2 ti -03- 1997
INFORMATOR OBČINE VIDEM
ŠTEVILKA 1* LETNIK 2* MAREC 1997
IZ VSEBINE:
*	Županova beseda
*	Odbor za družbene dejavnosti
*	Po novem v občini pet KS
*	Aktivnosti OŠ Videm
*	Zahvala župniku Mirku Štabucu
*	Lep nasmeh z zdravimi in čistimi zobmi
*	Srečanje plesalcev, pevcev in muzikantov na Selih
PRILOGA:
Uradne objave občine Videm
NAŠ GLAS
VAS GLAS
Foto: OM
fiuua- ie ftočaAč puiuvija tudi v uuči/t, CmojčA ut, fenoi yuuti£ci fuutdadi je K6iytaMjaje, da, 60- temalu jmnCeui.	je ntvuMvo&ti
juidue^a, ča&a,, (eonauti <t» ueudante ftnecptaCi jutta ut ojmeuta aAneutidi yt jaieuA, jmAaduje^a, Četa,. Sončne vneme je v jadnjiA dneA v nanovo jtooašiio večiAo oAidtovaCcev, je&jtuA, afinoAtitoe, aveje^a, jnadta, in nenazadnje tudi fi/wi/t jeoendtiA coetoo. ^ jendje d» je fioAuAaCi jMutčAi, tnoAentiee in ja^iani, v- CmajiA noče oAčine Cjudje hitijo j, o&nezovanjent tn&ja, in aadne^a, dnevja - finaua, frondad tonej je vAtojia v noč fmooton. danto odfininte qa, na čino&o, 6o£i£eo je Ce nto^oče.
Spoštovane bralke in bralci!
Skupaj smo stopili v leto 1997, pogledali med dogodke preteklega leta, se poveselili v pustnem času in v občini še naredili načrte za obdobje tega leta. Stopili smo v mesec marec, ko je pred Vami že prva letošnja številka občinskega glasila Naš glas in četrta zapovrstjo. Člani uredniškega odbora vam tudi tokrat želimo posredovati nekaj informacij o naši občini, predstaviti dogodke in ljudi iz naših štirih (kmalu petih) krajevnih skupnosti.
V zadnjih dveh mesecih se je nabralo veliko popisanih listov, naš fotografski objektiv je bil na nekaterih večjih dogajanjih in v uredništvu smo uspeli pripraviti še eno bolj obširno izdajo občinskega glasila. Menimo, da Vam je nekajkrat na leto tudi občinsko glasilo lahko dobrodošla informacija, časopis, ki ga lahko zmeraj in ob vsaki priložnosti vzamete v roke.
(nadaljevanje na drugi strani)
ODMEV OBČINE
(nadaljevanje iz prve strani)
Spoštovane bralke in bralci!
O še eni folklorni prireditvi Lan-covljanov pišemo v tokratni številki Našega glasu, pa potem o 2. fašenski prireditvi v občini, o delu odbora za družbene dejavnosti, ponovno je nekaj besed h glasilu dodal naš župan Franc Kirbiš, mi pa smo skupaj zložili še nekaj kratkih novičk, pogledali med športne dogodke in za reševalce ugank in neznank ponovno pripravili nagradno križanko. Poglejte med nasvete veterinarja, med reklamna sporočila, šale in občinske aforizme.
Nenazadnje pa bodo za koga od vas, dragi bralci, lahko zanimive tudi zelene strani v glasilu, kjer ponovno objavljamo uradne objave in kjer boste izvedeli kaj več o občinskem prazniku in simbolih naše občine.
Želimo vam prijetne trenutke, ko boste vzeli v roke četrto številko občinskega glasila Naš glas, pričakujemo kakšno vašo pohvalo ali pa tudi grajo, več obveščanja o dogodkih in več vaših prispevkov. Sončne pomladne dni in prijetno praznovanje velike noči v krogu vaših družin Vam želimo v uredništvu tja do prvih junijskih dni, ko bomo pripravili še eno številko našega časopisa.

Zupanova beseda
Vstopili smo v 1997 leto - seveda vsi z velikimi željami in potrebami nadaljnjega razvoja. Dve seji občine v tem letu sta bili precej razburljivi predvsem takrat, ko smo pogledali opravljena dela v 1996 in ugotovili, da smo opravili toliko del in vložili toliko sredstev, da bo letošnji program precej zmanjšan, kajti poplačati bo potrebno že opravljeno delo v 1996 letu. Skupno z odbori se svet občine trudi, da bi razpoložljiva sredstva proračuna čimbolj smotrno in realno razdelil na vsa področja, poglavitna prednost je bila osvojena, da se v tem letu zaključijo vse začete investicije, poleg seveda najnujnejših nalog na področju komunalne infrastrukture. Smo na polovici mandata in lahko ugotovimo, da je bilo veliko opravljenega, seveda z vašo pomočjo in podporo. Tudi v prihodnje ne bo šlo drugače. Sredstva proračuna so veliko premajhna za vse želje in potrebe. Zato bodo imeli projekti, katerim bo izkazana vaša finančna pomoč, v prihodnje prednost. Seveda je premalo, da podpišete pogodbo, nato pa se ne držite zapisanega in s tem dokazujete svoj odnos do razvoja. Te dni ste dobili obvestila o neplačanih pogodbenih obveznostih. Prosimo, da obveznosti poravnate, če pa ste že poravnali, pa vzemite obvestila kot nepredmetna. Vse, ki obveznosti ne nameravate poravnati bomo morali oddati v izterjavo. S skupnimi močmi bomo tudi v prihodnje dosegli več in zadovoljili delček vaših želja in potreb.
Smo tik pred pomladjo, ko je čas za čiščenje in urejanje svojih bivališč in dvorišč. Vse svoje odpadke pospravite v samo za to določene posode, ki jih imate doma - večje kosovne odpadke pa pripravite za odvoz doma - tudi letos bomo organizirali skupni odvoz in s tem prispevali k bolj urejenemu okolju.
Vse tiste, ki nimate posod doma, prosimo, da z razumevanjem
sprejmete posode, katere bodo v teh pomladnih dneh pripeljali Čisto mesto, vaški odbori in društva. Če bomo vsi skrbeli za čistočo in pravilen odnos do odpadkov, bomo prispevali pomemben delež k čistoči v našem okolju. Smo občina z najmanjšo uporabo posod za smeti, kar nam ne more biti v ponos. Da imamo smeti in odpadke, so nam v dokaz vse večja divja odlagališča, ki pa jih seveda ustvarjate predvsem tisti, ki nimate posod za smeti. V pomladanskem času predvidevamo čistilne akcije teh divjih odlagališč - nosilci akcij bodo vaški odbori skupaj z vami, ki ste to tudi ustvarili. Večja takšna smetišča so: Pobre-
Zupan Franc Kirbiš
žje - ob Studenčnici, Šturmovci - park, Jurovci - ob Polskavi, Sela - ob gramoznici, Videm, Leskovec, Podlehnik, Dolena, pa tudi ponekod drugod. Le s skupnimi močmi bomo olepšali svoj bivalni prostor. Zato vsem občanom vabilo na čistilne akcije!
Za nami so volitve v Krajevne skupnosti, ki so ostale pravne osebe. Konstruirali so se vsi štirje sveti KS, izvolili so svoje vodstvo - vsi pa so v akcijah za sprejem svojih statutov, ki jim bodo vodilo za njihovo delo. S 1. 3. pa bodo pričeli na svojih sedežih KS uradovati tajniki, ki bodo opravljali vsa potrebna dela za občane in sicer: Ivan Pernek, tajnik krajevne skupnosti Videm štiri dni v tednu in sicer ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih v Vidmu, en dan v tednu in to ob sredah v KS Dolena. Za drugi dve KS pa tajnica Otilija Grabrovec tri dni in sicer ob torkih, sredah in petkih na sedežu KS Podlehnik in dva dni in sicer ob ponedeljkih in četrtkih pa na sedežu KS Leskovec. Vas občane prosimo, da se s svojimi problemi obračate na svoje KS - predsednika sveta in tajnika, ki vam bosta v pomoč in bosta vaše želje in potrebe v okviru svoje KS poskušala razrešiti ter preko vaših svetnikov, ki vas zastopajo v občinskem svetu, prenesti tudi na svet občine.
Vaš župan Franc Kirbiš
Po novem v občini pet krajevnih skupnosti
Na Selih bo sedež nove KS
Med prebivalci naselij Sela, Trnovec, Barislovci, del Zgornje Pristave in manjši del Popove je bilo že med govoricami slišati o željah po novi KS, kajti s svojo KS Dolena niso našli najboljše skupne poti. Potem se je o tem resneje začelo govoriti lanskega leta, ko so prej imenovana naselja prišla pod novo občino Videm, svoje pa so pred meseci rekli občani na zboru, KS Sela pa od takrat že nastaja po pravni poti. Postopek za novo, peto KS v občini že poteka, sledila bo razdružitev s sedanjo KS Dolena, potem pa bodo v občini še razpisali volitve v novo KS.
Samo želje pa niso bile dovolj, saj so bili ljudje petih manjših naselij že siti številnih obljub iz sedeža KS v Doleni. Vendarle pa se je po besedah Srečka Svenška, občinskega svetnika iz Sel, prva resnejša priložnost ponudila po sklepu občinskega sveta, ki se je na eni od svojih sej odločil imeti krajevne skupnosti in jim dati status pravne osebe. V nadaljevanju je Svenšek povedal: "Danes že lahko rečem, da imamo svojo KS, kljub temu da smo pred meseci v občini volili še v stari svet KS. Na občinskem svetu sem večkrat poudaril pobudo ljudi, ki si želijo imeti svojo KS in lastno vodstvo. Začeli smo peljati postopek, na občnem zboru smo ljudem povedali, kako je z ustanavljanjem nove KS, ker pa je bilo na zboru dovolj podpisnikov, referenduma ni bilo potrebno razpisati. Seveda je moral sklep zbora občanov potrditi še občinski svet, ki je na svoji redni 20. seji v oktobru, na osnovi sklepa volivcev petih naselij, sprejel še poseben sklep, na podlagi katerega se ustanovi nova KS. Ob tem je statutarno - pravni komisiji naložil, da pelje postopek za peto, novo KS v občini, pripraviti pa mora še osnutek statuta zanjo. Pri nas v tem trenutku delamo preko imenovanega vaškega odbora, bolj malo s člani dolenske KS, kajti sami želimo izvoliti svoje vodstvo in to čimprej. Občinska volilna komisija bo imela z novimi volitvami v KS Sela dela še to leto."
Vendarle pa župan Franc Kirbiš ob tem pravi, da bo ves postopek mogoče izpeljati šele do sredine leta, do takrat pa bodo omenjena naselja še pod novoizvoljenim članstvom KS Dolena, (volitve v novembru in decembru). Župan sicer dodaja, da je od odločitve zbora krajanov in potrditve občinskega sveta, potrebno narediti še nekaj korakov do ustanovitve nove KS. Omenil je tudi postopek razdružitve ter ponovne volitve v novi svet KS, do konca prejšnjega leta pa volitev še ni bilo mogoče izpeljati.
ZAKAJ ŽELJA PO NOVI SKUPNOSTI?
V dveh letih delovanja novih občin smo sicer bolj vajeni želja po novih občinah, v Selih, Barislovcih, Trnovcih in v nekaterih predelih Zg. Pristave in Popove, pa so želje drugačne. Želeli so svojo novo krajevno skupnost in jo bodo dobili, kljub temu da nekaterim v občinskem svetu in v KS Dolena to nikakor ni po godu. Sicer pa ljudje so se tako odločili, v občini jim je bila dana možnost, sami pa bodo z novim vodstvom že nekako krmarili in s pomočjo občine uresničevali projektna dela.
"Večkrat mi je bilo postavljeno vprašanje, zakaj želja po lastni KS. Odgovor je bil zmeraj kratek, da tako želijo ljudje iz petih naselij. Prevečkrat je bilo slišati, da so nam oni na drugi strani hriba vse pobrali, za naš kraj pa se ni nič naredilo. Vsa ta nestrinjanja so potem pripeljala tudi do nesoglasij med ljudmi manjših zaselkov,
bilo pa je še precej nezadovoljstva zaradi sedeža KS v Doleni. Nismo želeli nikomur ničesar očitati, želimo imeti le svojo skupnost v kraju, ki naj bi občanom prinesla tisto, za kar so morda imeli kdaj občutek, da so prikrajšani. Želimo si novih pridobitev in dobrega sodelovanja z vsemi v občini," je med drugim v pogovoru dodal Srečko Svenšek.
Na Selih in v okoliških štirih vaseh so rekli svoje, zato "že" imajo svojo KS, v katero je združenih dobrih 480 ljudi, sedež pa bo nova skupnost kmalu dobila v prostorih gasilskega doma Sela.
TM
Aktiv žena Leskovec, kmetijska svetovalna služba in občina Videm bomo tudi letos izvedli akcijo najlepše urejen dom v občini Videm. Ocenjevanje bo potekalo v mesecu juliju. Razpis z podrobnimi informacijami bo objavljen v naslednji številki časopisa Naš glas in na sedežih KS
Pred. AŽ Leskovec: Ida Vindiš-Belšak
OO SDS VIDEM
Želijo pridobiti nove člane
V petek, 17.01.1997, je imel OO SDS Videm tretjo redno konferenco. Predsednik OO SDS Videm Stanko Simonič je naredil analizo volilnega leta 1996 in skupaj s konferenco ugotovil, da je bilo za videmski odbor zelo uspešno. Pri volitvah je bil izvoljen njihov kandidat Dr. Miroslav Luci in pri zbiranju podpisov za spremembo volilne zakonodaje so pridobili precej novih članov. V delovnem načrtu za 1997 pa je poudarek na pridobitvi še večjega števila novih članov in na pripravi kandidatov za občinske ^volitve 1998.__________________/
Odbor za družbene dejavnosti
OD ŠOLSTVA, KULTURE, ŠPORTA TJA DO ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA
V tej številki našega občinskega glasila vam predstavljamo odbor za družbene dejavnosti, ki ga vodi Francka Petrovič. Razvoj in delovanje posameznih področij družbenih dejavnosti je v največji meri odvisen od pravilnika, preko katerega sredstva zagotavljajo ministrstva, občina Videm in drugi viri financiranja. Področje družbenih dejavnosti zajema izobraževanje (šolstvo), kulturo, šport, zdravstvo, otroško varstvo in nekatera društva. Člani odbora so že pred mesecem pripravili pregled finančne realizacije po posameznih panogah in predlog razporeditve ostanka sredstev. Sicer pa se mora petčlanski odbor zaradi preobilice dela sestati tudi večkrat na mesec, občinski svet pa o delu odbora dobiva redna in natančna poročila. V lanskem letu se je po posameznih področjih družbenih dejavnosti razporedilo kar dobrih 134 milijonov proračunskih tolarjev, podobno pa je tudi v letošnjem proračunu.
Poleg predsednice odbora Francke Petrovič se z delom srečujejo še štirje člani iz treh različnih koncev videmske občine: Vekoslav Fric, Janko Jerenko, France Planteu in Janko Kozel. Sproti v odboru obravnavajo problematiko posameznih področij družbenega življenja, zagotovo pa so še zmeraj socialno varstvo in zdravstvo, izobraževanje in otroško varstvo na prvem mestu tudi pri proračunskih porabnikih. Prav s področjem sociale se sproti pojavlja največ vprašanj, veliko dela pa mora na terenu opraviti še posebna komisija za socialna vprašanja. Vendarle je poleg športa in kulture potrebno omeniti še delovanje društev, ki so do sredstev za razvoj in Sprotno delo upravičena le kot pravne osebe, s svojim žiro računom, poleg tega pa morajo svojo dejavnost redno in uspešno predstavljati in promovirati v občini, na medobčinskem, področnem in državnem nivoju.
Francka Petrovič o številnih programih družbenih dejavnosti pravi: "V prvi vrsti seveda pripravljamo smernice za plan in pozneje proračun občine, potem pa lahko na osnovi kriterijev in izračuna pripravimo predlog porazdelitve sredstev porabnikom po znanih dvanajstinah in ga pozneje damo v potrditev le še občinskemu svetu. Sproti na sestankih obravnavamo poročila in programe porabnikov denarja, v razpravo pa večkrat uvrstimo tudi vloge in dajemo mnenja na posamezne akte družbenih dejavnosti. Predvsem moram poudariti, da je naš odbor po obsegu najmočnejši in zagotovo tudi najbolj zahteven, saj ima pod okriljem področja, ki so v življenju še kako pomembna. O našem sprotnem delu je zmeraj obveščen tudi občinski svet, mi pa pozneje dajemo pobude pri planih razvoja in predloge pri usmeritvah proračunskih sredstev. V naših rokah je tudi
priprava pravilnika družbenih dejavnosti, sicer pa imamo še zmeraj kakšno dodatno nalogo po navodilih ministrstev in nalog po sklepu občinskega sveta. Na tako obsežnem področju vseh družbenih dejavnosti se kdaj pojavijo tudi težave, ko povabimo k reševanju problematike porabnike sredstev ali pa kar zunanje sodelavce. Večkrat smo člani odbora zadolženi še za razpise ponudb in uslug določenih dejavnosti, sami pa potem podamo kar predlog o izbiri najugodnejšega ponudnika v razpravo svetu. Posebne programe moramo seveda pripraviti tudi za projekte ministrstev, usklajujemo plane, vodimo pa še posebno evidenco društev. Prav za te potrebe imamo na voljo zbirnik programov in statističnih poročil društev, v arhiv pa roma vsa pošta in ostala dokumentacija. V lanskem letu je imel naš odbor precej dela z razporeditvijo sredstev po posebnih kriterijih, ki jih določi vsako ministrstvo, kajti kriteriji se iz leta v leto spreminjajo, moramo jih usklajevati in na novo izračunavati. Za posamezne občine je to veliko preveč zahtevnega dela."
POTREBE PO VRTCU ŽE VELIKE
Klub temu, da je občina v letu 1996 že vložila svoj vložek pri ureditvi vrtca v Pobrežju (v upravljanju ga ima Vzgojnovarstveni zavod Ptuj), pa je tam prostora le za nekaj otrok iz okolice. Po mnenju Petrovičeve bo že sedaj potrebno razmišljati o izgradnji ali ureditvi prostorov za delo vrtca, edina primerna rešitev pa bi lahko bila z izgradnjo večjih prostorov. Ne samo v Vidmu in okolici, potrebe po varstvu predšolskih otrok se pojavljajo tudi v Podlehniku.
"Nič manj težav pa ni v šolstvu, kajti tudi novozgrajena šola v Vidmu še nima vseh pogojev za popolno devetletko. Potrebna bo prostorska preureditev, saj bomo morali v mansardi urediti dodatne kabinete. V Podlehniku bo potrebno pripraviti prav tako vse pogoje za izobraževanje do leta 2000, medtem ko imamo veliko več težav z podružnicama Leskovec in Sela. Leskovška šola je lani dobila novo kotlovnico in nov sistem ogrevanja, sedaj je v pripravi nov projekt. Za OS Sela bo potrebno pripraviti tudi dokumentacijo za gradnjo prizidka s telovadnico in preurediti več prostorov, vendar še ni dogovorjeno ali imeti šestletko ali pa samo triletko," je med drugim o ureditvi šolstva in predšolske vzgoje povedala Petrovičeva.
POSEBNA MERILA V LJUBITELJSKI KULTURI
Na področju izobraževanja je prisotnih več kriterijev za financiranje in ti so se od lanskega leta v nekaterih merilih precej spremenili. Omeniti je potrebno še nekatere dodatne programe izobraževanja, za katere pa
občina zagotavlja denar iz lastnih proračunskih sredstev. V šolstvu se med dodatnimi programi omenjajo: računalništvo, varstvo vozačev, raziskovalne dejavnosti, tuj jezik v četrtem razredu, dva naravoslovna in dva kulturna dneva ter po potrebi še kakšna aktivnost.
Kot pravi Petrovičeva, morajo biti tudi v ljubiteljski kulturi posebna merila financiranja društev, ki so pa razdeljena v kar 14 posebnih razredov. Med njimi je potrebno omeniti pevske zbore, ljudske pevce, otroške pevske zbore, pihalne orkestre, gledališke in lutkovne skupine, pa potem folklorne, tambu-raške in plesne sekcije, pa tudi za posamezne uspešne šolske skupine, ki niso članice Zveze kulturnih organizacij. Izredna aktivnost in uspešnost pa lahko skupino pripelje do dodatnih sredstev, društvo pa lahko po drugi poti in po posebnih programih ministrstva in sredstev občine pridobi še denar za investicije.
Po zadnjih podatkih je v videmski občini kar 7 ljubiteljskih društev v štirih KS, ki pa gojijo predvsem ljubezen do zborovskega petja in ohranjajo stare ljudske običaje. Ravno s kulturnimi društvi pa v občini nastajajo še kulturne prireditve, med njimi je velikega pomena
Francka Petrovič
Splošna Gradbena Dejavnost
jJjJH roš artaš, sp.
Ul. prvih žrtev 24, 2204 Miklavž Tel.: (062) 691-688
IZVAJAMO:
-	novogradnje
-	adaptacije
-	fasade
-	omete
-	tlakovanje
-	betoniranje in drugo
Naša garancija je tradicija, kvaliteta in ugodne cene.
občinska prireditev Spoznajmo se ob pesmi, plesu in glasbi, ki ima le dveletno tradicijo in se na njej predstavijo domala vsa kulturna društva s sekcijami.
Tudi o športnih aktivnosti ima odbor za družbene dejavnosti veliko poročil, v lanskem novembru pa so športna društva, ki mimogrede razmišljajo o ustanovitvi športne zveze, že podala nove smernice za letošnje leto.
KULTURNI DOMOVI VLASTI OBČINE
Nova lokalna samouprava je prinesla novim občinam še eno težavo, saj se je moralo kar najhitreje rešiti lastništvo kulturnih domov. Vsi domovi po KS so do danes že postali javni infrastrukturni objekti, na Selih pa se lastništvo dvorane že rešuje. V domovih in na prostem se v okviru odbora družbenih dejavnosti dogovarjajo še o pripravi večjih prireditev, tudi za delo tega odbora je zadolžena Petrovičeva. V veljavo so v zadnjih dveh letih stopile prireditve ob pustu, kulturnem prazniku, srečanju godcev, pevcev in plesalcev vseh kulturnih društev v občini, Francka Petrovič pa dodaja, da bo občina letos praznovala tudi že svoj občinski praznik na Vidovo. Več manjših in prisrčnih prireditev pripravijo še posamezne OS.
TM
FRIZERSKI SALON
DANICA
PTUJSKA GORA 68/b
tel.: 062/794-730
Sc ptiftanačamcf
'TZcV
*	V počastitev slovenskega kulturnega praznika - obletnica smrti velikana slovenskega naroda, so učenci in učitelji leskovške šole pripravili kulturni program, na katerega so povabili starše in druge krajane. "Majhen narod smo, a velik po svoji bogati kulturni preteklosti, po velikih močeh slovenskega kulturnega ustvarjanja. Mednje sodi prav gotovo dr. France Prešeren, katerega pesnitve pozna vsa Evropa in še kdo izven nje," je v svojem uvodnem nagovoru dejal gospod Janko Kozel, občinski svetnik in predsednik sveta KS.
*	Sveti Avguštin v Halozah je projekt učencev šole Leskovec, s katerim se bomo letos sredi marca predstavili na turističnem festivalu. Učenci geografskega krožka so v soboto, 22.2., s pomočjo mentoric organizirali pohod na Sveti Avguštin (504 m). Raziskali so kraj, ki bi lahko postal zanimiva točka za turizem, morda najprej vključena v haloško planinsko pot, nato pa še kaj več. O tem pa bodo razmišljali drugje, kjer imajo možnost odločanja.
--------------- \
* Prosvetno društvo Podlehnik se s svojimi sekcijami predstavlja skozi vse leto; največ prireditev pa pripravijo kar v domačem kraju in ena zadnjih je bila ob slovenskem kulturnem prazniku. Osrednjo prireditev s predstavitvijo dejavnosti društva pripravljajo za jesen, ko bodo sodelovali tudi na že tretji občinski prireditvi Spoznajmo se ob pesmi, plesu in glasbi.
Maks Feguš, pred tednom še predsednik PD, je povedal, da v Podledniku sredi meseca maja pripravljajo koncert pihalnega orkestra, še pred tem pa naj bi godbeniki posneli posebno radijsko oddajo z Ivom Cianijem. Feguš dodaja, da bomo godbenike lahko slišali tiuli ob veliki noči, potem pa še ob jutranjih urah prvega majskega dne. V društvu deluje tudi moški sekstet Feguš in nastopa ob različnih priložnostih in na prireditvah.
Precej delovni so tudi v Mladinskem kulturnem društvu v gledališki in dveh glasbenih skupinah. Gledališčniki so letos na oder postavili igro Klopčič, avtorja Pera Budaka in jo premierno predstavili že januarja, gostovali so v Dornavi in Žetalah, imajo pa še nekaj povabil za gostovanja po okoliških krajih.
Aktivnosti OŠ Videm v 1. ocenjevalnem obdobju
V	OŠ Videm se trudimo, da bi bila šola dobra, kvalitetna, pa tudi prijetna. V svoj delovni načrt za letošnje šolsko leto 1996/97 smo vnesli veliko zahtevnih a izvedljivih nalog. Za doseganje zapisanih in nenapisanih programov si prizadeva 28 pedagoških in 10 tehničnih delavcev ter 324 učencev.
V	tem prispevku želim predstaviti aktivnosti učencev in učiteljev OS Videm v prvem ocenjevalnem obdobju. Naša VIZIJA je: "Želje se izpolnijo z delom in skupaj z ljudmi, ki si zaupajo in znajo."
V	želji, da učenci celovito doživljajo športne
vrednote, organizira šola športne dneve in nudi druge oblike športnega udejstvovanja. Tako smo septembra 1996 organizirali občinski jesenski kros, katerega se žal ni udeležila OS iz Podlehnika. Ekipa zavoda	OŠ Videm se je udeležila
medobčinskega tekmovanja v krosu, ki je bil v Moškanjcih in dosegla 4. mesto moški - letniki 1982 in 2. mesto ženske - letniki 1983. S tem so si omogočili sodelovanje na državnem tekmovanju v Velenju, kjer so osvojili 11. mesto.
V	letošnjem šolskem letu smo prvič pristopili k tekmovanju v šolski košarkarski ligi za osnovne šole. Tekmovanje v ŠKL temelji na nastopih košarkarskih ekip v šolski telovadnici in želi vključiti v redno vadbo in v zanimiv program tekmovanja čimveč mladih, obenem pa pripraviti vrsto športno kulturnih in družabnih dogodkov, ki pomagajo k prijaznosti in kvaliteti slovenskega športa. V tem obdobju smo na naši šoli gostili že 5 ekip. Sami pa smo gostovali na 5 šolah. Rezultati niso niti toliko pomembni, kot samo druženje, tkanje prijateljskih vezi .... Udeležili smo se tudi mednarodnega tekmovanja v nogometu -Zlatkov memorial - in osvojili 1. mesto.
Cilji športnih aktivnosti so predvsem utrjevanje zdravja in pridobivanje pogojev za pravilni telesni razvoj, pridobivanje trajnih športnih navad za smotrno izrabo prostega časa, razvijanje psihomotoričnih sposobnosti in razvijanje pozitivnega odnosa do varstva človekovega okolja in bivanja v naravi.
Oblika zimske šole v naravi, kakršno imamo na naši šoli, dosega vse zastavljene cilje, ki naj bi jih dosegli z učnovzgojnim procesom v specifičnih pogojih. Ponovno smo zimovali na Rogli. Poleg osamosvajanja in socializacije otroka skozi sproščen odnos med učiteljem in otrokom je prisoten tudi kvaliteten program, ki ga izvajajo strokovnjaki. Otroci so se seznanili:
*	z osnovno in nadaljevalno šolo smučanja,
*	s smučiščem in varnostjo na njem,
*	s smučmi in njihovo nego,
* z nevarnostmi v gorah.
Vse našteto in zadovoljni obrazi otrok nam dokazujejo, da je zimska šola v naravi še kako potrebna in pomembna za vse učence.
Naravoslovne dejavnosti so tisto področje vzgojno-izobraževalnega dela, ki vključuje naravoslovna znanja in povezuje naravoslovne predmete (SN, SD, FI, KE, BI, ZE, ZG) in omogoča učencem sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje znanja, razvijanje vedoželjnosti, sposobnosti za opazovanje, kritično in samostojno mišljenje ter usposabljanje za smotrno uporabo znanja, razvijajo tudi učenčeve želje, nagnjenja in interese. Učenci od 5. do 8. razreda so se konec oktobra skupaj z učitelji odpeljali na Pohorje (Trije kralji -Osankarica). Od gozdarjev so izvedeli veliko zanimivega o življenju v gozdu, o najpomembnejšem pohorskem pesniku Janku Glaserju pa so spregovorili na Osankarici. Učenci so bili s kulturno - naravoslovnim dnem zelo zadovoljni, kar nam povedo tudi besede ene izmed učenk: "Ugotovili smo, da je učenje zunaj šole, čeprav je bilo na Pohorju mrzlo, zanimivejše, kot je med štirimi zidovi, zato že težko čakamo na naslednji naravoslovno - kulturni dan."
Večina učencev 6. razredov se je udeležila jesenske šole v naravi na Medvedjem Brdu. Preživeli so čudovitih 5 dni.
Regijsko tekmovanje iz logike, 19. oktober 1996
Z življenjem na odrskih deskah in pod gledališkimi lučmi so se učenci seznanili v predstavi PRAŠNE ZGODBE, ki jo je izvedlo gledališče iz Maribora.
19. oktobra 96 je na naši šoli potekalo regijsko tekmovanje iz logike, na katerem je v kategoriji 5. razredov zmagal učenec OŠ Videm in si s tem zagotovil udeležbo na državnem tekmovanju v Ljubljani.
Pravtako so učenci 6. razredov prvič sodelovali na regijskem kvizu SIVE CELICE, ki je bil v OŠ Markovci.
Udeležili smo se tudi medobčinskega tekmovanja v šahu in dosegli naslednje rezultate: do 9 let ženske 1. mesto, do 11 let moški 3., 4 in 7. mesto in do 13 let moški 4., 8. in 15. mesto. Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila IMAM PRAVICO - IMA PRAVICO. Učenka naše šole se je udeležila najprej medobčinskega otroškega parlamenta v Ptuju, nato pa še državnega v Ljubljani. Seveda pa smo predhodno o pravicah in dolžnostih spregovorili na razrednih urah in temeljito "prerešetali" pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev.
O naših medsebojnih odnosih, razvadah, odnosih v družini in družbi smo se pogovarjali na ČAJANKAH, ki sta jih v decembru pripravili ravnateljica in pedagoginja naše šole. Prijetno smo se pogovarjali, odkrivali konjičke, s katerimi se ukvarjamo in ugotavljali, da je tudi ČAJ zelo dobra pijača. Ob koncu leta smo pripravili igrico (1. do 4. r.), karaoke (5. do 8. r.), vse učence je šolski dedek Mraz skromno obdaril.
Računalniško opismenjevanje je ena zelo pomembnih nalog v naši šoli, saj smo OSREDNJA ŠOLA za RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE.
V	okviru tega projekta je bil na naši šoli republiški KONGRES RO/2 - izobraževanje za učitelje iz vse Slovenije.
V	šoli je veliko zanimanje za računalništvo, saj se je za krožke prijavilo 141 učencev, za fakultativni pouk računalništva pa 30 učencev.
In kaj nas čaka v prvih treh mesecih letošnjega leta. Pripravili smo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku in ob dnevu žena. Sodelovali smo tudi v pustni povorki, ki jo je organizirla občina Videm. Ob dnevu šole, 21. 3., bomo predstavili projekt: Moj domači kraj nekoč, ki ga pripravljajo učenci in učiteljice razredne stopnje. Potekata tudi projekta TAMBURAŠKE SKUPINE na Vidmu in okolici ter OHRANJANJE LJUDSKE PESMI PRI NAS. Zaključek obeh bomo prav tako predstavili ob DNEVU ŠOLE. Pripravljamo se na tekmovanja iz MA, KE, SL, THV, "računanje je igra." Udeležujemo se vseh medobčinskih športnih tekmovanj v okviru športnega zavoda Ptuj. V mesecu februarju smo opravili plavalne tečaje za učence L, 2.,	3.
razredov in ugotovili število neplavalcev pri učencih 5. in 7. razredov. Pripravljamo izdajo 1. letošnje številke glasila Klopotci; gledališko igro MAGNETNI DEČEK vadimo za revijo otroških in mladinskih pevskih zborov.
Učenci 8. razreda se pripravljajo na zunanje preverjanje znanja iz SL in MA in razmišljajo o vpisu v srednje šole.
To je poleg rednih vzgojno izobraževalnih programov le nekaj aktivnosti, ki se bodo skupaj z nenaštetimi dejavnostmi nadaljevale tudi v tretji triadi.
Podlehničani z vlogo o samostojni občini
Potem ko smo v našem glasilu že pisali, da si v Podlehniku želijo odcepitve od sedanje občine Videm pa je na januarski seji občinski svet takšen predlog KS Podlehnik že sprejel. Komisiji državnega zbora so Podlehničani že poslali sklep v katerem navajajo želje po samostojni občini Podlehnik, počakati pa bodo morali še na uradno odločitev državnega zbora. Sicer pa se s to odločitvijo lahko odvrže prvi predlog o možnostih združitve Podlehnika in Žetal v skupno haloško občino, kajti v KS Podlehnik so se sedaj odločili drugače. Pravijo, da imajo vse pogoje za ustanovitev samostojne občine, največ denarja pa si obetajo ravno s prihodki mejnega prehoda Gruškovje in s sredstvi iz državne blagajne. Nova občina Podlehnik bi po sedanjih podatkih združevala 13 naselij, v katerih pa v tem trenutku živi le 2100 prebivalcev.
Vendarle pa župan Franc Kirbiš ob tem pravi, da tudi KS Videm in KS Dolena že razmišljata o poznejši ustanovitvi skupne občine v okviru sedanje fare. Dodaja, da so se v teh dveh letih v videmski občini pokazale prevelike razlike v razvitosti med farami. Ravno zato bosta omenjeni KS na eni do prihodnjih sej občinskemu svetu predstavili pobude in ideje o oblikovanju nove skupne občine v videmski fari.
TM
Tanja Nikolovski, specialna pedagoginja
Šola Sela se predstavi
Osnovna šola Sela je podružnična šola šole Videm. Je štirirazredna osnovna šola z oddelkom podaljšenega bivanja. V šoli gostuje tudi oddelek male šole.
Za izvajanje pouka imamo 4 učilnice in iz hodnika preurejeno učilnico za malo šolo, v njej je letos prvi razred. Pouk telesne vzgoje izvajamo v jedilnici.
Učenci imajo organiziran prevoz v šolo iz smeri Zg. Pristava. V šolskem letu 1996/97 je na šoli 67 učencev. Učence poučujejo učiteljice razrednega pouka, v 4. razredu glasbeno vzgojo in angleščino poučujeta predmetni učiteljici. 14 dnevno prihaja na šolo socialna delavka, ki se ukvarja z učenci z učnimi težavami.
Ob prehodu na devetletno šolo, v šolskem letu 2001/02 se število oddelkov na šoli ne bo spremenilo. Pridobili bomo sedanjo malo šolo - takrat bo 1. razred. Učenci bodo podružnično šolo zapustili enako stari, kot so sedaj - takrat v 5. razredu. Tako kot na drugih šolah v občini, bo tudi na naši šoli ustanovitelj (občina Videm), moral zagotoviti primerne pogoje za izvajanje pouka.
Vzgojno - izobraževalno delo na šoli poteka po učnem programu. V 1. in 2. razredu poteka projekt podaljšanega opismenjevanja že 4. leto in se je izkazal kot uspešen in učencem primeren. Na šoli se izvaja 10 interesnih dejavnosti, ki jih vodijo razredne učiteljice in 2 zunanja sodelavca. Na šoli vsako leto izvajamo tudi skupne ali razredne projekte in prireditve. Tako v tem šolskem letu pripravljamo projekt z naslovom "Rad imam mleko". Učence pripravljamo tudi na medobčinskih tekmovanjih: "Vesela šola" in "Knjižni kviz". V aprilu bomo imeli dan odprtih vrat, s hospitacijami in razstavo likovnih in pisnih izdelkov. V maju bomo izvedli zaključek bralnega tekmovanja na šoli s šolskim knjižnim kvizom. Učenci iz 4. razreda bodo tudi letos odšli v letno šolo v naravi, v Strunjan. Skrbimo tudi za kulturni utrinek v našem kraju. Pripravili bomo kulturni program ob materinskem dnevu in veseli zaključek šolskega leta.
Čeprav je dotrajana in zelo stara naša hiša učenosti, skrbimo, da bi bila šolarjem uporabno znanje, domače in varno počutje ter jim pustila prijeten spomin.
Vodja šole: Marija Božičko
Iz rane je težka solza kanila, težka in grenka, ki zdaj nas teži.
Od nas se poslovil je dušni pastir, ki nam ga vrniti ne more nikoli nihče.
Nihče ne more več vrniti dobrega, cenjenega in nadvse spoštovanega župnika Mirka Štabuca iz župnije sv. Andraža v Leskovcu. V prejšnji številki revije Naš glas je bila predstavljena fara sv. Andraža in z njo vse tisto, kar so bili sledovi pridnih in neomahljivih rok župnika, ki je celih 24 let bil gospodar te župnije. Prehitro je prišel čas, da se je naš Spoštovani dušni pastir nenadoma poslovil od nas. Zato smo prepričani, da je tudi tukaj v Našem glasu nekaj prostora, da se ozremo na človeka, ki je haloškim ljudem podaril nepozabnih 24 let. Pot gospoda Mirka Štabuca se je pričela leta 1929 v vasi Bratonejčice, fara sv. Tomaža pri Ormožu, v verni in številni kmečki družini. Po končani osnovni in srednji šoli, se poda na študij medicine, kjer se sreča s svojo življenjsko sopotnico dr. Marto Geč, z njo sklene trdno zakonsko zvezo in zakon je obdarjen s hčerko. Toda, kakor je pri poslovilnem obredu dejal škof dr. Franc Kramberger, da je naše življenje odvisno od Boga in da je naše potovanje po zemlji tudi Njegova volja, se je tudi tako zgodilo pred 31 leti, ko se je na Dravskem mostu v Mariboru pripetila kruta nesreča, kjer je mož ostal brez žene, ostala mu je le hčerka. V teh težkih trenutkih pa si je izbral svojo pot. Ostati zvest ženi, deliti svojo ljubezen hčerki in vsem, ki jo potrebujejo. Odločil se je za duhovniški poklic. In tako je med nas v Leskovec leta 1973 prišel duhovnik, preprost, vesel, toda z eno največjo dobrino obogaten človek, to je pomagati bližnjemu, neglede ali si reven ali bogat. Hitro je pokazal, kako ceni naše življenje v Leskovcu, katero je vedno prepleteno s težkim delom, zato je tudi znal s svojim delom vlivati pogum in voljo za premagovanje vsakodnevnih težav. Se posebej pa je znal ceniti vrednote družine, saj je bil sam del nje. Zato je tudi marsikdo našel v najbolj težkih trenutkih tolažbo pri njem. Ni bilo ne ure in ne dneva, ko bi kateremu odpovedal pomoč. Bil je vzgleden gospodar naše župnije. Skupaj s sestro sta 24 let vzorno gospodarila v naši župniji, v kateri so se v tem času obnovili vinogradi, gospodarsko poslopje, župnišče, uredilo električno zvonjenje, nova fasada na farni cerkvi ter vzdrževanje sv. Avguština in sv. Magdalene. To so prav gotovo vidni sadovi pridnih župnikovih rok, ki bodo za vedno ostali med rodovi krajanov Leskovca. Tisočglava množica, ki se je zbrala ob slovesu na gorišniškem pokopališču, je bila dokaz, kako spoštovan in cenjen je bil med njimi. Na isti dan pred 31 leti se je tukaj poslovil od svoje žene in na isti dan po 3 j letih je prišel k njej. Takšna je božja moč. Z bolečino v srco in grenkimi solzami v očeh smo se poslovili od Mirka Štabuca.
Vemo, da Vas ne more nihče več vrniti, toda v upanju živimo, če kdaj pognal bi nov cvet z besed, ki vedno med nas stejih sejali.
Potem žitni klas rodil bi spet človeka, ki vdan brezmejno bo ljudem, kot le to - bili ste Vi.
Janko Kozel
NASVETI
Lep nasmeh z zdravimi in čistimi zobmi
Zobna gniloba ali karies je spremljevalka človeškega rodu skozi vso njegovo zgodovino, vendar je bila ta bolezen včasih razmeroma redka. S spremenjenim načinom prehranjevanja in s komplicirano industrijsko pripravljeno hrano ter s poplavo mamljivo reklamiranih sladkarij se je zobna gniloba naglo povečala. Nevarnost izgube zob ni samo zaradi zobne gnilobe, ampak tudi zaradi vedno večjega obolevanja obzobnih tkiv (vnetje dlesni: posledica tudi majavost zob). Zdravljenje zob ter izguba zobovja povzroči veliko zdravstveno in materialno škodo, bolniku pa veliko bolečin in izgubo časa.
Ali lahko ohranimo zdrave in trdne zobe od zgodnje mladosti do visoke starosti?
Največja sovražnika naših zob sta obloga in sladkor. Torej, nujno je odstranjevanje oblog s čiščenjem po jedi in čimmanjkrat uživanje sladkih jedi in sladkih napitkov. Po jedi se namreč zadržijo ostanki hrane na zobeh. Ti skupaj z bakterijami in odluščenimi celicami tvorijo zobno oblogo. Pod mikroskopom vidimo, da je v 1 mg mokre obloge 7 milijonov različnih bakterij. Ce si nekaj dni ne čistimo zob, je samo v predelu dlesni od 35 do 200 mg take obloge. Ko jo mehanično odstranimo z zoba, vidimo, da je to belkasta sirasta smrdeča masa, ki nam zaradi naše malomarnosti uničuje zobe in obzobno tkivo. Brez oblog ni zobne gnilobe in ne vnetja dlesni.
Majhnemu otroku čistimo zobe najprej z gazo, ki je ovlažena s kamilicami (brez sladkorja) ali samo z mokro gazo. Ko izraste že nekaj mlečnih zob, jih čistimo že z mehko zobno ščetko. Temeljito očistimo zobe zjutraj, posebno pa pred spanjem. Otroku pomagamo čistiti zobe vse do vstopa v šolo, kasneje pa čiščenje samo nadziramo. Vse ploskve zob morajo biti čiščene. Umivanje zob naj traja 2 do 3 minute. Uporabljamo zobno pasto, ki naj vsebuje tudi fluor. Ščetke naj bodo mehkejše, iz umetnih vlaken; zamenjati jih moramo vsaj vsake tri mesece. Najboljša ščetka je tista, ki je vedno v rabi. Po vsakem umivanju ščetko temeljito speremo pod tekočo vodo, jo stresemo in jo nato postavimo v kozarec z vlaknastim delom navzgor. Kljub natančnemu ščetkanju ostaja del zobnih prostorov neočiščen in to posebno na stalnih zobeh, ki so daljši. Zato priporočamo zobno nitko, ki pomaga odstranjevati zobno gnilobo med zobmi. Zobne nitke ne vrivamo v dlesen, saj bi jo poškodovali. Zobozdravniki toplo priporočamo mladostnikom, nosečnicam ter starejšim spiranje (žvrgljanje) ust po večernem umivanju zob s kamiličnim ali žajblovim čajem (brez sladkorja) ali s slano vodo (majhna kavina žlička soli se raztopi v kozarcu mlačne vode). Žvrgljamo lahko tudi s propolisom (10 do 15 kapljic propolisa na kozarec vode) ali ustnimi vodami. S takšnim spiranjem ust si ohranimo zdravo dlesen, ojačamo obzobno tkivo. Zadah iz ust bo izginil, če si bomo redno čistili zobe in spirali usta.
In zakaj je sladkor v hrani in pijači škodljv?
Sladkor na obloženem zobu bakterije razkrojijo v nekaj minutah v kisline. Kislost v oblogi pade pod kritično točko in se le počasi izravna. Zobna gniloba tako nastane predvsem v zobnih jamicah in
vmesnih prostorih, kjer je obloga debelejša in pride do izravnave kislosti šele po nekaj urah. Med tem pa že spet zaužijemo kako sladkarijo in je kislost v oblogi skoraj neprekinjena. V otroški dobi zobna gniloba hitreje napreduje, ker vrhnja plast zoba -sklenina - še ni zrela in je manj odporna.
Kaj razumemo pod "sladko"?
Vsako hrano, ki sta ji dodana komaj 2% sladkorja, ne zaznavamo kot sladko, a je ob nehigieni škodljiva za zobe. Zelo škodujejo zobem sladkarije, če jih uživamo večkrat na dan in si po tem ne umivamo zob. Večina staršev meni, da so sladkarije samo bonboni, čokolada, mogoče še napolitanke. Sladkarij otroku ne moremo povsem prepovedati, ker se tudi odrasli radi posladkamo. Zato nekaj nasvetov zobozdravnika o sladkarijah: Privoščimo si sladko hrano, ampak le ob obroku! Mamica naj dojenčka navadi še na drug okus, ne samo na sladkor! Dude ne namakajte v med, sladkor ali sladek kuminov sok pred spanjem, če otrok s stekleničko ali dudo zaspi! Otroku ne dajajte sladkarij v vrtec ali šolo! Zelo priporočamo hrano, ki jo je potrebno dobro prežvečiti, na primer: jabolka, korenček, črn zrnat kruh, sir. Tako se bo čeljust dobro razvila in bodo stalni zobje imeli dovolj prostora za izrast.
Dr. Darinka Planteu
ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ
Srečanje plesalcev, pevcev in muzikantov na Selih
. :

FD LANCOVA VAS MAROLTOVA LISTINA Stare ljudske šege in navade so v prvih februarskih dneh na Selih združili plesalci, ljudski pevci in muzikantje v folklorno prireditev z naslovom Med zimo in pomladjo. Gostitelji so bili folkloristi iz Lancove vasi, letošnji dobitniki Maroltove listine, v goste pa so povabili trio Škorce, trio Kurja koža in tamburaše KUD Mejaši iz sosednje Hrvaške.
Lancovljani so posebej za februarsko prireditev pripravili splet starih ljudskih običajev ob godovanjih nekaterih svetnikov od zime do pomladi, obudili so praznično veselje in spomnili na že skoraj pozabljene ljudske pregovore. Začeli so z oktobrskim sv. Lukom, pomembnim za setev na polju, vmes napovedovali vreme, ugodne dneve za kokodakanje kur, ki naj bi potem znesle več jajc. Niso pa se mogli izogniti fantovskih navad na Štefanovo zjutraj in pregovorov o ženskah. Znali so povedati, kaj ženska ob katerem godu od zime in pomladi sme in kaj ne sme storiti, kdaj lahko gre na obisk s sosedom in kdaj ni dobro, če je posebej glasna.
Ivan Malek in Anica Svenšek sta prejela priznanji ZKO Ptuj
Obudili so stare običaje skozi pesem in ples, oboje pa jih je pripeljalo do fašenka, ki se je v tistih dneh šele začenjal in so imeli v Lancovi vasi fantje takrat največ dela. Samo dan prej so si kožuhe nadeli lancovski koranti, ampak samo zaradi praznovanja pete obletnice ustanovitve sekcije koratov v FD Lancova vas (začetnik je bil Stanko Ropič, danes je vodja sekcije domačin Slavko Flajs). Ob tej priložnosti so koranti prejeli društveno priznanje in čestitko župana Franca Kirbiša.
Visoko priznanje - Maroltovo listino za že skoraj 14 - letno ohranjanje ljudskega blaga so prejeli člani FD Lancova vas in pohvale ob podelitvi jim je izrekla Nežka Lubej, predsednica Združenja folklornih skupin Slovenije. Posebno plaketo ZKO Ptuj je prejel Ivan Malek in Anica Svenšek srebrno plaketo ZKO Ptuj; oba člana FD Lancova vas že vrsto let skrbita za ohranjanje ljudskega petja in običajev. Uspešno delo FD Lancova vas pa je bilo predstavljeno tudi na dan slovenskega kulturnega kulturnega praznika, ko je na osrednji ptujski proslavi predsednik društva Janko Jerenko prejel spominsko priznanje z likom sv. Jurija občine Ptuj. Prav Janko Jerenko ima ob pomoči vseh članov FD veliko zaslug za ohranjanje in varovanje etnološke kulturne dediščine v domačem kraju, povsod po Sloveniji in tudi v tujini.
TM
* Kulturno življenje je pestro
Kljub temu, da se prebivalci naselij: Zgornji Leskovec in Spodnji Leskovec, Berinjak, Mala Varnica, Velika Varnica, Okič, Gradišče, Trdobojci, Strmec, Repišče, Belavšak in Skorišnjak ubadajo s številnimi težavami v krajevnem razvoju, pa ne pozabljajo na druženje in organizacijo večjih krajevnih prireditev. Letos so nekajkrat domačine in člane kulturnih društev povabili na kulturne prireditve in Janko Kozel pravi, da je dober obisk pokazal, da tovrstnih prireditev morda v občini manjka. V tem letu bodo Leskovčani podobne prireditve zagotovo še pripravili.
Nič kaj obetajočega pa ne kaže osnovnemu šolstvu v kraju, kajti nekdaj samostojna šola je že nekaj časa podružnica OS Videm. 136 učencev sicer obiskuje popolno osemletko, potrebe po prizidku pa so vse večje. Kot pravi Kozel, je idejni projekt že izdelan, svetniki se bodo odločili o prihodnji ureditvi potrebene dokumentacije in gradnje prizidka s telovadnico.
* Najbolj urejena zbiralnica mleka pri Korpičevih v Dravcih
Ptujska Mlekarska zadruga je tudi na letošnjem občnem zboru v februarju razglasila tri najčistejše in najbolj higienske zbiralnice mleka. Prvo mesto je dobila zbiralnica v naši občini in sicer zbiralnica mleka v Dravcih, pri Zvonku Korpi-ču. Naj samo spomnimo, da je bila Korpičeva domačija lani razglašena kot najbolj urejena hiša z okolico v videmski občini.
Sicer pa je Mlekarska zadruga letos nagradila še pridelovalca mleka, ki so lani oddali največje količine bele tekočine. Tretje mesto je letos pripadlo našemu občanu Jožetu Šmigocu iz Repišč, saj je lanskega leta oddal kar 203.626 litrov mleka.
V.......................-...............
Videmčan Albin Merc, trener ptujskih boksarjev
BOKSAR MORA IMETI PREDVSEM DOBRO SRCE Pred leti je bil boksarski prvak Slovenije, osvojil je kar tri zlate rokavice, odigral 265 borb in 209 zmagal, tekmovalnemu boksu je bil predan celih 18 let, danes pa je že uspešen trener v Boksarskem klubu Ptuj (BK). Tako nekako bi lahko na kratko predstavili Albina Merca, 40 - letnega Videmčana, ki ga ljubitelji boksa zagotovo dobro poznajo. Z njim je ptujski boks prestopil ovire, kar dokazujejo tri najuspešnejša leta za Ptujčane s sedmimi državnimi prvki.
Albin Merc o svojih plodnih letih boksa pravi: "Z boksom sem se prvič srečal v BK Ptuj in v klubu ostal deset let, potem sem nadaljeval za ŽBK Maribor, dve leti pa sem potem boksal še za dva hrvaška BK. Ko se takole spominjam vseh tistih številnih prijateljskih tekem in borb, dobljenih zmag in včasih tudi porazov, sem po duši še zmeraj boksar. Natančno vem, da sem odigral 265 borb, dosegel 209 zmag in 29 porazov, vmes so sledili seveda tudi posamezni naslovi. Enajstkrat sem bil prvak Slovenije v polsrednji kategoriji in rekorder v osvojitvi zlate rokavice, visoke lovorike po mednarodnem merilu. Zlato rokavico sem imel v rokah trikrat, osebno največji uspeh pa je bilo osvojeno prvo mesto na kvarnerski zlati rokavici. V bivši Jugoslaviji sem bil med štirimi najboljšimi tekmovalci v srednji kategoriji. Tako sem pred leti v Reki nastopal v mladinski kategoriji z znanimi imeni boksa, kot je Željko Mavrovič, sedaj boksar med profesoonalci in evropski prvak v težki kategoriji. O boksu pa imam še zmeraj dobro mnenje in je zame velikega pomena kot plemenita veščina."
NOVI TEMELJI ZA PTUJSKI BOKS
Vendar pa Albin Merc po odhodu iz tekmovalnih vrst ni ostal križem rok, v letu 1992 je postal trener v BK Ptuj kamor ga je povabil
tedanji predsednik Slavko Dokl. Nove temelje za ptujski boks je Mercu pozneje uspelo postaviti z novim predsednikom Jankom Gabrovcem, šele takrat pa so se s stvari "zasukale" drugače.
Albin Merc (levo) med treningom
"Na začetku smo imeli le enega tekmovalca, zavihali smo rokave, veliko vadili in leto 1994 je potem že rodilo prve sadove. Postali smo državni podprvaki in v zadnjih treh letih pa že dobili naslov prvaka. Poleg posamičnih naslovov naših boksarjev smo bili dvakrat tudi ekipni državni prvaki. Vse to je zagotovo gotovo posledica boljših vadbenih prostorov in tekmovalnih razmer v letih, ko sem v klubu glavni trener. V športni dvorani Mladika nam je uspelo urediti lastno dvorano za treninge, poleg tega pa še spremljajoče prostore, tako pa je boks med mladimi fanti veliko bolj zanimiv. Danes imamo v klubu 25 članov, za eno ekipo zmeraj potrebujemo 12 boksarjev, sicer pa še mnogi med člani niso zreli za ligaške dvoboje. Sedem posameznih državnih prvakov je dovolj zgovorna številka, lahko pa se pohvalimo z uspehi doma in v tujini. In ne bo naključje, da smo v zadnjih treh letih ravno Ptujčani osvojili vse tri zlate rokavice," dodaja Albin Merc, športnik in danes trener boksa, ki je v videmski občini premalokrat omenjen.
MORDA BOKSARKI KLUB V VIDMU?
Albinu Mercu je trenersko mesto v BK Ptuj samo prostočasna dejavnost, za katero pa si mora najti in tudi vzeti vsak dan nekaj ur časa. Vse to mu zagotovo vzame veliko časa, a je potem poplačano z dobrimi uvrstitvami njegovih boksarjev. O dobrem boksarju Albin pravi, da mora imeti predvsem dobro srce, vsega drugega se lahko nauči in privadi. Razlaga, da imajo o boksu ljudje različna mnenja, nekateri ga uvrščajo med krute športe, ko je med borbo videti malo grobosti, vse skupaj pa naj bi bila le plemenita veščina. "To lahko dokumentiramo tudi s tem, da je boks kot športna disciplina na Ptuju postal popularen in priljubljen, saj si je samo zlato rokavico prišlo pogledat preko 1200 ljudi.
Žalosti pa me, da v klubu ni telovadcev iz moje občine in upam le, da se nam možnosti za to ponujajo tudi z ustanovitvijo kakšnega kluba. Več od tega si zagotovo lahko obetamo od ustanovitve športne zveze, kar bi bilo za videmsko občino velikega pomena," ob koncu pravi Albin Merc.
Letos je "videmski" boksar na Fakulteti za šport opravil še specializacijo v obliki trenerske šole, podpore in navijanja pa mu ne manjka tudi v krogu družine pri ženi in obeh hčerah, ki so skoraj na vsaki tekmi. Zagotovo si lahko z njegovo pomočjo in dobrimi strokovnimi nasveti obetamo še več plodnih in uspešnih let za ptujski boks.
TM
* LESKOVEC *
V	soboto, 22. februarja je športno društvo Leskovec v skladu s svojim programom dela za leto 1997 in občino Videm, organiziralo občinsko tekmovanje v šahu za posameznike, sočasno pa tudi ekipno šolsko prvenstvo med šolami občine Videm.
V	ekipni konkurenci osnovnošolcev je zmagala in osvojila pokal ekipa osnovne šole Videm. V posamični konkurenci je bilo prijavljenih 16 tekmovalcev, a se turnirja niso udeležili vsi prijavljeni. Očitno jih je v naravo privabilo prečudovito sončno vreme. Med tekmovalci je bila tudi predstavnica nežnejšega spola. V posamezni konkurenci je zmagal Roman Cesar iz Kozminc, pred drugo uvrščenim Marjanom Fegušem iz Podlehnika. Tretje mesto je pripadalo domačinu Antonu Zavcu.
Vsi trije so prejeli lepe pokale. Organizator načrtuje, da bi to občinsko prvenstvo ostalo tradicionalno, saj so tekmovalci preživeli prijetno dopoldan.
Športno društvo Leskovec pripravlja sredi marca prijateljsko nogometno tekmo. V Haloze so povabili ekipo iz Kranja, med tem časom pa pridno vsako soboto dopoldan trenirajo v telovadnici osnovne šole Videm.
* ZG. PRISTAVA *
Športno društvo Zg. Pristava je že v letu 1995 poskrbelo za ureditev manjšega smučišča in vlečnice na manjšem hribu, oboje pa je letos ponovno zaživelo. Ljubitelje smučanja je bilo na progi moč videti ob koncu tedna, ko je bila vlečnica tudi dobro zasedena.
Predvsem pa je urejena smučarska proga v Zg. Pristavi lepa priložnost za mlade smučarje, ki si šele nabirajo znanja o smučanju.
V plavalnem klubu Toplice pravijo, da je Matevž Božička iz Tržca 46lc najperspektivnejši plavelec na Ptuju, ki je samo v lanskem letu dosegel več odličnih uvrstitev. V obliki finančne pomoči mu je v letu 1996 pomagala občina Videm, nanjo pa so se v Plavalnem klubu obrnili tudi letos. Napisali so pismo županu, ob tem pa mu predstavili vse tisto, kar je bilo v lanskem letu na Ptuju tako pomembnega za plavanje.
Skoraj ni bilo članka v časopisu Tednik, kjer se je omenjalo plavanje in ne bi bil zraven Matevž Božičko. Postal je medobčinski državni prvak osnovnih šol v vseh disciplinah med učenci sedmega razreda, zmagal je na 50 m prsno na predtekmovanju državnega prvenstva, dosegel 4. mesto na mednarodnem mitingu, peti rezultat na državnem prvenstvu in še nekaj dobrih uvrstitev. Staršem in Plavalnemu klubu bo zato še kako prišla prav finančna pomoč, ki bo Matevžu pomagala do boljših pogojev za treninge, enotedenske priprave in štirinajst tekem v tem letu. Sicer pa se bo morda tudi med vami bralci našega glasila našel kdo, ki bi želel pomagati uspešnemu športniku iz naše občine. Plavalni klub Toplice ima namreč posebej za to na voljo številko žiro računa: 52400-678-82586.
V tokratni številki glasila Naš glas vam predstavljamo enega od uspešnih športnikov naše občine, nekoč tudi dobrega tekmovalca - boksarja Albina Merca in plavalca Matevža Božička. V vsaki od prihodnjih številk bomo predstavili še druge uspešne športnike občine Videm in zagotovo jih med nami ne bo težko najti.
Popravek:
V zadnji, decembrski številki občinskega glasila Naš glas smo pri pisanju športnih dogodkov (veliki nogomet) pomotoma zapisali naslednji stavek: V prvi slovenski ligi nastopa NK Videm, ki se bori za sam vrh ter seveda v kvalifikacijah v tretjo slovensko ligo. Moralo pa bi pisati, da NK Videm nastopa v prvi medobčinski ligi in se bori za sam vrh slovenskega nogometa in ^za vstop v tretjo slovensko ligo.
s
Za zabavo
Občinski aforizmi izpod peresa Stanka Ropiča
Marec
Te dni veliko občinskih svetnikov visi. Visijo in uživajo. Na žičnicah in vlečnicah.
Primerjave
Nekateri občinski politiki so kot državne zastave. Vidimo jih le za velike praznike ali pa še takrat ne.
Vprašanje in odgovor
Zakaj je v občini mnogim ljudem "tako hudo"?
Ker občane ne vodijo ljudje, ampak njihovi izvoljeni predstavniki.
Občina je smetišče
Po občini Videm je menda sedemdeset divjih odlagališč odpadkov in skoraj 7727 divjih odla-galcev.
Seštevanje
Ce bi popis prebivalstva v občini Videm delali natakarji, bi našteli vsaj 21.000 občanov.
Obeti za leto 1997
Občanom občine Videm to leto ne bo treba varčevati - z upanjem in potrpežljivostjo.
Po porazu
Če politik KS ni uspešen, so tega krivi drugi, vsekakor vsi tisti, ki so nad njim.
Da le kaplja ...
Često slišim od soobčanov, da se v naši občini denar prepočasi preliva.
Večina nas je zadovoljna, če le kaplja.
Izjava
Sodobni novinar:
"Ko so bili na oblasti tovariši, sem bil gospod.
Zdaj ko so na oblasti gospodje, jim nočem in ne morem biti tovariš."
v____________________________________J
NASVETI
TAMPON d. O. O.
DEŽNO 2/A, PODLEHNIK UPRAVA: ZAGREBŠKA 49a, PTUJ Tel.: 062 773 321 TAMPON Fax: 062 775 284 Podjetje za nizke gradnje
-	Pridobivanje, predelava in prodaja gramoza
-	Cestni promet
-	Nizke gradnje •
-	Hidrogradnje
-	Trgovina z neživilskim blagom
-	Posredovanje poslovnih storitev
Veterinarski nasveti
živinozdravniška ambulanta, d.o.o.
J tir ovci lb, 2284 Videm pri 'Ptuju, tet.: 062 764 407
SOMATSKE CELICE
Odkar je tudi število somatskih celic eden izmed kriterijev pri oblikovanju cene oddanega mleka, postajajo le te čedalje večji problem v mlečni proizvodnji. Z veterinarsko sanitarnega vidika je mleko živali, ki vsebuje več kot 500000 celic v mililitru mleka higiensko oporečno.
Kaj so somatske celice?
V primeru mleka so to celice mlečnih cistern in levkociti. Določeno število somatskih celic v mililitru mleka (100000-200000) je povsem normalno in je posledica fiziološkega obnavljanja vimena. Kadar pa se število somatskih celic poveča nad 500000 somatskih celic v mililitru mleka, pomeni, da se v vimenu nekaj dogaja. Običajno so povečane somatske celice odraz vnetnih sprememb v vimenu.
Kdaj so somatske celice povečane?
1.	Pri vseh vnetjih vimena (mastitisih), ki se odražajo s spremembami na mleku (kosmiči, gnoj) in (ali) na vimenu.
2.	Pri vseh takoimenovanih subkliničnih mastitisih, kjer gre za okužbo vimena, ki se ne odraža z vidnimi spremembami na vimenu, niti ni spremenjeno mleko. Te okužbe so toliko bolj nevarne, ker se ne odražajo z vidnimi bolezenskimi spremembami, temveč le s povečanim številom somatskih celic. Zaradi tega na
take okužbe rejci ne odreagirajo pravočasno.
3.	Živali odreagirajo s povečanim številom somatskih celic tudi na stresne situacije (menjava obroka, večji posegi v čredi). To povečanje pa ni ekstremno visoko in število somatskih celic pade v nekaj dneh na normalo brez zdravljenja.
Pri problemu povečanega števila somatskih celic moramo omeniti dedno predispozicijo. Bolj verjetno je, da bo potomka matere, ki je podvržena takim ali drugačnim okužbam vimena, tudi sama podvržena tem obolenjem. Kako preprečujemo povečanje somatskih celic?
1.	Z doslednim in strokovnim zdravljenjem vseh vnetij vimena (mastitisov), ki se odražajo z bolezenskimi spremembami na mleku in (ali) na vimenu.
2.	Z redno kontrolo mleka na povečano število somatskih celic pri vsaki posamezni živali v hlevu. To kontrolo lahko opravimo na dva načina:
a) z Mastitis reagens testom, ki ga lahko rejec opravi sam. Testator in reagens rejec kupi v kateri izmed veterinarskih ambulant ali bolje založeni kmetijski trgovini. Priporočljivo je, da postopek in odčitavanje reakcije, ki sta sicer sila enostavna, rejcu prvič pokaže veterinar.
(nadaljevanje na štirinajsti strani)
(nadaljevanje iz trinajste strani)
Veterinarski nasveti
b)z odvzemom vzorca mleka posa mezni živali in s štetjem celic v laboratoriju. Te vzorce lahko odvzame rejec sam.
3.	S pravilno presušitvijo krav. Vedno presušimo le zdrava vimena tudi, če pri presušitvi uporabljamo antibiotične injektorje.
4.	S higieno molže in molzne opreme. Povzročitelji vimenskih okužb se pogosto prenašajo iz živali na žival ravno z molznim strojem. Prav tako je lahko molzni stroj, ki ne deluje brezhibno, vzrok za pove čano število somatskih celic. Zato je potrebno posebno pozornost posvečati pranju in razkuževanju molznega stroja ter rednemu servisiranju.
5.	Skrb za zdrava, nepoškodovana in j pravilno oblikovana vimena. Razne poškodbe seskov, nepravilno oblikovani seski, anatomske deforma- | cije na seskih so pogost vzrok okužb, ki se ravno zaradi omenje- \ nih nepravilnosti širijo od zunaj v notranjost vimen.
Kakšen je postopek, ko rejec prejme opomin ali celo prepoved oddaje mleka?
Najprej z enim izmed zgoraj opisanih načinov (Mastitis reagens test ali laboratorijsko štetje celic) poiščemo v J hlevu žival ali živali s povečanim številom somatskih celic. Tem živalim se potem odvzame vzorec mleka za bakteriološko prei-skavo in antibiogram. Ker mora biti vzorec sterilno odvzet, je priporočljivo, da ga odvzame veterinar. Z bakteriološko preiskavo se natančno določi povzročitelja okužbe, z antibiogramom pa ustrezen antibiotik za zdravljenje. K zdravljenju takih okužb je potrebno pristopiti resno in načrtno, kajti le tako lahko pričakujemo uspeh. Vedeti pa moramo, da so to velikokrat zelo trdovratne okužbe, ki jih je težko pozdraviti.
Svetuje:
Vindiš - Zavratnik Zdenka dr. vet. medicine
Pismo bralca
Ob čitanju članka "SITI OBLJUB - ŽEJNI VODE", se tudi jaz vprašam, med kakšnimi ljudmi živim. Tudi sam sem namreč prebivalec Sp. Gruškovja. Da ne bo pomote, nikogar nočem zaničevati ali žaliti, vendar bi poudaril, da bi ne bi smeli biti tako sebični in zahtevati spremembe čez noč in ravno pred svojo hišo. Moramo se zavedati, da so nekateri projekti potrebni prej, kot na primer avtobusna postaja v Podlehniku, kjer je bilo resnično nevarno za naše otroke. V članku pišejo, kaj se je postorilo drugod, na našem vrhu pa nič. To ravno ne bo držalo. Tudi telefonska napeljava, za katero trdijo, da smo jo plačali s svojimi sredstvi, ne bi naredili nič, če ne bi bilo požrtvovalnega gospoda NOVAKA, kateri je skrbel, da je potekalo po programu. Ljudje se morajo zavedati, da vsak tak velik projekt (cesta, telefon, vodovod) stane ogromno denarja, za katerega se je potrebno kar precej potruditi, da se zbere, ker mi pač nismo Ljubljana. Spomnite se sami deset let nazaj, kako je izgledal naš kraj in roko na srce, se je od takrat pa do danes naredilo kar precej, takrat sta bila še KS Podlehnik in KS Leskovec povezana z grdo makadamsko cesto. Res je, da se ne more vse naenkrat zmodemizirati, vendar z malo strpnosti in potrpljenja se bodo tudi naši kraji in naša življenja polepšali. Lahko smo zadovoljni, da spadamo pod občino Videm, le tako bomo nekaj naredili in dosegli.
Na koncu bi prosil vse tiste, ki boste še naprej kritizirali SVOJO občino Videm, da to počnete le v svojem imenu in ne v imenu vseh krajanov Sedlašeka in Sp. Gruškovja in pa tudi tiste, ki bi radi ustanovili SVOJO občino Žetale - Podlehnik, da vprašate tudi nas krajane za mnenje, za katero pa verjetno tako veste, kakšno je. Razmislite malo o svojem početju! Vsem na občini Videm, ki se trudijo za naš boljši jutri in lepše življenje, želim še naprej veliko uspehov pri premagovanju ovir, posebno pa tajniku, gospodu ROPICU in županu gospodu KIRBIŠU.
Lep pozdrav iz Sp. Gruškovja!
Branko PETEK
Regal d.o.o., eno od podjetij sistema INTERING, v skladu s svojo razvojno strategijo zanesljive rasti ponuja sposobnim in	
ambicioznim	
ZAPOSLITEV	
v svoji tretji prostocarinski prodajalni ob mejnem prehodu	
	Gruškovje v bližini Ptuja.
Iščemo:	-	vodjo prodajalne (VI. st. iz.) -	več prodajalcev, (-k) (IV. ali V. st. iz.)
Nudimo:	-	dinamično zaposlitev -	soliden zaslužek -	socialno varnost
Zahtevamo:	-	ustrezno izobrazbo -	delovne navade -	poštenost in vestnost
Pričakujemo:	-	urejeno osebnost -	prijeten nastop -	nekaj več
Pisne prijave s priloženimi dokazili pošljite na naslov:	
	Regal d.o.o. Ul. arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota
	najkasneje do petka 14. marca.
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
V	prvi letošnji številki občinskega glasila Naš glas vam ponujamo drugo nagradno križanko. Sestavili smo jo tako, da iz oštevilčenih polj (od 1 do 16) rešene križanke dobite kot rešitev GESLO.
Izrezano rešeno križanko z izpisanim GESLOM pošljete do konca meseca marca (do 31.3.1997) na naslov: Uredništvo glasila Naš glas Videm pri Ptuju 42 2284 Videm pri Ptuju s pripisom ".KRIŽANKA"
Za reševalce križanke smo tudi tokrat pripravili tri nagrade, zato se splača potruditi.
V	božično - novoletni številki glasila smo v uredništvo dobili 12 rešitev križanke in le ena rešitev je bila popolno izpisana.
Nagrajenec je:
1. Robi Butolen, Dravinjski Vrh 70, 2284 Videm pri Ptuju
Rešitev božično - novoletne križanke: (vodoravno) bo, vejica, teliček, rob, art, knap, admiral, lipsini, oprtnik, ego, spona, misarak, est, ajal, nesnaga, onel, m, skleda, tandem.
EdiNA REvijA, ki v veritasovem NAkupOVAlNEM vodiku OCENjlljE viNA ZA POTROŠNJA Skozi RAZMERjE
kAkovosTi iN cene.
VerItAS JE PRVA sloVENskA SpECiAliziRANA REVijA ZA VINOQRAdNiŠTVO, VINARSTVO, EN0QASTR0N0Mij0, kullURO iN TIRiZEM.
RAZNOlikoST VSEbiNE jE VAŠ SOpOTNik po SloVENiji 'IN okNO V SVET. Samo za 25,8 toIar]a na dAN.
NAROČilA:
SVAVERITASd.d.
SloMŠkoVA 5
2250 Ptuj'
TeL: 062 779197,779198
					Sestavil KOVAČEC	PODALJŠAN DEL	FILMSKA IGRALKA	SLOVENSKI SLIKAR IN KARIKAT.	ŠKODUIVA ŽUŽELKA V BRAMOR
					PRAVLJIČNOST. ČAR,	3			
								13	
					STRUPEN (ZNAK Cl)				
					GL. MESTO SL SMUČAR (MATJAŽ)			4	
					8				
NAŠ GLAS		ŠAMPION, ZMAGOVA- LEC	OGLEDALO MADRID. NOGOM.				2		
DROBNI SUHI DELCI V ZRAKU PUAČA, ZA KATERO JE POTREBEN HMEU		►				NAJVEČJA ČLOVEŠKA	KRATICA ZA JUNIOR ST. GL. POP SKUPINA		
OCENJEVA- PRESODI-				7				NAČIN PRIDOBIVANJA CVETNIH	SMUČAR-
IME IN PR. SLOVENS. PISATELJA (1840-1900)			15				10		
IME PRVE VESOLJKE TEREŠKO-	9	6							
									
ANGLEŠKA KRATICA			D. VRATOM TEŽAVNA ODLOČIT.						//
ANGLEŠKI SLIKAR GRAFIK IN PESNIK (VVILLIAM, 1757-1827)		UT. ENOTA, 1/100 KG			12		60 Z RIM.		
		NASPROT.					MOČAN		
GRMIČAST IGLAVEC Z JAGODAMI				/	SVETLEČA TKANINA	V?kT			JAPONSKI BOG Z LISIČJO
NOČNA POŠAST V JUDOV. VEROVANJU			5			REKA V GR EVROTAS EMISARJI. KURIRJI			
STARORIM- PomL		14		ROMUN. ZNANSTVE NICA (ANA ULI SPIESS					
PRIKRIVA-									
PRIPADNIK ŠUKUETO- FRAKCIJE				16					
GESLO - REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
1	2	3\	4		5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
Reševalec:
Naslov:
X
IZDAJATELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 42, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax 062/764 120 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kovačec, Anton Roškar, Ivan Ciglar, Nataša Zagoranski * Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 5% prometni davek * Glasilo NAS GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi2.300izvodov.
DROBNE INFORMACIJE
Drugi Videmski fašenk dobro obiskan
PRVO PUSTOVANJE V ŠOTORU Letošnji drugi fašenk v videmski občini je na pustni ponedeljek znova privabil ljudi od vsepovsod, organizatorjem - občinskemu odboru za prireditve pa je tistega dne služilo tudi vreme. Nastopajoče etnografske skupine in maškare (bilo jih je blizu 500) so se le-
Dravci, fašenk pa ne bi bil fašenk, če ne bi bilo zraven korantov. Zimo so letos preganjali koranti iz Šturmovcev, Pobrežja, Podlehnika in Lancove vasi. Nastopajoči so domov odnesli posebna priznanja za sodelovanje, organizatorji so nagradili tudi najbolj izvirne pustne skupine, zaključek drugega fašenka pa
Domoznanski oddelek
35
NAŠ glas 1997
352(497.12 Videm)

6001345,1
COBISS o
0	s najprej pred-» a vile v središču
1	idma, potem pa -□ v Lancovi vasi, g er sta Folklorno S 'uštv o in vaški j? Ibor prvič pri-^ ravila pet pustno
'tarvanih dni pod
šotom postavljenim na Matečevem travniku.
Norčavost in veselo pustno rajanje so med obiskovalce ponesli godbeniki iz Podlehnika, maškare iz OS Videm, Leskovec in Sela, pokači, orači in ruša iz Podlehnika, pobreški plesači, haloški Jurek ter ded in baba iz FD Rožmarin Dolena, mali in veliki orači iz etnografskega društva Lancova vas, za debelo repo pa so orali tudi orači iz Leskovca in Malega Okiča. Pravo haloško gostijo je pokazalo FD Leskovec, z vinogradniškimi opravili in s pesmijo se je predstavilo Kulturno - turistično društvo Klopotec Soviče -
je bil letos v šotoru Lancovljanov, kjer so se vsak večer poleg zabavnih skupin, predstavile še domače in sosednje etnografske skupine. Lancovljani bodo izkupiček od pustnih prireditev porabili za gradnjo vaškega doma, tako želene in potrebne zgradbe, z gradnjo pa naj bi pričeli morda še letos.
TM
tamburaši. Tretjega aprila načrtujejo snemanje za radio, teden dni pozneje pa se bodo udeležili državnega srečanja j.	tamburaških skupin, ki bo letos v Gorišnici.
Tamburaški orkester kulturnega društva F. Ker je tamburaška dejavnost v Vidmu prisotna že 75 let.
Prešeren Videm	bodo ob jubileju v maju pripravili koncert - upajo, da se
Glasbena sezona tamburaškega orkestra pri Kulturnem bodo takrat lahko predstavili v novih oblačilih; že res, da za društvu Videm 1996/97 je nadvse pestra, saj je za njimi že dobro igranje videz ni najpomembnejši, lepo pa vendar je, če kar nekaj nastopov, delovna pa bosta tudi naslednja dva že enotna oblačila poudarijo pripadnost nekemu združenju, meseca. Orkester šteje trenutno (prav je, da napišemo Se vam je ob branju sestavka porodila želja, da bi tudi sami "trenutno", kajti članov je vedno več) 14 glasbenikov.	zabrenkali v tamburaškem orkestru in si popestrili kak večer
Naslednji nastop jih čaka v prvem pomladnem tednu, ko v prijetni družbi? Tamburaši pravijo vsem: Dobrodošli! In praznuje videmska šola dan šole. Osnovnošolci so se ko jim boste prihodnjič prisluhnili na kakšnem njihovem namreč odločili, da v okviru svojih raziskovalnih dejavnosti nastopu, se spomnite, da je njihovo igranje posledica rednih raziščejo razvoj tamburaštva na našem območju in vaj in predvsem veselja do glasbe.
/ predstavitev njihovega projekta bodo seveda popestrili	Tatjana Mohorko j