LES wood 50 (1998) 3
Raziskave in razvoj                                                                                  55
UDK: 630*176.1 Caesalpinia echinata + 630*176.1 Caesalpinia sappan: 801.311(81)              Strokovni ~lanek
Les po katerem je Brazilija dobila svoje ime
The Wood, from which the Country Brasil Got It’s Name N. Torelli 1
Izvle~ek                                                                                                          Abstract
Brazilski les (Caesalpinia echinata Lam. Sin Guilandia echi-     Brazil wood (Caesalpinia echinata Lam. sin. Guilandia echinata
nata Spreng.) ali portugalsko pau-brasil, raste na Brazilski     Spreng.), pau-brasil in Portugese, is indigenous to the Brazilian
obali. Njegov les, iz katerega pridobivajo rde~a barvila je     coast. Its wood from which red dyes are extracted played a role in
botroval imenu te de`ele. Ime izvira iz Azijske sapanovine     the naming of that country. The name of the brazil wood derives
(les drevesa Caesalpinia sappan L.), barvilnega lesa     from Asian sappanwood (from the tree Caesalpinia sappan L.),
podobnih lastnosti in ki so ga v 12. In 13. stoletju imeno-     dyewood of similar properties and which was in 12. and 13. century
vali bresil, brasil ali brazil. Diskutirana so alternativna ime-     known as bresil, brasil or brazil. Alternative names (pernambuco,
na (pernambuk) in terminološka zmeda.                                       violinbow wood) and terminological confusion is discussed.
Klju~ne besede: Brazilski les (Caesalpinia echinata Lam.),   Keywords: Brazil wood (Caesalpinia echinata Lam.), Brazil, sap-Brazilija, sapanovina (Caesalpinia sappan L.), pernambuk,   panwood (Caesalpinia sappan L.), pernambuco, terminology. terminologija.
Lesovi nekaterih vrst iz rodu Caesal-    Pred letom 1450 so rde~o sapanovi-    na) preimenovali v Brazilijo, t.j. de`e-pinia (dru`ina stro~nic - Leguminosae,    no (nem. Sappanholz, angl. sappan    lo, kjer raste brasil oz. brazilski les. poddru`ina ro`i~evk - Caesalpinia-    wood) uporabljale številne barvalnice
ceae) spadajo med najstarejše barvil-    v Evropi, vendar le za dragocena ob-    To zelo podobno drevo s sapanovini ne lesove. Davno pred odkritjem    la~ila. V Nem~iji je bila sapanovina,    povsem podobnim rde~im lesom je Amerike je v Evropo iz vzhodne Indije    prvi~ omenjena v carinski tarifi grofa    Linne znanstveno poimenovali Cae-oz. jugovzhodne Azije po “svileni poti”    von Jölicha iz l. 1321. Tudi v Lon-    salpinia echinata Lam. Angle`i njegov prihajal rde~ les drevesa Caesalpinia    donu in Brüggeju je mogo~e `e zelo    les v razliko od azijskega sapanovine sappan L. Okoli l. 1150 je poro~al    zgodaj dokazati uporabo rde~ega    (angl. sappan wood) imenujejo brazil-Španec Kimichi o barvilnih lesovih z    barvila iz sapanovine (Meyer 1997,    ski les (angl. brazil wood), pa tudi vio-imenom bresil, brasil, brazil ali kar    str. 55). Ko so 1453 Turki osvojili    linbow wood), ker iz njega izdelujejo brazilski les. Tudi znameniti beneški    Konstantinopel, je bila trgovska pot v    najkvalitetnejše loke za violine). Nem-popotnik Marko Polo, ki se je v 13.    Evropo prekinjena in sapanovina je    ci so ga neko~ imenovali tudi zahod-stol. mudil na Daljnem vzhodu, ome-    postala zelo redka. 1500 je Portugal-    noindijski rde~i les (za razliko od sanja dve rastlini, ki dajeta rde~e barvi-    ca Pedra Alvaresa Cabrala, ki je z    panovine, ki so jo imenovali vzhodno-lo. Za eno menijo, da je bila Morinda    veliko floto plul proti Indiji, zaneslo    indijski rde~i les). Izdelovalci violinskih citrifolia L., druga pa Caesalpinina    namesto proti jugu Afrike in naprej    lokov ga praviloma imenujejo per-sappan L. Ime brasil izvira iz španske    proti Indiji, proti Ju`ni Ameriki (ki se    nambuk, fernambuk ali pernambuko in portugalske besede brasa kar po-    tedaj seveda še ni imenovala Ameri-    po brazilski dr`avi Pernambuco, kjer meni ognjeni `ar. V angleš~ini pomeni    ka). V smislu pogodbe imed Španci in    se dobi najboljša kvaliteta tega lesa. brazier `erjavica, pa tudi klepar, kot-    Portugalci iz Tordesillasa (1494,) je    Tisti, ki `elijo poudariti njegove barvil-lar in pasar. Kasneje je ime brasil    nova pokrajina pripadla Portugalcem,    ne lastnosti,. t.j. njegovo prvotno na-spodrinilo ime sappan, ki je nato po-    ki so svojo novo posest sprva imeno-    mebnost kot barvilnega lesa, pa ga stalo sestavni del latinskega imena.    vali Vera Cruz (pravi kri`), ki pa so jo    imenujejo brazilski les. Brazilski les so
potem, ko so naleteli na sapanovini    uporabljali za barvanje bomba`a, vol-zelo podoben “rde~i les”, portugalsko    nenih oblek in za izdelavo rde~ega 1 Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška      imenovanega pau-brasil, (tako, kot se      “~rnila”. Vsebnost barvila v brazilskem fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija                               je sprva imenovala azijska sapanovi-      lesu je ve~ja kot v sapanovini. Sicer
LES wood 50 (1998) 3
Raziskave in razvoj
56
Izsek karte iz 16. stol. Doma~ini sekajo “pao-brasil” po katerem je Brazilija dobila svoje ime. Section of old map from 16. century showing felling of brasil-wood.
pa se lesova po zgradbi, barvi in teksturi skorajda ne lo~ita. Dragoceni tovori brazilskega lesa oz. pernambuka so bili ~esto plen morskih roparjev. V tematski številki o godalih revije Glasbene mladine Slovenije (GM) 1988/-89 avtorji pišejo, da se poleg visoko-vrednega pernambuka za violinske loke v sili uporablja tudi doma~a bukovina in šaljivo pripominjajo, da je per-nambukovina pravi les, nadomesti pa jo lahko “pr-nam-bukovina”. Pišejo tudi, da se za izdelovanje lokov uporablja tudi slabši les z imenom brazil. Skoraj gotovo gre za isti les, t.j za les vrste Caesalpinia echinata, vendar slabše kvalitete, ki ga provenienci imenujejo tudi bahia. (angl. bahia= wood). Nasploh je treba biti z imenom brazilski les nekoliko previden, saj lahko pomeni skupino rde~ih ali oran`nih barvilnih lesov iz istega rodu (Caesalpinia brasiliensis L., C. platylo-ba Wats), ali pa za drevo Haematoxy-lon brasiletto Karst. s pacifiške obale Srednje Amerike in Venezuele z barvil-nim lesom, ki ga v ZDA (napa~no!) imenujejo “brazil wood”, Angle`i, Nemci in mi pa braziletto (Record &Hess1949, str.275).
Violinski lok je izjemno precizen izdelek. Najboljše je izdeloval Francoz Francois Tourte (1747-1835), ki so ga imenovali tudi “Stradivari loka”. Najboljši loki so bili skorajda juvelirski izdelki. Tourte je po naro~ilu francoske vlade izdelal vrhunski lok za princa Demidova, ruskega veleposlanika v Franciji. Bil je iz ~udovitega pernambuka z `abico iz `elvovine. @abica in konica loka sta bili okrašeni z zlatom in diamanti. Tourtov konkavni lok je dolg pribl. 74 cm in tehta v idealnem primeru 60 g. (Klop~i~ 1995, str. 19; Stowell 1995, str. 24). Takšna oblika loka zahteva zelo trden, in tog, vendar ne prete`ek les, prav takšen kot je pernambuk. Pred tem so za loke uporabljali izjemno gost r = 1.200 do 1.300 kg/m³) pravtako temno rde~erjav, ka~ji les (Piratinera guianensis Aubl.), tudi iz Brazilije. Na vzdol`nem prerezu ima zna~ilne cik-cak ~rne proge, ki spominjajo na ka~ji hrbet ali ~rke (nem. tudi Buchstabenholz).
Brazilski les oz. pernambuk, kot njegova najboljša provenienca, je kri-ven~asto dervesce, visoko do 8 m.
Sode~ po stari sliki (glej sliko), so bila neko~ drevesa precej višja. Les je zelo gost r = 1.200 kg/m³), oran`no rde~e barve, ki na zraku zadobi temno rde~o barvo in vijoli~ne “`ile”.
Les brazilskeg lesa (Caesalpinia echi-nata Lam.) ima traheje s prete`no ali izklju~no enostavnimi perforacijami in z drobnimi resi~avimi intervaskularni-mi piknjami. V trahejah zelo atraktivno obarvane in progaste ~rnjave so obarvani depoziti. Srednji premer por je manjši od 100 mm. Vlakna imajo debele stene. Trakovi s homogenim tkivom in aksialni elementi so razporejeni eta`no. Piknje med trakovi in tra-hejami so drobne. Aksialni parenhim je terminalen ali inicialen in prete`no paratrahealen krilast (aliformen). Pojavljajo se tudi vretenaste (fuziformne) parenhimske celice. V celicah trakov in v kamrastih celicah so romboidni kristali. (Brazier 1960, str. 45).
Literatura
1. Avtorski kolektiv 1989/89. Godala. Revija Glasbene mladine Slovenije 19 (tematska številka).
2. Brazier, J.D. & G.L. Franklin 1961. Identification of hardwoods. A microscope key. Forest Products Research Bull No. 46. Her Majesty’s Stationery Office, London.
3. Klop~i~, R. 1995. Violina. Mihela~, Ljubljana.
4. Meyer U. 1997. Farbstoffe aus der Natur. Verlag Die Werkstatt in AOL-Verlag, Göttingen, Lichtenau.
5. Record, S.J. & R.W. Hess 1949. Timbers of the New World. Yale University Press, New Haven, itd.
6. Schreiber, H. 1991. Die Neue Welt - Die Geschichte der Entdeckung Amerikas. Casimir Katz Verlag, Gernsbach.
7. Stowell, R. (izd.) 1995. Violin. Cambridge University Press.