščanskega delavstva. Končno je bila sprejeta tale resolucija: »Občni zbor ugotavlja, da so dale pobudo za ustanovitev SZPD slabe socijalne in gospodarske razmere poljedelskega delavstva, ki je bilo doslej brez lastne strokovne organizacije. Svoječasno jc obstojala po vojni Zveza zemljiških delavcev, za njo pa Strokovna zveza viničarjev in kmečkih delavcev. Toda niti prvi niti drugi organizaciji se ni posrečilo strokovno organizirati množic poljskega delavstva. Zato je prva zveza nehala obstojati, druga pa se je omejila le na viničarje. Zato občui zbor SZPD z obžalovanjem izonia na znaujc, da jc bilo osnovanje za poljedelsko delavstvo prepntrehne organizacije že ponuvno ua-padeno. Od starih strokovničarjev bi namreč pričakovali vsaj toliko stvarnosti, da bi pozdravili inicijativo za pomoč kmečkemu delavstvu, ker je za slednje glavno, da sploh pride do svojih pravic. Občni zbor zagotavlja, da bo nova zvesa skušala ščititi interese poljedelskega delavstva, hodeč po ravnih potili krščanske strokovne organizacije, javnost pa prosi, da sprejema njena stremljenja z blagohotnostjo in razumevanjem. Pri delu za dvig ročnega poljedelskega delavstva nam Bog poningaj!« Občni zbor je bil zaključen s pozivom poljskemu delavstvu, da se oprime svoje organizacije. Požrtvovalni zaupniki kakor tudi posamezniki naj se javljajo na naslov društva: Ljubljana, Tvrševa cesta 29-1. sinovi prelivajo svojo kri za državo na afriških bojiščih. Hrvatska jjridiga je odpravljena tudi v Ma-tuljah pri Opatiji po krivdi tamkajšnjega novo-imenovanega župnika, ki mu jc bil sam škof msgr. Santin naročil, naj pridiga domačemu ljudstvu hrvatsko. Bilo bi želeti, da bi se te metode ne dopuščale, ker so veri in cerkvi sami v škodo. Gospod Anton Rutar, ki jc bil pod upravnikom goriške nadškofije Sirottijem skupaj s profesorjem Mušico konfiniran na pet let, se je te dni vrnil iz Monte Leone domov. Gosp. Anton Rutar je bil viccrcktor goriškega semenišča. Profesor tega semenišča Mušica pa črnovrški župnik Kavčič in svetokriški župnik Srečko Rejc pa sc še nahajajo v konfinaciji. Koniiniran je 18 letni mehanik Anton Smerdel iz Stare vasi pri Postojni, ki so ga bili aretirali meseca decembra lanskega leta. Pregnan je za nedoločen čas v južno Italijo. Bil je zaposlen pri mehaniku Maksu Križctu v Postojni. Vzrok njegove konfinacije se ni objavil. Konfiniran je tudi decembra lanskega leta aretirani 35 letni Alojzij B a n d e 1 j iz Pliskovicc na Krasu. Izvemo, da jc bilo 17. februarja 1936 odpravljenih v konfinacijo 18 slovenskih mladeničev iz tržaške okolice, ki so bili obtoženi, da so delili iredentistične božične darove. Na elektrificirani progi Gorica—Tržič (Monfal-cone) so po uspelih kolavdacijskih poskusih otvorili 24. t. m. pasažirski in blagovni promet. Sedaj jc na vrsti dovršitev in kolavdacija elektrificiranc proge iz Tržiča v Trst. Slovesna otvoritev clektri-ficirane proge Trst—Tržič—Gorica—Videm bo dne 21. aprila. pojioldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice nn pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. marca I9V>. Po dolgotrajnem trpljenju je umrl, večkrat previden s svetotajstvi, naš ljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod ieonBeinik zasebni uradnik Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 50. marca 1936 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. L j u b I j a n a, dne 29. marca 1936. Ana Bernik, mati. — Marija Bernik, soproga. — Valentin, brat — in ostalo sorodstvo.