Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulic« Ghega 8/1, telefon 28-770, 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 /64 64 Poitnina plačana v gotovini N I NOVI Cena 80 lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALI ŠT. 874 TRST, ČETRTEK 13. JANUARJA 1972, GORICA LET. XXI. Slovenija - država in samoupravna skupnost Zadnje dni preteklega leta je skupščina (parlament) slovenske republike sprejela prvi »paket« ustavnih sprememb, ki obravnavajo Slovenijo kot suvereno državo v okviru Jugoslavije, zelo jasno pa določajo ustavni položaj italijanske in madžarske narodnostne skupin&. Poudarjeno je bilo, da pomenijo ti amandmaji »začetek konca centralistično in unitaristično urejene države«. Predsednik Sergej Kraigher je v dolgem govoru pred vsemi poslanci slovenskega parlamenta naglasil, da amandmaji izražajo nadaljnjo stopnjo graditve slovenske države. Po njegovih besedah uveljavlja ustava republike Slovenije skupaj s priloženimi amandmaji slovensko republiko »v sestavi SFR Jugoslavije in pred svetom kot sodobno izoblikovano suvereno državo z vsemi atributi suverenosti ter značilnostmi in odgovornostmi socialistične samoupravne družbe. Uveljavljanje take socialistične samoupravne demokratične vsebine vseh republik kot držav in samoupravnih skupnosti predstavlja obenem tudi najmočnejšo kohezivno silo socialistične Jugoslavije in krepi njeno notranjo politično moč in njen mednarodni položaj«. Republika Slovenija je v svojem 25. amandmaju opredeljena tudi kot »socialistična samoupravna demokratična skupnost italijanske in madžarske narodnosti«. Narodnostne skupnosti imajo pravico, da se organizirajo v »samoupravne skupnosti« in da v skladu z druž-beno-političnim sistemom socialističnega samoupravljanja uveljavljajo svoje pravire in interese. To ustavno dopolnilo nadalje predvideva, da delovni ljudje Slovenije »varujejo narodnostni značaj in zagotavljajo položaj teh dveh narodnostnih skupin». Vse to pa seveda vključuje potrebna normativna in ustrezna materialna oziroma finančna jamstva za uresničitev njihovih pravic in njihovega razvoja. Pri tem so upoštevane tudi zahteve po popolni u-resničitvi nacionalne enakopravnosti v krajih, kjer živita obe narodnostni skupnosti. V opredelitvi »varujejo narodnostni značaj« je mišljena zlasti zaščita pred asimilacijo, varstvo kulture, tradicij, ustrezna označitev narodnostno mešanega ozemlja, možnost povezovanja z lastnim narodom kot tudi uporabe nacionalnih simbolov obeh narodnostnih skupin (italijanske in madžarske). V drugi fazi ustavnih sprememb bodo obravnavali med drugim tudi vprašanje ustreznejšega zastopstva obeh narodnostnih skupin v občinskih in v republiški skupščini in preučevali možnost ustanovitve posebnega telesa pri slovenski skupščini, ki naj bi se ukvarjalo s problemi narodnih manjšin v Sloveniji. Na zunanjepolitičnem področju ustavne dopolnitve poudarjajo vlogo republike Slovenije zlasti tam, kjer gre za razvoj tistih odnosov Jugoslavije s svetom, ki so pomembni za Vzroki mednarodnih sporov in informacije Velike tiskovne agencije, kot so AP, AFP, UPI, ANSA in druge se skoraj vedno zadovoljijo s poročanjem »dejstev«: tam in tam se je zgodilo to in to, ne da bi šle problemom do dna. Zadovoljijo se s podatki, ki jih dajo kaki uradni predstavniki, včasih napravijo njihovi časnikarji še kratke, površne ankete ali poizvedbe pri slučajnih znancih ali med prebivavstvom, skoro nikoli pa ne skušajo ugotoviti pravega, globljega vzroka dogodkov. Kot vzrok navedejo razlago, ki so jo dobili od uradnih predstavnikov in ki je seveda navadno prikrojena za njihovo notranje-poli-tično rabo ali za varovanje osebnega ugleda. Tako na primer stalno slišimo o severnoirskih »teroristih«, izraz, ki ga uporabljajo tamkajšnje angleške oblasti, nikoli pa ne beremo ali slišimo, da so tudi angleški policisti in vojaki tam teroristi, ki vdirajo v stanovanja, trpajo ljudi v zapore, mučijo uict-nike in jih pošiljajo v internacijo, vsak dan pa tudi koga ubijejo na cesti, celo ženske in otroke. Italijanska agencija ANSA in druge agencije se zadovoljujejo z uradnim izražanjem britanskih oblasti na Severnem Irskem in prikazujejo dogodke tako, kakor o njih poročajo oblasti. Tako nam tudi neprestano ponavljajo izraze »katoliška« in »protestantska« mestna četrt, »katoličani« ali »protestanti«, »nasprotje med obema verskima skupinama« in podobno, namesto da bi odkrito pisali, da gre za spor med Irci, ki žive na tisti zemlji že od davnega časa, pa so se znašli na lastnih tleh v razmerah narodnostne in socialne neenakopravnosti, potisnjeni v vlogo manjšine, ter priseljenimi Angleži in Škoti, ki so v bistvu okupatorji in so kot taki v preteklosti dobivali najboljšo zem ljo in imeli monopol oblasti, pa se temu tudi danes nočejo odpovedati. Tako pa nas agencije pitajo s pravljico, da gre na Severnem Irskem za nekako »versko vojno« in da je vsega kriv »verski fanatizem« Ircev in kakšne vroče protestantske glave. položaj in razvoj slovenskega naroda v do movini in v zamejstvu, kot tudi za pravice in interese delavcev in izseljencev v tujini. Zelo pomembna sta nadalje 21. in 22. dopolnilo, ki na vseh ravneh zagotavljata neodtujljivo pravico, da s sadovi dela razpolaga tisti, ki jih tudi ustvarja. Ustavne dopolnitve govorijo nato o vlogi socialistične zveze, sindikatov, o družbenem planiranju, varstvu okolja, kmečkem vprašanju, nerazvitih področjih, o suverenosti občana . samoupravljavca in o načelu odgovornosti. Ustavni a-mandmaji predvidevajo ustanovitev predsedstva slovenske republike, ki bo pri svojem delu — tako kot izvršni svet (vlada) — odgovorno skupščini. S podobnimi uradnimi »resnicami« in »polresnicami« nas krmijo v poročilih o a-rabsko-izraelskem sporu, o sporu med Vzhodnim in Zahodnim Pakistanom, o dogodkih v Afriki, o Kitajski, o črnskem vprašanju v Združenih državah itd. šele kadar poročajo svetovne agencije tudi o kakih dogodkih, ki so se dogodiii kje blizu nas in katerih vzroke in ozadje dobro poznamo, odkrijemo, kako malo resnice je v teh poročilih, kako se zadovoljuje zgolj z zunanjimi dogodki, dajejo pa jim bodisi čisto zgrešene, bodisi površne ali tendenčne razlage, ki izhajajo iz uradnih virov. Posledica je seveda ta, da je svetovna javnost, da smo torej vsi slabo informirani o resničnih vzrokih sporov na svetu, od stalne napetosti med Vzhodom in Zahodom, do kitajsko-sovjetskega spora, Vietnama in drugih svetovnih problemih. Tu pa tam se kak list na lastno pest potrudi in objavi izčrp-nejše poročilo kakega svojega posebnega dopisnika, a tudi ti dopisniki ostajajo največkrat pri površnih razlagah. Zanje je najvažnejše tisto, kar pove naj višji funkcionar, s katerim pridejo v stik, in po tej vrednostni lestvici ocenjujejo vse drugo. Navadno noben dopisnik ne gre intervjuvat žrtev, pač pa njihove preganjavce. Tako se dogaja, da imamo o dogajanju na svetu in zlasti o najhujših sporih, ki ogra-žajo mir na posameznih delih sveta, močno zgrešene informacije in predstave. Severno Irsko smo že omenili. Položaj na Bližnjem vzhodu nam navadno slikajo tako, kot da bi bilo vse v najlepšem redu, če bi se Izraelci vdali in se umaknili z zasedenih ozemelj, medtem ko je znano, da gre v resnici za uničenje izraelske države in da so arabski voditelji od te misli kar obsedeni. Vojna za uničenje Izraela bi takrat šele prav vzbuh-nila. Če bi iskali, bi odkrili podobne vzroke tudi pri drugih sporih med narodi — vedno gre za trdovratno, slepo, besno voljo po zatiranju ali celo uničenju šibkejših na eni in za odpor proti zatiranju in uničenju na drugi strani. Tako je bilo v Vzhodnem Pakistanu, kjer so se Zahodni Pakistanci obnašali kot ošabni okupatorji in izkoriščali bengalsko ljudstvo, kolikor so največ mogli. Tako je bilo v Biafri, kjer so leni in fanatični mohamedanski velikaši ter častniki izkoriščali' pridne biafrske »mravlje« in tako je še marsikje; Tudi v Vietnamu je resnica zakrita od množine »faktov«. Povsod je pravi vzrok sporov in vojn v divji rebičnosti Zadravcev,, •ki nočejo slišati o tem, da bi se poravnal' spor z zatiranimi v ozračju svobode, pravičnosti in enakopravnosti za zeleno mizo, in trdovratno, do zadnjega vztrajajo v svojih zmotnih oeenah. (dalje na 2. strani) RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 16. januarja, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.15 Poslušali boste. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 T. Seliškar: »Jadra na robu sveta«. Mlad. zgodba. Dramat. J. Lukeš. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.45 Miniaturni koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 G. Pressburger »Klavnica*. Prevod in režija B. Maranovič Battelino. Igra RO. 18.35 Harmonija zvokov in glasov. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 19.45 Harmonikarski ansambel »Miramar«, vodi Kjuder. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Iz slovenske folklore: »Ljudske pesmi«, pripr. Kraševčeva. 21.20 Semenj plošč. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.25 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 17. januarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »V tovarni avtomobilov«. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Duo Lavrenčič - Pucci. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Lovrečič - Beseda o poeziji - Ne vse, toda ovsem. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slavni orkestri. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Glasbeni drobiž. 19.40 Zbor »Aquilee«. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Pesmi brez zatona. 21.00 S. Verč: »Tudi klovn je umrl«. 21.40 Slovenski solisti. Basist Stabej, pri klavirju Lipovšek. 22.05 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 18. januarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Saksofonist Sax, 12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 »Musiči del Friuli«. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 U-metnost. 18.30 Komorni koncert. 18.50 Veliki mojstri jazza. 19.10 Avgust Černigoj, umetnik in vzgojitelj. 19.20 Otroci poj6. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Bolgarske pesmi in plesi. 20.00 Šport. 20.35 Haendel: »Ro-delinda«, opera. ♦ SREDA, 19. januarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (Za I. stopnjo osnovnih šol) »Zdaj pa zapojmo!« 12.10 Brali smo za vas. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovenščina za Slovence - Kako in zakaj. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Godalni kvartet iz Celovca. 19.10 Higiena in zdravje. 19.30 P. Raimondo Spiazzi: Kristusov nauk v sodobnem svetu: »Socialnost«. 19.45 Zbor »L. Bratuž« iz Gorice vodi Klanjšček. 20.00 Šport. 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.30) Za vašo knjižno polico. 22.15 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 20. janurja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. '11.50 Trobentač Farmer. 12.10 Kultur ni odmevi. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time, - Slovarček sodobne znanosti - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost. 18.30 U-metniki in občinstvo, pripravlja Pertot. 19.10 F. Ca-talano: Zgodovina italijanskih političnih strank: »Vlada desnice«. 19.30 Pisani balončki 19.50 Vam ugaja jazz? 20.00 Šport. 20.35 J. Javoršek: »Pomembna osebnost«. Igra. RO, režira Peterlin. 21.40 Skladbe davnih dob. 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 21. januarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol): »Dobro jutro, dober dan« (pozdravljanje v svetu). 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Sodobni italijanski skladatelji. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Alojz Gradnik«. 19.20 Novosti v naši diskoteki. 19.40 Zenski vokalni kvartet iz Ljubljane, vodi Mihelčič. 20.00 Šport. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.35 Folklorni plesi. 22 05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 22. januarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Veseli motivi. 12.10 A. Kuhelj: Svet leta 2000. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste. 18.10 Album operet. 18.50 Jazz. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Vaše čtivo - Moj prosti čas. 18.15 Umetnost. 18.30 Koncertisti naše dežele. Pianist Repini. 18.45 Poker orkestrav. 19.10 pod farnim zbonom župne cerkve Novega svetega Antona v Trstu. 20.00 šport. 20.50 M. Mahnič: »V uredništvu Bleiweissovih Novic«. RO. 21.30 Vabilo na ples. Položaj na Hrvatskem Po poročilih jugoslovanskega tiska se na Hrvatskem nadeljujejo odstopi in odstavitve v organizacijah ZK. Z vodilnih in drugih vplivnih mest odstranjujejo vse, ki so se kazali v preteklih dveh letih kot pristaši »nacionalne« komunistične struje dr. Savke Dabčevič-Kučar, Tripala in Pirkerja, do začetka decembra glavnih hrvaških partijskih voditeljev, ali celo študentovskega nacionalnega gibanja in Hrvat-ske matice. V mnogih krajih so odbori Hrvat-ske matice sploh prenehali delovati ali pa so dobili drugo vodstvo. Odstopil je tudi osrednji odbor Hrvatske matice. Verjetno se bodo morali nekateri iz prejšnjega vodstva zagovarjati pred sodiščem pod obtožbo razpihovanja nacionalizma in sovražne dejavnosti. Posebno ostro obtožujejo starega jezikoslovca Gamulina, ki se je trudil za uvedbo hrvaškega knjižnega jezika, ki temelji na nekdanji hvaški čakavski in kajkavski književnosti pred sklenitvijo sporazuma med nekdanjimi hrvaškimi literati in Vukom Karadžičem, po katerem so Hrvati začeli pisati »štokavščino«. Ga-mulin je objavil lani knjigo, v kateri je zbral svoje članke v zagovor preklica sporazuma s Karadžičem oziroma znanega sporazuma v Novem Sadu I. 1950 in za nov hrvaški pravopis. Tudi v Srbiji so zaprli ali odstavili nekaj znanih srbskih nacionalističnih agitatorjev, med njimi predsednika srbske in črnogorske advokatske zbornice Subotiča, ki je z letaki hujskal Srbe na Hrvatskem proti Hrvatom. V Splitu in v nekaterih drugih kraiih so kaznovali s kakimi 45 dnevi zapora skupinice, ki so prepevale hrvaške nacionalistične in šovinistične pesmi »s sovražno vsebino«. Obsojenih je 'bilo na krajše zaporne kazni že tudi večje število študentov — demonstrantov. Pod obtožbo ali v priporu je nekaj časnikarjev. Precej jih je moralo odstopiti ali so bili odstavljeni, tako tudi pri največjem zagrebškem dnevniku »Vjesnik« in pri tedniku »VUS«. Oba lista sta zamenjala tudi svoje glavne urednike. Kot kaže, je položaj še vedno nemiren, kar dokazujejo nadaljnji odstopi najvidnejših hrvatskih predstavnikov v zveznih predstavništvih. Tako je zadnji teden odstopil član Sveta narodov in podpredsednik zveznega parlamenta Djerdja, zahtevajo pa odpoklic še nekaterih drugih. V Sloveniji je opaziti, da dogodkov na Hrvatskem ne dramatizirajo in da skušajo biti čimbolj objektivni, obsojajoč ekstremizme, nestrpnost in pritisk, kjerkoli in s katerekoli strani se pojavljajo, opozarjajoč, da je treba nujno posvetiti čimvečjo pozornost reševanju gospodarskih problemov, ki postajajo vse nujnejši. Trenutno gre zlasti za to, da se prepreči pretiran dvig cen, po njihovi »odtajitvi«, kar bi znižalo življenjsko raven zlasti najslabše plačanih slojev in zaostrilo inflacijo, da se izboljša zunanjetrgovinska bilanca, da se pomaga kmetom, da se odpravijo prehude socialne razlike, in da se zagotovi stabilnost in konvertibilnost dinarja. Nekateri nekdanji stalinisti in pristaši administrativnih metod Rankovičevega kova so skušali izkoristiti sedanji položaj in se spet vriniti v ospredje pod kritjem parol proti hrvat-skemu nacionalizmu. Vendar so nekateri partijski voditelji in drugi krogi zlasti v Srbiji sami in v Sloveniji opozorili na to nevarnost in odločno odklonili ter obsodili take potuhnjene poskuse, izkoristiti sedanje dogajanje za napeljavanje vode na novostalinistični in ran kovičevski mlin. Slovenski študentje papežu Pavlu VI. Študentovske verske skupine iz Slovenije in iz zamejstva so pred kratkim sestavile posebno pismo, naslovljeno na papeža Pavla VI., v katerem obravnavajo nekatera pereča in aktualna vprašanja o cerkvenopravni ureditvi škofij in sploh cerkvenega življenja na Slovenskem in v zamejstvu. Sedaj je v polnem teku širša akcija pobiranja podpisov, ker študentje želijo, da bi pismo podprlo čimvečje število njihovih tovarišev krščanskega prepričanja. V pismu študentje med drugim ugotavljajo, da v Avstriji in Italiji pritiska na slovensko manjšino »šovinistična nestrpnost večinskega naroda«, pri čemer ima svoj delež tudi cerkvena hierarhija. »Zato v imenu krščanske pravičnosti — pravi pismo — zahtevamo, da s svojo najvišjo oblastjo v vesoljni Cerkvi odpravite vsaj krivice na cerkvenem področju, da se ne bodo politični zavojevalci zgledovali po Vas in se pred Bogom tolažili, da ne delajo nič hudega.« študentje dalje ugotavljajo, da versko življenje v zamejstvu hudo peša, kar najbolje dokazuje dejstvo, da tu sploh ni novih duhovniških poklicev, medtem ko jih je veliko na ozemlju SR Slovenije. Pismo se zaključuje z vrsto zahtev, ki gredo od ustanovitve koprske škofije in njene priključitve slovenski metropoliji, do imenovanja škofovskih pomočnikov slovenskega metropolita za Slovence v Avstriji in Italiji. Kot nam poročajo iz zamejskih študen- tovskih krogov, se tudi na Tržaškem in Goriškem pripravlja akcija za pobiranje podpisov. Kdor se za to zanima, naj se obrne na »Mladinsko skupino« v Trstu. VZROKI MEDNARODNIH SPOROV IN INFORMACIJE (Nadaljevanje s 1. strani) Velike poročevalske agencije pa o tem molčijo. Ti problemi so zanje očitno preveč zapleteni. In ko gledamo televizijo, poslušamo radio ali vzamemo v roke dnevnik, se ne zavedamo, da smo žrtve te površnosti, če pa se tega zavemo, smo dolžni, da iščemo natančnejše informacije in se tako trudimo za resnično podobo o svetu. —o— Klavdij Palčič bo odprl 15. t.m. ob 18. uri v tržaški galeriji Torbandena samostojno razstavo svojih slik. Jugoslovanska podjetja za uvoz in predelavo nafte ter za prodajo bencina so zahtevala od zvezne vlade zvišanje cen, češ da imajo zaradi razvrednotenja dinarja velike izgube. Vlada je za zdaj njihovo zahtevo odklonila, pač pa jim bo povrnila izgubo. Za Tržačane bo torej bencin v Sežani Se po stari (nizki) ceni. Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, itev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago LegiSa * Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Crispi 54 - tel. 77-21-51 Znamenja večje osveščenosti V dneh okrog Novega leta smo v življenju zamejskih Slovencev lahko zabeležili dve razveseljivi pobudi, čeprav različnega značaja, ki kažeta na večjo osveščenost slovenskega prebivalstva in pripravljenost, da začne odločno reševati svoje narodnostne in socialne probleme. Pomudili bi se najprej ob že tradicionalnem »Dnevu emigranta«, ki ga vsako leto na dan Treh kraljev prireja v Čedadu društvo »Ivan Trinko« v sodelovanju z beneško-slovenskimi duhovniki. Tudi letošnjega »Dneva emigranta« se je udeležilo veliko izseljencev, ki trenutno živijo in delajo v raznih deželah zahodne Evrope. Duhovnik Emil Cenčič iz Gornjega Trbilja je v svojem govoru poudaril, »da se vedno več naših ljudi zaveda, da smo Slovenci prebili starodavni led strahu in se zanima za rešitev svojih etničnih problemov.« Rekel je, da so nove tovarne in nova delovna mesta pogoj, »da se v Benečiji ustvari nova podoba človeka, ki naj bo gospodarsko in intelektualno napreden, prost vsakega pritiska, prepričan v svojo vrednost in izvor ter zaveden Slovenec.« Predsednik kulturnega društva »Ivan Trinko« iz Čedada Izidor Predan pa je naglasil, da se v Beneški Sloveniji v gospodarskem in socialnem pogledu prav nič ne premakne z mesta in je dejal, da vedno »najdemo v besedah polno razumevanja za naše probleme, nihče pa nič ne stori. Zato je dolžnost tistih, ki imajo odprte oči, da druge prebujajo.« Prav tiste dni so sporočili, da bodo zaprli edini industrijski obrat v Beneški Sloveniji (opekarno v Čemurju), kar je med udeleženci srečanja v Čedadu razumljivo izzvalo veliko nejevoljo. Obrat sicer ni bil velik, zaposloval je le 27 delavcev, vendar se je že tako žalostno stanje v Beneški Sloveniji še poslabšalo (računajo, da je v svetu okrog 8000 beneških emigrantov). V Čedadu bodo ustanovili posebno pisarno, ki jo bo vodil nekdanji izseljenec Aldo Kont, skrbela pa bo za boljše povezovanje beneških emigrantov z domačini, seznanjali jih bodo z domačimi razmerami in nastopali pred oblastmi z njihovimi zahtevami. »Dan emigranta« se je zaključil s kulturnim sporedom; Slovensko gledališče iz Trsta je zaigralo komedijo Jaka Štoka »Trije tički«, ki so jo posebej priredili za beneške ljudi, kajti upoštevati je treba, da velika večina beneških Slovencev knjižne slovenščine ne obvlada. S kulturnim programom so nastopili tudi mladi domačini, in to moramo poudariti, kajti prav ta dejavnost potrjuje življenjskost in njihovo zavzetost za slovensko besedo. Mladi fantje in dekleta so recitirali in zapeli nekaj pesmi v narečju, ki govorijo predvsem o izseljevanju, spremljal pa jih je tržaški instrumentalni trio. Zapeli so tudi pevci z Ljes, člani pevskega zbora »Rečan«, ki jih vodi mladi in iznajdljivi kaplan Rino Markič. »Koroški kulturni dnevi« Med zadnjimi božičnimi prazniki pa so v Celovcu priredili že tretje »Koroške kulturne dneve«, na katerih običajno predavajo priznani strokovnjaki z ljubljanske univerze. Za tamkajšnje razmere je zanimivo, da so tokrat prvič nastopile tudi domače moči, kar potrjuje prhvilnčst in umestnost teh študijskih dni. Iz Slovenije so se z referati ude- ležili srečanja univerzitetni profdsorji dr. Bogo Grafenauer, dr. Nace šumi, dr. Breda Pogorelec, asistent dr. Mirko Juteršek in muzikolog ter umetnostni zgodovinar Janez Hofler. Domačini pa so pripravili sociološke študije, ki so bile po besedah ljubljanskih predavateljev na zavildjivi višini, tako kar zadeva vsebino kot tudi obliko, s čimer so dokazali, da sami enakovredno prispevajo k izoblikovanju in razvoju slovenskega kulturnega prostora. Zelo zanimivo je dalje, da so se kulturnih dnevov udeležili številni mladi ljudje, saj so predstavljali skoraj polovico poslušavcev. Organizacijo vseh dosedanjih kulturnih dnevov v Celovcu so prevzeli koroški Slovenci sami, ljubljanska filozofska fakulteta ima samo funkcijo sodelavca, zlasti kar zadeva sestavo programa. Zatrjujejo pa, da ne bo ostalo le pri tem, kajti študijski dnevi postajajo trden temelj bodočega bolj stanovitnega znanstvenega dela med koroškimi Slovenci, ki se bo široko razmahnilo zlasti po nameravani ustanovitvi znanstvenega instituta. Na univerzi v Ljubljani študira trenutno 12.000 študentov, računajo pa, da bo v prihodnjem desetletju število univerzitetnih študentov na Slovenskem naraslo na 40.000. Že danes obstaja v Mariboru vrsta dvoletnih višjih šol s številnimi študenti, od katerih je ena (visoka komercialna šola) postala štiriletna in bo kmalu izpolnila pogoje, da jo bodo priznali za pravo fakulteto. S tem se hkrati postavlja vprašanje ustanovitve še enega univerzitetnega centra na Slovenskem, kajti gotovo je, da prav v Mariboru obstajajo najugodnejše možnosti za tako pobudo. Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič je lansko leto v nekem govoru poudaril, »da ima šolstvo v Mariboru že svojo mesto v našem celotnem slovenskem nacionalnem prostoru tudi kot eno od univerzitetnih središč, kjer so prvi zametki že postavljeni in kar je treba najprej razvijati. Mislim, je dejal predsednik Kavčič, da smo že presegli diskusije o tem, ali Slovenija potrebuje samo eno univerzo ali dve. Danes sta tu že dve univerzitetni središči, Ljubljana in Maribor, in je za obe dovolj prostora in nalog in konec koncev mislim, da je treba v slovenski družbi dobiti tudi za obe taki sredi šči dovolj sredstev in da bo to nova kapitalna naložba za gospodarstvo, znanost, tehniko in za vse ostale vire našega napredka.« Statistični podatki kažejo, da je na ljubljanski univerzi nad 50 odst. študentov doma, iz Ljubljane ali neposredne okolice, sorazmerno dosti jih je tudi z Gorenjskega in Primorskega, zelo malo pa iz vzhodnih predelov Slovenije, ki spadajo med najbolj nerazvite. Gornje besede Staneta Kavčiča potrjujejo, da se je med odločujočimi dejavniki utrdilo, prepričanje, da se naložbe v šolstvo najbolj izplačajo, saj je v današnjem času čimvečje znanje osnovni pogoj kakršnegakoli napredka. Okrepitev visokega šolstva v Mariboru ih ustanovitev še ene univerze — seveda s specifičnimi nalogami in cilji — pa bosta gotovo prispevali k hitrejšemu vsestranskemu napredku v tem delu Slovenije. Vprašanje, ki Še ni zadovoljivo rešeno, pa je znanstveno-raziskovalno delo. Delovanje KANDIDATI ZA BELO HIŠO V novembru bodo poklicani ameriški državljani k žaram, da si bodo izvolili novega državnega predsednika. Eden najresnejših kandidatov je senator demokratske stranke Hubert H. Humphrey. Bil je že podpredsednik Združenih držav za časa Lyndona Johnsona. Za predsedniško mesto se je potegoval tudi ob zadnjih volitvah. Obljubljal je, da bo takoj napravil mir v Vietnamu in poklical ameriške čete iz različnih krajev sveta domov. Kljub obljubam je podlegel Nixonu. Iste obljube namerava še obdržati. Toda ne ve se še, kdo so drugi tekmeci. Za Humphre-yem pride namreč še najbolj v poštev senator Edward Kennedy. DAR PAPEŽU Založniško podjetje »Liber« v Zagrebu je izročilo ob koncu leta papežu Pavlu VI. posebno darilo. Poklonilo mu je fotokopijo glagolskega misala. Natisnjen je bil leta 1483 in je prva hrvatska tiskana knjiga. Knjiga predstavlja izredno zgodovinsko vrednost. znanstvenih ustanov je premalo povezano z življenjem, s prakso, in v mnogočem razmeroma zastarelo. V zadnjem času so na ljubljanski univerzi ustanovili računski center, ki omogoča najsodobnejšo obdelavo podatkov. Med študenti pa je opazno premajhno zanimanje za poklic znanstvenika, o čemer priča n.pr. nizko število opravljenih doktoratov znanosti. Pomemben korak naprej je ustanovitev Kidričevega sklada, ki s štipendijami vzpodbuja študente v specializirano znanstveno dejavnost. Na nekaterih ljubljanskih fakultetah zelo občutijo pomanjkanje sposobnih mladih ljudi, ki bi sčasoma zasedli univerzitetne stolice. Temu so verjet no krive večje plače v podjetjih, zato n.pr mnogi sposobni inženirji raje odhajajo v gospodarstvo, kot da bi se ukvarjali z zahtev nim in zamudnim znanstvenim delom. Podobno kot na vseh evropskih univerzah je tudi na ljubljanski univerzi zelo pereče vprašanje prostora. Po vojni so zgradili novo filozofsko, strojno, eiektro in gradbe- Poravnajte naročnino l no fakulteto. Tudi najmlajša (deseta po vrsti), politična fakulteta, razpolaga z novo stavbo. Trenutno sta najbolj na tesnem ekonomska in medicinska fakulteta. To zimo je bilo v Ljubljani javno zborovanje, na katerem so študentje obeh fakultet postavili odločno zahtevo po čimprejšnjem začetku gradnje primernih stavb. Načrte za razšihitfev pripravlja tudi filozofska fakulteta in univerzitetna knjižnica; v neprimernih prostorih delujejo tudi študentje arhitekture. Kljub težavam pa vidimo, da je slovensko visoko šolstvo v primerjavi s predvojnim stanjem napravilo občuten korak na-prej: iz ene nepopolne majhne univerze, ki ji je stalno grozila okrnitev,'smo dobili popolno univerzo z desetimi fakultetami, v Mariboru pa nastajajo trdni temelji, še enega in tudi zelo potrebnega univerzitetnega središča. Na Slovenskem dve univerzitetni središči Slovenska skupnost o aktualnih problemih V sredo, 12. januarja 1971 se je sestal na redni tedenski seji izvršni odbor Slovenske skupnosti, da bi proučil trenutni politični položaj. Politični tajnik dr. Štoka je poročal o političnem delu v preteklih dneh. Glavni poudarek je bil na pismu, ki ga je Slovenska skupnost poslala novemu državnemu poglavarju in v katerem ga seznanja s še nerešeno slovensko problematiko. Tako bo tudi predsednik Leone, kot naj višji branilec in izvrševalec ustave, lahko po svoje pripomogel k ureditvi slovenskih manjšinskih vprašanj. Izvršni odbor se je nato podrobno seznanil z vprašanjem poštnega poslovanja v Sv. Križu, kjer zadevni urad ne razpolaga z osebjem, ki bi zadovoljivo obvladalo slovenski jezik. Izvršni odbor je nato pretresal vprašanja v zvezi s prihodnjimi občinskimi volitvami v Trstu, ki so zaradi intenzivnega političnega položaju v državi lahko ponovno odložene. Slovenska skupnost pa je vsekakor pripravljena, da slovenskim volilcem poda pozitiven obračun svojega dosedanjega dela ter od javnosti zato pričakuje znak še nadaljnjega' zaupanja. Izvršni odbor Slovenske skupnosti je nato razpravljal še v zvezi z volitvami v kmečko bolniško blagajno. To bodo prve take volitve po mnogih letih komisarske uprave. Nadalje so bila na sporedu še vprašanja v zvezi z ureditvijo položaja slovenskih profesorjev, šolske zakonodaje, šolskih zavodov itd., o katerih je poročal prof. Šah. Končno je izvršni odbor po poročilu dr. Legiše razpravljal še o turistični ustanovi v Sesljanu, o slovenskem veterinarju na Krasu, o delu v raznih komisijah in drugih problemih. ZA SLOVENSKE PROFESORJE Pred prazniki se je zastopnik Slovenske skupnosti udeležil razgovora z deželnim šolskim skrbnikom dr. Angiolettijem, ki je obenem stalni član italijansko-jugoslovanske mešane komisije. Deželnemu šolskemu skrbniku so bila predložena naslednja vprašanja: a) vključitev v stalni stalež osebja, ki je opravilo didaktične habilitacije; b) vprašanje posebnih natečajev, katerih so se udeležili lani meseca junija nekateri profesorji; c) ugodnosti zakonov štev. 603 z dne 25.VII.1966 in 468 z Na praznik Svetih treh kraljev je v bazoviški kino dvorani gostoval Tržaški oktet. Dobrodošlico jim je pripravil bazovski mladinski zbor, ki je za uvod zapel pod vodstvom Eliane Zajc tri božid-ne ljudske pesmi. V prvem delu so oktetovci pod vodstvom Ivana Sancina zapeli nekaj renesančnih ali novejših umetnih pesmi kot Lassusovo »Matona mia cara«, De Pres-ovo »El grillo«, Prekovo »Kristalno vazo«, Vrabčev »Komen«, Aljažev »Triglav moj dom« in črnsko duhovno »Come agarn«. Pred začetkom drugega dela pa je zbrane poslušalce zabaval mladinski orkester »Kondor«, ki je pod vodstvom Eliane Zajc zaigral nekaj priljubljenih melodij. Drugi del sporeda pa je oktet posvetil slovenskim ljudskim pesmim, med katerimi sta bili dve beneško-slovenski, nekatere priredbe Ubalda Vrabca, Matije Tomca, Riharda Orla in tudi še črnska »Look away«, Mokranjčeva »Prva rukovet« (katero so morali pevci delno ponoviti), znano Mirkovo »Kolo«, »Dvanajst razbojnikov« in druge. Bazov- dne 2.II.1968 za slovenske profesorje; č) zakon o habilitacijskih tečajih. šolski skrbnik je povedal, da so prva tri vprašanja med seboj povezana in da sestavljajo v Rimu prednostne lestvice, katere mora odobriti računski dvor. Ker so se pa vsa tri vprašanja križala in so bili predloženi razni ugovori, se je vse nekoliko zavleklo. Vendar upa, da bo v kratkem vprašanje, ki zajema prve tri točke, kmalu rešeno. Kandidati, ki so opravili didaktične habilitacije, pa naj čimpreje zaprosijo za potrdilo o opravljenih habilitacijah. Glede zakona o habilitacijskih tečajih je šolski skrbnik dejal, da je bil ta zakon pravkar objavljen v Uradnem listu in da zdaj čaka navodil ki bodo vsekakor zadevala tudi slovenske šolnike. Nova, 93. in 94. številka revije »Trieste« se začenja s člankom Corrada Belcija »Gospodarsko in politično dopolnjevanje na vzhodni meji«, ki je bil objavljen tudi že v zagrebški reviji »Informator«. V članku ugotavlja: »V evropskem kontekstu predstavljata Italija in Jugoslavija takorekoč tipičen primer držav, ki sta skoro nujno usmerjeni druga k drugi. Belci govori tudi o obmejnih področjih in navaja nekaj statistik v oporo svojih tez. Giorgio Cesare je objavil članek »Fanta-politika in Cona B«, v katerem poudarja da danes ni mogoče načenjati diskusije o mejah v Evropi. »Londonski kompromis iz leta 1954 je prinesel žrtve in boleče izgube, a je bil zadnja cena, ki je bila plačana za fašistično politiko, da bi se preprečila »neitalijan-ska« rešitev za Trst«, piše Cesare. Roberto Meyer Grego pa piše pod naslovom »Naravno prijateljstvo s hrvaško republiko« o obisku bivšega predsednika hrvaške vlade Harami-ja in hrvaške delegacije v naši deželi. Guido Botteri objavlja in komentira nekaj dokumentov o nedavno umrlem bivšem tržaškem škofu monsignoru Fogarju, zlasti pisanje tržaškega tiska in poročila takratnih fašističnih oblasti o njem. Botteri na koncu omenja, da je škof Fogar naročil svojemu strežniku, ki mu je sledil tudi v Rim, naj ne i ci so do kraja napolnili dvorano in se od točke do točke vedno bolj ogrevali nad prijetnim petjem mladih oktetovcev. Zato se poslušalci na koncu nikakor niso hoteli sprijazniti z dejstvom, da bi bilo koncerta v resnici konec in so še in še zahtevali dodatke. In pevci so morali dodajati, med drugim tudi priljublieno »Mojcej«' in šegavo »Karlinca je štemana«. Koncert je uspel v vsakem oziru. Simpatije in priznanja, s katerimi spremlja naša javnost nastope Tržaškega okteta, dokazujejo, da je oktet s svojo ustanovitvijo izpolnil prvo vrzel v našem koncertnem življenju in da smo z njim dobili gibčen in obenem kvaliteten komorni pevski ansambel, ki lahko uspešno in na lepi izvajalski ravni posreduje našo pevsko kulturo tudi v manjših prostorih. Zato si samo želimo, da bi Tržaški oktet pod uspešnim vodstvom Ivana Sancina z vso resnostjo in vztrajnostjo nadaljeval tako lepo začrtano pot. U. V. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V nedeljo, 16. t.m., ob 20.30 (MALI ODER) LeRoi Jones ČREVA Režija: MARIO URŠIČ N _¥. »H 'o -^3 .2. 0 ,q ca 0 H- bo (D P ^ 0 Id G o "_'tj ca 44 ca 43 roJ a E- *w . -H Ih B m • 5 O ^ 0 0 o £ £ KO •--» 44 S