>,ETO *•________________________________LJUBLJANA, 30. DECEMBRA 1923. ŠTIV, 61. NACIONALISTIČNI ORGAN NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12’— Din, za celo leto 48'— Din; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna številka Dia 1'5G. Lastnik ing. F. KRANJEC. Odgov. urednik VI. I. GALZINJA. IZHAJA VSAKO NEDELJO. REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Učiteljska Uskarna. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo, gjsar' POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. Mi m latt. ei Me is Ista naš pozdrav in novoletno voščilo! Zagotavljamo Vas: Vaša bol, naša boi! Prisegli smo: Vaše osvobojenje je stvar naše časti in narodnega ponosa. Zalo Vas ponovno prosimo: Ne pozabite, kaj ste, in mi ne bomo pozabili, kje ste! ORJUNA. Naša bilanca, Zato borno mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan, da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas! O. Župančič. Z današnjo številko zaključuje »Orjuna« svoj prvi letnik. V dobi, ko ie izdajanje lista nadvse težavna stvar in ko se še veliki dnevniki bore 2 rnaterijelnimi težkcčami, ukoreninila se je »Orjuna« kot glasilo slovenskega dela organizacije jugoslovanskih nacijonalistov tako čvrsto v naši javnosti, da mirno lahko zremo v bodočnost. Idealni deiavci, ki so položili temelj prvi organizaciji v Ljubljani, občutili so takoj s počctka potrebo lastnega glasila, da tako paralelizirajo kvaren vpliv političnega časopisja, ki prednaša čitateljem vsako stvar Piistransko, kakor pač velevajo interesi stranke ali pa dostikrat tudi samo interesi kake strankarske osebnosti. Z navdušenjem in odločnostjo, ki jo je zmožen le mlad idealist, izdali so prvo številko »Orjune«. Idealisti kot oni sami, so segli po nji in jo pokupili. Dijaki in delavci, inteligenti in vsi oni, ki ljubijo Jugoslavijo in sovražijo gnilobne razmere našega javnega življenja. Prikupil se jim je list, ki je biez ozira na levo in desno bičal obupne razmere v naši državi, ki so njene prebivalce Vedno bolj razdvajale, mesto zbliževale. Res je, da je nastop lista ustvaril tudi nekaj nasprotnikov. A vendar je samo odločen, brezobziren in bojevit nastop našega lista omogočil, da smo se vzdržali v dobi splošne gnilobe. Ofenzivni naravi našega pisanja se imamo zahvaliti tudi za lep razvoj orjunaškega Pokreta v Sloveniji. Združili so se v naši organizaciji vsi oni, ki so polni odločnosti, da z vsemi sredstvi dobojujejo končno zmago, popolno uje-dinjenje, razčiščenje naših notranjih in zunanjih političnih razmer. Kar jih pa ni v naši organizaciji, s simpatijo slede razvoju našega pokreta in ravno med temi imamo največ čitateljev. Čitajo naš list pa tudi oni, ki se nas boje in nas v svojem strahu sovražijo. Tudi oni nam potajno Priznavajo upravičenost našega nastopa, njih osebni interesi jim pa ne dovoljujejo, da bi to priznali. Zato nas javno napadajo! Napadajo nas pa tudi nekateri nekdanji somišljeniki in celo sodelavci v listu, ker naš radikalen nastop ni zadovoljil njih osebnih ambicij. Kakor neradi pogrešamo slehernega sodelavca, tako mirnim srcem in brez škode utrpimo vsako odpadništvo, ker na škodo svojih ciljev ne moremo priznavati nikomur koncesij, niti ne našim pristašem. Priznavamo, da se je tudi nam včasih pripetilo, kakor se to dogaja vsem listom, da smo včasih na podlagi netočnih informacij udarili po nedolžnem. Nikdar se pa to ni zgodilo vedoma ali celo iz kakih koristoljubnih namenov in vedno smo imeli možatosti dovolj, da smo storjeno krivico popravili. Zato so naši računi ob zaključku leta jasni in čisti. Le kdor dela, lahko napravi tudi pogreške. Naši pogreški so pa bili malenkostni v primeri s pozitivnimi uspehi, ki smo jili dosegli v boju za čistost jugoslovanskega mišljenja in za ozdravljenje upravnih, socijalnih in ekonomskih raztner v državi. Ne vstopamo zato v novo leto z nobenim načrtom preorijentacije. Samozavestno in odločno, kakor nam določa naš program in narekuje naše jugoslovansko prepričanje, bodemo tudi v bodoče presojali in če treba obsojali naše javno življenje in one, ki vodijo državo in narod. Z neizprosno srditostjo bodemo tudi v bodoče pred ljudstvom razkrinkali one ugledne rodoljube, ki so se z umazanimi sredstvi dokopali do uglednih mest, katera izkoriščajo v svoje osebne namene na škodo države in naroda. V socijalnih vprašanjih stali bodemo neomajno na braniku pravic ekonomsko slabejših, zastopajoči upravičene zahteve delavstva v boju Proti izkoriščevalcem. Zlasti bo oster naš boj tudi še nadalje proti onim Podjetjem in zavodom, ki importirajo in jemljejo v zaščito tujerodni živelj na škodo našega dontačega.^ Pa bile to tuje tvrdke ali na potvorjen način >;nacionalizirane« firme, ki vsled breznaiodne pohlepnosti poedincev izročajo naše ljudi tujemu kapitalu. V spoznanju nevarnosti, ki preti do-niačemu gospodarskemu razvoju od premoči tujega kapitala, bodemo v bodoče z vso pazljivostjo podpirali res našo industrijo in obrt in skušali delovati za njeno osvoboditev tujih vplivov. V zvezi z vsem tem pa bodemo^ v prvi in glavni vrsti med našim članstvom gojili ljubezen do domovine in prave svobode istočasno s Sovraštvom do izdajstva in hlapčevstva. Kalili jim bodemo značaje in krepili disciplino, da bo v trenutku potrebe naša vojska pripravljena na Pohod, če jo pozove potreba domovine in čast naroda. Prosta vsakega zunanjega vpliva, neodvisna od denarja velebank, zvesta svojemu narodu in sama sebi, stopa »Orjuna« v novo leto pod Keslom: Za Nacijo in njeno svobodo ter popolno ujedinjenje! Za državo in njeno pravično upravo! Červenobiljr Orhini. Svoboda, glasilo češke nacionalistične organizacije červenobvlih, prinaša v svoji 38. številki uvodnik pod naslovom »Orjuni«, v katerem odgovarja na naš članek, ki smo ga priobčili v 54. številki. Priobčujemo ga v celoti. »Bratje Jugoslovani so nezadovoljni, ker so opazili na glavi »Svobode« fašistovski znak, sveženj s sekiro, in priobčujejo v glasilu jugoslovanskih nacijonalistov »Orjuni« (štev. 54.) članek »Na naslov bratov Čehov«. Vprašujejo sc, smo li informirani, kako se godi Jugoslovanom pod fašistovsko vlado v Italiji; kličejo nam v spomin prisego: Zvestoba za zvestobo in se vprašujejo: Ali ste z nami, ali ste zoper nas? Naj bodo bratje Jugoslovani mirni! Nismo pozabili naših priseg in ne bomo! Proglašamo se za zveste prijatelje in zaveznike naših bratov, s katerimi nas spaja in druži prisega zvestobe in krvno sorodstvo. Želimo si čim bolj prijateljskih stikov Červenobylih z Orjuno, kakor so doslej bili in so. Simpatiziramo s fašizmom kot idejnim pokretom, novim razumevanjem in razmahom nacionalizma. Smatramo ga za svetovno nazira-nje, kateremu morajo vsi narodi pri-dodati nekaj specifično svojega — t. j. 'narodnega. Fašizem je novo pojmovanje razmerja naroda do države, nova morala, nova renesanca in njega nova ocena. Zato simpatiziramo s fašisti, ker smo hvaležni Italiji in Mussoliniju, o katerem smo prepričani, da ni osebno sovražen Jugoslaviji, ravnotako, kot ni sovražen Franciji. Če pa vlada v narodu in ljudstvu sovraštvo, je umetno ustvarjeno potom tujih vplivov sovražnih nam narodov, katerim je ležeče na tem, da bi razdvojili slovanske in romanske narode. Potrebno je, da preneha to sovraštvo. Znano nam je, da so bratje Jugoslovani, v kolikor živijo na ozemlju, pripadajočemu italijanski vladi, jezikovno tlačeni — in to nas boli. Vsako nasilje, naperjeno proti našim bratom, je, kot bi bilo naperjeno proti nam. Obsojamo take čine. Ideja fašizma nam je simpatična, ampak le v toliko, v kolikor se ne dotika našega slovanskega čustvovanja. Fašiji so svežnji. Želimo, da bi nacionalisti vseh prijateljskih in zavezniških držav tvorili take svežnje prijateljstva in solidarnosti proti skupnim sovražnikom. Tedaj bi med njimi ne bilo sovraštva. — Naš integralni nacijonalizem razumevamo ravno s stališča prijateljskih zvez med slovanskimi narodi in zato tudi n. pr. obžalujemo padec vlade Stambolijskega, ker je njegova politična koncepcija vodila k zbližanju Jugoslavije in Bolgarske, obsojamo pa današnjo vlado Cankova, dasi se naziva fašistovska, ker je njen ozkosrčni lokalni patriotizem samo zapreka do pravo ori-jentiranega slovanskega nacionalizma. Zato naj vedo bratje Jugoslovani, da imajo v Čehih zaveznike, ki bi jih nikdar ne mogli izdati.« * Priobčujemo gornjo ponovno iz-! javo zavezništva br. Čehov ž našo organizacijo v polni oceni pomoči, katero bi nam ravno oni lahko dali v našem boju za pravice zatiranega naroda. Iz vsebine same je pa razvidno, da Čehi o dejanskem stanju niso niti približno poučeni, ker sicer bi ne mogli napisati o Mussoliniju tako simpatične izjave. Zločinov, ki jih je ravno Mussolinijeva vlada uprizorila nad zasužnjenimi našimi sobrati in jih še vedno uprizarja naprej. ne moremo podrediti niti najradikalnejšemu tolmačenju nacionalističnega programa. To so prosta kulturna barbarstva, kakoršnih niso bili zmožni niti Nemci. In zato je vsako pomirjenje med nami nemogoče. Dejanja in brutalnosti italijanskih fašistov more oprati le kri in za osveto padlih nam jugoslovanskih žrtev bodemo žrtvovali tudi zadnjo kapljico. V tem odločilnem boju nam bo ljubo, če bomo z uspehom lahko apelirali na prisego »Zvestoba za zvestobo« in v skupni fronti se bodemo borili za moč Slovanstva. Če hočemo Slovani igrati v zgodovini vlogo, ki nam pripada po naši moči, igrati jo moramo iz lastnih sil. Brez Romanov in če treba, tudi proti njim. Čisto gotovo pa proti nekulturni, barbarski Mussolinijevi Italiji... Maribor proti nemškim koncesijam. Velika manifestacija nacijonalistov proti nenarodni politiki vlade. V nedeljo se je vršil v Mariboru velik protestni shod, ki ga je na ini-cijativo Orjune sklical akcijski odbor združenih političnih strank in organizacij. Kljub neznosnemu mrazu — 6 stopinj pod ničlo — so velike množice napolnile prostrani Slomškov trg do zadnjega kotička. Vladala je nepopisna enodušnost in odločnost proti predrznim nemškim rovarjem, ki znova dvigajo svoje glave in ki bi radi nadaljevali svoje predvojno sistematično raznarodovanje jugoslo-venskega naroda Dravske doline. V to svrho potrebujejo novo žarišče nacijonalne nestrpnosti, novo časopisno in tiskarniško podjetje, ki naj bi sejalo v mirne vrste našega življa sovraštvo in odpad od materinskega jezika. Manifestacija je pokazala, da bo naš narod in da bodo naše stranke v bodoče trdno čuvali nad našimi Nemci in v kali zatrli vsak iredentistični poizkus. Zborovanje je otvoril prof. Ribarič, ki je v zanositem govoru pojasnil pomen zborovanja ter očitne nakane nemških prenapetežev, zlasti odvratnega nemškega odvetnika dr. Orosla, ki bi že davno spadal tja, kamor ga vleče njegova odpadniška duša. Imenom Mariborske Orjune je v temperamentnem govoru dr. Žnu- derl zagotovil navzoče in tudi odločujoče faktorje, da organizacija ju-nikdar dopustila, da bi nemška hidra, ki nas je tlačila cela stoletja, uživala predpravice in nacijonalne koncesije v državi, ki se naziva Jugoslavija, za katero je poginilo nebroj najboljših sinov naroda in kateri načeluje vlada, ki je jugoslovanska po imenu. Nastop Orjune je občinstvo viharno pozdravilo. V imenu posameznih strank so nastopili dr. Leskovar (SLS), dr. Lipold (IDS), g. Žnuderl (NSS), g. Trošt (NRS), g. Mrmolja (SKS) in dr. Žnuderl za mariborsko Orjuno. Viharna je bila zahvala mariborskega narodnega občinstva pozdravu Ljubljane, ki ga je Izrekel g. Juvan (Ljubljana). Zbor je enoglasno sprejel nastopno resolucijo: Kraljevi vladi SHS Beograd. Neprestano se obnavljajo vesti, da zahtevajo Nemci in da jim vlada obljublja in daje gospodarske koncesije v Mariboru in po celi naši severni obmejni pokrajini. Radi tega opažamo vzdolž cele severne meje v Celju in Ptuju in v Mariboru novo samozavestno nemško nacijonalno gibanje, ki stremi za tem, da se obnovi nekdanja nemška raznarodujoča gospodarska in politična nadmoč. Ko so že vesti v letošnji pomladi glede izročitve gledališča in planinske koče Nemcem našle vse severne obmejne Jugoslovene edine, je najnovejša vest o podeljevanju koncesije za nemško tiskarno hipoma strnila vse tukajšnje slovenske politične stranke, vsa nacijonalna in kulturna društva v stalen akcijski odbor, da budno čuje nad našo narodno posestjo na severni meji. Tisoči in tisoči slovenskega prebivalstva iz Maribora in okolice, sklicani po tem akcijskem odboru na velik zbor pod vedrim nebom v Mariboru dne 23. decembra 1923 manifestiramo svojo veliko edinost v borbi zoper nemške aspiracije in koncesije. Zahtevamo, da se ukinejo pogajanja in da se zavrne vsaka nemška zahteva, bodisi gospodarskega, narodnega ali kulturnega značaja, ki ni v soglasju z našimi narodnimi in z državnimi interesi. Mi dovoljujemo Nemcem mirno sožitje in normalni napredek. Svarimo pa jih, da prenehajo s prikritim rovarenjem proti vladi s hujskanjem na deželi in z oholostjo po mestih. Svarimo jih, da izvržejo fanatične voditelje in da iščejo raje pota sporazumnega dela za gospodarski napredek naše severne pokrajine. Tisoči in tisoči našega severnega prebivalstva izjavljamo enodušno, da bomo nadaljevali borbo zoper nekdanje zatiralce, če ne zatrejo svojega poželenja po vladajoči poziciji, in da bomo upotrebili najskrajnejša sredstva, ako ta glas ne bi našel ugodnega odziva. Maribor, dne 23. dec. 1923. Viharno odobravanje je vzbudila brzojavka, ki jo je poslal shodu general Maister, ki je po prevratu s svojim odločnim nastopom rešil Maribor nemških tolp. Brzojavka se glasi: Odboru za današnji shod. Spomin na one, ki so dali leta 1918. življenje za svobodo tega lepega dela naše svete zemlje, naj nas vekomaj trdno druži in veže. Pozabimo strankarska in osebna nasprotstva. Naše misli naj bodo složne in složna naša dejanja! S to željo, katere uresničenje naj bo cilj vsakega pravega Slovenca, Vas vse prav srčno pozdravlja general Maister p. r. Maribor, dne 23. dec. 1923. Upamo, da bo vlada v Beogradu konečno uvidela, da ne more več naprej kupčevati z nacijonalniml interesi za ceno svojega prestiža. Maribor je naš in bo tudi vedno ostal! .mm imuni ^ TRADE MftRH l~ x------------------- ~l Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet. - , %*•* SAMO #0# ZOBNA PASTA •:**AIKADONT**> % .• • VAS MORE POPOL- • NOMA ZADO- • * VOLJST! © «<*>«• © Program Jugoslovanska nacUonalne omiidlne Iz S. 1S14. Napisal dr. Ljubo Leontil, sedanji predsednik vseh §R>JU NA. Natisnjen v 1. štev. revije „lugosiav«ja“, Praga. »Nek se ovaj vijelc gordi nad svijema vjekovima.« Ko se je zazibala naša zemlja, naša moč, ko so vzdrhtele naše grudi, naše duše, bili smo slični črvu, ki grize in razjeda starodavni hrast, da ga prvi udar viharja zlomi in zruši. Bili smo črvi, ko nas je v neslišnem, nečutečem delu prekinil oni nagli razmah našega pritajenega življenja, uspavanega Marka, ki je z groznim, silnim, elementarnim zamahom presekal na mah petstoletni vozel. Čuteči strahotni kontrast v stilu delovanja smo obstali v nemem molku, nismo mogli biti več še nadalje skromni, jalovi in čemerni, ker nismo imeli moči, da dovršimo pričeto delo. — V onem svetem času, ko se nam je zdelo prodiranje vojske častitljivega kneza kot svečan pohod osvete in pravice. Medtem ko je po Balkanu kosila življenja najkrutejša resničnost, smo mi vsi obstali v fanatični ekstazi vernika pri vzvišenem obredu polnem misterija. V razvoju našega nacionalnega vprašanja sta dva značilna pojava! Prvi ob začetku našega preporoda, drugi v poslednji njegovi fazi. »Ilirizem« in — bulgarska vojna. Prvi, »utopistični-romantični« pogled na cel jugoslovanski problem, drugi, kulminacija separatističnega in destruktivnega delovanja. Ilirska utopija, ko bi ne bila prinesla nobene druge koristi, s svojim skupnim dialektom je položila temelj srbohrvatskega edin-stva. Realna separatistična politika in fanatična propaganda službene Bulgarije pa je dovedla bulgarski narod do — poraza. Čeravno je ilirizem geneza idej, s katerimi stopamo sedaj v javnost, je naš nastop pospešila Bregalnica. Značilno je, da se je ilirizem pojavil v onem delu našega naroda, ki je most med Srbi in Slovenci, značilno je, da se je bulgarska vojna zanetila radi onega dela naše Nacije, ki tvori prehodni stadij od Srbov k Bulgarom. Paradoksen je fakt, da sta ilirizem s svojim pozitivnim delom in bulgarski negativni separatizem največ doprinesla k rešenju splošnega jugoslovanskega vprašanja. Pa i ako ne bi bilo nebroj drugih argumentov v politični in kulturni zgodovini južnih Slovanov, ta dva pojava, ekstremna v času in kraju, po vsebini in obliki, bi bila za nas zadostna argumenta, da smelo trdimo: Problem južnih Slovanov, kulturni in politični, mora in more se rešiti z evolucijo ali revolucijo, zlepa ali zgrda — samo v jugoslovanskem smislu! Verujemo v silo, razvoj in zmago idej, ki so izzvane po potrebi, torej logično poledico neomajne zakonitosti, zvezane z vsem onim, kar je neposredno minulo. A v sedanjosti smatrajo se slične živemu organizmu v eni celoti obsegajoče jedro problema in vse detajle podrejene celoti in z njo harmonične. Verujemo v zmago jugoslovanskega edin-stva, v življensko silo idej, ki so v vseh najznačilnejših etapah našega razvoja vznikle na površje. V preteklosti so bile nejasnih kontur, izpovedane samo od naših največjih genijev, sedaj so globoko zarezane v možgane in srca najširših slojev našega juga, točno odrejene in določene. Ono, kar je bilo za časa ilirizma prazna utopija, je danes od vseh političnih realnih načel najrealnejše. Ideje, ki so nam jih vcepili geniji jugoslovanstva: Gubec, Gundulič, Gaj, Vraz, Karadžič, Njegoš, Mažuranič, Preradovič, Starčevič, Stross-mayer in ki imajo živega reprezentanta v Meštroviču, so last celokupne naše inteligence. Oni so nam jih z oporoko zapustili, mi bomo izvršilci njih poslednje in najvišje volje. »Tja bomo našli pot...« * * * Preje ko stopimo na pozorišče z idejami, ki jih hočemo radikalno in dosledno brez strahu propagirati in izvajati odkrito in javno vkljub vsemu cinizmu in skepsi naše sredine, katera je ravno radi tega padla v impotentno resignacijo, ker se je dala varati z neplodnim separatističnim delom, je potrebno, premotriti našo moč, absolutno in v relaciji z faktorji, ki nas obdajajo. Ne bo odveč, ako še enkrat naglasimo naš politični položaj, da se tim jačje pokaže absurdnost naše kratkovidne separatne politike. Obkroženi z železnim obročem velikih narodov, kulturno jačjih in politično organiziranih, bi mi, 1 ako ne bi obstojali vsi pogoji za ustanovitev jake, homogene jugoslovanske celote, morali gledati, da se kot heterogeni elementi združimo, da očuvamo svojo ogroženo eksistenco. Nemčija — obdana od strani od rasnih, močnih organizmov, francoskega in ruskega, a na severu ovirana v svojem razvoju od vladarice m0rja — vpada z vso svojo težino ekuspanzivne sile, katera vedno raste, preko Trsta na nas. Italija, pomorska država par excellence, ki vidi svoje življensko vprašanje v obdržanju premoči v Sredozemskem morju, se žilavo drži Jadrana, svoje edine sigurne operacijske baze. Madžari, v težnji na morje, s svojo brutalno močjo udarjajo na most, ki spaja slovenski del naše Nacije s hrvatsko-srbskim, da nas za vedno razbijejo in Slovence predajo na milost in nemilost Nemcem in Italijanom. (V zgodovini so Madžari že enkrat usodepolno upadli kot klin med severne in južne Slovane). Ako si osvoji nemški imperij Trst, pokopana je naša nada v našo bodočnost, propade li slovenski del našega naroda, ki čuva v gorah kot predstraža na severni, naravni meji Jugoslavije. Potem je odprta pot nemškemu prodiranju preko hrvatskih in slavonskih ravnin tja do Srbije in — preko nje. Odkrit pogled v bodočnost nam kategorično diktira, da podpremo Slovence moralno in materialno m to tudi takrat, ako bi njihova današnja generacija udarila v divergentno smer. Njihov obstanek je našemu nacionalnemu bistvu »conditio sme qua non«. Naš kulturni zastoj ima brez dvoma svoje razloge v politični neurejenosti. A kar je najtragičnejše v našem problemu, je, da so ravno v tej politični razcepljenosti tuji kulturni vplivi našli najboljše pogoje, da so vrinili svoje elemente v naša razdvojena plemena in s tem še jaeje poudarjajo razliko, ki bi med naminastala že itak vsled različnih živijenslcih prilik. Vsi ti objektivni razlogi so nas dovedli do zaključka, da je skrajni čas, da naše divergentne tendence izenačimo in složimo v eno rezultanto. ......... XI. „ u UjedinjenI bomo postavili zid, ki bo odbijal nemški »Drang nach Siiden und Osten« in prisilili Nemce, da svoja življenska vprašanja rešujejo v borbi na najširših frontah s svojimi najbližnimi sosedi. Ujedi-njeni bomo opozorili Italijo, da je vzhodna obal Jadrana lahko sa^° v oblasti onih, katerih je zaledje. Madžari bodo samo z nami, a m mar proti nam, ker iščejo pot svoji industriji in trgovini. Ujedinjem bomo mogli napredovati, ker socialne reforme se izvajajo uspešno samo na obširnem terenu in potem bomo mogli te reforme prikrojiti svojemu nacionalnemu karakterju. Naš kulturni napredek bo šele tedaj zajamčen, ko bo zajamčena eksistenca naših kulturnih delavcev in svoboda njih delovanja; a obseg njih vpliva tedaj, ko bode širši kot danes. ^ Vprašanje je samo, ako smo mi omladina poklicani, da iznesemo te Ideje ln če je sedaj pravi čas, da nastopimo z njimi. Smo ln je tudi čas za to! Omladina je najsvobodnejša separatističnih prejudicov; ona je tudi drugače dostopna širšim idejam, ona je borbena in zmožna, da prevzame to na sebe. Ker pred seboj vidi dolgo vrsto let, da lahko svoje ideje privede do uresničenja. V omladini je idealizem, polet in volja; ona — rekel bi — že s svojim instinktom najde najprikladnejši način nacionalne samoobrambe. Sedanja doba, ki se z večjo pravico kot kedaj preje lahko imenuje stoletje nacionalizma, doba, v kateri je prvikrat nacionalni moment zaigral močnejšo vlogo v mednarodnih zapletljajih, doba, v kateri je rešen problem anacionalne Turčije in v kateri prihaja spontano in vehementno na površje vprašanje nacionalne države v obče, doba, v kateri se vse naše sile koncentrirajo v eno točko, v eno željo — je naj-piimernejša, da se položi širok temelj, na katerem naj se v prvi vrsti organizira naša omladina po celem jugu, da počaka strnjena bodočih dogodkov in stopi pripravljena v borbo, ki se neposredno predvideva in radi katere je vsak atom naše moči dragocen. Svestni si svojega poziva, prilik in časa, v katerem živimo, cilja in pota, po katerem bomo prišli k njegovemu uresničenju, povdarili smo svojo smer v trdnem prepričanju, da poleg srbo-hrvatskega edinstva ni mogoč vzmah hrvat-skega ali srbskega separatizma in da znači napredovati, korakati s Slovenci k Jugoslovanstvu. Mi smo jugoslovanska nacionalna omladina. Rezultati znanosti v vprašanju južnih Slovanov so deljeni: eni trde, da razlike med Slovenci, Hrvati in Srbi obstoje že od časa preseljevanja na jug, drugi zopet, da so nastale kasneje. Mi konstatiramo fakt: razlike obstoje in gremo naprej...; ker za nas je važno samo to, da so dani piedpogoji, da Slovenci, Hrvati in Srbi postanejo ena nacionalna celota. Ako srno bili eno — hočemo, da ostanemo eno. Ako nismo bili eno — hočemo da postanemo eno. Mi nismo samo Južni Slovani, mi hočemo, da bomo Jugoslovani. Ne smemo dovoliti, da se brez sodelovanja naše narodne volje ali — kar je še slabejše — z našo voljo separatni nacionalizmi še dalje raz-vijajo. Tudi če bi bili usmerjeni paralelno, sestali bi se šele — v neskončnosti. Ker se pa razvijajo v divergentnih smereh, ni nobenega suma, da se morajo v doglednem času križati. Razvoj separatne plemenske kulture (lazmnoževanje knjig, divergentni razvoj jezika potom eliminiranja elementov, ki so nam skupni), naglašanje posebnih interesov ter odgajanje širših slojev v izrazito separatističnem duhu — vse to ustvarja vedno večje težkoče v izvajanju unifikacije. Naša dolžnost je, da preprečimo vsak nadaljni separatistični razvoj, ki slabi celoto in krha moč ter onemogoča, da bi se Nacija s takimi zmožnostmi povzpela do pravega izraza in postala produktiven faktor občečloveške kulture. Da to preprečimo, nam je dolžnost, ker je to protivno našemu obstanku — toraj tako nekulturno, kot nemoralno. Ta dolžnost nam ustvarja pravico in dolžnost obstanka. To je naša nacionalna in kulturna dolžnost. Separatističnim težnjam, ki hočejo svoja - plemenska obiležja usi-liti drugim plemenom, ki se pa čutijo za tako »asimilacijo« nesposobne in iščejo elemente, katere hočejo karakterizirati in specificirati kakor posebno slovensko, hrvatsko in srbsko individualnost, — postavljamo nasproti živ, silen, aktivni, sintetični jugoslovanski nacionalizem, ki v južno-slovenskih plemenih najde elemente, da označi Slovence, Hrvate in Srbe kot eno edinstveno jugoslovensko Nacijo. Mi smo Jugoslovani, a nismo partikularno Slovenci, Hrvati, Srbi — mi smo Jugoslovani, ker smo Slovenci in Hrvati in Srbi. Naš cilj je popolno ujedinjenje Slovencev, Hrvatov, Srbov v en edinstven narod z vsemi onimi kriteriji, ki označujejo narod kot individualnost, in to vse zato, da tem lažje pride do svoje popolne veljave in da kot činitelj svoje individualne jugoslovanske moderne kulture pripomore s svojim pozitivnim delom do obče človečanske kulture. Naše nacionalistično delo ima te smeri: (negativno) da iztrebi vse tuje elemente, ki so bili vsled različnih političnih prilik razdiralni, ki so še jačje poostrili separatistične težnje in poedinim plemenom te nacionalne celote vcepili obiležja, ki ne harmonirajo s celoto; da uniči one provincialne vplive, ki predpostavljajo poedine interese koristi naše nacionalne celote; da ubija vsako servilnost in malenkost, tako v poedincu kot v celoti; (pozitivno) da propagira vse ono, kar pospešuje ujedinjenje, da goji vse one elemente, ki so že skupni i Slovencem, i Hrvatom, i Srbom ; da sprejema in razvija one, ki še niso skupni, a imajo predpogoje, da postanejo skupni, pri tem se pa odreči vseh prejudicov eminentno slovenskih ali hrvatskih ali srbskih. (Vprašanje jezika prepuščamo času, naravnemu razvoju in izenačenju. Vprašanje pisave je treba rešiti čim-preje.) Zato pa mora omladina vstopiti v vsa naša društva, v vse korporacije, v vse ustanove, da poda nacionalistični karakter vsemu našemu javnemu in privatnemu življenju. Delovanje jugoslovanske nacionalistične omladine se mora razširiti na vse narodne sloje. Ko se izvede solidna organizacija po vseh vseučiliških mestih, bo omladina posvetila posebno pažnjo tlačenemu delavskemu razredu in našemu nezavednemu seljaku, delujoč v smislu socialne pravice za njih ekonomski in kulturni povzdig ter za ureditev higijenskih razmer (organizacije, čitalnice, piedavanja, skupščine, brošure, listi itd.). V ženskem vprašanju omladina ne vidi samo borbo za sodelovanje žene v politiki, zato bode pa delala za izboljšanje socialnega položaja žene, za njeno nacionaliziranje, za njeno izobrazbo kot mati in žena. V političnem pogledu nas vodijo ideje radikalnega demokratizma: svoboda poedinca, enakost v pravici in dolžnosti, ujedinjenje i svoboda naroda in njegova suvereniteta v državi. V socialnem vprašanju ne vidimo samo ekonomski, temveč tudi etični problem, a za reševanje tega vprašanja vidimo najrealnejšo pot v »državnem socializmu«. V kulturnem pogledu: popolna svoboda delovanja in snovanja omejena z moralno dolžnostjo podrediti sebe celoti in žrtvovati svoje sile ideji. V svojem kulturnem delovanju se bo omladina čuvala vsakega nekritičnega presojanja tujih idej na naše zemljišče, predno jih ne prilagodi našim potrebam in prilikam, našemu tipu in karakteru; a potrudila se bo, da v naši nacionalni duši najde vse one kulturne elemente, iz katerih se lahko razvije naš posebni svetovni nazor. Razume se, da bo naša evropsko izobražena omladina motrila vse sodobne pojave kulturnega sveta in se potrudila, da i mi gremo vzporedno z ostalo Evropo. Posvetila bo veliko pažnjo onemu globokemu, humanemu verskemu čutu našega človeka in ne bo rušila stare vrednote prej, dokler ne najde v zameno novo pozitivno »dobro in lepo«. Omladina različnega verskega naroda bo spoštovala privatne verske čute, ali ostala bo vedno radikalno antiklerikalna, odbijajoč vsak razdiralni vpliv klerikalizma, ki je i proti .. POZOR! francoska zavaro-vasna dnsžba v Parizu Osnovana Eeta 1828’ Glavnica 800 miiij. frankov. Prevzema požarna In življenska zavarovanja vseh vrst Generalno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Sv. Petra c. 33 Agilni zastopniki se sprejemajo. H m m 'M mmmmm » mmm® mm m H Damsko in moško m H m m m m m ii m m m li po znatno znižanih cenah priznano najboljših angleških, čeških in drugih tvor-nie se dobi pri IJ i HI Prešernova ulica št. 3 v palači Mestne hranilnice. Priložnostni ntikup za božična in novoletua darila. i m mmmm 8 I :1 m m m POOBLAŠČENI DOBAVITELJ VSEH UNIFOREVSSKIH POTREBŠČIN OR. JU. NA. LJUBLJANA VIDOVDANSKA Zahtevajte brezplačen cenik, navodila za mero in plačilne pogoje ! m Jr 03 o ed ■§r> *|S v Kljub vsemu so moške obleke, raglani, zimske suknje, jopiči za lov in šport i. t. d. pri tvrdki najboljše kakovosti tmm m in najcenejše. Oglejte si brezobvezuo največjo zalogo v trgovini. ' Dobavitelj n Državne železnice. = I kulturnemu i političnemu edinstvu. (Klerikalizem je organizirani vpliv cerkvene moči na politično, državno moč). Omladina bo ščitila svobodo znanosti. S svojim delom stoji omladina visoko nad vsemi našimi političnimi strankami, ne samo iz taktičnih razlogov, temveč principielno: politično sti ankarske agitacije lahko oslabe in razkosajo njeno moč in nezadovoljivo delujejo na individualni razvoj in osebno izobrazbo. Ker nam je največja potreba čimveč individualnih delavcev, mora omladina v svoji si edini čuječe paziti na vzgojo poedinca, njegovo strokovno izobrazbo, občo izobrazbo in formiranje karakterja. Z ozirom na današnje politične razmere bo omladina delovala dosledno sintetično na temelju kooperacije naših že obstoječih organizacij, vodena pri tem vedno in v vsakem slučaju po načelu, da se provincialni interesi morajo podrediti našemu glavnemu cilju Mi smo izraz dogodkov, ki so se odigrali pred našimi očmi. Mi smo rezultanta tajnih sil našega močnega naroda, ki so se začele buditi izza balkanskih zmag. Mi smo sinteza idej, ki so bile južnemu Slovenstvu vodnice v vseh historičnih momentih. Mi smo logična posledica brezplodnega separatističnega dela vseh naših strank. Vsak vek je imel svoje Fiedstavnike. Močni tipi so udarili pečat svoji dobi — sinovi bojevnikov bodo nosili v sebi moč ustvarjanja in ta čas bo ustvaril nove ljudi, ki bodo korakali k svojemu cilju v neprodirni, neomahljivi falangi, utrjeni, gibki in premeteni kot omladina Likurgove Šparte; priprosti, modri, trezni kot atenski meščani, prožeti z duhom reda, discipline, stojicizma nalik starim Rimljanom; noseč v duši vse ono lepo in dobro, kar so jim zapustili slovanski očetje, gledajoč mirno smrti v oči kot batjuška Rus. »Boj se onoga, tko je viko bez golema mrijeti glada.« Gornji program, ki je izšel inajnika leta 1914. v prvi številki revije »Jugoslavije«, glasila jugoslovanske nacionalne omladine, prinašamo kot epilog našemu prvemu kongresu in kot komentar njegovim programa-ličnim izvajanjem. Prinašamo ga v celoti, da izpriča pred prijatelji in nasprotniki, da pokret jugoslovanskega nacionalizma ni nikak posnetek Italijanskega fašizma, kot se nam dostikrat očita. Ideja Orjune je vzklila v srcih omladine v najtežji dobi našega narodnega življenja. Hranila in čuvala jo je skozi vsa dolga leta vojnih grozot in utrjevala narod v veri v bodočnost v času, ko so ga sramotno ali pa strahopetno zapustili njegovi voditelji. S svojim delom je pripomogla omladina k ustvarjanju velike, svobodne in neodvisne Jugoslavije in zato je tudi upravičena, da v njenem vodstvu zameni ljudi, okamenele v predvojnem avstrijskem birokratizmu. Pred desetimi leti je bil pisan naš program in danes ga izvajamo za vsako ceno. Pomemben slučaj pri tem je. da stoji na čelu organizacije jugoslovanskih nacionalistov avtor gornjega programa, dr. Ljubo Leontič. On nam je jamstvo za dosego naših ciljev! NevoletRO daril© relfma* V s Rejska bank«, Btessmka liskama, hurSevski Ssl^ester-Fsler. V PTUJ Us Sllvaste^-Felep w navzočnosti pos?. m „I.q v @n3 stwa?i r,e. b©i«© sr posnamo Homproittisa -- v nas!« )©ra§ni ws*sif “ Pra Ravnihar, dr. Sslovfc & Italijanski glas o Orfuni. Tržaški »Piccolo« je pred kratkem priobčil članek »Politične organizacije v Jugoslaviji«, v katerem se precej obširno peča tudi z našo organizacijo. Piscu. g. Leonardu Car-liju, se sicer ne more odrekati volje do objektivnosti, vendar je priobčil v svojem spisu mnogo netočnosti, ki pričajo, da pač ne pozna točno razvoja našega pokreta. Popolnoma pogrešno je njegovo naziranje, da je pokret jugoslovanskega nacijonalizma imitacija Mussolinijevega fašizma. Resnica je, da je nacijonalno gibanje, ki se je po vojni začelo uveljavljati več ali manj po vseh državah kot protiutež anacijo-nalnemu komunizmu, zadobil gotovo obliko najprej v Italiji v zvezi bojevnikov (fascia). Navzlic temu pa datira italijanski nacionalistični pokret šele izza poraza pri Kobaridu, katerega je poleg nezmožnih generalov zakrivilo v veliki meri predvsem popolno pomanjkanje nacionalnega ponosa in narodne zavednosti pri italijanski vojski. • Iz teh prvih početkov je pod vtisom grozeče komunistične- nevarnosti vzras-la danes močna fašistovska organizacija, ki je, dasi v manjšini, imela pogum in voljo, zrušiti vlado in prevzeti državno krmilo v lastne roke. 1 emu nasproti sledimo začetke jugoslovanskega nacijonalnega pokreta daleč v predvojno dobo, po balkanski vojni pa vidimo tu že gotovo organizacijo jugoslovanske nacionalne omladine s točno izraženim programom, ki ga je priobčila v svojem listo. Pokret, dasi osnovan v sovražni nam državi Avstriji, je nosil vse one značilne znake in vseboval vse glavne smernice, ki vodijo današnjo Orjuno do končnega cilja. Povdarjal je izrecno potrebo Političnega, ne samo kulturnega uje-dinjenja vseh Jugoslovanov in že takrat smo širili med ljudstvo dogmo o enotnosti vseh treh plemen, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Današnja naša organizacija ni niti po Ideji, da celo ne po osebah, novo gibanje, temveč logična posledica in nadaljevanje predvojnega revolucijo-narnega nacionalističnega vrenja in gibanja. Prilagodena samo novim razmeram vrši Orjuna samo nalogo, v katere izvrševanju je padel Avgust Jenko kot srbski komita in umrl Endlicher v avstrijskih ječah, v katerih je za isto stvar trpelo nebroj drugih, če bi hoteli v primerjanju nacionalističnih pokretov iskati kopiranja, bi mnogo prej lahko trdili to o fašizmu, kakor pa obratno. Enako pogrešno je pisateljevo mnenje, da se je naša organizacija rodila iz Narodne odbrane. Ta izrazito revolucionarna in teroristična organizacija je v predvojni Srbiji stremela predvsem po združitvi vsega srbskega dela našega naroda. Naravno je pri tem delu naletela na najsimpatičnejši odziv ravno pri jugoslovanski nacionalni omladini, ker se je njeno delo v velikem krilo z nacionalističnim programom. Ker je narodna odbrana naš pokret tudi znatno podpirala, so bili naravno stiki med obema grupama najtes-tesnejši, vendar ni bilo direktne idejne skupnosti. Zato tudi danes, kakor tesne so tudi medsebojne zveze, obstoji tako »Narodna obrana«, kakor tudi »Orjuna«. Naš nacionalistični pokret je vzklil samolastno edino iz vrst predvojne revolucionarne omladine in tudi v povojni dobi ga odlikuje osvežujoči dih revolucionarnosti, s katero je oživel marsikatero nacijonalno organizacijo, med drugimi narodno odbrano samo, kateri »Piccolo« po krivem pripisuje očetovstvo Orjune. Točnejši so podatki, ki jih pisatelj navaja o vzrokih, da nacionalni pokret pri nas ni zavzel takega razmaha, kakor v Italiji. Dočim so bile vse italijanske vlade, če že naklonjene, pa vsaj popolnoma indiferentne napram fašistovskemu delovanju, vzdrževati mora Orjuna sko-ro enako močno fronto napram režimski vladi, kakor napram proti-državnim elementom. Istotako moramo mi trošiti mnogo energije za ustvarjanje edinstvenega jugoslovanskega nacijonalnega prepričanja, dočim je fašistovski pokret od vsega začetka operiral z maso, ki je pri vsej svoji politični razdvojenosti bila enotna v nacionalnem oziru. On samo utrjuje in učvrščuje pri italijanskem narodu nacijonalistično čustvovanje, dočim mi šele gradimo in vzgajamo temeljno prepričanje, zavest nacijonalne enotnosti in skupnosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Velika razlika in obenem dokaz diferenciranja med Orjuno in fašizmom je politični cilj. Dočim dokazuje zadnji dnevno imperialistično razpoloženje, stremi Orjuna samo po popolnem osvobojenju in političnemu ujedinjenju vseh Jugoslovanov, ne lasti si pa in tudi ne propagira ekspansivne politike napram tujerodcem. V tej razliki leži tudi upravičenost našega obstanka, dočim bo mogoče fašizmu ravno njegova preekspanzivnost in nacionalna nestrpnost kamen spodtike, na katerem se bo razsul njegov lik-torski sveženj v navadne palice. Ta razlika je konečno tudi vzrok, da si stojimo s fašizmom, dasi v bistvu sorodnim pokretom, nasproti kot najhujši sovražnik, med katerimi se vodi boj brez premirja in brez obzirov. Restavracija in kavarna „ZVEZDA“. •I*llll«llimi*llllllll*illinilllllf Mt IIMIIIIIMlilim Ulit Mllt IIIMI MIHI ®C©I«!§I¥ nova ciganske kapele bo vsak dan v kavarni od 17. ljc se®{>« 1 v k«* varni. Kanelnik Kado Šandor. Prvovrstna kapela, došla iz Osieka. Atrakcija prve vrsie. Kronika* Leta 1867. je bil v pokojni Avstriji izdan zakon, po katerem sta bila obtožena predsednik oblastnega odbora inž. Kranjec in predsednik Orjune v Slov. Bistrici dr. Der-novšek, ker se je svoječasno vršil občni zbor navzlic prepovedi oblasti. Znano je, da je oblast hotela prepovedati pravilno naznanjeno zborovanje samo na pritisk nemčur-jev in klerikalcev. Zbor se je vršil vseeno in sledili so znani Slovenje-Bistriški dogodki. Ker na naši strani niso mogli ugotoviti druge krivde, obtožili so goriimenovana funkcionarja prestopka proti slavnemu »najnovejšemu« zakonu iz leta 1867. Dvakrat sta bila oproščena z motivacijo, da je zakon že razveljavljen s poznejšimi naredbami modernejše vsebine. V zadnji instanci sta pa bila obsojena vsak na 150 Din globe, ker so gotovi ljudje bili mnenja — kar je staro, to je dobro. Živio moderni zakon iz leta 1867. Sestanek veleizdajnikov iz leta 1914. Kakor poroča »Pobeda« iz Splita, se je vršil tam na dan kraljevega rojstnega dneva sestanek onih Jugoslovanov, ki so v 1. 1914. za svoje prepričanje trpeli po ječah in taboriščih. Sestanka so se udeležili med drugim tudi bivši interniranci, sedaj člani clirektorija Orjune Bartulovič in Čulič. Sklenjeno je bilo, da se prihodnje leto, ko praznujemo desetletnico vojne, skliče širši sestanek. Umestno bi bilo, da se tudi v Sloveniji združijo vsi oni tihi revolucionarji z ljubljanskega gradu in graških ječ. Če ne bi imelo nobenega drugega pomena, bil bi zadosten vzrok to, da enkrat zopet pogledamo, kje so bili leta 1914. oni voditelji, ki danes okrašeni z redovi sv. Save vpijejo, da so oni zrušili Avstrijo in ustvarili Jugoslavijo. Razkrinkati moramo pred narodom njegove lažnive rodoljubne voditelje, ki nosijo red sv. Save na istem mestu, kjer so nosili Franz Josefs Orden. Lepa prilika za to bi bil sestanek veleizdajnikov, katerih v Sloveniji ni ravno malo. Prvorazredni moderni brzo pisalni stroj „STGEWER“. Zastopstvo" Ljubljana, Šelenbur-nova utica 6/1. Zahtevajte povsod samo „IDES“ antracen črnilo katero je v korist „Jugoslovenske Matice, “. Stara, priznano solidna trgovina z oblekami J. MAČSK se je preselila nn &l@k$amcirovo se- sio 12 (hiša Pokojninskega zavoda), kjer prodaja še nadalje po znatno znižanih cenah. < 2 > O O H m m > <1 z < D M SZ |MHg oc o Sr ti O 9 > m H < U O H Ed »J 9 • • < O N es CQ naznama da se je preselila iz Šalenbursove ulice štev. 1 v lastno stavbo Izvršuje j? vse bančne posle najtočneje in najkuiantneje. Telefon: 189, 146, 458, Brzojavi: Trgovska Konjice, Dravograd—Meža, Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ul.) Maribor, Novcniesto, Rakek, Slovenjgrsdec, Slov. Bistrica Pr; Avstriji. »Klub dobrovolj- cev« v Mariboru je izdal knjigo dr. Ljudevita Pivka »Proti Avstriji«, ki odkriva znamenito zaroto v bosanskem bataljonu V. b. h. I. (leta 1917) in slika priprave k carzanskemu podjetju (17. IX. 1917) ter delovanje jugoslovanskih dobrovoljcev na italijanski fronti. Carzansko afero, o kateri je bilo od septembra 1917 do konca vojne mnogo hrupa v generalnih štabih in nazadnje tudi v parlamentih in časopisju, so imenovali največje izdajstvo, kar jih pozna vojna zgodovina. Knjiga je opremljena z nazornim zemljevidom odseka Val Sugana. Tiskana je na močnem belem papirju in stane broširana 10 Din. * Med vsem jugoslovanskim dobroveljskim pokretom je najbolj značilen pojav dr. Pivka. On se ni zadovoljil s tem, da je pobegnil v mtantne vrste, temveč je mesece in ■nesece kot avstrijski oficir vzdrževal zveze direktno v fronti z antantnimi trupami. Izdelal je do zadnjega detajla načrt za predor avstrijske fronte v sektorju Val Sugana. Široko zasnovano podjetje se je izjalovilo edino iz vzroka, da je imel Pivko opraviti z Italijani — ljudmi širokih ust, a nezmožnih večjih in odločnih dejanj. V predstoječi knjigi, ki ni samo odlomek vojne zgodovine, temveč istočasno tudi dokument zavestnega revolucijonarnega delovanja jugoslovanskih dobrovoljcev, je podrobno opisal vse podjetje in deloma tudi nadaljno delovanje njegove dobrovoljske čete. Pivkovi dobrovoljci, med katerimi se je nahajal tudi predsednik našega oblastnega odbora, br. inž. Ferdo Kranjec, so širili na italijanski fronti med avstrijskimi četami revolucionarno razpoloženje. Njihovi uspehi niso bili popolni, ker italijanske oblasti niso imele nikdar pravega zaupanja do Jugoslovanov, deloma pa tudi vsled tega, ker takratna srbska vlada in tudi jugoslovanski odbor z dr. Trumbičem niso pokazali pravega razumevanja za dobrovoljski po-kret. Že takrat sta se križala pojma Jugoslavije in Velike Srbije in iz te neenotnosti so drugi kovali svoj kapital. Pivkove pripombe o tej stvari so značilne za razvoj naše misli in zato je potrebno, da njegovo knjigo pozna in bere vsak Orjunaš. Klub dobrovoljcev v Mariboru bo v prihodnjih mesecih izdal še nadaljne Pivkove spise in prepričani smo, da bodo knjige naletele na simpatičen odziv zlasti med našim članstvom. Poživljamo naše organizacije, da prevzamejo razpečavanje teh knjig, ki tvorijo važen odlomek zgodovine jugoslovanskega nacijonalističnega pokreta. Knjige se naroča pri klubu dobrovoljcev v Mariboru, Razlagova ulica 11, ali pa direktno pri pisatelju. Skrbite, da pride dr. Pivkova knjiga v roke vsakemu članu in članici. Pri drž. upravi j. žel. v Ljubljani je v službi neki inžinjer Czechak, katerega pristno germansko srce še ni moglo preboleti in doumeti dejstva, da je javnemu nameščencu potreba v šestem letu našega osvobo-jenja izpod blažene nemške pete, da se vsaj za silo priuči uradnega jezika, alco hoče jesti naš kruh. Czechak se naduto štuli v uradu z nemščino in je še toliko nesramen, da si upa nadlegovati ostalo uraclništvo za popravljanje svojih v nekako indijansko strahovito zveriženi slovenščini pisanih aktov. Ne zdi se mu vredno priučiti se službenemu jeziku, katerega je povsem nezmožen, ako tudi že nad tri leta služi pri j. ž. Czechakova antipatija proti slovenščini je menda njegova latentna slabost. Svoječasno je poročalo »Jutro«, da je bil on tisti buršak Czechak, kateri se je toliko prizadeval, da je bilo več sto slov. visokošol-cev izključenih v letu 1919 iz avstrijskih visokih šol radi znanih mariborskih dogodkov. Czechak je k temu previdno molčal in cela stvar je zaspala. Da celo že dvakrat je Czechak izvanredno avanziral. Južna železnica je bila v avstrijski dobi najhujša in najvnetejša pro-pagatorica germanizacije. Nebroj časopisnih vesti priča, da še vedno vlada stara germanizatorična ideologija na nekaterih mestih pri južni železnici Ker čl. § 4., točka 6 službene pragmatike o saobračajnem osoblju izrecno prepoveduje sprejetje v drž. službo osebam, katere niso dovolj zmožne urad. jezika, upamo, da bo gospod generalni direktor dal takoj odstaviti tega človeka; ker tudi v Sloveniji nočemo naših germanskih makedonstvujučih v javnih službah. Nekdanje visokošolce in prizadete pa prosimo, da nam javijo natančnejše podatke o Czechaku, da mu lažje olajšamo in pospešimo njegov odhod iz naše države, ker mož ima še druge in večje grehe baje na vesti in za takega škodljivca ne sme biti mesta niti kruha v naši državi, najmanj v državni službi. Važna odločba. Kr. stol sedmori-ce v Zagrebu je ugodil ničnostni pritožbi rudarjev trboveljske premo-gokopne družbe proti razsodbam celjskega okrožnega sodišča, s katerimi jih je spoznalo krivim po členu 11 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker naj so z razširjanjem letakov zadrževali svoje delavoljne tovariše od dela. Vrhovno sodišče je utemeljilo svojo odločbo s tem, da pomeni v tem členu nahajajoči se glagol »sprečeva-ti«, — ne kakor se je prestavilo v »Uradnem listu« »skušati zadrževati«, — marveč »onemogočevati«, vsled česar so kazniva samo taka dejanja, s katerimi se skuša napraviti resnično oviro, ki bi mogla faktično onemogočiti delo delavoljnih delavcev ter da imajo delavci pravico do stavke in da bi bilo v nasprotju s to pravico, ako ne bi smeli s prigovarjanjem, navduševanjem in širjenjem letakov stavke organizirati in voditi. Po tej odločbi kr. stola sedmorice se člen 11 čakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi stvarno krije z odločbo dosedanjega koalicijskega zakona z dne 7. aprila 1870 št. 43. Ta razsodba kr. stola sedmorice je odločilne važnosti za naše rudarje, ker se jim je ž njo priznalo, da imajo pravico do stavke in s tem pravice do obstanka. Po stavki, ki je bila zlomljena s pomočjo oblasti, ki so napačno tolmačile člen 11 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, je trbov. prem. družba začela svoje delavce še bolj izkoriščati, kakor je to delala do stavke. — Poštni direkciji v Ljubljani. Naša razkritja o sramotnih razmerah v policijskem komisarijatu na Rakeku so imela za posledico, da je tamošnji policijski komisar Predič pobesnel. V svoji prvi jezi je službeno pozval na odgovornost uradnico poštnega urada na Planini. Obdolžil jo je, da je izdala uradno tajnost. Uradoval je na vse načine, toda brez uspeha, kajti gospodična je seveda popolnoma nedolžna. Sedaj pa vprašamo slavno direkcijo pošte v Ljubljani, s kakšno pravico se vmešuje komisar Predič v njeno uradno poslovanje? Kdo mu daje pravico do inkvizicije proti njenemu organu? Ali bode tudi ščitila svojo uradnico proti tako nesramnemu očitanju in vmešavanju v njene uradne posle? Upamo da. Prepotentnega Prediča pa bomo mi naučili postav. Ironija. V času, ko ima radikalni režim milijone za hak, ko daje Nemcem koncesije en mas ter jim hiti ustanavljat in obnavljat šole vseh vrst, poginja edina Trgovska akademija v Sloveniji radi pomanjkanja podpore od strani taiste vlade. Tako smo srečno prišli do tega, da so prisiljeni leto po sprejetju ustave vzdrževati starši ta prepotreben zavod popolnoma protiustavno z enormnimi šolskimi prispevki Din 50 na mesec. Poleg tega je večina slušateljev akademije sinov uradniškega stanu, ki jedva živi ob kruhu in vodi, ne pa od milosti in veličine sive brade ovaj — Pasica. Nemci pa se nam smejejo v pest in Schauer lahko lojalno hajla po nemških šolah, ki jih tako velikodušno podpira narodno čuteča samo-radikalna vlada. Paclens. POZORI Več otroških vozičkov, kolesa z gonio se poceni prodajo že od Din 250'—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1. Perilo, kravate ter *azno modno in galanterijsko blago najsolidneje pri JAKOB LAH, Maribor. Glavni trg štev. 2, Priporoča se terpentinovo čistilo (krema) za čevlje tvrdke „SOČA‘' v Pol eanah. Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten midatek za kavo Gospodu odgovornemu uredniku »Orjune« I. Galzinji v Ljubljani. Z ozirom na notico v Vašem cenj. listu štev. 53 z dne 11. novembra 1.1. pod naslovom »Opozarjamo redukcijo rad«, Vas prosim, da objavite v smislu § 19. tiskovnega zakona na istem mestu ter pod istim naslovom v prihodnji številki Vašega lista sledeči popravek: 1. Ni res, da sem pristojen v Trst in da bi optiral za Italijo; res je, da sem pristojen v Ljubljano. 2. Ni res, da nimam nobenih zaslug za našo državo; res je, da jih imam. 3. Ni res, da vlada v moji družini samo tuj jezik; res je, da vlada tudi slovenski jezik. — V Ljubljani, 18. decembra 1923. — Oskar Štrekelj, pristav drž. železnic pri inšpektoratu v Ljubljani. Priloga Orjunl itsv. 61. SREČNO NOVO LETO I924 ŽELI VSEM CEMJ. NAROČNIKOM IN INSERENTOM UPRAVA. NfiSm cenjenim na ofnikom! Težke razmere so nas prisilile, da smo naročnino našega lista rao-rali zvišati od Din ?8 na Din 60 letno. — Prepričani smo, da s tem poviškom nismo obremenili naših naročnikov, saj so vsi drugi listi povišali ceno naročnini v neprimerno višji meri. Upamo, da nam bodo naši naročniki tudi v bodoče ostali zvesti in nam tako omogočili, da bomo lahko svojo neizprosno borbo proti vsemu, kar je nepoštenega in škodljivega našemu narodu, vodili še naprej. Uprava. ------------------------__ s-----------. Sudbina Istre. Za Triglavom gordim, Gele slovenska vila Bdi j e okom bodrim Raširenih krila; Robinjica, mlada, Sputana u lancu V ajka se, sedeči, Na kamenu stancu. Niz divno joj lice Slivaju se suze; Dok joj neko pride l zboriti uze: »Lepotice, ISTRO,« Tako se je zvala — »Prestani sa plačem; Bil’ mi ruku dala? Skinuču ti okov $to te tako tisti, Samo moja budi; Pa šta hočeš isti. Od robinje bedne Napraviču gospu, A moji če verni Da te zlatom pospu. U mome češ dvoru Ležati na svili. Podi sa mnom, ISTRO, Ta srečni bi bili!« Robin ja ga gleda Okom punim čara, Pa s nezvanim gostom Sta da razgovara: »Ah! Teško je živet Lanci strašno stežu A dušmani mrski S ve jače pritežu. Tvoja obečanja Mojoj duši gode; Jer sam željna SUNCA I zlatne slobode. Al’ pre nego bih ti Ruku mogla dati: ROD, JEZIK i IME Htela bih ti znati.« Viteza obuze Rumenilo lako, Primače se bliže Pa poče ovako: »Sin sam slavnog roda, Ko ji tisuč leta čast ima zvati se: GOSPODAREM SVETA. Moji pretci behu Branioci Troje, Čijih se imena Još Jelini boje. ROMULA 1 REMA Potomak sam silni, Ime mi je Istro, BENIT MUSSOLINI.« ... Benit Mussolini.. J Potomak Romula... Poznata imena, Ta g de sam ih čulal? Romulova deca Zvahu se RIMLJANI, A potomci. ..to su PODLI TALIJ ANI? Hal Ta ti si Benit, lotomak Nerona, Ko ji smrt sejaše Sa krvavog trona! Musolini Benit, Dete Kaligule; Vodja KAPORETA, sis« 16 -. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15. Miš jakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10. Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. Robida: Da ste ml zdravi, dragi otroci/ Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tii!e-t>ribiii V kraljestvu sanj. B?oi. DPn 8-—. Trošt: Moja setev. I. in II. 4 Din 10.—. Leposlovne knjige. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez Din 18.—. Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—. Jelenc: 1914—1918, spomini jugoslovenske> ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—, Ivan Zorec: Pomenki. Din. 11.—. Dramatika vez. Maeterlinck-Bcrnot: Modra ptica. Broširan Din 16.—. Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6-Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24,- n-aunBnacM:'/«nrxBu.T Šolski oder. I. Ko ban; Povodni mei, igrica za mladino. Fr. L.: BoSičssa pravljica, otroška Igra v 3. Tlakah. Obe v 1. iveihu. Din S'—. GregorčiC-Stepančičeva: Otroški oder. (Za o-troške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. Sol.) Broš. Din 8 —, vez. Din 12'—. Poučne in znanstvene knjige. ■ ■■Mieimu '■ i»»ii i.ic»ct»jann Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kumivei: Na planinel Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—. Mencej: Kratka srbska gramatika in ču tanka. Broš. Din 5.—. Ivo Tekali Mfcttematižne tsbeie. V platno vez-n» Žepna knjiga 66Din. Veber: Etika. Bi* 120--. Ivo Bete: Sadjarstvo. Din 8S-—. Šolske knjige. Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—. Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16. . Černej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—, Rape: Četrta čitanka. Vez. Din 25. . Flerfe: Peta čitanka. Vez. Din 46. . Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, J. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih šol. Mešiček - Drnovšek: Obči zemljepis za višje razrede osnovnih Sol, Vez. Din 12. Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za rokot dclske obrte. Broš. Din 5.—. Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte. Vez. Din 10.—. Podkrajšek: Knjigovodstvo za ženske obrte. Vez. Din 18. . Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—. Jedrlinič: Druga srbska ali hrvatska ČU tanka. Vez. Din 22. . Bezjak-Pfibll: Padsgoglba. P, knjiga. Vzgojeslovje k temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56— Bradat: I* starorimske lirike. BroS. Din 12*—■ Pesmarice in mnzikalife. Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv. k Din 3.—. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—. Droge knjige. Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo* veniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (z 1921.) 1922.) broš. Din 15.—. Slike. SIS: 1. Kmečka soba na Gorenjskem. Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem. 30 3X90 5 cm. Slika u Din 30'—. Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220'—. Galerija naših velmož. Marolt: »Bože pravde« in »lepa noša doi movina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domot rodne pesmi. Din 3. . 1. Trubar 2. Vodnik 3. Slomšek 4. Prešeren 5. Levstik 61 6 X 47-5 cm. TELKFON jŠTEV. 312. 6. Stritar 7. Jurčič 8. Gregorčič 9. Aškre 10. Tavčar Slika a Din 10-- ČEKOVNI HAČUN ŠTEV. 10781. VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2. b m BEfip ■ (f-C'”’# Stev. 61, »O R 1 U N *« Stran 7. D&pisi* Bakljada v Celju. — V nedeljo 16. t. m. je priredila mestna Orjuna Celje v proslavo rojstnega dne kralja Aleksandra baldjado. Manife-stanti so se zbrali pred »Narodnim domom«, čigar balkon je tonil v zelenju; kraljeva slika z napisom »Živel Aleksander«, bleščečim se v svetlobi električne luči, je dala aranžmanu svečan izraz. Po odpe-vanju »Bože pravde« se je razvila veličastna povorka po mestnih ulicah. Na čelu ji 3 orjunaši v kroju z državno zastavo; za njimi je korakala železničarska godba, ob krilu bakljenosci, nato I. akcijska četa in dijaki ter množica občinstva, ki je ob zvokih narodnih koračnic navdušeno vzklikala kralju in državi. Tudi ulice so bile polne meščanov - gledalcev, ki so burno pozdravljali Or-junaše. Po obhodu se je povorka ustavila pred »Narodnim domom«, kjer jo je kratko nagovoril br. podpredsednik. Godba je še zasvirala »Lepo našo domovino«, nato se je narodno meščanstvo mirno razšlo. Naj sledi opisu še suha konstatacija Samo komanda mesta, invalidni d°m, rudarska šola ter hiša Dr. Božiča (edinega privatnika!) so bile fazsvetljene, sicer so se vsa poslopja. državna in zasebna, pogrezala v *emo. Da, raz hiše okrajnega glavarstva niti zastava ni visela! In še ^ značilni kuriozum: Mestni magi- strat je prošnjo celjske Orjune, da ji pomaga kriti stroške za čim sveča-nejšo proslavo kraljevega rojstnega dne, kratkomalo odbil ... To govori knjige. V črnožoltih časih bi občinski svet moral izvajati konsekvence . . . Zagorje, Tudi pri nas v Zagorju smo pričeli z delom. Pripravljamo se za razvitje društvenega prapora, ki naj v bodoče vodi naše neustrašene borce v borbo za končni cilj — svobodo celega našega roda. Veliko je še med nami smeti! Treba bo železne metle, s katero bodemo kruto pomedli našo krasno dolino. Kolikega pomena je prapor naših čilih vrst, so prvi izprevideli naši zasužnjeni bratje Primorci. V njih družbi je brat Rado Drnovšek nabral v Vipavski dolini 150 Din. Ti so nas vzpodbudili k smotrnemu delu. Upam, da nastopi spomladi čas, ko boste prihiteli k nam k svečanemu razvitju, da vidite muko bednega, od vseh strani tlačenega ubogega rudarja. Vam bedni trpini pa kličemo; »Združite se v naših vrstah — videli boste, da je le pri nas up na boljšo bodočnost.« Zagorsko javnost pa prosimo, da se odzove našemu klicu in da podpira naše delo gmotno kakor tudi idejno. Za vse one zapeljivce, ki ščuvajo naše ljudstvo na nas, pa pride slej ko prej plačilni dan. Kako potrebna je naša organizacija v našem kraju, nam priča slučaj, ki se je dogodil 1. decembra 1923. Na ljubo samo eni osebi so hoteli trije rodoljubi iz doline Št. Florijanske, ki so funkcijonarji pri Sokolu, preprečiti našemu tajniku, da ne sme govoriti z znakom Or-ju-na. Žalostno je edino to, da je gospod H. sin zasužnjenih Primorskih mater, ki lahko pričakujejo svobodo edino od nas. Vzdramimo se torej! Pometajmo smeti in očistimo našo dolino! Šoštanj. Proslava rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I., katero je priredila Šo-štanjska Orjuna je vrlo dobro uspela. Dvorana hotela Kunst je bila polna narodnega občinstva med katerim so bili zastopniki državnih uradov z edino izjemo Kr. davčnega urada. Tudi akademska omladina, katera se slučajno nahaja na ekskurziji na premogovniku v Velenju se je polnoštevilno udeležila proslave. Po nagovoru in pozdravu br. predsednika Šoštanjske Orjune se je vršilo krasno predavanje br. M. Vučka, o zgodovini dinastije Kara-djordjevičev nakar je Šoštanjski pevski zbor pod vodstvom br. M. Tajnika zapeh himno Bože pravde. Med proizvajanjem raznih narodnih pesmi se je vršila neprisiljena prijateljska zabava. Omembe vredno je tudi to, da so na energičen poziv Orjune razobesili zastave vsi hišni posestniki ter upamo, da jih v bodoče ne bode treba opominjati na dolžnosti do domo- vine. Edino nacijonalizirana Kemična tovarna d. d. v Šoštanju, katera še danes nemško dopisuje po celi naši državi, še ni na noben državni praznik razobesila zastave. Kaj poreče k temu član upravnega sveta te tovarne gospod dr. Majer »prvo-boritelj« za narodno stvar. Šoštanj. S prodajo Delniške pivovarne Laško čifutsko-nemški pivovarni Union je zadan našemu narodu zopet en udarec. »Narodnjaki«, ki so izvršili prodajo niso imeli toliko srca, da bi zahtevali od kupca, da mora obdržati v službi vse uslužbence, kateri so bili brezizjomno vsi zavedni Jugoslovani in kot taki člani Orjune. Seveda imajo sedaj »narodnjaki« polne žepe denarja a uslužbenci so izročeni v milost in nemilost Švabom, kateri so že začeli s »čiščenjem« v prvi vrsti pri Orjuna-ših, kateri so jim trn v peti. Tudi v Šoštanju so odpustili v veliko veselje Švabov, dosedanjega zalagatelja zavednega Jugoslovana in člana Or-june. Kot se govori misli sedaj pi-vovarna Union nastaviti zalagateljein ■ nekega Nemca oziroma nemčurja. počasi gospodje! Zapomnite si, da j smo v Jugoslaviji in da so minuli tisti časi ko smo bili narod 111, razreda. Ako hočete s svojim blagom konkurirati s svojim nasprotnikom nastavite v. Šoštanj zavednega človeka če ne bodemo že mi poskrbeli, da izgubite vse odjemalce bivše Delniške pivovarne katerih ni malo in je večina njih narodna. — Toliko v opozorilo in premislek pivovarni Union! Pisalni stroji „ERIKA“. THE REX C0.9 Ljubljana. 'ITtfV4 z°hna pasla beli krasno zobe in daje jim blišč. AUTOMOBILE k€»:65«»' 8K©E@rjjQ, pnevmatiko vseEi ursS, ©?Je, i» druge peSirefešiSsso isR3 v@cln$ v zalogi 8 V*V LJUBLJANA. Srečno Novo leto 1924 želi vsem cenj. odjemalcem SREČKO POTNIK tvornica sadnih sokov, esenc itd. Ljubljana, Metelkova ulica ^ ____________________________ r Srečno Novo leto Zeli svojim ceni. odjemalcem, gostom, prijateljem In znancem. Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster A, Thaler autogaraža F. Florjančič avtomobili Peter Capuder Ljubljana Ljubljana-GIince Ljubljana Ljubljana, Vidovdanska e. 2 »Slograd* Gradbeno podjetje Medic, Rakove, Zanki tovarna barv A. i E. Skaberne manufaktura Snoj i Modic manufaktura Ljubljana-Šiška Ljubljsna Ljubljana Ljubljana, Prešernova ul. The Rex Hedžet i Koritnik manufakturna veletrgovina F. i Roza Krapeš restavracija, klet in kavarna „Zvezda“ Drago Schwab manufaktura Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana, Dvorni trg Ing. Dukič i Drug Gradbeno podjetje Ljubljana A. Sinkovič > modna trgovina Ljubljana Strojne tovarne i livarne d. d. Ljubljana I. Maček modna trgovina Ljubljana Učiteljska tiskarna Peter Kozina i Komp. tovarna čevljev 0. Bernatovič F. Batjel tovarna dvokoles in otroških vožičkov Ljubljana Tržič Ljubljana Ljubljana Veselo in srečno Novo leto vsem svojim cenjenim gostom! ta k. Kavarna, restavracija in bar 4 »EMONA" Jan in Kati Fiala. M Srečno Novo leto ieli cenjenim odjemalcem H ROV Al & CO. tovarna kranjskega lanenega olja in flrneia LJUBLJANA. 1) <§F 7 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. gostom in znancem Josip in Leopoldina Mastnak restavrater hotela „5LON" ^ LJUBI/JAM fl. 6 želita Terezija in Aleš Zalaznik. Restavracija t Dunajska e. 6 Vj-- v-;- Mytefaraža autodl^lavnica Zahtevajte samo „M edicinal-Cogna c“ z modrim križcem „ J amaica-ru m** z modrim križcem „Cognac-rum“z modrim križcem »Citrone - r u m “ z modrim križcem „MedicmaI-peSinkovacM z modrim križcem „Najfinejše crem likerje" z modrim križcem „ Slivovka in brinjevec “ z modrim križcem LJUBLJANA glince 57. je najmodernejše urejena iu izvršuje vsa tiskarnlška dela od najpriprostcjSega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. MODNA TRGOVINA A. Sinkovič NA SL. K. SOSS LJUBLJANA Mestns trg 19. CENE ZMERNE! Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklemnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov, ALKO Ljubljana Šolski zvezki za Osnovne šole in srednje šole, Risanke, dnevniki in beležnice. [atilio-ffgilii ii piiili tara GROM Podrutnica: Zagreb, Maribor, Je^ senice, Kar! ovac, Koprivnica, Osijek Sušak, Beograd Trst. A Centrale: Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 41 g&sp©2šišyr