Priloga k 253. štev. „Slovenskoga. Navoda"« RODOLJUB. Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani. Izfraja I, in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — članom „Slovenskega druStva" in naročnikom „Slovenskega Naroda" pošilja se list brezplaCno. — Za oznanlla plačuje se od dvo-stopne petit-vr8te 8 kr., Ce se enkrat tiska; 12 kr. Ce se dvakrat, in 15. kr. če se trrkrat tiska. — VeCkratno tiskanje pO dogovoru. — Naročnina in inserati blagovoi^jo naj se poSiljati „Narodni Tlskarni" y Izubijani, vsi spisi mi dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru ,,Slovenfkega druStva" v Ljubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. —• Rokopisi se ne vračajo^ 21. šter. V Ljubljani, dne 4. novembra 1893. III. leto. Zmagali smo! Žalostno znamenje je za čaše, v katerih živimo, da se moramo veseliti zaradi zmage nad slovenskimi brati. Toda mi tega nismo krivi, boj se nam je usilil in se nam ueiljuje đan za dnevom. Tako je bilo, kakor našim bral-cem Že znano iz zadnjih štovilk „Rodoljuba", tuđi glede" zadnje deželno-zborske volitve na Notranjskem. Nova klerikalna sfranka, ki vedno hinavski kriči: „Pojriagajrao kmetu in delavcu!" skuša pri vsaki priliki onemogoČiti tako potrebno gospodarsko dolovanje in hujska duhovnika zoper posvttnjaka, soseđa zoper soseda, prijatelja zoper prijatelja, očeta zoper sina. In tuđi to pot bilo je ha Notranjskem tako. Očitanje „Rodoljuba", da ne upajo na dan z možem, za katerega bujskajo in rujejo zoper poštenega notranj-skega rojaka in narodno-naprednega kandidata g. Jurija Kraigherja, speklo je našo kaplansko stranko tako, da so si brž izkali pripravnoga kandidata. Žalibog jim je res šel na limanice sicer pošten mož in kmetovalec Fran Modic na Velikih Blokah, kateremu se pa gotovo še nikdar sanjalo ni o deželnem zboru. Da bi bil mož vedel, s kakimi grđimi sredstvi se dela zanj, tedaj bi bil brez dvoma odstopil, še predno je propadel, Skoraj povsod so delovali zanj in sejali po nepotrebnom sovraštvo le mladi gospodje kaplani, ki bi ljudstvu morali Še-le pokazati, da so res njegovi prijatelji. Taki agitatorji so bili po-šebilo: g. Kušar v Begunjah, gosp. Rudolf v Trnovem, g. Hribar v Košani, g. Župan v Št. Petru i. i d. Prvi je volilcera kar dekrete pisal, da naj pridejo ta in ta dan k volitvi, da jira bo že tam povedal, koga je treba vo-liti (!) in g. Rudolf, \\ je Še-le pred dvema letoma pre-stopil semeniški prag, pa vender že vse bolje ve, kakor starejši in izkušeni narođnjaki, je v Trnovem nad v«e strastno ruval zoper slovenskega kandidata Kraigherja; zadnja dva gospoda pa sta skušala na volilnem shodu, katerega je sklical gosp. Kraigher vsled neznosnega huj-skanja zoper njega, na preteklo nedeljo v Št. Petru, za-sejati neslogo mej volilce^ A slabo se jim je obneslo to nelepo prizadevanje in krepke resnice sta morala slišati. Predsednik zbora, katerega se je udeležilo skoro 150 vo-lilnih mož i» volilcev, gospod Gržina povedal je goap. L1STEK. Na grobeh. Na grobeh!-------Zamišljen se šetam po beli stezi na pokopališči. Rad zahajam na ta kraj, saj kadar sem tu sredi grobov popolnoma sam, tedaj se mi utolaži raz-burjeno srce . . . Duša, tožna duša moja se umiri, dočim mi okć uhaja na nepregledne vrste novih in starih grobov. Jesenska sapa veje Čez neme gomile, vse je mrtvo, vse golo in prazno, le zadnje usahle cvetke povešajo tožno na velo travo rosne svoje glavice, kakor bi žalo-yale po onih, ki epavajo pod cvetao njihovo odejo. — — Megle* zatirajo nebo, tamni ee, samo daleč tam v da-Ijavi svita se nekoliko jasnega neba! — Upanja svit! — — Še jeden pogled na vedro ono nebć in že ga obkro-žijo megle u sivo svojo temoto.-------A priđe dan, solnčni soj lazprši crno zagrinjalo nebesnega oboka, višnjevo nebo smehljalo se bode zopet, kakor prej, ko je še veselih ptičev zbor meni pel radostni svoj spev o zvesti, neugasni Ijubezni in sreči življenja.-------Tedaj pa bode zopet vzkipelo mrtvo moje srce, topli žarki pomladnega solnca oživili je bodo in veselilo se bode prerojenja svojega. Vse bode zeleoelo, kipelo v novem življenji, ž lic mi bode izginila bledost, ugasli ogenj mojih očij pa bode vzplamtel iz nova, saj bode zri ustajenje narave, ari —• upanjft svit! — — — Na grobćh! Koliko nad, koliko str tih upov leži za večno pokopanih pod čcno to odejo. Kolikim krepkim in čilim duhovom uklonila je tu neizprosna smrt v življenji vedno neupogljivi tilnik. Kako lepo vrsto naših mož, mol naudušenih za narod in drage njegove svetinje, prvobo-riteljev, pisateljev in dičnih pevcev ter mladih, komaj razvijajočih se talentov ugrabiia si nam ti, bela smrt z 206 RODOLJUB Stev. 21 Zupatfm, da nm je vćak fapan pokoren v verskih z a-devah ia da mu je Št. Peter ob prihodu kot duhovniku piiredil tuđi sloveaen vzprejem, da mu pa noben faran ni dolžan pokoršžine, ako ga v posvetaih političnih zađevah htijska zoper poštene sosede in rojake. Nadžupan Trnovski g. Urbančič pa je kropko in možato povedal, da laže. kdor trdi, da so mej nami brezverći. Ni res, da bi se bil narod odtujil duhovščini, pač pa je r e 8, daše je m laj š a d u h o v š č i n a, k iskuša h u j s k a t i tuđi s tarejš.o, o đ t u j i I a n a-r o d u in il a sej e mej narod pod krinko Vere 1 e sovr'aš tvo i n p r e p i r. Možate beseđe eo bil# to in zaslužene. -Ali je mari pošteno, ako se je pri tej vdlitvl očitalo pokojnemu poslancu Kavčieu še v grob, da je glasoval za deželno poroštvo za dolenjsko žeieznico. Ali je to kršćansko, da bi Notranjec svojemu sođeželanu ne smel privoščiti železnice, ki bo ogromno število dolenjskih kmetov resila beraške palice? Ali jo to bratovsko? Privoščimo raje drug drugefmtt najboljSe, saj se bodo tuđi dolenjski poslanci, kader bo treba priskočiti na pomoč Notranjski, hvaležno spominjali, da so tuđi Notranjci glasovali za dolenjsko žeieznico. To je pa pač neizogibno, da vsaka železnica prinese posameznitn trgovcem in obrtnikom začasno. zgubo. A le začasna zguba posameznikov in posameznih krajev ne srne odločevati, kader gre za blagor stotisoč bednih kmetovalcev in do-lavcftv brez kruha. Žalostno je, da se na ta način skuša za sej a ti nesloga in sovraštvo mej deželani. Ravno tako podlo je tuđi kričanje, da je treba odpraviti legalizacijo, t. j. potrjenje podpisov na nekaterih pogodbah in pismih pred notarjem ali sodiščem. Toda o tem spregovon'mo đanes še na drugern mestu. Z veseljem pa nagi a š a m o, da se 8 t a r e j š i gg. d u h o v n i k i tega grđega boja skoro nikjer nišo u d e 1 e ž i 1 i. Vsaj pritožbe o tem nam nišo prihajale. To je pač že veselo znamenje, da starejšim in že izkii-šenim gg. duhovnikom samim ni po volji tako poeenjanje onih mladih kaplanov, ki pišejo „Slovenca" in „Domoljuba" ter se z večnim hujskanjem naroda, ■ skušajo-pridobiti v knezoŠkofijstvu glas posebne gorečnosti in 8 tem tuđi najboljše fare. No, hvala Bogu in notranjski zavednosti vse to ru-vanje teh gospodov ni nič pomagalo in naš kandidat gosp. Jurij Kraigher izvoljen j e irt'frT torekz 59 proti 43 glasovi. Ta naša fenfaga je tem bolj imenitna, ker je bila to prva večja volitev na deželi po lanskem katoliškem shodu in so nasprotniki zaneslivo mislili^ 'da bodo to pot prvič pokazali svojo ifioč po tem shodu, na katerem je bilo malo govora o kršćanski Ijubezni. No, izpodletelo jim je in Notranjska pokazala je, da se ne da slepiti s hinavskim vpitjem, da gre tu za.verp in ne za politično gospodarstvo. — Novo-izvoljenega gospoda poslanca torej presrčno pozdravljamo* ker smo za trdno prepričani, da bo zvesto držal svojo obljubo in se krepko potegoval za naše narodne pravice in za blaginje svoje ožje domovine, skalovite Notranjske I Njegovim zavednim volilcem pa kličerao iz dna srca: „Živili!" — Vsaka volitev naj izpade tako, potem bodo pa kraalu izgubili pogum novodobni zagrizenci in poyr* nila se bo tuđi na Kranjsko zopet stara lepa slogu mej duhovskimi in posvetnimi stanovi, kakoršua vlada še po ostalih slovenskih zemljan To dal Bog in sreća slovenska ! Politični pregled. Kakor smo^ že v zadnji številki naznanili, sešel se je začetkom minolega meseca državni zbor, kateremu je vlada predložila štiri važne predloge: izjemne naredbe, donvobranski zakon, državni proračun in nacrt volilne preosnove. Vsled tega, k«r so se Nemci zbali, da bi po vladnem nacrtu o volilni preosnovi, če se uveljavi, izgubili mnogo poslancev in vsled tega skoro ves svoj upliv, postavili so se vladi odločno po robu in prido- ledeno svojo roko!-------Živeli naj bi bili, živeli za svoj zatirani narod, da bi mu priborili z jekleno svojo vztraj-nostjo lepšo bodočnost — zlato svobodo! —• — Moj Bog! Tiho je, tiho, rahli vftno pihlja ^ez cvetje mnogobrojnih teh gomil, v njih pa spć nevzdramno duhovi veliki in plemeniti, mali in podli.------- Strto je tse, vse nade, vse želje, vsi upi, vsi naklepi — vse! Nemo in bolestno zro mi oči na cvetje, na venee in v oko mi silijo solze. Kako si nesrečen moj rod! Ves svet te zatira, čestiti tvoj jezik, ki zveni tako ubrano, kakor slavca spev v goščavi, hočejo uđušiti; tebe teptajo z nogami, pod težkimi okovi verig šibe se ti noge in telo obupno, areš v temno bodočnost, omaguješ, *dihuješ — umiraš! Milostno nebo, pravijo Ijudje. Tuđi ti trgaš mu v đneh trpljenja, v dneh največje njegove bede iz srede može, na katere 80 mir uprti zadnji bolestni pogledi! Mož za možem pada pod smrtno koso in ti, narod moj, zdihuješ in ječiš pod velikim bremenom svoje nesreče. Dobrotna nebesa! Oprite se na ubogo rajo, ozrite se in bodite ji milostna. In Ti, Vsemogočni, ki stoluješ gori sredi bliščečih se krdel svetlih zvezdd, oče narodov, pridi nam na pomoč, razdrobi v prah verige naše, usmilf se nas! Saj je vendar krepki ta rod vređen boljše bo-dočnosti. ; Prost mora biti, prost moj rod, Na svoji zemlji svoj gospodi Zjasnilo se je. — Vzdramini se, solze mi ne teli6 več; očesi pa sta mi uprti gori na modri nebesni obok. Gospod, prosim Te za narod svoj, — ne za se! — —*• In vi, ki snivate na tej prostrani božji njivi o sreči, ki se ne nahaja v vrtincu šumnoga sveta, kateri zagledate zorni obraz še-le tedaj, ko se prebudite iz slađkfga sna, zibajočega vas v mehkem naročji matere zemlje, vi ka- Štev. 21 RODOLJUB 207 bivši zase Poljake, ki se boje, da bi splošna volilna pravica pomagala gališkim Malorusom do zmage, ter Hohen-wartovce, ki se boje za versko solo, tuđi res zmagali. Kakor Nemci so tuđi Poljaki in Hohenwurtovci zavrgli vladno predlogo o volilni reformi in se zjedinili na boj zoper dosedanje ministerstvo. Na čelo te zveze se je postavil grof Hohenvvart, poslanec za gorenjske kmetske občine. Zaveznijki so se dogovorili, da ne odobre nobene vladne predloge, niti izjemnih naredeb, niti domobranskoga zakona, niti državnega proračuua. Mintsterstvo je uvidelo,.da ne more z državnim zborom več izbajati in vedoč, da bi tuđi razpust državnega zbora in razpis novih volitev nič ne preraenil razmerja mej strankami, sklenilo je ođstopiti ter se je to naznanilo cesarju, zajedno pa zaustavilo zasedanje poslanske zbornice, Stranke, ki so prouzročile odstop ministerstva, se pogajajo sedaj, kako bi vladalo novo ministerstvo. Cesar je poklical tri visoke gospode k sebi, in sicer kneza Alfreda Windisch-graetza, češkega mraestnika grofa Tlmna in gališkega namestnika grofa Badenija, ter bo jednemu izraej njih naročil, naj se dogovori z voditelji velikih strank in naj sestavi potem novo ministerstvo. Cesar bo to najbrž naročil knezu Windi8chgraetzu; ta bo torej nad novi ministerski predsednik. Kakšni možje bodo vstopili v novo rainisterstvo, se še ne ve, a najbrž bodo mej njimi trije konservativci in trije liberalni Nemci ter dva Po ljaka. Stranke se že sedaj pulijo za to, kdo postani mi-nister; kandidatov je toliko, kakor poslancev. Trdna pa ne bo zaslomba, katero bo imelo novo ministerstvo v dižavnem zboru. Stranke, ki so se združile, da sestavijo novo vlado, so preveč različoe; sprijateljili so se naj-hujši sovražniki; roka ob roki hodijo slovensko-katoliški kanonik Klun in nemško-framazonski krščeni žid Suess; združila sta se ogenj in voda iu to ne more dolgo trajati, zlasti ker si novi prijatelji niti mej soboj ne zaupajo. Pri prvi priliki sb bo razbil Hohenw.irtov klub in ostala bo nemško-poljska večina. Takrat pa borno vprašali slovenske poslance za račun. — Nič boljAe, kakor pri nas, tuđi na Ogerskem ni. Vladna stranka se krha; a ker cesar neče do vol i ti, da bi se upeljal takoimenovani civilni zakon — to se pravi, da bi se poroke vršile veljavno samo pred župani — moralo bo ministerstvo ođstopiti, kar bo prouzročilo velik in nevaren boj na Ogerskem. — Dne 16. novembra se snide hrvatski deželni zbor. — Mej Francosko in Rusko se je bila sklenila zveza za varovanje evropskega miru proti pruskim nakanam. Ta zveza se je minole tedae praznovala tako slovesno, kakor še nikdar nobena. Ruski car je poslal posebno brodovje v Toulon in Francozi so ruskim mornarjem v Toulonu, Parizu, Lyouu in v Marzilji priredili tako ve-likanske, sijajne slavnosti, da je ves svet strmel. — Italija ne priđe do urejenih razraer. Sedaj preti zopet mini8terska kriza. — Na Nemškem so se vršile ta teden volitve v duželni zbor pruski; zmagali so takoimenovani konservativci. — Španska je začela vojsko z afriško državo Marokom. — V Ameriki in sicer v Brazilijl in v Argentiniji traja revolucija že dlje časa, a nobena stranka ne more druge premagati. Dopisi. X đežclc, 1. novembra. [Izv. dop.] (Prisilna legalizacija.) Odprava legalizacije pri zemljeknjiž-nih listinah do 100 gld. vrednosti, to je zdaj bojno geslo, s katerim si hoče duhovna gospoda, kateri sta glasili BSfoveneca in „Domoljub", priboriti zmago na volišči za naš đežeini zbor. S tem geslom se agituje zdaj na No-tranjskem, ter se pokojnemu gospodu Hinko Kavčiču še v grob očita pregreha, da za odpravo te legalizacije ni glasoval. V resnici zanimivo in nad vse značilno je pa to, kako se ta pobožna gospoda poslužuje omenjepega, agi- teri ste se znebili vseh spon, ki so vas nekdaj družile 8 svetom, vi ste — srečni! Moja sreča pa je pokopana; prazno je srce, teman moj duh, v razvalinah leže vsi nekdanji zlati zračni gradovi. Kar je bilo dusi najdražje, pobrala mi je v cvetji smrt, zatrla je nado za-nado, podrla nacrt za nacrtom Nad njimi pa ni spomenika, in to mi zopet sili solze v oči ... Ne — ne! Rosile ste solzc bledo lice moje, ko sera premišljal trpko našo usodo, toda za lastno svojo srečo naj ne kane niti jedna iz očeša. Ćaatne bile ste prve, zadnje bile ste nevredne moškega značaja! Moiko bodem kljuboval viharju, krepak in neomajen bodem stal, kakor osamljen hrast na skalnatih kraških tleh. Molče bodem trpel, molče* — venel! Venel? Da venel, zorel za smrt, da me skoro zagrne hladna zemlja. — — Pro6, vse je proč! Le jedno sladi mi še življenja viharni tek. Trdna zavest, da se kmalu zopet oživo* slovenske trate, da se skoro začuje po dolih in planinah naših zmage slovesna pesem, ustajenja burni spev! Ia mogočen bode ta spev naših sinov, glasno bo odmeval po slovenskom ozemlji, preganjal megle ter brate budil k skupnemu delovanju. Mož za možem stal bo za sveta prava, — ustajali bođo narodu zopet možje, ki ga bodo branili, ki ga bodo oslavili!--------In jaz?! — Jaz pa sem od veje odtrgan list, usode piš vrti me neprestano, lahek moj čoln pa pldve sredi razbarjenega morja. Besno valovje zaganja se vanj, šibki roki ni moči vzdržati kr-mila — prepuščen sem vihri na milost in nemilost! — — Te misli me navdajajo, ko zrem tožnega poglede' na dolge vrste starih in novih grobov, m&tni očesi pa sta mi uprti gori na jasni neb&ini obok: Od tod za-sine rešitve dan, narodu in - meni! J. §t. 208 RODOLJUB Stev. 21 tacijskega Bređstva. Vpijejo narareč v jedno mer, kako strašno breme je ta legalizacija za ubogega kmeta, koliko etroškov da ima in koliko časa zgubi za voljo nje s bojo do sodišča ali notarja. Zraven pa skrbno prikrivajo one razloge, na katere se je opirala većina deželnega zbora, ki je glasovala proti odpravi. Prikriva se ljudem vele-važna okolščina, da pri nas na Kranjskom pravni predmeti do 100 gld. vrednosti nišo, kakor na Koroškem ali Stajerskem malostni, ker obsezajo skoraj jedno tretjino vseh zemljeknjižnih predmetov, tako, da bi odprava legalizacije pomenila toliko, kakor skoraj jedno tretjino ravno najubožnejših Ijndij, ki imajo opraviti pri zemljiški knjigi, izročiti v roke zakotnim pisačem, kateri so, kakor skušnja uči, kmetu v pravnih rečeh najbolj nevarni in zanj eploh najdražji. To bi bila res lepa skrb za kmeta! Skrbno se nadalje prikriva, ter „Slovenec" in „Domoljub" ne zineta niti besedice o tem, da nadi notarji listine omenjene vrste legalizujejo zastonj; da ljudje ne plačajo druzega, ko državni kolek, t. j. pri notarju 10 kr., pri sodišči 36 kr. in pri listinah za izbris starih dolgov pa Se tega ne, tako, da v tem primerljeju legalizacija ne stane niti krajcarja. Ostanejo tedaj še pota. Zastran teh je večina povdarjala, da imajo le nekatere stranke do sodiiča ali notarja daleč; da pa tuđi večkrat ni treba nalašč zavolj legalizacije pota delati, ker se lahko opravi ob jednem z drugim potrebnim opravkom, zavolj katerih morajo ljudje k sodišću, kjer je rečinoma za marsikaj druzega središće celega okraja. Poleg tega pa imajo ne-kateri notarji v bolj oddaljenih kraj ih še posebne uradne dneve, da prihranijo ljudem dolgo pot. Reklo se je tuđi, da se naši ljudje ne boje" tako strašno potov, katere narede brez vsake sile prav obilo na pr. na sejmove, cer* kvene shode, misijone, božja pota, nad čemur se pa ravno tišti, ki toliko kriče* zavoljo legalizacije, nič ne spođtikajo, če ravno povzamejo tuđi ta, leto za letom se ponavljajoča pota ljudem prav veliko časa in đenarja, več kot pota zavolj legalizacije, katero imajo mnogoteri od prizadetih morebiti komaj jedenkrat v celem svojem življenji. Zraven pa ta gospdda nikdar ne zamudi ob jednem mahniti po ođvetnikih in notarjih, kažoč jih ljudem kot zgolj sebičnike. Vender pa pri tem popolnoma pozabijo, da so oni sami in njih duhovni tovariši v jako podobnom, če ravno ugodnejšem položaji. Zakaj, dočim ođvetnik ali notar nima đrugega prihodka, ko postavno odmerjene takse od svojega dela, caka duhovnika že na-prej določeno stanovanje v farovžu, zraven večkrat kme-tija za užitek, morebiti tuđi bira in, kjer so farovži do 1. 1848 imeli kmete, ter od njih tlako in desetino, tam so tuđi obresti od zemljiško-odveznih dolžnih pišem in naposled, Če je kongrua prepičla, doplačuje se iz verskega zaklada, oziroma državne blagajne, od koder dobi on na stare dni tuđi primerno pokojnino, v tem, ko si jo rao-rata ođvetnik in notar sama preskrbeti. In vender jemlje tuđi duhovnik takso ođ krstnih, poročnih in mrtvaških listov, ki jih naredi in plačati se mu morajo tuđi maše, krsti, poroke, pogrebi itd. Ako je torej odvetnikov in no-tarjev zaslužek gola sebičnost, kaj je pa potem duhov-nikov? Ne pluvajte torej v lastno skledo in ne očitajte nobenemu stanu poštenoga zaslužka, kakor ga tuđi mi vam ne. Iz vsega tega je pa vidno, da „Slovenčevi" gospdđi ni za resnico in pravico, niti za blaginjo kmeta, ampak le za posvetno oblast in gospođovanje. Iz Istre 28. oktobra. [Izv. dop.] Vinska leti na.) Letošnja trgatev more se imenovati zelo dobra tako glede kolikosti, kakor tuđi glede kakovosti Lahko mislimo, da je dobre vinske letine hrvatski seljak zelo vesel. Pričakuje le še željno mnogobrojnih — kupovalcev, da mu vinski pridelek zam?ne* z denarjem. Največ upanja ima 8eveda na slovenske trgovce. Bili so čaši, ko so slovenski kupovalci navađno od samih zagrizenih italijanskih trgovcev vino kupdvali, dasi so bili vsled tega na slabšem, kakor če bi bili vino kupili od kmeta. Laški vinotržci so vino za neznatno ceno dobivali od kmetov, a potem prodajali kot svoj pridelek, kar se tuđi še zdaj prav pogostoma đogaja. V zadnjem času se je glede tega sicer nekoliko na boljše obrnilo, a vender večina slovenskih vinskih trgovcev ne spolnuje še svoje narodne dolžnosti napram bratom Hrvatom; rajše daje dobiček krvnomu neprijatelju Italijanu nego bratu Hrvatu. Zato kličemo vsem Slovencem, da se tuđi v trgovskih zadevah po zmožnoati drže gesla: »Svoji k svojim!" V vsakem večjem selu dobe se pošteni hrvatski rodoljubi, koji bodo povedali vse potankosti glede vinske kupčije. Kdor želi kupiti vina v veliki množini, naj se obrne na'„Vinara.ko zadrugo v Pulju"; kđor pa me nj potrebuje, zamore se — posebno za crnino — priporočiti Ivanu Defaru v Tinjanu (Antignana) dve uri od Pazina na veliki cesti. Obilno dobrega belega vina je v Kaščergi, Trvižu, Bermu — sploh v okolici Pazinski; cene so od 12 do 16 kr. za liter. Svarimo pa kupovalce pred talijanskimi meŠetarji, ki na postajah — posebno v Pazinu — naše ljudi love. Kdor se sam ne ve kam obrniti, naj gre v Pazin k rodoljubnomu županu in trgovcu Antonu BertoSu, ki mu bo ra-dovoljno z dobrim svetom pomagaT Slovenske in slovanske vesti. (Kmetijske zadruge) Poljedelako ministerstvo je v drž. zboru predložilo zakonski nacrt o ustanovitvi kmetiJ8kih zadrug. Ta nacrt, o čegar velikom poraenu za kmetstvo pač ni dvomiti, ima namen, pćtem zadrug „zboljšati nravne in gmotne razmere kmetovalcev." Vsak kmetovalec je Član zadruge, katerih je za vsak sodni okraj po jedno ustanoviti. Vse zadruge v jedni kronovini so mej seboj združene in to po posebni azaveži zadrug". Ste*.. 21 BODOLJUB 209 Zastopniki zadrug bodo v vseh občinah, a zadružna opravila reševali bodo odbori okrajnih zadrug, oziroma odboi deželne zadružne zaveže. Zađrugam bode zlasti skrbeti za ustanovitev zadružnih skladišč za kmetijske pridelke, za nakupovanje Jsmetijskih pridelkov na račun zadrug, . za ustanovitev kreditnih zavođov in razvoj osebnega kredita; za posredovanje posojil na. amortizacijako odpla-čevanje; za preskrbovanje poalov v slučaji bolezni in one-moglosti; za ustanovitev bolnie, hiralnie in preskrblje-Valnie; za posredovanje pri zavarovanj ih ; za ustanovitev živinorejskih zadrug itd. ™ Kakor rečeno, je ta nacrt velike važnosti za kmetijstvo in zato ga pozdravljamo z velikim veseljem. (Volitve v Celjski okolici.) Minoli teđen so se vršile volitve v obeinski zastop velike občine „Celjska okolica." Nemškutarji so sprevideli, da ne opravijo nič in «o vrgli puško v koruzo ter nišo prišli na volišče. Izvoljeni šo bili sami vrli narođnjaki in to v vseh treh volilnih razređih. (Dolenjska železnica.) Dela na progi od Grosuplja đo Straže napredujejo prav dobro, ker je posleđnji čas vreme jako ugodno. Nadejati se je; da se bode 6P/2 km. đolga glavna proga do Novega Mesta dogotovila v dolo-čenem času in odprla bođoče leto. V mesecu septembru đelalo je v 24 dneh povprek 1541 delavcev 841 obrt-nikov in 25 glav vprežne živine. Tira za prevažanje materijala je bilo 28Va km. Izmej 159 železniških objektov je 141 dogotovljenih, 8 pa jih je še v delu. Predor pri "Višnji Gori bode skoro đođelan, oni pri sv. Ani pri Mirni peči tuđi dobro napreduje. Dvovožne ceste so deloma že dovršene, le v Zatičini se še ni pričelo z delom. (Politično- komedija.) Ljubeznjivi Celovški c. kr. okrajni glavar baron Mac Nevin povabil je župane iz južne strani Celovške okolice za 23. dan m. m. v svojo pisar no na nuj ni pogovor. Ne meneč se za potrato časa, priđrvili so vsi do zadnjega pretekli ponedeljek v Celovec, ker so bili radovedni, kaj da ima baron Mac Nevin tako nujnega se ž njimi razgovarjati. No, nič hu-dega! Poveđal jim je namreč potem, kojim je za-bičal, da morajo 0 tem, 0 čem m r - j i m bode poročal, vsestranski molčati, da je preložitev ceste črez Hollenburg „zasluga* dežel-nega predsednika Schmidt-Zabierova in da je on (Mac Nevin) naročil kamenito ploščo s primernim napisom in bronastim medaljonom Sehmidtovim, katera se bode uzidala in v nedeljo dne* 5. novembra popoludne ob 3. uri sloves'no razkrila, prej pa hoče župane podučiti, da se bode vsa stvar tako priredila, kakor đ a bi d e ž e 1-n e m u p r e d s e d n i k u t 0 čast i n slavo ž u-paniin prebivale i sami izkazati hoteli. (!!) Rekel je Mac Nevin županom, da bode plošča stala 300 gld. — 160 gld. tla bode nabral pri svojih so-mišljenikih, 140 glđ. pa bi se imelo razđeliti na 12 občin. In to sb same občine, v kojih prebivajo izključno Slovenci, tišti Slovenci, katere isti đeželni predsednik tako izredno ljubi in boza! Zagotovil je župane ženijalni Mac Nevin, da h 0 č e v s e on sam prirediti, žu- pani pa da naj se dne 5. novembra točno zbero na ome-njenem kraja, kamor se bode on, Mac Nevin, pripeljal s Schmidt-Zabierovotn, kateri se ve da 0 vsem tem pre „nič ne bode izvedel" in bode vsled sijajnega vzprejema popolnoma presenečen! Ukazal je nadalje županom, naj skrbijo, da se bode na vseh &tran©h streljalo, ko se on in Schraidt pripeljeta, on pa da bode poskrbej, da ju sprejme belo obleuena deklica z nagovorom in šopkom in naje^bode godbo iz Borovelj in tuđi „Schiitzeneorps" sam da bode prišel v paradi napravit špalir., Za vse to bodeže Mac Nevin, kakor jeoblju-b i 1 županom, sam skrbel. Ali ni sramotno, da se upa okr. glavar Mac Nevin prirediti tako komedijo na svojo roko in v imenu našega ljudstva in na stroškeslovenskih občin? (Nova hranilnica in posojilnica.) Dne 18. m. m. osnovali so tolminski rodoljubi hranilnico in posojilnico, registrovano zadrugo z neomejenim poroštvom, ki utegne postati za ondotne kraje največje koristi. (Narodna odločnost.) Najodličnejši trgovci v Trpanju v Dalmaciji izdali so okrožnico, da hodo od no~ vfga leta naprej pri dopisovanju rabili izključno le hrvatski jezik v svojih trgovinah nasproti izdelovateljem, kakor tuđi ođjemnikom v vsej avstro-ogerski državi. Ne bodo se ozirali na nikakoršne ponudbe, ako dotični agenti ne bođo umeli hrvatski. Stvar ima globoko segajoč pomen, in bi bilo le želeti, da bi vrli Trpanjski odločno narodni trgovci našli obilo posneinalcev. Zakaj bi ravno mi Slo-vani delali tlako drugim narodom in trpeli, da našim na-darjenim mlađeničera od trgovine jemljo najboJjše služb« korespondentov in agentov tujci, katere mi še podpiramo, učeč se njihovega jezika, namestu đa se oni uče našega. Če bi trgovci povsod postopali tako odločno, koliko naših ljudij bi prišlo do dobrega zaslužka. Stvar ima torej poleg narodnega tuđi praktičen pomen in je torej res-nega premisleka in posnemanja vredna. (Slovenske vloge in mestni magistrat tržaški.) V mestni hiši v Trstu se grozno branijo slovenski pisanih vlog, dasi prebiva v Trstu in v okolici 40.000 Slovence v in Slovanov, ki pa ne vživajo nikakoršnih narodnih pravic. Iz početka niti vzprejemati nišo hoteli na magistratu v Trstu slovenskih prošenj, đokler jih ni v to prisililo ministerstvo. A kopra tn se zadnji čas množe uloge slovenske, vendar ni niti jednega slovenskoga urad-nika pri magistratu. Naj se torej vsa slovauska društva in zasebnjki obraiSajo do magistrata samo s slovenskimi vlogami in naj odlodno zahtevajo svoje narodne pravice. (Volilni shodi na Štajerskem.) Štajerski volilci so vedno v dofciki s svojimi volilci, kar je jako pohvalno in žanje tuđi ugodno, ker poznajo tako želje volilcev, volilci pa vedo, zakaj postanci tako ali tako postopajo. Zadnje dni sta bila dva taka slioda; dne 22. m, m. po-ročala sta drž. in đež. poslanec Miha Vošnjak in đež. poslanec Jerman v Sevnici, dn^ 29. pa Miha Vošnjak in đež. posl. dr. Sernac v Žalci, Na obeh shodih se je volilcem predatavil tuđi kandidat za deželnozborsko volitev v skupini Celjskih mest in 210 RODOLJUB Štev. 21 trgov dr. Juro Hrašovec. Volilci, katerih se je na obeh mestih mnogo zbralo, so poslancem izrekli zahvalo in priznanje za njih delovanje in jednoglasno postavili dra. Hrasovca za kandidata. Jutri je volilni shod v Vojniku. (Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroskem) priredilo je dne 22. m. m. ehod v Št. Jakobu pod Velikovcem, ki se je sijajno ob-nesel. Udeležnikov je bilo jako mnogo, navdušenost ve-likanska. Dne 5. t. m. bo shod v Št. Jakobu v gorenji Eožni dolini. """" (Volilni shođ v Dekanih v Istri.) Državni po-slanec dr. Laginja sklical je na dan 19. oktobra volilce svojega okraja na shođ v Dekane, kjer jira je poročal o svojem delovanju v državnem zboru in v deželnem zboru isterskem. Bhođa, ki je bil v vsakem oziru velećasten, udeležilo se je okolu 400 volilcev, a uđeležili so se ga tuđi drž. ini dež. poslanec Spinčić in dež. poslanca Man-did in Jenko. Volilci izrekli so svojemu poslancu jednoglasno zahvalo in priznanje za njega uapešno delovanje. (Obcinske volitve v Voloskem.) Akopram je bila zmaga hrvatskih rodoljubov gotova pri zadnjih občinakih volitvah v III. in v I. razredu in torej većina v občinskem zastopu, zmešali so združeni Italijani in pa Nemci iz Opatije stvar tako, daje iz hrvatske večine nastala nemško-italijanska zmaga. Tega ni pričakoval nikdo. A ta slava bode le kratka, kajti hrvatska stranka vložila je pritožbo. Ni dvombe, da se bode moralo uničiti pet nasprotnih glasov, ker so nezakoniti. Zmaga pa je potem hrvatska, kakor je nara svoječasno poročal naš dopisnik. (Italijanska agitacija v Tržaški okolici.) Na vzlic strastni agitaciji zloglasne „Lega nacionale" se v Sv. Križu v Tržaški okolici ni vpisalo niti deset otrok v novo italijansko solo, katero je prav po nepotrebnom ustanovilo to društvo. Jasno je, da namen teh šol ni skrbeti za laske otroke, katerih nij ali pa so zastopani le v jako pičlem številu, nego loviti slovenske otroke in jih poitalijančevati. Jeli pa raznarodovanje slovenskega življa državi koristno, o tem pač ni treba govoriti. Kdor ima oči in gleda, kako vedno globeje hoće prodirati laska iredenta v kri in meso slovenskega, državi vedno zvestega naroda v okolici Tržaški, mora res skoro zdvojiti nad državniško sposobnostjo merodajnih krogov ki nečejo videti preteče nevarnosti. (Goriski Lahoni v stiski.) Znano je, da je ob-činski svet Goriški začetkom novega šolskega leta odprl nekaj novih šol, da si mu je bil to dež. šolski svet pre-povedal. Vsled tega se je dež. šolski svet goriški posve-toval dne 16. i m. o tej stvari in sklenil, da je te nove sole nemudoma zapreti. Lahoni so bili te sole ustanovili, da se, če mogoče izognejo ustanovitvi slovenskih šol, katere vlada že već let — obeta. (Nov slovensk list v Ameriki.) Došla nam je prva številka lista slovenskih delavcev v Ameriki, ki se imenuje „Glas Naroda" ter bo izhajal vsako sredo v New-Yorku 436 E. 72 nd. Str. (City). Do konca leta stane za naše kraje 1 gld. Izdajatelji so gg. Anton Logar, Josip Rems in Fran Sakser. — Novi list branil bode v prvi vrsti pravice delavskega stanu in zlasti slovenskega delavca v Ameriki, poleg tega pa bo stal, — kakor na-glaša v oklicu — odločno na narodni podlagi ter bo pri-poročal svojim Čitateljem, „da naj se nikdar ne sramu-jejo biti sinovi raalega, toda čilega naroda slovenskega, katerega ljubiti je naša dolžnost." Tuđi v verskem pogledu ne bo indiferenten, kakor glasila evropskih soci-jalistov, „temveč bo branil dragoceno svetinjo svete vere katoličke, katero smo podedovali od naših vernih mater." — Glede na vse to in ker je list pisan zares zanimljivo, priporočamo ga najtopleje v podporo zlasti narodnim društvom in tištim rojakom, ki imajo v Ameriki svojce in znance. Razne vesti. (Mogt 8ex Savo pri Radečah) se je začel graditi pređpreteklo sredo. Delo prevzel je podjetnik g. Jurij Teršek od Sv. Marjete pri Rimskih toplicah. Most veljal bode 80.000 glđ. in mora biti dovršen do meseca julija bodočega leta (Posebno pleme svinj.) Posestnik Brišnik v Bra-sloveah ima svinjo angleškega in ameriškega plemena, ki je vrgla 17 trdnih in zdravih mladih. Te vrste svinje hitro rastejo in se dobro rede. (Državno pođporo) v znesku 200 gld. đovolilo je poljedelsko ministerstvo občini Garčarevc v Logaškem okraji za napravo potrebnega vodnjaka. (Ženo utopiti) je hotel kmet Marko Parač iz Za-gradja na Hrvatskom. Peljal se je proti polunoči s svojo ženo v Drenovce, češ, da bode dal v tamošnjem mlinu zmleti vrečo žita. Namestu proti mlinu pa je zavozil proti vođi in prišilil ženo, da skoči v vodo. Ko pa je žena zopet prilezla na suho, nagnal jo je zopet v vodo ju bicer tako globoko, da je misli!, da je gotovo utonila Žena pa se je v temi resila in še le drugi dan zvedel je Parač, da je našla zavetišče pri učitelju. Zahteval je, naj priđe zopet domu, predno pa se je to zgodilo, od vedli so ga orožniki v Brod. Hotel je ženo utopiti, ker je ljubkoval z neko sosedo in bi se bil torej rad zne-bil žene, (Stekla mačka.) V Blinskem kutu na Hrvatskem popadla je stekla ali pa zđivjana mačka več otrok, kar je prouzročilo veliko razburjenost mej prebivalstvom. Mati dveh napađenih otrok pobila je mačko s krepel-cem. Zdravnik dr. Guče je ranjenima otrokoma pregle-dal rane in užgal. Je li mačka bila stekla ali samo zđivjana, še ni dognano. (Kršeu žid.) V Kočevji so te dni krstili dra. Bernarda Gottlieba, ki se je pred letom naselil kot od-vetnik. Po našem mnenji v Slovencih ni prostora niti za krščene židovske odvetnike. (Dobrotnik svojega naroda.) V Spljetu umri je minoli teden odlični srbski rodoljub Koustantin Vučko- Stev. 21 RODOLJUB 211 vid, ki je zapustil za ustanovitev „Srpske Matice" v Spljetu velikansko svoto 160.000 gld. — Želeč, da bi novo književno društvo gojilo in širilo idejo slovanske in zlasti jugoslovanske vzajemnosti ter tako gladilo pot toli potrebni slogi hrvatsko srbski kličenio tuđi mi spo-minu moža, ki je postavil tako sijajen spomenik goreči svoji Ijubezni do naroda: Slava! (Poroka na pokopftliČči.) V Galiciji, kjer se vedno bolj razširja kolera, je ljudstvo še bolj pristopno vražam, nego kje drugod, posebno tuđi židovsko prebivalstvo. V mestecu Delatyn v Nadvornskem okraji dali se sat nedavno poročiti đve ubogi siroti na grobu nekega za kolero umrlega prav slovesno. Raznesla se je namreč vraža, da bode taka poroka obranila mesto pred kolero. Za po-roko potrebna svota se je nabrala po milodarih. Drugi dan pa je zbolela novoporočena žena in umrla kraalu potem. (Kdaj se začue starost?) Angleški listi prinašajo prav-pogostoma obširne razprave, v katerih se izražajo različna mnenja, kdaj se pri človeku začne starost. Ne-kateri trđe, da 8 50 letom, drugi se sklicujejo na Justi-nijanove zakone, češ, da traja mladost od 15. do 50. leta, moška doba od 50. do 70., starost pa od 70. leta na-prej. Neki, 51 let star atlet sodi, da ne zaoataja v metanju, tekanju in plavanju za nobenim 251etnim možem. Lani je atlet pri nekem tekanju na Norveškem došel četrti na cilj. (Ubegla Dima.) Iz nunskega samostana v Budim pesti v Kristinskem predmestji pobegnila je sestra Viora. Ubegla je bila jako lepa in je prišla pred petirai leti iz Velikega Varadina v samostan Predstojnica jo je svarila večkrat, naj se ne prenagli, a ostala je v samostanu. Obnašala se je tako malo po predpisih samostana, da so jo ostale sestre večkrat karale. Kam se je obrnila ubegla, ni znano, bržkone šla je v Veliki Varadin. (Andorska republika in njen top.) Mala pastirska republika v Andori na francosko španski meji v Pirenejih naročila si je pri Krupu top, jedini, ki ga premore ta državica. Ko je bil top srečno postavljen, radi bi ga bili Andorci poskusili. Postavili so ga torej na najvišji lirib, da ga je vsakdo lahko videl. Ko pa so hoteli sprožiti prvi strel, nastalo je vprašanje, kara streljati. Top nosi na 18 kilometrov daleč, Andorska republika pa ima samo 6 kilometrov v obsegu. Na Francosko ali na Špansko pa nikakor ne gre streljati. Neki modrijan si domisli, da bi se streljalo kviško v zrak, a drugi modrijan pravi da bode krogla vender le padla nazaj na zemljo in poško-dovala ali Andorsko ali pa sosednjih dežel zemljo, iz če8ar bi utegnila nastati ćelo evropska vojna. In tako Andorskega topa Se do danes nišo mogli poskusiti. (Kako amerikanski časopisi tirjajo zaostalo na ročnino) Neki severnoameriški list se obrača do zamud-nih plačevalcev naročnine tako-le: „Samo tat bi se pre- drznil splaziti se v kako prodajalnico in ukrasti tam 10 funtov belega papirja. Stvar pa je vsa drugaČna, če je na papirju tiskano zabavno berilo. Na tisoče Ijudij, ki hočejo, da so dobri kristijani, a ne tatovi, si ne obteže vesti prav nič zaradi tega, da ćelo leto vzprejemajo od založnika 10 funtov časopisov, ne da bi le beliča plaćali žanje, če se to ne pravi krasti, kako naj se pa imenuje? čitatelj, ne jezi se, če se to tebe ne tiče!" (Dobrosrčen razbojnik) Pred nekaterimi dnovi ujeli so italijanski orožniki slovečega razbojnika Abata, katerega so dolgo let zaman iskali. Zadnji čin tega .junaka" je bil sledeči: Mož je bil prisilil nekega trgovca, da se mu je odkupil s 3000 lirami. Ko je razbojnik iz-vedel, da si je trgovec denar izposođil in se zavezal, plačevati 36% obresti, vrnil je trgovcu denar, napadel njegova odeiuha in ga prisilil, da mu je dal 3000 lir. Pa naj kdo reče, da laški razbojniki nišo dobrega srca. (Dve vojaški mački.) Poveljnik nečega voznega ba-talijona na Pruskem dobil je od višjega računskega urada vprašanje, zakaj se za mačko voznega skladišča računi vsitk dan za mleko pet vinarjev, ko mačka provijantnega skladišča stane samo tri vinarje. Uradno pojasnilo povelj-nika bilo je tako-le: „Mačka provijantnega skladišča se živi z mišmi, ki so odebelele od žita in moke, mačka voznega skladišča pa dobi le take misi, ki se borno rede od starega usnja in jednacih stvarij, torej je razumljivo, da potrebuje več mleka.a Razjasnilo je menda gospodom pri računovodstvu zadoščalo, kajti pustili eo poveljnika in njegovi dve mački v miru. (Poganina pastirja.) Trinajstletni Gjuro Gjoković iz Aoraca v Bosni je pasel z jednajstleteim bratom Jovom v neki šumi čredo prascev. Najedenkrat se prikaže star volk in plane mej čredo, da ugrabi plen. Starke branile so besno svoje mladice, ter se zagrizle v volka. Mladi pastir Gjuro mahnil je pogumno s sekiro po volku in ga zadel na glavo in tuđi mlajši brat pomagal mu je krepko, da sta volka pobila. Pogumna pastirja dobila sta za volčjo kožo nagrado petih goldinarjev. (Čudno sodišče.) V Dumnovu na Angleškem posluje čudno 8odišče, svoje vrste jedino na sveta. Neki čudak volil je svoj čas večjo svoto v svrho, da se vsako leto nagradi tista zakonska dvojica, ki se tekom jednega leta ni niti jedenkrat sporekla ali ćelo sprla. Dotična dvojica dobi za nagrado prisojen kos špeha v izvestni teži. Pri* raeri se, da se po več let ne oglasi noben kompetent. Letos sta se bila dva zakonska para na ta način odlikovala. „Sodišče" je stvar natančno preiskalo ševe ob na-vzočnosti vseh prebivalcev tega presrečnega kraja, in profi« njikom slovesno prisodilo zasluženi špeh. Pravijo, da so se odlikovanoj koj po slavoosti grdo sprli. čuditi bi se temu ne bilo, saj so se vsi priza deti morali leto dnij pre-magovati, da dobe zaželeno nagrado. Poučne stvari Spoznavajmo domače sadje! Utegnilo bi biti kakšnih 20 let, odkar dobivamo v večji meri žlahtno sadno drevje s tujega v naše kraje Kdo pa bi trdil, da ni bilo poprej že pri nas dobrega sadja! Imamo doma mnogo dobrih m ćelo žlahtnih vrst sadnega drevja — spominjana na sevniško voščenico in pokolič (jabolki), trnovsko in šentjakobco (hruški) — samo da nišo obče znane. V tem kraju se nahaja ta, v drugem ona vrsta, znana je navadno le tukaj, drugod je mhče se pozna. Ko je jeseni 1. 1884. priredilo Badjarsko društvo za mariborsko okrajno glavarstvo v Mariboru raz-stavo sadja, bilo je videti po več ko 30 raznih jabolk in hrušek le iz jednega samega kraja. Nekatere so bile lepe in prav okusne. Začnimo torej spoznavati domače sadje, jabolka, hruške, kutine, češplje, slive, breskve, črešnje, orehe itd. Marsikatera vrsta domačih hrušek je tako dobra, če ne boljša, kakor to ali ono jabolko, ta ali ona h ruska, ki smo jo dobili od drugod. Kar bi pa 212 RODOLJUB Stev. 21 morebiti primanjkovalo kakšni domaći vrsti na okusu, to nam nadoraesti s svojo rodovitnostjo, prav ker je domaja ter privajena zemlji in podnebju. Naše tepke še ni prekosila nobena dosedaj uvedenih tujih moštnic, ne na rodovitnosti, ne po obilosti dobrega moštnega soka. Pa tuđi proti mrazu, suši, oštrim vetrovom in drugim neugodnim uplivom je domaće sadno drevje navadao manj občutljivo, kakor od drugod v naše kraje prineseno, Mislim tedaj, da sadjarstvu pri nas ne bode na kvar, ako v obilnejši meri svojo pozornost na doraače vrste sadnega đrevja obraćamo, ako vrate popisujemo, ocenju-jemo in Če so vređne, priporočamo, da se razširijo po nali slovenski domovini. Za to nara gotovo radi oclpi'6 svoje predale naši domaći gospodarski listi. Na ta način ne borno samo pripomogli domaćemu sadju in sadoemu drevju do večje veljave, dubili borno tuđi lepih slovenskih imen za sadje. Da me pa'kdo napačno ne razume, omenim naj konečno, da ni narnen teh vrstic, vzpodbnjati, naj 86 8 tujih krajev uvedene vrste sadriega drevja spodri vajo in uvažanje novih opnsti,- hotel sem samo opozo-riti na domaČe sadno drevje, nić druzcga. Vzpodbudila pa sta me na to lepa hruška „b o n k a", ki sem jo našel na pohorskem vznožji v Polani v šlivniski župniji blizu Maribora in katero bom skusil tukaj kratko popisati: ,Đ o n k a". Drevo stoji na prvotnih tleh, v rahli z ilovićo ^pomešani zemlji in je dcloma zavarovano proti oštrim vetrovom. Je veliko, (kakih 8—10 m visoko), vrh (krona) je redek, višji kakor širok, lanski les je siv, le-tošnji ■ rujav; brstje je široko in debelo (napeto), a ne veliko; listje je veliko in široko, podolgovato srČasto in nsnjato, na gornji strani temno, na spodnji sivkasto zeleno, rob je drobno napiljen, peclji so dolgi. Bonka zarana cvete ima bel cvet, dozori o Velikih mašah (15. av-gusta) je vležana (popolnoma zrela že na drevesu), rada z drevesa pada (ko pade, bonkne ali bunkne = sliši se: bunk bonka ali bunka?) a trpi 10—14 dni. Bonka rada rodi, hruške se na trgu v Mariboru lahko razpečajo. Hruška bonkaja bolj pođolgovata z dobro razločnim vratom, v 1js od spodaj je najširja, na muhi malo po-grezoena in v pogreznini nakrpana. Ona je 64 mm. dolga, in 47 mm. široka, lepo voščeno rumena, na solnčni strni včasih malce rudeče nahukana, prav drobno rujavkasto pikasta, tam pa tam z rujavimi pegami, drugače gola in gladka, lupina je tanka in raehka; muha kratka, za-prta in na pol (redko bolj odprta; rep precej dolg (26 mm.) in srednje debelosti, raven ali vzboćen, meso je belo, prhko, močnato, v ustih razpadno, sladko pergamotno aromatično, a ne posebno sočno; peščišče je precej široko, bolj uizko, predali majhui, sekirice (luske) mehke. Ako pomislimo, daje bonka jedna najvecjih zaranih domaćih hrnšek, da je okusna, da drevo rado rodi in da.bi.se najbrž, ker na Pohorji stori, tuđi drugod dobro obnesla, zasluži, da jo priporočamo. Kako spoznati kuro, ali priđno leže? Nekateri Ijudje na prvi pogled spoznajo kuro, ali je pridna za jajca leći ali za nič. Pravijo, da se to najbolj spozna na glavi in na očeh. Pridna kura mora i me ti precej široko, pa venđer pogumno dvignjeno glavo in žive oči. Slaba kura. ne kaže nobeoe živahnosti ne v očeh, ne v glavi. Tuđi je pridna kokoš bolj širokega teleaa. To so glavne tri lastnosti, katere si bo gospodinja kmalu Bpoznavati naučila. Nekateri so mislili, će je stara kura pridna, da bodo tuđi njene hčere pridno legle. Skusnja pa uči, da, na tem ni nič ali vsaj ne veliko, in da, se ta Jastno*t ne podeduje. Veasih pa kako k ro po krivici obsodijo, da je slaba, pa le jajca zgublja; posebno se to zgodi, kjer nimajo petelina. Tedaj se kure pomešajo s sosedovo tropo, katero vodi petelin, kam pa jajca po-kladajo, to se ne zve. Dobro je tedaj i meti petelina, da so jajca rodovitna iu da kure vkup ostanejo. Kako povrniti staromu usnju lepo Crno barvo uči neki znani učenjak tako Ie: Vzerai od dveh svežih jaje rumenjake od jednega pa beljak in tolci oboje toliko časa, da postane zmes tekoča in olju podobna. Potem raztopi v desetini litra brinjevca 20 gramov sladkorja, prideni nekoliko neke crne barve (nemški se imenuje Elfenbeinsclnvarz) in vlij sredi jajca. Vsa zmes se spravi tako na usnje, kakor navadno čevljarsko crnilo ter se s krt.ačo zlika. Na ta način dobi staro usnje svojo prejsnjo crno barvo na zelo trpežen način. Prijemijenje surovega masla pri-pinjenji. Naše gospodinje se večkrat pritožujejo, da se su^j rovo maslo prijema pinine.a krožnika (kolesa). To prihaja ' od tod, da se je lesen krožnik nav/.el tolče. Temu se pa oflpomore, će sa krožnik vselej dobro umije v gorki vodi, kateri se je pridejalo nekaj sode in potem dobro posuši, najbolje na zraku. Kako ravnati z jako starim vinom ? Prestara vina morejo se s tem popraviti za prodajo da se jim primeša novega vina. Novo vino, ki se misli primešati, pa mora biti stalno na zraku, to je, ne srne se kaliti. Odžaganje velicih vej. Če se imajo drevesu odžagati velike veje, naj se najprej odžagajo kacih 40 cm od debla, da §e ne poško-duje deblo, ko veja omahne. Le potem se odžaga ostanek pri deblu. Bana se potem z vrtnim nožem lepo gladko obreže in takoj s kako stvarjo dobro zamaže, da vsled moče drevo ne začne trohneti. Pene na juhi zmatrajo gospodinje navadno za uraazanost in jih po-snamejo. V resnici pa ne ravnajo pametno. Te pene so tečna beljakovina, zato naj se hitro, ko pridejo na vrh zopet pomešajo v jubo. Juha potera res ni ppvsem čista, ali je jako tečna, kar je gotovo naj večje vrednosti. Kako ravnaj z oziniiuo? Kolikor moreš odstrani vse škodljive vplive setvam ali jih pa vsaj pomaDJšaj. Posebno glej, da na njivi ne bode stala voda, zatorei morajo odvodi za vodo biti vedno v dobrem stanji. Ce sneg zmrzne na njivi, je treba v več krajih skorjo predreti, da more zrak skozi. Slabo prezimelim žitom pognoji po vrhu, najbolje s Čilskim so-litrom. Skrbeti je tuđi treba, da plevel žita ne preraste. Gnoj na njivi naj se precej raztrese. Ako pustiš gnoj v kupih in se razgreje, zgubi mnogo amonijaka, kadar ga poznaje premešavaš. Sicer pa žito rado poleže, kjer so dolgo časa ležali kupi gnoja. Spargeljne sejaj jeseni. Neki ruski list priporoča, da se spargeijni sejejo jeseni, ker potem bolje uapevajo, nego bi jih sejali pomladi. Štev. 21 RODOLJUB 213 Linč, đue 23. oktobra: 24, 75, II, 25 79 Trst, doć 28. oktobra: 40, 10, fi, 80, 18. Tržne cene v X*jubijarai fin« 4. novembra t. 1 I *'•kr- & E Pšenica, hktl.....8 f>0 Špeh povojen, kgr. . . — H4 Rež, „ . . . . | fi — Surovo maslo, „ . . — 86 Ijefimen, ; .... (5 — Jajce, jedno . . . . . — 03| Oves, „ .... 6 60 Mleko,-lito . . . . . — 10 Ajda, „ .... 8 50 Goveje meso, kgr. —64 Proso, ' , .... 6 50 Telefijo „ „ -58 Koruza, „ .... 6 — Svinjsko » » I— &8i IKrompir, „ .... 2 14 Koštrtmovo „ „ 1—36. |Lečai_,_....._,^_*,.... 12 - Pišanec.......-40 larattjSSSČSPSaSHEu. 12— Golob.......-17} !Fižoip*1~~7"-""T**rT''. 9- Seno, 100 kilo .... 3 57! Maal(V______kgr. ..... 102 .Slama, ». „ . . . . 2 67J Mast, „ . , — 68 Drva trđa, 4 Ometr. , 1\ — Špeh frišea *,.*,. — &0 n mehka, 4 n 5J — Jarnej Reic trgovec v Kravji dolini v Ljubljani priporoča čažt. p. n. občinstvu dobro gpeoerijsko in ko> lonljalno blago; posebno izvrt-tno domaće maslo, (stari funt 52 kr. , Tirolsko surovo maslo, vaako- vrstne fine moke in druzib deželnih pridelkov. (35—1) lovama dežnikov * Ljubljana. Mestni trg 15. ( I ZTalsza fino štajersko pogorsko vino liter po 5 Itr-, in sladko hrusevo vino Jiter po 4r ltr. se proda v veoji množini loco Hart-ber£ žeiezniškst postaja). Već pove iz prijaznosti jrispod Karol Toniižić, <\ kr. poštni upravit Jj v Hart-b«r^u na ^tajerMkcm. (84—1) J. Traun v Ljubljani »ehanlčnl mlin, tovarna JešprenJ6ka in Jeslha, trgovina s špeoerljo, žganjem, žitom, prldelki in drvami priporoča veliko ziilogo svojib izdelkov: pš^nlćno, aj«lovo, rieuo in koru«uo inoko, feipreni, |«>ij>ren|«ek in pšeno, najmoCnejši m iajokusnejfii llnsfcl Uin in Uluov cvet. Priporoia tuđi ipecerlisko bl»go, *K«n|e, špirit, »ulio in olj-nl*te barvc. Kupuje vse doinuće pridalke m pn-porofia mnogovrstna, zanesljivo kaljiv« aeinena. Zi- vinorejcem pripotofem *»«!«.!» «V«^» K*/^l'J?' ^?? je ccneji in izdatneji kot druga sredstva. (3-21) Zunanja narobila se hitro in nataučno izvrše. rokovičar in obvezarijar Kongresni trg 7. Ljubljana Kongresni trg 7. Velika zaloga vseh kirurgienih obvez in kilnih pasov. Velika izbira in zaloga vsakovrstnih rokovic iz c. kr. pr. đvorne tovarn« J. E. Z-iclmria na Da- naji; zavratnikov, manšet, angleških in fran- coskih dišav, modercev itd. (4-21) Na najuovcjši in najboljši način .-u.x5a.et«.e zobe in zobovja ustavlja Ijrez \sakih bolefiin ter opravlja plombo-vutija in vse x»l>ne operacije, — otistranjuje zobnA bolečiue a usrarteBJem živca (11—21) zobozdravnik A. Paichel, poleg fievljavskega mostu, t K6hler-jevi hiši, I. nađstr. Brata ■ Bberl Ljubljana, Prančiškanske ■ ulice št, 4. Slikarja nap(sov, stavbinska in poliištvena pleskarja. Tovarna za oljnate baive, lak in pćkost. Glavni KRstop Bartholijevega originalnega karbolineja MaSčoba za konjska kopita in usnje. (5—21) Peregrin Kajzelj Stari trg št 13 (6~ig) priporočam slavnPnm občinstvu in prečaatiti duliovšćini svojo bogato zalogo lestencev, oljnatih po-podob, zrcal, kakor tuđi vse v njegovo stroko spađajoče predmete na pr. stekleno, porcela- nasto belo in rujavo prsteno blago, razno vrstne svetUnice via^e in atoječe, Heruiuiiuve bllsbovue svetilnioe in prave krogljuste cilindre ,,l'a»tent Marinu", katere imam »amo jax v zttlogi ca Kranjsko. jp^*" Prevzeraam tuđi vsa steklarska del». pri stavbali ter jamčira za solidno in točno postrežbo. '^RQ 214 RODOLJUB Stev. 21 Ign. Fascliinga udove ključavničarnica v Ljubljani, Suknarske ulice štev. 3 pripovoča bogato svojo zalogo Štediluih ojfnJNč eoliđ- nega dela po najntžjih cenah in vsprejema tuđi vsakovrstna »tiMbin»k» delti. (7—21) fl^T" Zunanja naročila izvršujejo se točno. "3M Založba tovarne pri Franju Detter-ju v Ljubljani na Starem trgu št, 1, nasproti žeieznemu mostu. Tu se dobi- vajo vaake , vrste ktnetij-iki itroji, ka-kor tuđi blagajnice, vavne pred tatom in ognjem. P. n. gospodi-njam, šiviljam krojačem in čevljarjem priporočam svoje izvrstne ilvalne »troje 4T Ma.aa.ogr© ceaneje, ne gro -d.r-u.grod. "W za katere tuđi 6 let jamčim (garantiram). (8-21) Popravila izvršujejo ge pri meni točno in*po ceni. J. Kunčič izdelovatelj soda-vode •v ZLjj-a/tolja.n.1, v Križevniških ulicah št. 10 filijalka v Lescah, Bleđ, priporofia čast. p. n. občinstva in gospodom gostilničarjein svojo dobro izdeloval-nico dobre, zdrave, ukusne soda-vode. Zunanja naročila izvršujejo se točno. (16—10) Zaupni mož v vsakej fari. £•£?• stoletja obstoječe, povsod izvanredno zaupanje in spoitovanje nživajoče domaće denurstveno pođ|et)e (poroStveni za-klad znaša čez 20 milijonov kron), čegar glavni sedež je na Dunaji, koje je cesarsko kraljevo privilegirano ter je pod vrhovnim nadzorstvom visoke c. kr. državn« vlade in čegar vse-stransko priznano blftgono*no delovanje se razteza po vseh pokra-jinah naSe avstrijske domovine, poublašča v vsakej f«rl po jednega zunpuega moi« z nalogo, pospeševati večje razširj'nje tega podjetja v dotičnem kraju. Ruznmne, čislane in v denarstvenem obziru popolno zattpanje uživajoče osebe, koje si želijo pridobiti vedno rastoči postranski zaslužek za mnogo let, blagovolijo naj pod znamko „201.101, oljnatih foarv, firnežev, lakov in kl ej a v Ljubljani, ob vogalu Resljeve ceste st. 41 v lastni hiši in filijala: Slonove ulice št. 10—12. „NARODNA TISKARNA" priporoča po nizkej ceni VIZITNICE ▼ elegantnoj oblikL Odlikovan v Trsta 1832. Srebrna svetinja. Tovarna peči in glinastih izdelkov Ljubljana (Kranjsko). Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene. Cevi za đimnike natik z vetrovim rav-nalcem. (14—21) Okraski pri stavbah, nakit pri cerkve-nih stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spađajoče stvari. Udaja „8lov»ntko druitvo" v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Tifka „Narodna Tukama" v Ljobljani.