Leto LX VTL, št. 216 Ljubljana, ponedeljek 24« septembra I934 Cena Din L- Izbaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje to praznike. — Inaeratl do SO petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst A Din S.-, večji inseratl peUt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO D* UFBAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnica: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon it. 6&> podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon it 190. — JESENICE, Ob kolodvora 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. POGOJI MALE ANTANTE ZA JAMSTVO AVSTRIJSKE NEODVISNOSTI Mala antanta za enakopravnost v diplomatskih akcijah, ki bi jih mogle izzvati razmere v Avstriji — Madžarski revizionizem ovira italijansko politiko Pariz, 34. septembra. AA. V zvezd s snočrajim odhodom zunanjega ministra Barthouia v Ženevo razpravljajo l«i$ti o vprašanjih, ki bodo rrišla te dni na dnevni red ženevskega zasedanja. Posebno pozornost posvečajo list: srednji Evropi. »Petit Pariš: en«, ki razpravlja o zaščiti avstrijske neodvisnosti, pravi med drug-lm: Države Male antante imajo pTav ta.ko interes kajkor Italija, da spoštuje svet avstrijsko suverenost- Zato misli'jo. da se mora, Če bi avstrijsko neodv snost zajamcil mednarodni pakt, odgovornost za njegovo izvedbo v primeru potrebe porazdeliti. Ce bi te države dobile trdno poroštvo, da ne bo n!hče podpira! Ha/^sburžanov in če se jim zagotovi enakopravnost v diplomatski akciji, ki b k> moglii povzročiti resni dogodki v Avstriji, bi bila Mala antanta seveda pripravljena pridružiti se podpisniko-m, ki bi ponovno in še v energičnejš; obliki zajamčili avstrijsko neodvisnost Saint-Br;x piše v »Journalu«, da se bre«z poravnave nekaterih nesoglasij med prizadetim: državam! ne da doseči niti varnost Avstrije, nirti stabilizacija položaja v srednji Evropi. »Temps« piše, da je obstojalo upravičeno upanje, da >e bodo dala nekatera vprašanja srednje Evrope ugodno urediti, k ga pa je skalila nedavna madžarska ofenziva zoper države Male antante. Po sodb lista zbuja ta ofenziva vtis. da Madžarska noče prispevati k zbližanju z Malo antanto. čeprav bi btfo to neobhodno potrebno, če se hočejo zadovoljivo urediti srednjeevropska gxpodarska vprašanja in okrepiti mir v srednj Evropi- »Temps« misli, da bo madžarski revizijomzem oviral italijanska politiko, ker je Italija že zarad svoje lastne varnosti zelo zainteresirana, da se v »rednr Evropi učvrst m r Tako se skuša Madžarska v zunanji poMtik naslanjati na Italijo i na Nemčijo. List sodi, da se bo Madžarska kmalu morala odločiti za Italijo al pa za Nemčijo ter izraža prepričanje, da pojde Madžarska že zaradi svojih lastnih interesov na stran tri-tih držav, ki žele. da se v srednji Evropi okrepita red in mir Usoda razorožitvene konference Pariz, 24. septembra. AA. Jules Sauer-wein ie nap'sa1 v 1 stu »Paris-Soir« članek. v katerem podaja bilanco razorožitvene konference. Pisec je prepričan, da je jalova vsaka nada, da bi moglo priti do sklenitve razorožitvene konvencije. Sedaj ostane le še organiziranje postopne varnosti z izgradnjo paktov med posameznim; državam!, ki žive v strahu pred nemškimi vojnimi pripravami. Ce se Nemčija ne bo hotela pridružit' tem paktom, nadaftuje Sauerwein, j h bodo države pač sklenile brez nje. S tehniškega vidika je razorožit-vena konferenca v velikem slogu stvar preteklosti, pač pa se b može' pokazati napredek v vprašanju proračunske omejitve izdatkov za oboroževanje in nadzorstva nad zasebnim izdelovanjem orožia. Želeti bi bHo, da b se Nemčija rridružila temu prizadevanju. Pričakujemo, zalcljuču-:e. da bo Nemčija glede na oranizi'.ranje obrambe okoli n-je, izprevidela. da je v njenem lastnem interesu, če se doseže v tem vprašanju mednarodni sporazum, še preden bi tekmovanje v oboroževanju njo samo uničilo, ves >vet pa spravilo v oboroženo obrambo pred njo. Bolgarski uspehi Zunanji minister Batolov o svoji misiji v Ženevi — Ugoden razvoj sporazumevanja Bolgarije s sosedi Sofija, 24. septembra. AA. V petek se je vrnil iz ženeve zunanji minister Kos ta 3ato]ov, ki se je kot delegat bolgarske vlade udeležil zasedanja skupščine Društva narodov . Po vrnitvi je podal zastopnikom bolgarskih listov daljšo izjavo o uspehih bolgarske delegacije v 2enevi. Pred vsem je Batolov poudaril, da je Bolgarija zadovoljna s sklepi finančnega odbora Društva narodov, ki se tičejo njenih fmančnih vprašanj. V Ženevi je konferiral z zunanjimi ministri vseh balkanskih držav in izmenjal z njimi misli o vprašanjih, ki se tičejo Bolgarije. Po sestanku, ki ga je imel z jugo. sl o venskim zunanjim ministrom Jevtičem, se je sestal tudi s Titulescom. Maks iznosom in Ruždi-bejem . Titulescu mu je pri tej priliki povedal, da je rumunski poslanik v Sofiji g. Stojka dobil od svoje vlade vsa potrebna navodila za razgovore z bolgarsko vlado o ureditvi vseh še nerešenih vprašanj med Rum unijo in Bolgarijo. V razgovorih z Maksimosom se je doseglo soglasje, da se bosta Bolgarija in Grčija neposredno pogajali za ureditev nekaterih spornih vprašanj. Med drugim sta se načelno sporazumeli, da bo Bolgarija plačala Grčiji za rodopske gozdove odškodnino 12 milijonov levov, vendar bo to plačilo poravnala v naturi. Z Ruždi-bejem je konferiral o okrepitvi turško-bolgarskega prijateljstva, o čemer bosta nadaljevala razgovore, ko se bo Tev-fik Ruždi-bej na povratku v Turčijo v kratkem peljal skozi Sofijo. Glede ponovne uvedbe bolgarskega poslaništva v Tirani je Batolov izjavil: Naše poslaništvo v Tirani bo prav v kratkem času spet otvorjeno, ker je neobhodno potrebno, zakaj Tirana je odlična točka za proučevanje balkanske politike. Naposled je izjavil novinarjem, da je inozemstvo odlično sprejelo novo bolgarsko vlado in da ceni Bolgarijo danes kot činitelja varnost! na Balkanu. V soboto je predsednik bolgarske vlade Kimon Georgijev sprejel predsedstvu vlade zunanjega ministra Batolova in pooblaščenega bolgarskega ministra v Beogradu Kjuseivanova ki je prispel v Sofijo skupaj z Batolovim. Nato se je sestal ministrski svet k seji, na kateri je Batolov poročal o uspehu svojega poslanstva v ženevi in o sestankih, ki jih je imel z balkanskimi zunanjimi ministri. Po seji vlade je Batolova sprejel v avdijenci kralj Boris. Madžarska zunanja politika Velike izpremembe v madžarski diplomatski službi Zunanji minister Kanya odhaja na daljši dopust Budimpešta. 24. septembra, d- V krosih madžarskega zunanjega ministrstva zatrjujejo z vso gotovostjo, da bo jeseni prišlo do značilnih izprememb na diplomatskih mestih kot posledice stremljenja po večji zunanjepolitični aktivnosti. Med te izpre-ciembe e>e more všteti že izvršeno imenovanje barona Ga bora Aporja za dunajskega poslanika. Apor je vodil doslej politično sekcijo v budimpeštanskem ministrstvu in kaže njegovo imenovanje na tem mestu ♦eljo. da se oiačijo odnoša.ij z Avstrijo- Apor izvira iz stroeo katoliške rodbine in je že v Času Bethlena delal za uresničenje mad-ža^ko-avstriisko-italiianske trojne zveze. Za djh. ki vlada v madžarskem zunanjem ministrstvu, ie značilno, da ie moral sedanji poslanik na Dunaju, mla^i in talentirani Selky opustiti diplomatsko kariero, ker se ie oženil s hčerko nekdanjega srbskega ministra Jovanovića. Aporjev naslednik v budimpeštanski centrali ie postal dosedani odpravnik poslov na Dunaiu Gvorgv Ba-kach. k^ »e no Nelkyievim odhod j vodil dunaisko noslan'ŠJvo Nadalinio vsino izpremembo napovedu Jejo * Bukarešti kier nn: bi bil za posla 'lika imenovan dr Laszlo Bardossv losi*1 prvi svptnik poslanstva v Londonu Bar dossv. ie bil Šef oddelka za tisk v zunaniem ministrstvu in ie v Londonu že šest let. Z njegovim prihodom v Anglijo se je pričela tamkaj povečana aeritacifa v korist madžar- skim stremi jen jem po reviziji mirovnih pogodb, ki so dosegla lani višek z znano akcijo nekaterih članov spodnje zbornice, ki so predlagali, da na i se postavi na dnevni red debata o tei zadevi. Ta akcija ie biLa sicer samo demonstrativnega značaja, brez dvoma pa je dokazala BardossVieve sposobnosti. Ako bo Bardossv premeščen v Bukarešto, se to ne bo zgodilo brez posebnega namena, ki ne more biti drugega kakor ofenziva proti rumunski politiki v svrho oslabljenja Male antante. Glede na vstop Rusije v Društvo narodov, kakor tudi glede na vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Moskvo in Budimpešto ie treba tjdi omeniti nameravano imenovanje dosedanjega poslanika v Ankari dr. Mihaela Juneerta za poslanika v Moskvi Jungerta smatrajo kot poznavalca vzhodnih razmer ki ie tudi dejansko pripravil priznanje Rusije de jure od strani Madžarske. Ker je Madžarska se nedavno upala v jgodno razpoloženje Rusije za revizijo mirovnih pogodb kar so sicer noslednje iziave Litvi nova orecei razočarale se more pričakovati, da se budimneštanska zunanja politika ne bo prenehala zanimat' za tozadevne okoliščin*1 :n da bo -letala kolikor bo mogoče za ni'hov ugoden raflffo Gre seveda tud» za gosoodanska vprašama ker bi rada na^la Madžarska v Rnsiii odie-malca za svoje kmetiiske stroie. tekstilne proizvode in konje dočim bi v zameno iva-žala nafto in les. Pozornost zaslužuje tudi nameravano premeščenje lizbonskega poslanika Pala Heve»?syja v Budimpešto. V tem vidijo stremljenje vlade, da posveti večjo pozornost gospodarskim vprašanjem. He-vessy ie namreč nacionalni ekonom svetovnega glasu in oosebno dober poznavalec agrarnih zadev, kar je za njegovo domovino še posebne važnosti. Končno mislijo na izmenjavo sofijskega poslanika dr. Lajosa Rudnava in varšavskega poslanika dr. Petra Matuiske. s čemer nai bi se omčila informiranost budimpeštanske vlade o državah-v ka-terih bi rada našla svoje zaveznmke-Odpoklican bo tudi poslanik dr. Sandor Moldcvany v Atenah. Prav posebno pozornost zasluži tjdi ve«?t da bo odšel zunanji minister Kanva v najkrajšem času na daljši oddih, ker ie že dalje časa bolan na ietrih. Ne gre torei za diplomatsko bolezen, vprašan ie pa je, ali ni ta bolezen prišla v diplomatskem pogledu prav. kakor naročena. Kanva se že neko liko tednov ni prikazal v ministrstvu in spreiema referente že mesec dni v svoji vili v budimpeštanski okolici Letošnje leto ni prineslo madžarski zunanji politiki nobenih jspehov. pa ni izključeno, da si je Kanva razen ozdravljenja svoje bolezni želef tudi oddiha po često nepričakovanih udarcih, ki jih ie v poslednjih mesecih doživela madžarska zunanja politika. V poučenih krogih govore o večtedenskem dopustu in brez dvoma računa tjdi Kany"a sam s to možnostjo. SAMO SE DANES Frančiška Gaal v zabavnem velefilmu Skandal v Budimpešti ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9M ur Jutri zabavni film: „EMIL IN DETEKTIVI" Chautempsova zmaga Pariz, 23. septembra. AA. Bivši francoski ministrski predsednik Camille Chautemps je včeraj prodrl pri dopolnilnih senatnih volitvah v okrožžju Loire-et-Cher. Volitev se je morala ponoviti, ker ni pri prvem glasovanju noben kandidat dobi] potrebne večine. Pri drugem glasovanju je Chautemps dobil 345 glasov, njegova dva nasprotnika sta pa dosegla skupaj 273 glasov Radikalno socialistični listi povdarjajo. <\a je izid volitev pokazal da so napadi na Chautempsa neugodno odjeknili pri volil-cih Desničarski listi, ki sicer ne taje Chautemosovega uspeha, naglašajo, da je Chautemps dobil samo 345 glasov, čeprav jih je Paul Boncour v istem okrožju abral 492 glasov Ta Številka dokazuje, pravi »Echo de Pariš«, da je afera Staviskega vendarle pogodila g Chautempsa Camilla Chautempsa. ki zapušča sedaj poslansko zbornico in stopa v senat, so prvič izvolili za poslanca 1. 1919 Utrjevanje Korzika Pariz 24 seotemb'-a \A Glavn nad zornik francoske vojske eenera' Weyean<-se mudi na Korziki, kjer nadzira obramb na dela Danes bo eeneral Weveand od Sel iz Ajaccija v notranjost otoka, da si ogleda tamošnje utrdoe rr» garntoije. Državnim vpokojencem v vednost Navodila finančne direkcije glede izplačevanja dra- ginjskih doklad Ljubljana, 24. septembra. Dravska finančna direkciia v Ljubljani je poslala Društvu drž. vpokojencev in vpokojenk v Ljubljani z raz p som z dne 13. septembra 1934 štev 32.846/11—1934 naslednji dopis: »Da bode državni vpokojenci v letošnjem oktoberskem terminu vložili pravilne prijave za prejem draginjskih dok'ad. izvilite cbjaviri v vseh dnevnikih in v »Našem G'tsu« ta-le opozorla: \zplalevanje draginjskih doklad drži v-nim vpokojencem. V prvi polovici meseca oktobra vsakega leta mora vložiti vsak vpokojenec in vpokojenka. ki prejema pokojnino od dravske finančne direkeje v Ljubljani, prijavo za sprejem osebne in rodbinske dravinjske doklade. (V aprilu se prijave odslej ne bodo vlagale več.) Prijave, ki jih upokojenci vlože pred oktoberskim rokom ali pa po tem roku, se obravnavajo, kakor da niso bile predložene v predpisanem roku. Radi pravilne sestave svojih prijav naj se upokojenci ravnajo po teh-le navodilih: 1. Vsak vpokojenec in vpokojenka naj zapiše na svoj: prijavi: a) Številko svojega likvidacijskega lista, ki je zapisana na kuponu vsake čekovne nakaznice po kateri dobi svojo pokojnino, ali pa naj prijavi priloži kupon. (Čekovna štev. 10.011 je na vsakem kuponu ista in je za evidenco vpokojencev brez pomena) b) Točno zvanje kakor je navedeno v odločbi o odmeri pokojnine, ne pa. kakor zapišejo nekateri, le »vpokojenec« ali celo »zasebnik*. c) Pristojno občino svoiega bivališča. Tudi vsakokrat, kadar se vpokojenec preseli z ene občine v drugo, mora k svoji vlogi, ki jo pošlje dravsk finančni direkciji, priložiti tudi potrdilo občine oziroma policijske uprava, katerega dne se je preselil. 2. Na vsa vprašanja v posameznih raz-predelkih prijave je treba odgovoriti z besedam1 v obliki kratkih stavkov, kakor n. pr.: »Ne izvršujem nobene obrti«. »Nimam nobenih dohodkov« itd., če se odgovarja na vprašanje same z »da« in »ne«, če se prostor v razprecJeLku prečrta ali pa pusti celo prazen, prijava ni veljavna. 3. Prijave morajo biti izpolnjene in podpisane lastnoročno ;n sicer s črnilom. S strojem ali pa s svinčnikom pisane prijave se bodo vpokojencem vračale, ker take listine niso veljavne. 4 Navedbe o višini zasebnih dohodkov, ki jih imajo vpokojenci ali vpoko-jenke in njih rodbinski člani, potrdijo na prijav; izključno davčne uprave, ne pa občine, ki pn nas ne pobirajo davkov. 5. Za vsakega otroka, starega nad 16 let, za katerega se zahteva izplačevanje rodbinske draginjske doklade, se mora priložiti potrdilo o rednem šolanju. Na teh potrdilih mora biti navedeno poleg učenčevega imena tudi ime zvanje in bivališče upokojenca, očeta ali matere, dalje, če uživa učenec od domačih ali tujih naprav šolsko ali znanstveno štipendijo, podporo ali ustanovo, k* znaša več kakor 200 Din na mesec. 6. Za dokaz, da neomožena hčerka še vodi gospodinjstvo očetu. ki je vdovec, potrdita na pr javi dva aktivna ali vpoko-jena državna uradnika. ■ Ob tej priliki se državni vpokojenci in vpokojenice opozarjajo, da morajo javiti dravski finančni direkciji v Ljubljani vsako izpremembo v družinskem in imovinskem stanju, ki ima za posledico, da jim osebna ali rodbinska draginjska doklada ne pripada več. Zlasti so dolžni takoj javiti, če se otroci nehajo šolati med šolskim letom, če dosežejo dohodke nad 200 Din mesečno bod si v denarju ali naravi, če hčerka neha voditi očetu, ki je vdovec, gospodinjstvo in ce otrok umrje Ne glede na oktoberski rok za vložitev prijav mora vložiti vsak državni vpokojenec, preden se mu začne izplačevati pokojnina, prijavo za prejem dragijnskih doklad. sestavljeno po gornjih navodilih, kateri priloži tale dokazila: a) Za uživanje rodbinske draginjske doklade za ženo poročni list; b) za izplačevanje rodbinskih draginjskih doklad za otroke njih rojstne liste^ c) če se zahteva rodbinska draginjska doklada za otroka, starega nad 16 let, ker je trajno nesposoben za delo in pridobivanje, potrdilo 2 (dveh) državnih ali samoupravnih zdravnikov, da je nesposobnost za pridobivanje nastopila pred 16, oziroma, če se je otrok redno šolal, pred njegovim 23. letom starosti. Listine ad a) in b) morajo biti v originalu al pa v prepisu overjenem pri pristojnem sodišču Vse te 1'stine so proste takse, če je na njih označeno, da so izdane zaradi prejemanja draginjskih doklad Poročni in rojstni listi otrok se prilože samo k nrv-J ori javi ob upokoj'tvi. pozneje pa samo če na«taneio izpremembe v rodbini ob rojstvu otrok ali ob ponov-n' noroki. Tiskovine za prijave je založilo Društvo državnih vpokojencev m vpokojenk v Ljubljani. O tem obveščamo svoje člane m tudi vse neorganizirane drž. vpokojence naie banovine s pripombo, da si morajo dri. vpokojenci predpisane tiskovine (prijave) sami preskrbeti. Naroče se pri podpisanem društvu. Izvod stane 1 Din. Dobe se pa tudi v trafikah v večjih krajih. Kjer se ne dobe, je stvar vpokojencev. da za interes rajo v vsakem kraju enega trafikanta, ki bo imel te tiskovine na zaJogi. Pri posameznih naročbah se naj priloži v pismu znamka 1 Din 50 p za tiskovino, poštnino in ovitek. Društveni člani dobe pravočasno po eo izvod brezplačno. Smrtna nesreča dveh kolesarjev Ljubljana, 24. septembra V ljubljanski bolnici je snoči okrog 19. umrl mlad delavec in oče dveh otrok, ki >e postal žrtev usodne nesreče s kolesom. Delavec Jože Olah, star 33 let in zaposlen pn K1D na Jesenicah, je včeraj popoldne sedel kolo in se odpeljal na izlet. Revež sevedja ni slutil, da je to njegova zadnja vožnja m da so ure njegovega življenja štete. Ko je vozil proti Ljubnemu. je s precejšnjo naglico zavozil na gladek kamen, pri čemer je kolo spodrsnilo in je tako nesrečno odletel, da je priletel z vso silo na glavo. Prebil si je lobanjo in dobil tudi nevarne notr. poškodbe. Reševalni avtomobil iz Radovljice ga je prepeljal v ljubljansko bolnico, kjer je pa že poldrugo uro po prevozu podlegel poškodbam. Pokojni je bil priden in simpatičen delavec. Na cesti pri Novi gori na Gorjancih sta trčila skupaj včeraj posestnikov sin Anton Turk iz Gornje Težke vode in dirkač Rj-felj, uslužbenec pri tvrdki Pavčič v Novem mestu, ki sta se vozila na kolesih. Kanam bol je bil tako silen, da sta oba odletela daleč in si je Turk prebil lobanjo, pa tuda Ri-felj je obležal nezavesten Ko so Turku priskočili na pomoč, so videli, da mu ne morejo več pomagati kajti bil je že mrtev. Ri-felj se je kmalu zavedel in je lahko sam nadaljeval pot. Pokojni Turk >e bil star sede 2 let. žrtev tihotapske strasti? Ljubljana, 24. septembra. Na gorenjski meji proti Avstriji tihotapstvo bujno cvete. Naši tihotapijo v Avstrijo razna živila, ki so tu za več nego polovico cenejša, a iz Avstrije se tihotapi k nam zlasti saharin in pa kresilni kamen. Saharin kmetje zelo cenijo, ker jim je sladkor predrag in si z njim slade kavo. Čeprav so graničar j i vedno budno na straži, pa mnogi vseeno tvegajo svoje življenje, da pri tihotapskem poslu nekaj zaslužijo. Tihotapska strast je pa zahtevala zopet eno žrtev. V soboto zvečer so g ran i carji na meji ob-strelili 601etnega posest Franca P. iz Pod-tabora. občina Naklo, ki sta ga zadeli dve trogH v roko in v nogo. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnico, pravi pa, da ni imel namena tihotapiti in da je hotel samo čez mejo. Ruski protest pri mandžurski vladi Moskva, 34. septembra. AA. Ruska vla*da je naročila svojemu generalnemu konzulu v Harbinu, naj pri mandžurski vladi protestira zoper nove aretacije ruskih uradnikov na vzhodni kitajski železnici in zahteva pojasnila o njihovih razlogih. Ruska vlada zahteva, naj aretirane uradnike takoj izpuste. Tokio, 24 septembra. AA. List »Nioitiici Simbu:i< poroča, da se je med japonskim zunanjim ministrom Hiroto in ruskim poslanikom v Tokiju Jurenjevim dosegel sporazum, po katerem bi mandžurska država plačala Rusiji 170 milijonov jenov za odkupnino vzhodno-kitajske železnice. Razgovori za definitivno ureditev tega spora naj bi se nemudoma začeli v Tokiju. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2302.63 — 2319.99 Berlin 1353.47 — 1364 27. Bruselj 797.4« — 801.40. Curih 1108.35 — 1113.85, London 1671«—168.79 Newyork 3327.72—^3 55.9.8, Pariz 223.93 225.05, Praga 141.34 — 142.20. Trst 290.90 — 293.19 (premija 2S.5 odst.)' Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.50—8.60. INOZEMSKE BORZE. Curih, 24 septeambra. Pariz 20.205, London 15.12. Newyork 302.75. Bruselj 71.96. Milan 36.28 Madrid 41.875, Amsterdam 207.75, Berlin L22.30, Dunaj 57.20, Pra^a ia.7*, Varšava 57.925, BakareSta *-06. S*mjO le dao« velafilm ljubezni, lepote in pustolovstva »ZBOGOM LEPI DNEVI« v glavni **0fJ aiovna BBIGITA HEliM ELITNI KINO MATICA Tw«f«i nt* Predstave ob 4.. 7.15 in 9.15 uri. JLriTCj, velefiho »Njegov« prijateljic*«, v glavn: »logi Katica N*gy. Velika gasilska manifestacija na Jesenicah Gasilska četa je včeraj slovesno blagoslovila svoj prapor in dve novi motorni brizgala! lokolitvo Jesenice, 23. septembra. Gasilska četo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je danes slovesno blagoslovila svoj prapor in dve novi motorni briz-«alni. Za to veliko gasilsko slavje so se vršile že delj časa velike priprave. Po mestu so postavljali mlaje m odre, okusno okrašeno jc Silo pročelje cerkve na Savi rn Slavna pisarna KI D. Na vese ličnem prostoru pri Kazini in na Kovačevem vrtu pa je bilo urejeno ogromno plesišče, postavljeni lični paviljoni ter mnogo miz in klopi. Koliko pa je bilo opravljenega notranjega, tihega in organi zarončnega dela, vedo gasilci sami. Na predvečer slavnosti so se Jesenice odele v zastave. Zvečer se je vršila slavnostna KaJdjada, po mestu je biro vse razsvetljeno. Na čem povorke je svirala godba kovinarjev, za njo so korakale čete gasilcev z Brez-nice. koroške Bele, Jesenic in dve močni četi tovarniških gasilcev z Jesenic in Javor-nika. Na cestah in ulicah, po katerih se }e pomikala povorka, je bilo več tisoč ljudi, ki so ptnišH deJoma rudi iz bližnje in dalnje okolice. Pred glavno pisarno KID na Luck-Tranovern trgu je bila prirejena podoknica kurmcam £dč. Tatjan: Obersmeiovi, Citi Požene k) vi in Marici Grebenškovi ter predstavnikom KID, ki so bili skoraj pomošte-v-Hno navzoči m skozi okna poslopja motrili povorko in ogromne množice ljudi pred poslopjem. Godba kovinarjev je odigrala tri komade, združeni pevski zbori pa so zapeli *SV>\mn ne dan« rn »Iz bratskog zagrljaja.« V nedeljo zjutraj je bila budnica godbe Sokc4«ške£a društva Jesenice, ki je igrala po i*ia\ u*h me?rnm ulicah in cestah, na kar je bfl sprejem gostov pri prvih jutranjih vlakih- Krasno jesensko jutro je izvabilo na prosto staro rn mlado. Po cestah so se valile *osrte množice ljudi z Jesenic in z dežele in med to množico so se vidno odražali slav-r*ost»! kroji zastavnih gasilcev, ki jih je bilo od ragočna povorlca gasilcev in na-rodnrh nm Ta povorka je bila po slikovitosti in pestrosti ena največjih gasilskih po-vork, kar jih je hflo kedaj na Jesenicah. N7a četo povorke so jezdili gasilci in kmečk; faneje v narodnih nošah, sledile so narodne noše na vo-zovfh in pe<5. Lepo je bilo videli može. fante, /ene in dekleta v lep;h narodnih noj«h z rdečimi marelami in cekerji. Sledjo je pevsko društvo ?*5ava zagrebe kot mrhovino. — TroSarto«, ki so dol«4* itoofjeto-škemc obikiskejrm odbora toKko proc&a-vic in rodile v javnosti toliko komentarjev, § tirni ohUsti alto odobren« In te bo mor ti tavoijo tega kriti pnortčanok-prisianMfOJ vz doklad nt državne neposredne dtvke. Tosca z Vero Majdičevo Ljubljana, 34. septembra. Gostovanje z gdč. Vero Majdičevo jo izredno itnimalo ne le gledališke kroge, nego rudi precejšen del naše operne publike. Poanamo jo po njenem marljivem delovanju na odro slovenske opere kot vestno in »m erom vi Je stremečo pevko; vemo. da se je v svoji idealni amb:e!ji posvetila ponosnim pevskim studiiam na Dunaju in da je dosezaja na tujih odrih resnično lepe uspehe, čitali smo kritike o njeni pevski kvaliteti v ber!insk:h m graških listih, ki so pisali brez izjeme o nji, dasi je Slovenka, jakc laskavo. Tako je živo zanimanje ra njen prvi nastop -po skoro dveh sezonah na našem odru razumljivo, tem bolj. ker je Vera Majdičeva sploh prva Slovenka, k1' *e je lotila partije Tosce. Pogumno dekle, ki je zaradi svoje odvažnosti le še simparienej*e! Gotovo je, da raste vsak človek z velikimi nalogami, in le velike partije napravijo hr igralca z resničnim talentom polagoma velikega umetnka. Tosc smo imeli na našem odru že dolgo vrsto in ako omenjam le troje: Zikovo, Mitrovičevo in KunČevo vsaka svojski močna, sugestivna in nepozabna, ker verjetna, doživljana. lahko pravilno ocenja-mo smelost m uspeh Vere Majdičeve v tej težki partiji. Nedvomno je, da je Majdičeva v pevski umetnosti znatno napredovala, da so se ji višine sprostile, da poje vobče zmagovito in se je njen sladki timber razvil do svojega viška. Molitveno arijo v II, dej. je zapela zlasti v prvi polovici s pristno lirsko prečutenostjo kot iskreno sa-mozpoved in lirske momente v III. dej. je podajala krasno. V splošnem bi dejal, da je lirske strani partije izvajala tako da je mogočne aplavze v polni meri zaslužila. Očividno pa gre njen^ stremljenje po dramatiki: zavzema se za partije a la Tu-randot, Aida. Tosca. za naloge, ki so vrhunske, ker zahtevajo pristnosti temperamenta in glasovne sile. fzične moči in naturne sugestivnosti. Al: odgovarjajo obseg njenega glasovnega materijala, ijena narava in njen značaj, ki se izpremeniti re da. tem stremljenjem se pač mora kmaju pokazati. Vera Majdičeva lepo dozoreva in njene kreacije smo bili — vzlic temu, da ji je partja še pod vplivom šole in znanih klišejev, torej še ne dovolj samosvoja, svojska — prav veseli. Svojo partijo je pela slovenski in vzorno razumljivo. Žela je po vseh aktih in še posebej po zaključku mnogo prisrčnega priznanja ter prejela dvoje šopkov. Ponovno je nastopil g. Frartcel v partiji Maria Cavaradosija. tenor, ki si obetamo od njega najboljšega razvoja. V soboto ni bil na svoji navadni višini, a vobče je povsem zadovoljeval in izvajal uio-go zlasti z lirske strani prav lepo. Za poslovilno arijo v III. dej. je žel specialen aplavz. Ko se na sceni osvobodi in ugUdi in ko ga bo tudi garderobar pravilno oblekel, a frizer dobro uredil, bo g. Francel dosezal uspehe brez prigovorov. Barva in sila njegovega glasu. iskrenost pevskega podajanja, mladost in ambicija so temelji, na katerih bo lahko gradil sebi na čast in nam vsem v resničen užitek. Fr. G. Mrlič v Radohovi vasi spoznan Radohova vas. 24. septembra. Po dvanajstih dneh so zdaj vendarle ugotovili identiteto neznanca, ki ga je povozil 12. septembra vlak med postajo št. Lovrenc na Dolenjskem in Radohova vas in katerega smrt je še danes zagonetna. Gre za 26-1 et-negt Antona BI a s a, rojenega v Tomače-vem pri Jezici, Anton Blas je bil že delj časa brez dela m pravega zaslužka. Poprej« je nekaj časa delal na železnici, zaradi pomanjkanja dela j« po bil reduciran. Njegov oče je posredoval zanj m bila mu jc obljubljena zopetna zaposlitev na progi. Pred dvema tednoma, v nedeljo 9. t. m., je sedel Blas na kolo in se peljal v Ljubljano, nato pa na Dolenjsko Domov ga ni bilo več in to je začelo očeta skrbeti. Poizvedoval je na vse strani, ker pa od srna le ni bilo nobene vesti je bil naposled prepričan, da je neznanec, ki ga je vlak povozil pri Radohovi vasi njegov sin. Včeraj sta se starša Anton in Marija Blas odpeljala v §t- Vid na Dolenjskem, kjer so jima orožniki pokazali fotografijo, čevlje m košček obleke, kar je oče spoznal za sinovo last Identiteta pokojnega je torej ugotovljena, ni pa še pojasnjeno, da H je ixvrsil samomor ali je nemara res postal žrtev zločina- Morda je šel mladenič iz obupa v smrt. ker ni krnel sružbe, na drugi strani je pa čudno, da niso nikjer našli njegovega kolesa in pa njegove torbe. Ni izključeno, da ga je nekdo za v rat no umoril, oropal in položil na progo. Inkorporacija Ljubljana. 24. septembra. V petek se jc vršil informativen sestanek okoliških županov in mestnega zastopstva. Značilno je, da so t>ili skoraj vsi zastopniki proti inkorporaciji. med temi tudi zastopniki občine Zg. Šiška. Iti bi imeli največ interesa na in korpo racij: svoje občine. Kakor smo zvedeli, so zavzeli odklonilno stališče na svojo pest. ne da bi bili od koga pooblaščeni. Umevno je, da niti najmanj niso zastopali mišljenja občanov, tem manj pa njihove interese, ker je v interesu vseh prebivalcev občine Zg. šiska da se čim prej združimo v veliko Ljubljano, ker le na ta način bomo rešenih velikih težav, s katerimi se sedaj bore okoliške občine v finančnem kakor tudi v gospodarskem po ?ledu. Prenehali 1-odo tudi v^i prepiri in pre pirčki. ker le mestna občina more uspešno zastopati naše interese, nikaknr na ne male okol:ške občine, katerim -^"rr.anjku je sredstev in kreditne zmožne-*: V»c občanov. Ljnbliana, 24. *eptombre IvfjblJBTJtko prosvetno okrožje je sklicalo včerej v župni pikami na Taboru kon-fruroneo druitvenih in Četnih proavetariov ljubiJanekejea okrožja, ki jo bila nrov dobro objokano, vendar pa nmo nocrrežali proaveta rte nekaterih liubliansklrj in blifn'ih me*-koltkfb edinie. Okrožni oroovetar br. Rudi Marine!*! je orvoril konferenco toplo pozdravil itotf pn i k u župno m prave r^odptnrooto br. Milka Krapefa ter ojrtale Hane ŽPO rn na*r-zooe prc*evetarje V uvodnem sovoru K najprej pojaenil namen proovetne konference. ra«vfl Tiroerorji protvefrtega dela v tekoči simeki sezoni t*r pomival na vrsaiem-no oodelovanje društvenih tehničnih in pro-eivatnih odborov. MM drugim je omenjal prosvetno delovanje hrdi izven sokolske telovadnice, med našim občinstvom, ki g*a je treba pri trzniti k pekotekim prireditvam in ca z »Mimi tnHi Trgaje**- Veliko - porjorno^t ie treba poe-večati zlasti flanstvj, ki je pristopilo v sokolsko or^arj^ar'jo po reorga-nrzacfri iueouloveook^ca eokoMra, ter g« navdušiti m vzooiiti v pravem Tvrsevom sokotekem duhu. Nadalfe le omeni! važnost Gledaliških in lutkovnih odsekov, ki bodo v bodoči zimski sezoni morafc pokazati največjo akrivnosi, seveda v skladu e sokolsko idejo. Govor br. prosvetarja je bil z odobnannmjem spreiet, nakar je pozdravil zborovalce v imenu žjpne uprave podsta-rosta br. Milko Krape«, ki je v svojem lenem in jedrnatem srovoru bodril k uope-šnemu prosvetnerrrj delu ter primerial P^o-svetoo delovanje sokolstva pred vojno z današnjo dobo. Z želK>, da bi prosvetna konferenca rodila čim več lepih uspehov je zaključil svoj govor med ^1 osnim odobravanjem navzočih bratov m sester. Sledila so poročila funkrijonarjev fcirme-sa prosvetnega odbora. Brat Pero Škri, referent za dramatiko, fe v daljšem govoru orisal pomen dramske umetnosti za sokol-s%vc. predvsem na deželi, nato pa poročal o dramskih tekmah, ki_ se bodo vršile meseca novembra v drjšrvfh po okrožjih m na župne m prosvetnem dnevu. Podrobna in točna navodila za dramske tekme bo izdelal ŽPO Pri sledeči stvarni debati so bili soglasno sprejeti naslednji prodlocn: pri ŽPO-u se osnuje zbirka ffledališkib i"rocal br-Lojze Kovač, ki je povdarial pomen m važnost lutkovnih odrov za vzgojo sokolske mladine. Zanimiva je bila statistika, i« katere ie razvidno, da derufre v nad 4000 lutkovnih odrov, ki so vprizorila nad 40 000 !*er, d oči m j m« mo v Jugoslavija le 60 }-likovnih odrov. Priporočal je bratotn m seotram uttanovitev lutkovnih odrov, vsa navodila in podatke bo dal radevoljo na raspolaoo ŽPO. Okrožni prosvetar br. Marinfič je hnol lop refertt o nasovorih pred vrstami. pr»-davanjih M članstvo ki javnost. Vse nago vore bi morali imeti v e»porazurou z Iru štvenim načelništvom in prosvetnim odbo rom vaditelj: in vadUelJice. Veliko pozor rmoat bo treba posvečati Mejnim >o1«it. ^ novo olanstvo. ki se mora o vrli ti v meeecj novembru. i>ve vajeni panogi sokoiekrj i prosvetnega iela sta tudi pevski in glfl^ beoi odoek. ki se morata kar najbolj razširiti med našimi edinicarui. ZuprH novinar br. Janez Horvat js poročal e eekolsk*m tisku ter pozival navzoče brate in sestre, da posvečajo Rep več pozornosti naročanju eo-jtotekih listov jo točnemu plar-evan;u naročnine. Ob zakljjcku Je brat Marinčič še kratko omenil načrt zakona o obvemt tpte^nl vr?o-ji, nakar je ob 12. zaključil uspešno pt>v-svetno konferenco. Zdravo! Tekme v odbojki za prvenstvo SKJ Osijek, 24. septembra V Osijeku, na letnem te4ovadišču sokolske ga društva Osijek Matica, so se vč vršile tekme v odbojki za prvenitvo .SIKJ Tekmovanje sta vodila zvezni načelnik M Ambronč in savezna načelnica Elza .Skalar jeva. V vseh oddelkh so zmagala sokolska društva iz dravske banovine, prav poeeh-n*^ pa so se posta v rM Mariborčan-, ki tO odnev kar tri .prvenstva, dočim jc Sokol Ljubljana Tabor postal prvak med čian Tekmo vaj*je. ki je trajalo vat dopoldne, je dak> te-le konnče rezultate: Čllami: 1. župo Ljubljana (Ljunijema Ta bor), 2. Novi Sad (Som bor). 3. K negujeva*: (ICroševac), 4. Zagreb (Zagreb II). 5. Cer -nje (Djenović). Članice: 1. Maribor (Maribor Matica), 2. Zagreb (Zagreb H). 3. Kragujevac (čopr\-ja>. 4. Vel. Bečkerek (Vršac). Moški naraščaj: 1. Maribor (Maribor Ma-tVca). 2. Beograd (Beograd 11), 3. Kra^jevar (Kn>ševac). 4. Zagreb (Zagreb II). Ženski naraščaj: 1. Maribor (Marvbor ni). 2. Kragujevac (Kruševac). 3. Zagreb Zagreb 11). 4. Osijek (Osijek Don p Grad). Najboljšo igro eo pokaza'1 čdaan. fcjor so se prav posebno odiikovali Ljubijancooi, ki so znatno prekašali druga društva zaradi sijajne vigranoati. Danes so na s^>oredw tekme z& prvenstvo Saveae Sk>vorrskega So» kolstva. Ker Bol gori niso prišli. Nxk> nastopili samo Jugosloveni in Cehi. SKJ zastopata prvaka Ljubljana Tabor pri ČlanA in Maribor Matica pri čktnioaih. .1 utri premiera velefilma PRIJATELJICA Ljubezen, petje, smeh, zabava, mele intrige in lepa godba. V glavni vlogi Matica ^Jigj in Kari L. l>ielil ELITNI KIVO MATICA Telefon St. 21-24 Škofjeloški most popravljajo Okolja Loka, 2". septembra. Ze več dni .ie kolodvorski most, ki veže co giavrc cesti Škofje Loko s kolodvorom, za voerni promet zaprt in zato morajo vsa vociia jl Okolje Loke in nazaj po s-tari cesti skozi Suho. Na sprednjem mostrj so se namreč pokazali nevarni siedovi razpadanja, ki b: utegnilo ta &e£ mosta docela ume iti- Pri %-stopu na most je pronicala voda v globine, k:er pa ni imeia nobenega odtoka skozi betonske netie, j3i je začela razganjati- Počili sta dosna in !e.va betonska stran tako zek), da se je nagnila vsa ograja mostu na vsak" strani po par centimetrov. Ker dela cesta v tem pa^ni ovinek in je poieg tega vozfii promet tod izredno živahen. >e obstajala resna bojazen, da pride prej afc slej rra tem deki mosta do bode nesreče, ko bi so ntesn'J most krstkoma-lo sesuti na obe strani v glob m o. Da se most katerega kolavdacrla tik pred vojno baš zaradi te na.pake ni bila odobrena, obvaruje, ga je začel ceshr odbor pod vodstvom nadzornika g. Rihter-šica popravljati. Betonske stene so prebiti in dail tako vodi možnost CKrroka, na obeh straneh ceste so ra poleg tega izkopali giobOke jarke, ki jih zasipavajo S skalami, da napravijo tako svet odpornejši Drot vlagi in pritisku vozu", potem pa bodo vprek %-^e ceste '^grebri nekako korito, ki bodo položili vanj močne žičnate vr\'i in jih pritrdUi na zunanje betonske stene s posebni mi rnatrcamJ, da bosta obe strani betonskih škarp med seboj trdno povezani. Obsežno delo gre hitro od rok, vemdaj ;e malo upanja, da bi cisl most prihodnji teden že odprt. Iz škofje Loke — Lični postiti na bar a in i k i. V svoji skromnosti belefrmo vsak napredek, ki služi lestu. Poštna uprava je namestila po ^kofji Lok; lične rdeče-bek> preskače poštne nabiralnike. Nabiraln ki so rzvečine na svojih starih mestih, nova slo oo^ztii le pri pošti in na Kocelijevl hiši. Nov obrtni loka] dobimo. Naša kavarna ;e dobro znana po se in kom Škofje Loke. Sedaj bodo njen obseg za spoznanje zmanjšali. Desn: vogal bodo namreč predelali v obrtmšk: lokal kjer bo imel svojo urarsko delavnico sin škofjeloške kavarnarice g. Miran Plantarjč, ki so >e šo!a! v tej strok; da>je časa v inozemstvu. Obnova kolodvorskega pensfopia. r Pred leti so obnovili zunanjost škofjelo- | škega kolodvora, sedaj p^ so ;e spravil | še na notranjost, kar je bilo res že nujno. Vse sobo so čedno preslikah", prepie-skati pa bodo tudi razne oglasne tabfie to vrata. Ko smo že pri tem, nai povemo, da na peronsko streho še vedno nismo pozabili, pa tudi glede k!op: bi pripomnil: toliko, da i h je sedaj nekaj razpostavljenih ob straniščih, tiste namreč, ki ^mo jih bili vajeni videti pre; pred kolodvorskim poslopjem. Cemn je nastaia ta izprememoa. pa ne vemo. — Z občine. Občinstvo se o^pozaria, da se mora poginula živina brezpogorno pr - SPORT Lahkoatletski dvoboj Ljubljana-Zagreb 2^agrtb, 23. septembra. Včeraj in danes se je vršil ne igriScu Haška damski Uhkoatletski dvoma teh med reprezentancama Ljubljane in Zagreba ter tekmovanje za državno prvenstvo poedaok. Ljubljanske barve so zastopale aletrmje Atene in Ilirije, v zagrebški reprezentanci pa so bile atletinje Haika m MakaMja. L>* med našim občinstvom precejšnje zartima-nje udi za damsko labkoatletiko se vidi iz tega, da je že v soboto prisostvovalo tekTno-vanju nad 500 oseb. V nedeljo pa Jih jc bilo seveda več. Rezultati so bili prvi dan naslecmjr: Tek 60: 1. pre d tekmo van je: Batelkova (H) 82. Smerdu (I) 8.3. Oman (I) 8.4. n. predtekmovanje: Kavčič (I) S.6, Lozar (H) 8.6, Šulek (H). Finale: Batelkova (H) 8. Smerdu (I) 8-2, Kavčič (I) 8.4 Met krogle: Stefaoini (H) 10.97, Noforo-vić (H) 10.73, Bcmik (A) 9.35. Skok v višino: Tratnik (I) 1.40, Stefamni (H) 1.40. Neferović (H) 1.45. Tratnikov« >e v kvalifikacijskem skoku skočilo 1.45. Met diska: Neferovič (H) 35.25 (nov jn-goslovenskl rekord), Tratnik (I) 26.74, šulek (H) 27.43. Tek 100 m: Batelkova (H) 13.2. Smerda (I) 13.5. Kavčič (I) 13.5. Rezultati drugega dne: Tek 80 tn zapreke: Steferrmi (H) 13.9, Prv bovšek rt) 14.3. Lozar (H). Skok v daljavo: Stefanini (H^ 450 cm. Pusti sek rt) 453 cm. Tratnik (1) 447 cm. Met kopja: Stefanini (H) 31.41 m. boljše od jug. rekorda. Neferović (H) 30.98, 3. Ber-nik CA ten«). Tek 200 m: Batelkova (H) 38.2, Smerdu (I) 29.1. Kavčič (I) 29.7. Tek 800 m: Ulaga E. (A) 2:42.3. Zajec (l) 2:46.6. Ulaga A. (A) 2:39.4. Štafeta 4 krat 100 m: Hask v 5T3.9. bloje od jug. rekorda, Ilirija v 54. Dvoboj je odločil Zagreb s 57 in pol proti 42 in pol v svojo korist. * Lahkoatletski tromach Beograd : Zagreb : Ljubljana Za 6. rn 7. oktooer je perfektuiran lahkoatletski tromateb mod reprezentancam i Beograda, Zagreba in LJubljane. Prireditev bo revija naših najboljših atletov, ki so z velikim uspehom letos v rajnih berhah zastopali barve jngoslovenske lah-V.e atletike. Nedvomno so bile letos največja lahko-atletska pireditev v nažn držav} balkanske igre v Zagrebu, toda tromateh bo zelo malo zaostajal za njo in bo prekosil v veliki meri državno prvenstvo, kajti na njem bodo nastopili — ker smeta v vsaki disciplini zastopati barve svojega mesta samo po dva reprezentanta — samo izbrani jugo-slovenski lahkoatleti, med njimi celotna naša državna reprezentanca za balkanske igre Borba se bo vršila za prestiž in za ne-I oficijelno lahkoatletsko prvenstvo mest v letošnji sezoni Ker so reprezentanti iz Beograda Zagreba in Ljubljane na balkanskih igrah priborili našim barvam ^riMižno isto število točk. je izid troma-trh^ popolnoma negotov Zaradi ^ega je pričakovati izredne borbe v vseh disciplinah ne samo za zmago. temveč c*4o aa vsako tnZ3>osrorm, lepi dam« r^risrrta HeknA. Ktno lcVea/: 5karKra! v TTiiilnimnMi rPY«Bnčl6ka GoaJ). Kino Dvor: PocajcVr: piaaifcao OtaolT In orno). ZKD: P. 1 — ne odeovor^u ct> M v feiiMi Matici Kino Siska: Kralj arene. DEŽURNE LEKARNE, Dane*: Mr. Raanor. Miklosičov* oaaCa 30 ki TiTrteocarj, Motili trs i> Z>&ne3 dobi ve//avo nov zakon o občinah. Vi vedno novo, kar je novo, a tet dobimo izjemo v pravilu. V novem zakona je med drugim določba, da v občinski trprifvi ne morejo sedeti možje, ki nimajo domovinske pravice v dotični občini. Ta določba bo Sta za nohte vrem tistim županom m občinskim svetnikom, ki so & veli kot praktični kozmopotiti v prepričanja, da je vseeno, kam je človek pristojen in c> lahko gospodarijo tudi ma tleh, kjer niso doma. Zidaj se morajo požuriti, da dobe domovinsko pravico, sicer bodo morali svoja mesta v občinskih svetih odložiti. Nujno potreben bi nam hft splošen okvir takega zakona. Vse polno imamo ljudi, ki so si med nami kaj mehko potetla-/?, pa niso ne naši državljani, ne občani naših občin. H>omačinom odjedajo krtih pod krinko neobhodno potrebnih strokovnjakov in kot taki uživajo v naši državi v zvrhani meri vse pravice, dolžnosti pa nimajo skoraj nobenih, ker se skrijejo za tuje državljanstvo. Poznajo in imajo samo grabi je, vile pa prepuščajo hvaležno nam, ki smo dovolj potrpežljivi, da vse to mirno gledamo. Če mora biti župan ali občinski svetnik občan dotične občine poleg tega, da je naš drža\*ljan. naj bi postali naši državljani in občani tudi razni bančni direktor-ji, generalni ravnatelji, ravnatelji, šefi in drugi sijajno plačani gospodje. Če pa nočejo, naj se umaknejo domačinom. Od srede dne 26. t. m. dalje se za čne redna predprodaja gledaliških vstop me v veži opernega gledališča In aicor dnevno od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure. Predprodaja je za dramske m operne predstave. Kdo se želi še prijaviti kot abonent za sezono 1934—1935. prosimo, da se javi v blagajni gledališke uprave v dramskem gledališču. Dober oku>. —Kako vam diši naša domača tlačenka ? — Izborno! — Vidite, saj sem vedel. Naći so po še pred 14 dnevi trdili, da je pokvarjen«. « tev 216 -___»SLOVENSKI NAROD«, **e 24. Wf*embr* 1934 Str«, S. &ugos1ovensici javnosti t Na mojo izjavo javnosti glede obdavčenja tvrdke Bafa odgovarja v zagrebških „Novostih" in beograjski „Štampi" neki „Akcioni odbor za zaštitu nacionalne kožarsko-preradjivačke radinosti". Ugotovil sem, kdo se skriva za Akcijskim odborom za zaščito nacionalne usniarske delavnosti in kdo vodi kampanjo v imenu nacionalizma proti nam. To je konkurenca iz Zagreba: llavro Schonbaum, trgovec s čevlji, Ilica št. 31, Feliks Mcnniann, lastnik trgovine s čevlji „Postola". Ilica št. 4)1, inž. Rihard Neumann, prokurist firme Hertman, d. d. trgovina z u*njem, Jelačlčev trg 25. Na ta oglas sem odgovoril v sobotnih zagrebških časopis'h naslednje: {Javnosti t Trije trgovci s čevlji z Ilice pod imenom Akcijski odbor za zaščito baje nacionalne usnjarske stroke so odgovorili na mojo izjavo. Ne vem, zakaj se gospodje sramujejo svojih imen in zakaj jih skrivajo pod firmo nacionalizma. Gospodje so analfabeti v davčnih zakonih, če ne vedo, da obstoje poleg osnovnega in dopolnilnega davka še tudi drugi davki. Izgleda, da gospodje sploh ne plačujejo skupnega prometnega, kakor tudi ne luksuznega davka, če ne vedo, da tudi ti davki obstoje. Pozivam, da gospodje z Ilice, edine člane tega Akcijskega odbora, da objavijo svoje plačane davke, in da potem tudi v pogledu davkov tekmujemo. đtesnicn fes Firma Bafa je plačala v gotovini na račun davkov in dajatev za leto 1933 Din 12,210.421°— skupaj s svojimi 127 prodajalnami, tako da odpade na eno prodajalno, pa celo na ono na deželi, bhzu 100.000 dinarjev. Za javnost bi bilo zanimivo, da izve, koliko plačajo davka gospodje iz Akcijskega odbora, ki imaio svoje trgovine na Ilici? JL>c$z fes Da je sploh kedai v usnjarski stroki in v stroki predelovanja usnja bilo zaposlenih 60.000 delavcev, pa so zaradi tega tudi številke izgubljenih dnevnih zaslužkov v znesku Din 360,000.000 — izmišljene in neresnične. Po statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo zaposlenih v celokupni usnjarski in usnje predelujoči podjetnosti vključno industrijo in obrtništvo: v juliju 1932 leta 1972 žensk 19.084 moških 21.05G skupaj v juliju 1933 leta 232? žensk 18.300 moških 20.02T skupaj v juliju 1934 leta 2454 žensk 19.458 moških 22.912 skupaj Iz tega je razvidno, da v treh letih naše proizvodnje v državi ne samo ni padlo števi zaposlenih delavcev v usnjarski in usnje predelujoči stroki, nego je še celo naraslo z 1.850 članov. Iz vsega tega je jasno, da gospodje iz nacionalnega Akcijskega odbora ne delajo na tem, da javnost izve resnico, nego da javnost zavedejo v zmoto. lo za Naše delo nI naperjeno proti čevljarjem. Pozdravljamo osnovanje zadrugarstva in napredek v čevljarski obrti. Pripravljeni smo, da sodelujemo in pomagamo zadrugarstvu, da se z združenimi močmi borimo proti draginji. Borimo se, da z nizkimi cenami omogočimo milijonom jugoslovenskih konzumentov, da se obu jejo z dobro obutvijo. Borimo se, da dvignemo življenjske prilike naših sodelavcev z dobrim zaslužkom, s pocenitvijo vsakdanjih potieb in s poboljšanjem delovnih in življenjskih pogojev. Borimo se. da kot privatno podjetje ne izostanemo niti pri eni tekmi, kjer se služi nacionalnemu ekonomskemu in socialnemu interesu naše države ih naroda. Soma •Mufcsimovic ftrao 4, »SLOVENSKI NAROD«, dne 24. septembra 1934 DNEVNE VESTI — Umrljivost med zavarovanimi delavci in nameščenci. V juliju je umrlo v nafti državi 131 zavarovanih delavcev in nameščencev od teb 147 moških in 34 žensk. Nalezljive bolezni so zahtevale 62 žrtev, med temi samo pljučna tuberkuloza 50, smrtno se je ponesrečilo pri delu 10 delavcev, izven dela pa 15. Med umrlimi je bilo 17 uradnikov, S6 kvalificiranih delavcev. 18 pomočnikov in 90 nekvalificiranih delavcev. Največ smrtnih primerov odpade na trgovske nameščence, najmanj pa na grafike. Rodbinam umrlih delavcev in nameščencev je bilo izplačano v julija 131.3S3 Din pogrebnine. število v juliju umrlih zavarovancev bo pa nekoliko večje, ker nekateri primeri smrti niso bili prijavljeni. — Delavski kulturni dan v Mariboru. Poseben vlak v Maribor organizira Strokovna komisija za Slovenijo s »Svobodo«, delavsko kulturno zvezo. Vozil bo v nedeljo 30. t. m. ob 6.45 zjutraj in pripelje v Maribor ob 10.18. Mariborska delavska kulturna in športna društva prirede ta dan I. delavski kulturni dan, na katerem sodeluje 20 društev med njimi tudi pevski zbor celjske ^-Svobode« in delavska godba >Zarja* iz Ljubljane, ki bo tudi dopoldne t mariborskem parku koncertirala. Popoldne ob 15. uri bo na igrišču DSK Svobode pri Masdaienskem parku nogometna tekma, nastopilo bo 60 lahkoatletičarjev, nastopil bo »Prijatelj prirode«, igrale bodo 4 delavske godbe. Nastopil bo zbor s 180 pevci. 100 kolesarjev bo nastopilo s ■kolektivnim in umetnim kolesarjenjem. Plesali se bodo plesi najmlajših in nazadnje bo simbcliona slika. Delavski kulturni dan bo nekaj lenega, impozantneea in nikomur ne bo žal, če se ga udeleži. Vstopnine ni. Posebni vlak odpelje iz Maribora ob 20.30 in pripelje v Ljubljano okrog 54. ure. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju. napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo«c Vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo priia voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Sadna razstava v Velikem Gabru na Dolenjskem. Občinski odbor v Velikem Gabru je na iniciativo mladega tajnika Alojzija Zajca in Kastelica Franca, posestni kov eg a sina rz Otec vrha, priredil razstavo sadja s poiročja gaberske občine. Sreski referent iz Litije g. šušteržič je imel v nedeljo predavanje o sadjereji v razstavnih prostorih, ki jih je rade volje prepustil v to svfho trgovec J. Jeraj iz Vel. Gabra. Obisk je bil oba dneva 16. m 17. t. m. zelo obilen in so imeli prireditelji kakor tudi razstavljale i zadoščenje za trud, ki so ga vložili v razstavo. Samo obžalovati je. da prireditev ni bila razglašena po časopisju, da bi ai bili tudi Ljubljančani lahko ogledali sadje, ki zraste na dolenjskih gričih, in bi ne kupovali dragega tujega sadeža, ki po kakovosti ne dosega domačega blaga, pač pa ga prekaša po pretirano visoki ceni. Razstava je poka-Mla. da bi mogla okolica Primskovega vzgajati najplemenitejša jabolka: kardinal, kanadka. kosmač, belfler, dolenjska voščenka ter špincelj. Razstavili so naslednji posestniki, ki so lahko ponosni na sad svojega truda. Antonči-č faz Hriba, žuip-n*k Plešec iz Primskovega, Anton Hribar rz Gradišča. Pancer iz Poljan, Mrzel j iz Zagrrica, ki je pokaral tudi cepljene lešnike. Največjo zbirko Pa je imel Franc Kes tel ic iz Otec vrba, pri katerem se po- zna vpliv kmetijske šole na Grmu. Samo želeti je, da bi našel še več tako vnetih sadjerejcev, kakor je on sam. Upamo, da bo v kratkem ustanovljena podružnica Sadjarskega društva, za katero se trudita občinski tajnik A Zaje in K as te lic. Trgovec Roječ iz št Vida pri Stični je razstavil praktične in solidno izdelane zabojčke za razpošiljanje sadja. Kdor je obiskal razstavo, je odšel z zavestjo, da bo mlada generacija nadaljevala delo naših očanoev sadjerejcev. ZDRAVA *---> Lutz peč JUGO-LUTZ, d. z o. z., Ljuoljana 7, tel. 3252 — Za zaposlitev domačih inženjerjev. Odbor za zaposlitev domačih inženjerjev v Beogradu opozarja brezposelne kolege, da so pripravljeni formularji za prijave brezposelnih inženjerjev. Formularji se dobe vsak dan od 10.—12. in od 16.—18. v pisarni udruženja JIA, Kralja Ferdinanda ulica 10. Brezposelni inženjerji iz drugih krajev naj pošljejo svoje naslove odboru, da jim pošlje formularje. — Mednarodni kongres železničarjev. 28. t. m. prične v Dubrovniku zasedati konferenca južnih železnic, na katero prispe okrog 40 delegatov iz Madžarske, Jugoslavije, Italije in Avstrije. Jugoslovensko delegacijo bosta vodila pomočnik prometnega ministra Senjanovič in načelnik notranjega oddelka dr. Markovič. Mednarodni kongres železničarjev bo pa od 5. do 13. oktobra v Dubrovniku. Na kongresu se zbere nad 500 delegatov. 2e zdaj jih je prijavljenih nad 300. Samo še danes se lahko nasmejete in pozabavate nad vrag oli jami slavnih komikov Stan LAURELA in Oliver HAKDVA v veselem filmu POTUJOČI PIANINO ZVOĆN1 KTNO DVOR, telef. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Jutri! „BUFFAL0 BILI/* Jutri! — Nova palača beograjske borze dela. Beograjska borza dela se preseli v kratkem v krasno novo palačo Gradbeni stroški so znašali 15,000.000 Din Palača stoji na vogalu Uzun Mirkove ulice m Kraljevega trga. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih sprememb. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skoplju in Splitu 24. v Mariboru 23, v Zagrebu 22, v Sarajevu 21, v Ljubljani 20.8, v Beogradu 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.4, temperatura je znašala 11.6. — Samomor 75-letnega starca. V vasi Dc-lovi blizu Čakovca se jc obesil 75-letni Martin Fork iz Novega Grada. Vzrok samomora ni znan. Iz Ljubljane —Ij Prvo portugalko imamo tudi že v Ljubljani in prijatelji dobre kapljice jo hvalijo, zadovoljni pa niso z njo vinogradniki, ker jo je mnogo premalo. V splošnem je vinska letina na Dolenjskem letos z večino izvrstne kvalitete, vendar je pa grozdja malo, ker so ga uničili toča. deževje in razni škodljivci. Najhujši škodljivci so pa seveda tatovi, ki navzlic stražam po vinogradih kradejo kar na veliko. Tako so te dni šentrupe rt sk i orožniki zaplenili pri nekem tatu kar 300 kg grozdja in rud: že nekaj Nina. Občine so razpisale nagrade za prijete tatove in rudi ljudstvo straži vinograde, tatvine pa navzlic temu ne pojenjajo m so vsak dan večje, čim slajše je grozdje. Naj bi ljubljanska komanda žandarmerijskega polka v vinorodnih krajih pomnožila število orožni- kov. Iti so gotovo najučinkovitejši varuhi vinogradov ubogega kmeta. Solnčni dnevi slade grozdje in s tem zvišujejo tudi kvaliteto m ceno vinu, ki je za marsikaterega kmeta glavni pridelek, zato pa mesečne noči, ki dajejo tatovom najlepšo priliko, da zmanjšujejo že itak slabo letmo. —I j Zanimivo razstavo dalmatinskih preprog in vezenin otvori jutri poslovnica primorske banovine v prostorih Hedžetove veletrgovine v Frančiškanski ulici 4, kjer je bila rudi internacionalna fotografska razstava. NTa tej razstavi bomo imeli v Ljubljani prvič priliko občudovati dalmatinske čUime m druge izdelke dalmatinskih žena s pristnimi narodn. motivi. Vsi izdelki so seveda tuoi na prodaj in jih poslovnica daje vsakomur tudi na 24-mesečnih obrokov. Razstava bo trajala samo do 4. oktobra, a vstopnine ni. —Ij Umrli so v Ljubljani od 15. do 21. t. m. Pleš Marijana roj. Skodlar, 69 let! vdova sluge drž. železnic, Mavrerjeva ulica 4. Verovšek Jurij, 64 let, trgovec rn posestnik, Dalmatinova ulica 2. Zunan Agna roj. šusteršič, 81 let, zasebnica. Gledališka ulica 10 UljaniŠčev Mitrofanovič Vasili; inscenator Narodnega gledališča, Marmontovaa ulica 23. — V ljubljanski bolnici so umrli. Mestek Angela. 4 leia., hči delavca, Tomažine 2, obč. Vel. Lašče. Aljaž Roza, 56 let žena dninarja. Topole 6. obč. Mengeš. Bartol Alojzija. 25 let, služkinja. Krakovska ulica 31. Vidic Metka, 31 let, uradnica Kamnik, šu«tna 30. Razperger Ivana. 14 let, hči vpok. čuvaja. Brun-ška gora 1. srez Krško. Požar Mi-Ijutin. 2 leti. sin šolskega upravitelja. Bohinjska Bistrica. Vrhovec Frančiška roj. Gaber, 59 let, žena posestnika. Poljanska cesta 46. —Ij Pojasnilo. Prosim da na notico v »Slovenskem Narodu« z dne 21. t. m. pod naslovom »Kje je društvo orožniških upokojencev« objavite sledeče pojasnilo: Društvo orožniških upokojencev nima svoje lastne pisarne, ker mu gmotne razmere tega ne dopuščajo. Pač pa opravlja posle tč. predsednik v svojem stanovanju, kar je vsem članom in tudi poštnemu uradu znano. Ko je društvo začasno prevzelo zbirko prijav vlagateljev bivše poštne hranilnice na Dunaju v imenu pripravljalnega odbora, je vse prizadete točn^ obvestilo v listih, kaj naj ukrenejo, kar je tudi na stotine interesentov rz vseh krajev Slovenije in Dalmacije že storilo. Predsednik društva ni objavil svojega privatnega naslova, ker je čez dan stalno odsoten in opravlja društvene posle le ob večernih urah. Stranke bi torej le zastonj hodile po informacije, ker je predsednik v službi. Vsak pa ki želi informacije, naj se pismeno obrne na društvo. Ivan Lipo-glavšek, tč. predsednik. Sv. Petra nasip št. 71. K&DA DELAkOVA SOiA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO II^JMETHiSIC^ifS^^^ JL.VPIS DNEVNO OD 10-14 Tečaji so se že pričeli. —Ij Komanda ljubljanskega vojnega okruga se je z današnjim dnem preselila iz dosedanjih prostorov vojašnice vojvode Mišića v druge prostore iste vojašnice, v katere vhod je iz Maistrove ulice št. 9 (nasproti špedicije Ranzinger). —Ij Zveza gospodinj prične b 1. oktobrom s trimesečnim večernim kuharskim tečajem. Istočasno otvori tudi večerni šivalni tečaj in popoldanski tečaj za praktična ki umetna ročna dela. Vse podrobnosti med uradnimi urami, v društvenem lokalu Breg št. 8, kjer se tudi sprejemajo prijave. —Ij Okrajna organizacija JNS za kolodvorski okraj v Ljubljani vabi svoje član- Kr. banovinska poslovnica primorske banovine Split_ Obiščite razstavo splitskih inih vezenin preprog in nar v prostorih Hedžetove veletrgovine, LJIBUANA. Frančiškanska, ulica št. 4 Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. m od 14. do 19. ure. — Razstava je otvorjena samo nekaj dni. Vstopnine ni! Poslovnica sprejema naročila na ZA mesečnih obrokov! ZAVESE vam najlepše napravi po izoir blaga specijalni oddelek aa zavese — BUD. SEVER, LJubljana« Marijin trg Z — Kdor tcu pi aiage pr* meni eno t in ta-gotovim orezplačno! *6fl' GOSLI, GLASBENO TEORIJO itd. poučujem, pridem tudi na dom. — Naslov: Rožna dolina. Cesta IV, št. 19 (pod šifro) >Za mal honorar siguren uspeh!« 2891 TKALSKI MOJSTER mlajša samostojna moč, dobi v mali tkalnici stalno službo. — Naslov v upravi »SI. Naroda«. 2893 oglašajte v »Slovenskem Naroda«. — Beseda o_54» para. OPREMLJENO SOBO oddam eni ali dvema osebama na Aleksandrovi cesti 7/1, leva vrata. 2896 PUMPARCE modne mače. najboljši oairup. A. PRESKE)R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta *tev. 14. eVT MALJNOVEC pristen, naraven, a čistim slad* kor jem vkuhan — se dom na tnalo In veliko v LEKARNI DR. G. PICCOLt LJUBLJANA Dunajska e, 6 TRGOVINA špecerijska in delikatesna v centrumu Ljubljane — se radi družinskih razmer takoj odda. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobro vpeljana«. SGrivnest 2 l»e/e£a čevlja Doktor Minchen se je zasmejal. Na koncu hodnika sta zopet zavila na drug hodnik, v pravem kotu na prejšnjega. _ Temu se boš privadil in bobe ie vdihavati smrad po lizolu, bikloridu, živem srebru in arkoholu, nego zavratne ro>e bakterij v zraku... Kako se počuti inspektor? (Pri tem je rmslii Ette-ryjevega očeta.) — Tako. tako. — EMerv je namršil obrvi. — Baš imava opraviti s trdim oreškom — jasno mi je že vse. samo ena podrobnost še ne... Ce je to tisto, kar mislim... Zopet sta zavira za vogal in krenila oo tretjem hodniku sporedno s prvim. Na desni strani ob vsem hodniku je bila gola stena, le ena vrata so bila v nju na njih pa tablica z napisom: »Galerija«. Na levi strani sta prišla mimo vrat 2. napisom: »Dr. Lucius Durming, pn- matij internega oddelka«. Malo dalje so bala druga vrata s tablico: »Čakalnica«. Končno sta prišla do tretjih vrat, kjer se je Ellemev prioatelj smeje ustavil. Na vratih je bil napis: »Dr. John Mincben, ravnatelj bolnice«. To je bila velika soba. opremljena samo z najnujnejšim pohištvom, med katerim si opazil najprej mizo. Ob steni je stalo več omar s kovinastimi instrumenti na steklenih policah. Tu so bili štirje stoli, nizka široka knjižnica, polna debelih knjig, in nekakšni jekleni predalčki. — Sedi, odloži suknjo in povej mi. kaj ti teži srce, — je dejal Manchen. Sam se je zleknrt v naslanjač za mizo. se sklonil naprej in sklenil koščene roke za glavo. — Samo eno vprašanje, — je za-mrmral EMery. Vrgel je plašč čez stol. se sklonil nad mizo in pogledal prijatelju v obraz. — Ali se da izpremerati dolgost časa, v katerem navadno nastopi rigor mortis? — Seveda se da. Kaj je bil vzrok bokiikove smrti? — Krogla. — Starost? — Okrog petinštirideset, če se ne motim. — Patološke zveze? S tem mislim, ali ga je mučila kakšna bolezen, recimo sladkorna? — Koldkor mi je znano, ne. Minchen se je počasi pogugaval v naslanjaču. Bllerv >e stopil korak nazaj, sedel in vzel iz doze cigareto. — Evo, vzemi raje mojo cigareto. — je dejal Minchen. — Veš, nekaj ti povem, Bllerv. Rigor mortis je nezanesljiv in rad vara. Jaz navadno prej pregledam mrliča, predno izrečem svoje mnenije. Za sladkorno bolezen sem se zanimal zato, ker mora nad štirideset let Sftar človek s preobilico sladkorja v sebi po našimi smrti najpozneje v desetih minutah otrpniti. — Po desetih minutah! Za boga! — Ellery je debelo pogledal Minchena in cigareta mu je padla iz ust. — Deset minut, — je ponovil sam pri sebi. — Sladkorna bolezen ... Johne, dovoli, da telefoniram. stvo na članski sestanek, ki ae vrši v torek 25. t. m. ob 20. uri v hotelu Štrukelj. Na dnevnem redu bo med drugim razgovor o občinskih volitvah v Ljubljani. Poročali bodo tudi delegati sreškega odbora. —IJ PleUraka (koaarska) mojstrska aola »n strokovni tečaji. Na Državni tehniški srednji šoli (obrtni šoli) v Ljubljani se bo v slučaju zadostnih priglasitev z naeseoem oktobrom otvorila enoletna ple-taraka (košarska) mojstrska šola. Sprejeli se bodo učenci, ki so se izučili te obrti ali na šolah ali pri mojstrih in imajo pomočniški izpit. Na mojstrski šoli se bodo vršili tudi strokovni tečaji za absolvente nižjih srednjih šol. Potrdilo o uspešno dovršenem strokovnem tečaju najmanj 6 mesecev velja za absolvente štirih razredov srednje ah' tej enake šole kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpita. Vse prijave (ustne ali pismene) sprejema direkcija Državne tehniške srednje šole v Ljubljani. —Ij Abiturijentski tečaj zbornice za TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje v abiturijentski tečaj na trgovski akademiji v Ljubljani se vrši do incl. 29. septembra. Interesenti lahko vplačajo prvi obrok šolnine tudi v prvih dneh meseca oktobra proti obvezni prijavi za vpis na abiturijentski tečaj. V izjemnih slučajih se •more dovoliti plačevanje šolnine tudi v večjem številu obrokov. Vse ostale informacije dobe in ter e-senti(nje) pri ravnateljstvu drž. trgovske akademije v Ljubljani. —Ij Opozarjamo cenjeno občinstvo na jutrišnjo premiero velike filmske komedije »Njegova prijateljica«. V tem delu nastopa Subotičanka Katica Nagy in Kari L. Diehl. Danes se pa zadnjikrat predvaja film »Zbogom, lepi dnevi«. Kdor se hoče nasmejati, naj ne pozabi, da se v kinn Dvoru predvaja samo še danes film »Potujoči pianino*. v katerem nastopata slavna komika Stanlio iti OHk>. —Ij Prihodnji program ZKD bo velika senzacija za Ljubljano. Na programu je velefiim iz malajske džungle. Ta film je »delal znani razi-sko valeč in lovec na divje zveri Frank Bučk«. Film nam v naravnih posnetkih pokaže življenje divjih zveri, njih boj za obstanek in lov na nje. Film je velfkega pomena za učečo se mladino in za vse one, ki se zanimajo za življenje divjih živali. —Ij Rekvijem za blagopokojnega g. Jurija Verovška bo v sredo dne ML t. m. V cerkvi Marijinega Oznanenja ob 7. uri zjutraj. —Ij Maša zadušnica za bragopokojno Francisko Vrhovec bo v torek 25. septembra ob 6.30 uri zjutraj pri Sv. Petru. —Ij Esperantski tečaj bo otvoril »Klub esperantistov v Ljubljani« v sredo 26. septembra t. 1. ob 19.30 na Dopisni trgovski šoli — Kongresni trg 2-II (bivši prostori Trgovske šole). Priglasiti se more vsakdo, učnina niska. —Ij Z nožem v prsa. Snoča se je v samomorilnem namenu sunil z nožem v prsa in se nevarno poškodoval 30 letu i JUoj-rij P. Prepeljali so ga v bolnico in je upati, da bo kljub budi poškodbi okreval. Vzrok obupnega dejanja ni znan. !z Celja —c Obrtna razstava v Celju 1935. V četrtek zvečer je bil v hotelu »Hubertus« drugi širši sestanek prirediteljev obrtne razstave v Ceij-u. V odbor, ki naj izvede razstavo, so bili izvoljeni gg.: predsednik Stojan Holobar, slikarski mojster; podpredsednik Anton Lečnik, urar in juvelir; tajnik Ludvik S«Usek, krojaški mojster; blagajnik Ivan Martinčič, tiskarnar. Ožji odbor: inž. Pri-stovšeic ravnatelj Marinček, uprav. Zdol-šek, obrtni referent Pogačnik, Alojz Rihter-šič, krojač Ivan Bizjak, hotelir Drago Bernardi, hotelir Franc Rebeuschegg, stavbenik K- Gologranc, krojač Jakob Kovač in R. Blechinger. V ožji odbor pridejo še načelniki posameznih odsekov, ki jih bodo člani teh odsekov sami izvolili. Odsekov je sedem in štejejo 7 do 9 članov, le ocenjevalni je obširnejši. Olji odbor je pooblaščen, da povabi k sodelovanju tudi zastopnike kor-poracij in razna društva, predvsem obrtniška iz vse dravske banov ne. Sestanek je pctekel v najlepši siu^i. icaT j« glavn- predpogoj, 5e se hoče doseči 5i«B Irpši uspeh razšla ve. —c Celjski občinski svet bo imel prihodnjo redno sejo v petek 5. oktobra ob 18. —c Umrl je v petek na Ložnici štev. 3 pri Celju 73-letni posestna k Janez Zelezni-kar. —c SK Celje : SK Rapid (Maribor) 1:0 (1:0). V nedeljo popoldne je bila na Glazij: ob prisotnosti okrog 500 gledalcev odigrana prva jesenska tekma za podsavezno prvenstvo med SK Celjem in mariborskim Rapd-dom. Celjani so zasluženo zmagali v razmerju 1:0 (1:0). Tekma je bila tipična borba za točke. Igra je bila povečini izenačena, moštvi pa nista pokazali smiselnih kombinacij. IgraH sta raztrgano in nervozno, na mesto sta bili samo obe obrambi. Celjani niso znali izrabiti nekaj zrelih pozicij pred golom. Rapid je igral ostro. Proti koncu igre je hotel za vsako ceno izenačiti, a mu ni uspelo. Gol za Celje je zabil Zupane v 40. minuti prvega polčasa. Tekmo je sodil g. Pevalek iz Ljubljane ležemo. Celje si je že v prvi tekmi priborilo dve dragocen* točki. V predtekmi je rezerva SK Celja porazila moštvo SK Žalca v razmerju 7:3 (4:1). Nogometna tekma, ki so jo igrali celjski in gabrski gasilci na ignšču SK Olimpa v Gaber ju. se jc končala neodločno 1:1 (polčas IsO za gabrske gasilce). Iz Ptuja — Prijatelji perutnine zopet na delu. V okolici občine Juršjnci so se zopet pojavili prijatelji perutnine, ki so obiskaH kar sedem posestnikov in jim odnesli kur in piščancev v skupni vrednosti okoli 1000 Din. Zlasti sta oškodovana posestnika čuš Franc iz Hlaponc in Repič Alojz iz Juršinc. Orožniki so izsledili starega grešnika nekega S. A. iz Juršinc. ki ga irnajc na sumu. da je kradel perutnino. Mrt se pa skriva pred orožniško patruljo. — Tedensko gasilsko službo opravlja do prihodnje nedelje -rn četa, I. red s če-tarjecm Rudolfom Erlačem in četnikom Francem černivcem. Reševalno službo pa opravljajo šofer Jožef Iler. četar Konrad Vau potic in od moštva Alojz Murko m Andrej Pfeifer. — Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 2S. t. m. lekarna pri »Sv. Antonu« (mag. ph. Bogo Orožen). — Motnje na telefonskem omrežju. V zadnjem Času se zelo množe pritožbe tele fonskih abonentov zaradi neprestanih motenj pri telefoniranju. Te!efon:ranje je včasih naravnost neznosno. Med govorjenjem naenkrat ne slišiš nobenega glasu kakor da bi bil prekinjen. kmalu pa e»e glas zopet pojači, drugič zopet nastane v aparatu šum. tako da ni mogoče telefonirati, velike težave pa so pri telefoniranju z mterurbanom. Krivo je staro omrežje, ki ga je treba temeljito popraviti in Izmenjati stari materijal, isto pa velja tudi za telefonske aparate. L"pamo. da bo p^-na uprava uvidela, da pri drasih telefonskih pogovorih tako ne gre več. — Tatvina pri belem dnevu. Nelavno je pri belem dnevu obiskal neznan tat posestnika Jernejska Antona v Mihovclh in sicer v času, ko je bil pri živini na paši na tra -niku za hišo. Tat je odprl hišna vrata s ključem, ki je tičal v vratih, ter se tiho splazil v zadnjV. sobo, kjer si je naložil za popotnico 4 kg svinjske masti več jajc in kruha, za zimo pa si je priskrbel še obleko. Jerneišek je o-naz.U tatvin*' Šele opoldne, ko se je vrnil domov. — Osumljen je neki mo?ki iz Šmarja pri Jelšah, ker se je tiste dni potikal Po vasi — Policija je aretirala zaradi delomrž-nosti in beračenja po mestu kar dva tička in sicer 241etnega Masinaka Leopolda iz Slivnice pri Šmarjah in 32 letne ga Kampla AdoHa iz Slovenje vasi. Oba sta bila izročena sodišču. — NSZ podružnia v Ptuju je priredila v nedeljo v prid svojim brezposelnim tovarišem v Ljudskem vrtu vinsko trgatev Moralni m finančni uspeh je bil zelo zadovoljiv, saj so nabrali za brezposelne nekaj nad 2000 Din. Iz Trbovel — Z otrokom skočila v vodo. V petek je v samomorilnem namenu skočila s svojim 10 mesecev starim otrokom v bajer na Gvidi žena rudarja Kregarja Nesrečno ženo »o opazili še pravočasno mimoidoči ter jo rešili iz vode. d očim je otrok u tonih. Vzrok obur-nega dejanja mlale žene je baje nesloga v družini. — Za vojne obveznike. Vojaški odde lek občine Trbovlje rx>ziva vse vojne obveznike, ki še niso prejeli vojaških izkaznic (vojničkih izprav). da se takoj zglaae na občini v sobi št. 2 med uradnimi urami od 8. do 12. ali pa od 14. do 17. ure S seboj je prinesti družinske ali osebn^ izkaze. — Tržne cene. Na tukajšnjem živilskem trgu ni posebnih sprememb v cenah Edino jajca so se podražila in so jih na sobotnem tržnem dnevu prodajale kmetice že po dinarju koma>i. Seveda je to cena za sveža jajca, dočim ?e dobe stara jajca še po 12 za kovača. Dočim je svežih jajc le malo na trgu, dovažajo cele zabojo sta rih jajc iz raznih krajev, iz Bučke so pri peljali včeraj kmetje tudi krompir, ki so ga prodajali po 20 Din mernik, prešičke. ytare 7 do 8 tednov, pa po 120 Din komao. Tudi jabolka so prodajali zelo poceni in sicer po 2 Din kg. So sicer drobna, vendar pa okusna in trpežna za prezimljenje Zato so jih hitro prodali. — Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo. šolski odbor obrtne nadaljevalne šole obvešča mojstre, vajence in starše, da bo vpisovanje za vajence v ponedeljek dne 24. t. nu za vajenke pa v torek dne 25. t. m., vsakokrat od 16. do IS. ure v pisarni deške osnovne šole na Vodah. Vpišejo naj se vsi vajenci in vajenke, da bo šolski odbor lahko določil število razredov. S seHoj je prinesti zadnje spričevalo. — Izvoli! — Minchen je zamahnil z roko in se zleknil v naslanjač. EUe-ry je stopal k telefonu in govoril z dvema moškima, potem je pa zahteval zvezo z zdravnikom, uradnim oglednikom mrKčev. — Pronty? Tu Hlery Oueen .. Ali se je pokazalo pri Jiminezovem raztelesenju, da je imel sladkor v krvi... Kaj? Kroničen diabetik? Kaj se mi meša! Počasi je odiložal shišalko, globoko vzdihnil in se zarezal. Napetost mu je rzgini-la iz obraza. — Konec bo vse popravil Johne. Danes si mi storil zelo važno uslugo. Še en pogovor, pa bo vse v redu. Telefoniral je na glavno policii>o. — Inspektor Oueen... Si ti, papa? To je 0'Rourke, pozitivno. Zlomljena noga.. Da. zlomljena do smrti, toda še predno je minilo deset minuL Dobro. Takoj se vrnem. < „„ — Kam se ti tako mudi. Ellerv? — je dejal Minchen bodro. — Baš imam čas. a videla se že dolgo nisva. Sedla sta zopet in si prižgala cigarete. Ellervjev obraz je bil nekam čud- no miren. — Ves dan ostanem pri tebi, če hočeš. Nasmehnil se je. — Preskrbel si mi baš tisto steblo, ki je pokončalo osla... Koncem koncev ne smem biti krivičen napram samemu seb:. Nisem študiral tajnosti Galenove obrti in zato ne morem vedeti vsega o s^dkorni bolezni. — O, saj ni tako hudo. — je pripomni] Minchen. — Resnici na ljubo moram priznati, da sem malo pre; baš mislil na sladkorno bolezen. Gre za najimenitnejšo osebnost v naši bo'nici — kroničen primer diabetis mellitus. — Težko se je ponesrečila tu v poslopju Padla je po stopnicah iz najvišjega nadstropja. Pretrgal se ji je žolčnik. Doktor Jannev se že pripravlja na takojšnjo operacijo. — Žalosten primer. Kdo pa je ta prva osebnost vaše bolnice? Ponos. — Ari je hodil vaš sin v gimnazijo? — V eno? Celo v pet. Urejuje; Josip £npanfttn> — £a »Aiaroanc JTrsn i - Im oprave ID tnaeratm del mu: Otoo U&nsttn. - Vi i LjaMjam.