78. številka.
za četrtek L julija 1897.
(T Trstu, ▼ Četrtek zjutng dne 1. julija 1897.)
i »
Tečaj XXII.
„BDIHOITH lakaja po trikrat na teden t ieatih Is. danji* ob tovklh, 6«tv|klh 1» •obotAb. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdnje stane: ■a Jeden roe.eo . f. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 aa tri meaeo, ; _ 3,— .	4,50
■a pol leta ...«.- , ; ! b— •»'•"leto . ..12— . , . 18.— Naraiatia le plačevati naprej ■« unih ■raz priložene aaroonlne aa sprava aa azlra.
Poaami&ie številke ae dobivajo v pio* dajalntnah tobaka v lrstu po 3 nvŽ.
Izven Trata po * nvč.
EDINO
Oglaal ae račune po tarlfn ▼ petitu; sa aaslove i debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vrati«. Poslana, oamrtniee in javne zahvale, do* mači oglaai itd. ae računajo po pogodbi;
Tli dopisi naj ae pošiljajo uredništvu ulica Caserma it. iS. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne sprejemajo. Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae apre-
jena upravniitvo uiioa Molino pic-oolo hftt. 3. II. nadat. Naročnino in oglasa je plačevati loco TrBt. Odprte reklama oije ao proste poštnine.
L
II
litiinega d i« u £ ft w a Primorsko.
, r fdimoMti J4 mm"
Rojakom!
Bliža se praznik naših narodnih b 1 a -goves.tnikov a v. Cirila ia Metoda.
Vsaki Slovenec, kateremu v prsih bije plemenito srce za dom in narod, spomni se o tej priliki krasnega narodnega običaja ter položi na žrtvenik domovine svoj
Cirilo-Metodov dar t
Saj je namenjena ta žrtev dični družbi sv. Cirila in Metoda, katera nam s tako lepim vspehom vzgaja naš narodni naraščaj, našo milo deco. Koliko stotin slovenskih otrok je že rešila narodu in veri ta vrla naša družba 1 Brez nje bili bi ti otroci postali ali narodni od-odpadniki ali bi bili celo ostali ne le brez vsake narodne ampak, tudi brez verske vzgoje. In ta ne^ arnost preti naši deci povsod ob mejah slovenskega ozemlja. Treba je torej, da vsaki Slovenec po svoji moči podpira našo šolsko družbo, da bode mogla še za naprej s takim vspehom vršiti svojo vzvišeno nalogo.
Zadnji politični viharji, ki so divjali po naši domovini, zahtevali so poleg druzih tudi mnogo denarnih žrtev, posebno na Primorskem. Trpela je zaradi tega tudi družba sv. Cirila in Metoda, kajti njeni dohodki so se znatno zmanjšali v tem Času.
Slovenci in Slovenke ! Spomnite se zopet naše šolske družbe sedaj, ko se je nekoliko polegla politiCna borba. Pokažite s tem, da Vas nobeden vihar ne podere, temveč da si hoCete zagotoviti boljšo prihodnjost v svoji deci. Ne zabite torej dne 4. julija ter pošiljajte naši šolski družbi obilen
Cirilo-Metodov daj?.
Trst, meseca junija 1897.
Načelniitvo možke podružnice sv. Cirila in Metoda.
Op.: Darovi ae bodo objavljali v listu »Edinost«, sprejema pa jih podružnični blagajnik g. dr. Josip Ab ram, odvetniški kandidat v pisarni odvetnika g Dr M. Pretnerja, Piazzetta S. Gia-como. št. 1. I nad.
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
V tolažbo.
i.
Hudi, britki časi so nastopili za nas Primorske Slovane, časi, ki tiščijo jekleno pestjo na nas, hoteči nas streti, zadušiti za zmiraj. Bati se je, da se obup in črna tuga polastita zvestih slovanskih src po obrežju jadranskega morja, da upade pogum in da se nada v boljšo bodočnost jame umikati temi britke resignacije, kakor se umika večerna zarja pred nastopajočo temo — z euo besedo : Slovani Primorja vidimo pred seboj črno pogrneno mizo in na njej grozno pero, katerim nam je brezsrčni sovražnik našega naroda, našega življenja že podpisal smrtno sodbo, uašemu življe-nju — za vselej I V našo lastno hišo je pridrl, v naši lastni hiši postavil je to mizo, pogrnil jo s črnin, položil nanjo pero — v naši lastni hiši se piše smrtna sodba našemu narodnemu življenju. Vse to je nezakonito, je kruto, kajti sovražnik ni naš sodnik, mi ne njegovi krivci; sovražnik nima pravice pridreti v našo hišo, ker ga v to ne pooblašča ni prijateljstvo, ni avtoriteta. Ker je pridi! brezi teh privilegijev, je smatrati torej njegov pohod nasilnim, krivičnim. Ker pa je to oboje le čin barbarstva, smemo javiti ored vsem svetom, da sovražnik bije ič svojim postopanjem v obraz evropski civilizaciji, katera ne dopušča nikomur, dotikati se tujega blaga, tujega življenja.
Zakon modernega življenja io civilizacije dovoljuje slehernemu zemljanu, da se izobražuje in ! razvija na svojih tleh ter da postaja tako vreden mesta v vrsti civilizovanih čet človeštva v devet-j najstem veku; a ta isti zakon civilizacije pa za-! jedno strogo prepoveduje vsakomur, zadrževati ; svojega bližnjega na potu do popolnosti človeške, i do blagostanja, kakoršno je mogoče v devetnaj-\ stem veku. Kdor se torej zagrešuje na tak način j — ia naj mu je slučajno še tolika moč na razpo-| lago, — on se zagreša proti modernim zakonom civilizacije na kažnjiv način in sam ni vreden, da j je ud civilizacije, ker je še sam u e c i v i 1 i z o-
131
ROMAM.
— Francoski spibal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Delobelle pa se je debel!! v isti meri, kakor je hujšala njega uboga „svetnica". Ravno je bil naiel močno dišečo juho, ki je bila pripravljena zanj v gorkem pepelu, ko je čul naglo trkanje na vrata. Igralec se je prest'-ašil — nocoj je videl v gledališč« Beaumarchais grozno igro, ki je navidez cel6 ilustrovani gledališki list poškropila s krvjo. Stresel se je, ko je nekdo želel ustopiti o tej nenavadni uri.
.Kdo je?" je zaklical nekako plaho.
„Jaz sem... Sidonija... pustite me hitro noterl"
Od mraza tresoča se je stopila v sobo, vrgla s sebe tulasti šal, stopila k peči, v kateri je uga-seval ogenj, ter takoj pričela s hudimi besedami iztresati jezo, ki jej je stiskala grlo že jedno uro. In ko je poluglasno — da bi ne zbudila gospe Delobelleove, ki je spala v sosednji sobi — pripovedovala o prizoru v tvornici, delala je dragocenost plesne obleke v tem siromašnem petem nad-Btropju, svetla belota njenega zmečkauega krila ■ed kupom slabih klobukov in okoli ležečih slamnatih odpadkov popolni utis pretresujoče drame,
jedne tistih silnih katastrof, vsled katerih se je hipoma izpremenil stan, imetje in Čutstva.
„Nikdar več ne pojdem nazaj v tisto hišo... sedaj je konec za vselej, svobodna sem, popolnoma svobodna."
UA kdo neki te je izdal tvojemu možu?" je vprašal igralec.
.Fran, o tem sem prepričana trdno. Nobenemu drugemu bi Risler ne bil verjel; sinoči je prišlo pismo iz Egipta... Kako je ravnal z menoj vpričo tiste ženske... prisilil me je, da sem pokleknila pred njim.. A jaz se bodem maičevala! sreča, da sem pred odhodom še vzela nekaj s seboj, kar mi bode pomagalo pri tem I"
In njeno prejšnje smehljanje jej je zopet igralo okrog bledih ustnic.
Stari komedijant jo je poslušal z živim zanimanjem. Ukljub usmisljenju z Rislerjem, siromakom, in celo s Sidonijo, katero je v svojem gledališkem jeziku imenoval .lepo grešnico", si ni mogel kaj, da bi vse dogodbe ne jemal s čisto dramatičnega stališča. Premagan od svoje manije, je naposled izbleknil besede : „Kakšna krasna sitvacija za peto dejanje !"
Sidonija ga ni čula; baveča se z neko zlobno mislijo, kateri se je zadovoljno nasmihala, je proti ognju molela predrte nogavice in fine, od ■nega zmočene čeveljčke, da bi jih posušila.
van, neizomikan, nepopolni To pa brez v^acegii raaločka na stan, poklic ali kako drugo socijaluo stopinjo. Ako se torej v tem obziru, v obziru zaviranja na civilizaciji, pregreša tudi najviši državni dostojanstvenik, ker mu je v to podeljena priložnost in moč, obsoditi ga mora civili-zovana moderna družba kakor ga tudi obsoja a priori. Ako se torej jedno navidezno in n& zunaj malo bolje civilizovano pleme shc gati nad drugo, navidezno in od zunaj* civilizovano pleme, je to znak barbarstva, brez-srčnosti, in strankarskega neukrotenega sovraštva, torej lastnosti, ki so z obsodbo vseukup-nega tribunala civilizacije izčrtame iz knjige zakonov modernega dostojanstva človeške družbe. In le v onih masah človeštva, kamor še ni prodrl svit moderne civilizacije, so mogoči taki nasilui, od puha strasti navzeti pojavi.
In to se godi pri nas na Primorskem; pod temi pojavi necivilizovane družbe moramo trpeti primorski Slovani.
Politiike vesti.
V TRSTTT, dne 30. junija V8®7,
Benečanski lev v zgodovini tržaški. Tržaško časopisje se noveji čas mnogo bavi z bene-čankim levom. Vsemu gibanju na čela stoji seveda vedno „napredni" .Iudipendente", ki bi hotel, da se lev na palači Giustiniani v Genovi prenese ▼ Trst v znamenje, da so pozabljeni nekdanji boji med Trotom in Benetkami, odkar Benetke niso več — pod Avstrijo. Ogromna večina prebivalstva tržaškega da želi tega v znak nastopivšega .miru". Toda v Trstu je Se nekaj takih čudakov, ki trdć, da Trst in Benetke nimata čisto nič ukupnega in da mi absolutno ne trebamo nikakih znakov .po-mirjenja in bratovstva". Nekaj takih čudakov je sklicalo minole sobote „konferenco" v prostorih restavracije ,GiardinettoM. Glavni govornik na tej konferenci je menil, da na naših tržaških spomenikih ni nikjer videti noge leva sv. Marka, mar-
,Kaj pa bodeš počela sedaj ?„ je vprašal Delobelle čez nekaj časa.
aDo jutra ostanem tu... odpočijem se... vse drugo pa še pride".
„Žal mi je, da ti ne morem dati postelje, ubožica... Mama Delobelle že spi..."
.Ne skrbite zame, ljubi Delobelle. Tam v naslanjaču bodem spala... Sitnostij vam nočem na pravljati.*
Igralec je vzdihuil.
„Naslanjač... ah l last naše dobre Zizi. Tudi ona je marsikatero noč prebila v njem, ako je bilo kaj nujnega dela. — Da, da, mrtvim se res godi najboljše!"
Take tolažljive in samoljubne izreke je imel vedno pripravljene, in jedva se je ta pot žnjimi potolažil, se je straboma spomnil, da je njegova juha že skoro mrzla. Sidonija je zapazila njegovo razburjenost.
.Vi bi radi večerjali, ne dajte se motiti!"
.Prav praviš... ravno sem hotel začeti. — Tudi to spada k našemu poklicu, k trdemu življenju, katero imamo mi... kajti jaz čakam pogumno, ljubo dete... nisem se odrekel... in se nikdar ne odrečem 1"
(Pride še.)
več se moramo le spominjati titan*kih bojev, ki so jih bili naši predniki z Benečani. — Ta .konferenca* je postala usodna za nekega urednika „Indipendentovega". UJeležniki konfeieuce so namreč zapeli avstrijsko himno v znamenje, da Trst mora imeti posla z avstrijskim orlom, ne pa z be-nečanskim levom. Ne treba praviti, da poročeva-lec „Indipendenta* — ni pel avstrijske himne. Toda — kakor rečeno — na tem sestanka je vel nekam čuden, recimo: nebenečanski duh in ude-ležniki sestanka so hoteli po vsej sili, da avstrijsko himno mora peti vsakdo, ki je prišel na ta shod. In tako so zahtevali tudi od poročevalca radikalnega lista ! Toda m<>ž pa je menil, da G a r i-baldinecnepoje in tudi ne n staj a, kadar drugi pojejo avstrijsko himno 1 Beseda je dala besedo in iz besed so nastali potem — udarjajoči argumenti ! Prijatelja beneškega leva so baje naklestili pošteno. To pa ni uža* lilo le njegovih — pleč, ampak tudi njega »vzvišena Čutstvovanja". In v ogorčenju, ki mu je zakipelo v patrijotiski duši, rekel je Garibaldinec ali oboževatelj Garibaldincev marsikaj, kar ne bi bil smel reči in veselega prepiranja in pretepanja žalostni zaključek je bil ta, da je vrlega tIndi-pendentejevca' skrbna policija dela pod ključ, ker se je mož baje zadel cdo ob več §§., ki govore o dolžni udanosti in lojalnosti do države in vladarja. Mi nismo bili poleg, ali ljudje nam poročajo tako.
V svojem epilogu k tej veseloigri z žalostnim zaključkom — žalostnim namreč za poročevalca .Inaipendentovega« in prijatelja benečan-skega leva — pravi „Indipendente", da je oni mladenič ,un giovanotto di sentimenti p'ii fami-gliari a tutti i cittadini". To se pravi po narečju radikalnega lista, da je čutstvo vanje tfga mladeniča, ki ue poje avstrijske himne, bolj sorodno, bolj familijarno vsem meščanom. Hvala za pojasnilo! Tako pojasnilo je vredno zlata, ako je prišlo iz predal lista, ki je glavno glasilo onih, ki so se v zadnji čas baje popolnoma spoprijaztiili z avstrijsko ustavo in z državno mislijo avstrijsko. Kako vendar upliva na izvestne ljudi — benečanski lev! 1 Ta simbol nekdanje moči in slave republike sv. Marka ima še sedaj — ko o republiki ni več Bledu — toliko tajnostne sile, da razvozljuje jezike izvestnim krogom, da brbljajo, kar bi radi potajili — drugi. In tudi „Indipendente" je rekel v svojem epilogu nekaj, kar je liH elektriška svetiljka posvetilo v shrauabico čutstvovanja naše gospode. Rekel je namreč: da italijanska mesta so se ven» dar zdrnžila v jedno državo v>.lic vsemu sovraž-tvu, ki je vladalo nekdaj med njimi 1! Kdor zua čitati tudi med vrstami „Indipendenta*, ta si prav lako izcrpi mortilo, katero je hotel napisati radikalni list. Ako so se združila italijanska mesta
vzlic nekdanjemu sovražtvu, zakaj........
zakaj naj bi v Trstu ne častili sedaj .... bene^
čanskega leva vzlic nekdanjim titanskim bojem.....
Dovzetno občinstvo »Indipendentovo" naj le čita dalje, kar ta list ni mogel napisati izrecno! .Indipendente" že ve, da gn razumejo njegovi čitatelji.
Ali razumemo ga tudi mi in razumeti bi ga morali slednjič tudi gospdda na Dunaju ter spre-videti bi morali, koliko drzno komedijo tirajo tam gori sedaj — laški poslanci ! I Grof Badeni naj le prečita — in ako ne zna italijanski, naj si da prevesti — članek pod naslovom „Tra le zampe d' un leone" v „Indipendentu" od 28. t. m. Ne bo n« škodilo, ako pogleda s svetiluico v obraz takemu izdajstvu! Ako hoče grof Badeni poznati našo gospodo, mora jo poslušati v Trstu in ne na Dunaju. Za Dunaj imajo gospoda drugačen reper-toir. Toliko smo smatrali za svojo dolžnost, da opozorimo na najnovejo neavstrijsko demonstracijo, ki jo hote uprizoriti v Trstu z — benečanskim levom !
Vedno huje in — odkriteje se vedejo naši Nemci. Te dni so priredili svojo germansko »Sonnwendfeier- v Gostingu pri Gradcu. Na tej slavno3ti so se godile stvari, ki morejo prisiliti rudečico jeze in srama na lice vsakega Avstrijca. Med slavnoatjo so trgali črnorumene zastave z mlajev ter jih m e t a 1 i v ogenj. Tako daleč so torej že prišli, da pozabljajo na najprimitivneje o-zire do lastne države, da očitno zasramujejo znake državljanske in dinastiške zvestobe. In pred takimi ljudmi naj bi kapitulirala a v s t r i j a k a vlada ! 1 Kadi takih ljudij naj bi se umaknile jezikovne na-
redbe?! Vlada, ki bi to storila, gazila bi v blato svojo lastno dolžnost! Čem drzneje mečejo v ogenj avstrijsko zastavo ti zbesneli Velenemci, tem trdneje mora viada držati kvišku avstrijsko zastavo, — ki mora biti zastava jednake pravice za vse! Vsaka najmanja popustnost nasproti takim ljudem, bil bi zločin na škodo države, na škodo narodov iu na škodo mirn. Nikdar morda še se ni kazalo tako jasno, kakor sedaj, da je borba za jednako-pravnost v Avstriji zajedno borba za osiguranje bodočnosti te države. Saj vidimo, da le oni besne proti jezikovnim naredbam in proti jednakoprav-nogti, ki so že davno iztrgali iz svojih src ljubezen do avstrijske domovine in ki iščejo svojega narodnega vzveličanja tam na shodih na pruskih tleh.
V nedeljo je bil velik sestanek v Aussigu na Češkem, na katerega je došlo vse polno heilo-bratov iz Nemčije Jednemu so pa oblasti vendar preprečile pristop. To je posl. v drž. zboru Nemškem, kričač Zimerman. Izgnan je iz Češke za jedno leto. Prav pravi „Reichswehr" : „Mi smo sicer zvezani z Nemčijo, toda naše notranje stvari si že uredimo sarni, tudi brez dovoljenja g. Zim-mermaua in tovarišev. Tako daleč še nismo in tako dakč ne pridemo nikdar".
Ako Bog da, nikdarl Ali na to naj pazijo v prvi vrsti oui, ki so poklicani, da varujejo ugled, avtoriteto in samostojnost naše države. Čim odkriteje nastopajo Velegermani, čim drzneje dviga svojo glavo izdajstvo, tem odločueje morajo povdarjati oblasti načelo : Avstrijo — Avstrijcem. Dragim pa : roko proč!
Za jednakopravuost Okrajni zastop na Vranskem je sklenil due 22 t. m. na predlog g. Antona Viianta resoluc jo, katera se glasi: „Okr. zastop Vranski odobrava jezikovni naredbi za Češko in Moravsko kakor čin pravičnosti ter prosi visoko vlado, da izda take naredbe tudi za vse slovenske pokrajine in tako uresniči člen XIX. državnih osnovnih zakonov. Ta predlog je bil vspre-jet soglasno od 15 navzočih členov razen jednega nemškega, ki je pri predlogu ostavil sejno dvorano. Tako je prav I Vranskemu okr. zastopu naj bi sledili z jr:dnakuni resolucijami drugi zaatopi po Slo-veuskem ne oziraje se na to, koliko Judežev o-stavi pri tem dvorano.
Kar ne gre, pa ne gre. Poročali smo že, da so se nemške občine ua Češkem postavile v bran proti jezikovnim naredbam s te«, da nočejo več pobirali državnin davkov v prenesenem delokrogu in hočejo tako pritiskati na vlado, da umakne jezikovne naredbe ali pa da jih skrči v prilog Nemcem. Toda v Uda hoče viočekrvuim te v tonskim županom dati primeren odgovor. Okrajni glavar v Litomiricah zahtevul je od župana dra. Funke-ja zapisnik dotične seje, v kateri je bilo sklenjeno zaustaviti posle v prenesenem delokrogu. Ker se je zahtevanje zapisnika izvršilo na temelja §. 109 češkega obč. reda, je pričakovati, da okrajni glavar ukrep občine jednostavno prepove, ker se z istim protivi obstoječim zakonom.
Kriza v Nemčiji. Vse kaže, da se pripravlja preobrat v vodstvu vnanje politike države nem ške. Poleg državnega tajnika v ministerstvu za vnanje stvari Marschalla je tudi državni tajnik Botticher podal svojo ostavko. Na mesto prvega je stopil — četudi le začr.sno za sedaj — dosedanji nemški poslanik v Rimu, Buiow. Še bolj pa nego ta preuiemba v osebah je znamenito iu pomembno dejstvo, da je državni kancelar knez Ho-htnlohe obiskal starega Bis ui are k a iu je njiju pogovor trajal cele štiri ure. Ako pomislimo, da je bil Bismarck zadnja leta persona ingrattissima na pruskem dvoru in ni prizanašal se svojo strupeno grajo ni voditeljem nemške politike, ni cesarju Vi-ljelmu samemu, moramo — ako hočemo ali nočemo — pripisovati politiško važnost temu obisku. Ali znači ta obisk, da se Nemčija zopet povraća k svojemu staremu kurzu ? 1 Ali hoče res iskati zopet tistega .kakor zvonik visokega prijateljstva z Rusijo", s katerim je stari Bismarck vedno strašil Avstrijo in jo lovil v svoje mreže ?! Ozirom na te pojave v Nemčiji ni brez pomena tudi pojav v seji italijanske zbornice dne 28. t. m. V tej seji je predsednik prečital pismo laško-francozke lege, proslavljajoče spomin na dogodke pri Solierinu, ko so namreč Francozi in Italijani dne 24. junija 1859 rama ob rami premagali avstrijsko vojsko I Predsednik je rekel, da je smatral za svojo dolžnost, da brzojavno » izrazi čutila zbornice! Rimsko poročilo nam sicer
ne pravi, kakova so ta čutila, ali uganemo jih lahko, ako smo čuli, da je zbornica italijanska entuzijazmom pozdravila de« lovanje laško-francozke lege in je zahvalila isto najprisrčneje, tako, kakor je predlagal — gospod Imbriani I Kadar govori Imbriani, ne treba nadaljnjih pojasnil,—
Mi smo povdarjali takoj po znamenitih do« godkih povodom obiska našega cesarja v Petro« gradu, da je trozveza prav za prav zgubila pravico do obstanka, posebno pa da je nenaravno, ako bi Italija še nadalje vztrajala v tej zvezi. Sedanji dogodki opravičujejo naše menenje. Vse kaže, da se spremembami v nemškem ministerstvu za vnanje stvari pripravlja sprememba v splošni politiki Evrope.
Razprava proti Barkovljanom.
Iz govora branitelja dra. Gustava Gregorina.
Slavno sodišče! Prej ko mi je bilo dano slišati obtožni govor čast. go«p. zastopnika državnega pravdništva, si pač nisem mogel misliti, da bodem imel tako težko nalogo sč svojim brambenim govorom, kakor jo imam sedaj, ko mi je odgovar« jati na obtožni govor.
S tem p« nočem nikakor priznati, da me je morda obtožni govor prepričal bolj nego obtožnica o opravičenosti obtožbe, kakor jo je dvignilo državno pravdništvo. Ne, ravno nasprotno ! Govor čast. g. zastopnika državnega pravdništva vtrdil me je le še boJj v prepričanju, da je obtožba taka, kakoršna je, iako šepava in pogrešena. V tem prepričanja vtrdila me je strastnost, s katero je zastopal obtožbo čast. gosp. zastopnik državnega pravdništva, strastnost, kateri bi ne smelo biti mesta v teh prostorih.
Način torej, katerim je za^topsl ČaQt. gosp. drž. pravdnika namestnik obtožbo, otežuje mi nalogo branitelja, ker nisem vajen prestopati meje mirne objektivnosti. Radi tega brzdal se bodem po možnosti ter skušat mirno odgovarjati na izvajanja čast. gosp. zastopnika državnega pravdništva.
Najprej je izvajal č. g. drž. pravdništva namestnik, da gojijo tržaški okoličani že več časa čut sovraštva proti nafiemn mestu, kakor se je izrazil. V imenu ne le današnjih obtožencev, ampak tudi v imenu vse slovenske okolice tržaške moram slovesno protestovati proti taki neopravičeni insinuaciji.
Okoličani tržaški so res v zadnjem času, ali prav zi prav po zadnjih volitvah počeli marsikatero nasilstvo. A vsa ta nasilstva niso izvirala is sovraštva proti meščanom, nego so bili le obupen pojav ogorčenosti, provzročene od one tu vladajoče stranke, katera se ni zadovoljila s t«m, da je o zadujih državnozborskih volitvah vsakojakimi sredstvi edvzela tržaškim Slovencem edini državno-zborski raendat, ki jim tiče po njih števila, nego je še dala zadnjo brco možu, ki je zastopal tržaške Slovence na Dnnaju okolo 25 let, možu, katerega spoštujejo tržaški Slovenci kakor svojega očeta, in sicer dala brco s tem, da ga je izključila iz mestnega sveta, oziroma deželnega zbora brez vsakega zakonitega povoda.
V takem postopanju je iskati vzrokov razburjenjn tržaških okoličanov. Ko odpadejo taki vzroki, odpadejo tudi učinki.
Ako je rekel torej čast. g. državnega pravd-nika namestnik, da bode dan 18. marca t. 1. pomemben dan v tržaški zgodovini radi nasilstev, ki so se vršili po vsej okolici, moram dostaviti, da bode ta dau pomemben ne le v zgodovini tržaški, nego še bolj v zgodovini slovenski, ker ta dan pomenja zmago politično-strankarskega nasilja nad i pravično stvarjo Slovencev v Trstu.
S tega stališča presojajte, častiti g. sodniki, čine današnjih obtožencev, katere čine same na sebi moram seveda obžalovati tudi jaz.
Prehajam na žalostne pojave na včerajšnji razpravi, katere moram obsojati in obžalovati tudi jaz, na pojave namreč, da so posamične priče, otroci, a ne stari in mladi, kakor se je izjavil čast. g. državnega pravdnika namestnik, preklicali svoje izpovedbe, storjene pred preisk. sodnikom,
Ni dvoma, da so te priče izpovedale krivo ali pred preiskovalnim sodnikom, ali pa na razpravi pred sodnim dvorom.
Ni pa nikakor opravičeno, kaker je to storil čast. g. državnega pravdnika namestnik, imeti za dokazano „a prioii*, da je res le to, kar so te priče povedale pred preiskovalnim sudnikom, a nasprotno, da je vse neresnično, kar so povedale na razpravi, v kolikor se ne vjerna s prejšnjimi izpovedbami.
Nočem preiskovati, kako je priSlo do tega, da je 6 ali 6 prič preklicalo svoje izpovedbe pr«d preiskovalnim sodnikom ter tudi nečem trditi, da bi bil gosp. preiskovalni sodnik zapisal kaj dru-zega, kakor so izpovedale te priče.
Konstatovati pa moram dejstvo, da seje tak preklic zgodil ter da veleslavni sodni dvor, ako • ne bo hot^l jemati v poštev izpovedeb teh prič, v kolikor so v prid obtožencem, tudi ne bode smel jih uvaževati, v kolikor so bile prej na škodo obtožencem.
Popolnoma proti načelom našega kazenskega postopka bi bih, ako bi se hotelo verjeti vse to, kar so navedle omenjene priče pred preiskovalnim sodnikom, ter se ne oziralo na ono, kar so izpovedale na razpravi pred sodnim dvorom. Moram pa povdarjati, da so te priče, otroci, akoravno se jim je žugalo na razpravi zaporom, ponovno izjavile, da je le to re$, kar govorć na razpravi, kjer so prisegle, dočim pred preiskovalnim sodnikom niso priBegle.
Prepričan sem torej, da veleslavni sodni dvor V tem dvomu ne obsodi onih mojih branjencev, ki so obdolženi le od takih svedokov, ki so svoje obdolžitve preklicali na razpravi, in to sicer držeči se kazenskega in sploh človeškega načela: In dub bi o pro reo I (V dvomu na korist obtoženca.)
Častiti g. državnega pravdnika namestnik je rekel tudi med drugim, da v svoji kazenski raz-praksi ne pozna tako intenzivne opozicije proti javnim organom, kakor je bila ta v B^rkovljah in ki bi iraeia tak vspeh 1
Nerad, ali ker sem izzvan, moram poklicati državnemu pravdni ku namestniku v spomin izgrede v Piranu, ki so bili tako intenzivni, da je morala hiteti iz Trsta v Piran kompanija vojakov, ter ostati tam več časa, da je krotila upornike; ▼speli teh izgredov bil je pa ves drug, bil je ta — da se slavna c. kr. vlada še danes ne upa postaviti dvojezičnih napisov na javnih uradih v Istri. Častitemu g. državnega pravdnika namestniku zdelo se je tudi potrebno braniti čast mest« nih stražarjev, rekši, da jim ni šteti nikakor v sramoto, ako so bežale, ko jih je bilo vendar le pet proti vsem Barkovljam. Jaz nočem preiskovati tje strani posiopanja mestnih stražarjev; ah konstatovati smem in moram, da so mestne straže same krive, ako so prišle v tak položaj in to najprej, ker se niso taktno obnašale proti razburjenemu ljudstvu, a v drugo, ker so taktično popolnoma krivo postopa 1 e, ko so s ti t r i o d njih r a z 1 e t e 1 e na vse strani iskat pomoči, pustivši stražo De Angeli samo.
Obtoženci Avguštin Pertot, Josip Pertot in Ivan Marija Pertot-Žepe izjavili so namreč, da so mestne straže provocirale ljudstvo s tem, da so vpile: ,Viva Mauroner, spetč, spetć, ve range-remo beu adesso" (Čakajte, čakajte, vam jo že pokažemo zdaj); „ecco un altro ščavo" (Glej dru-zega „ščava") in ščavi porchi (Slovenske svinje) !■
Te obdolžitve podpirati nezavržni priči Pertot Jakob (Japa) in Pertot Josip, katera sta pritrdila, da je bilo postopanje mestnih straž skrajno p r o v o k a t o r i Č n o ter da ne bi se bilo zgodilo ničesar, ako bi m s s t n e s t r a že ne bile postopale tako, k«kor so.
Seveda čast. g. zastopnik državnega pravdništva pravi, da mora verjeti mestnim stražarjem, katere zanikajo vse to, iu sicer da jim mora verjeti, kakor javnim organom; jaz pa ponavljam, kar sem mimogredč omenil že včeraj, ko sem utemeljeval svoj predlog, da se zaslišijo nekatere nove priče, da ako bi veroval mestnim stražam v vsa* kem drugem oziru, imam povoda, da jim ne verujem, v kolikor zanikajo od prič potrjeno provokacijo, ker niti ne moremo zahtevati, da izpovejo proti sebi stvarij, ki bi jim morale škodovati glede na njih službo; v to niso zavezane niti po našem kazensko-pravnem postopku.
Pohvala pa, ki jo je izrekel čast. g. drž. pravdnika namestnik finančnim stražam na njih postopanju, je zajedno graja za mestne straže, ki
bi bile lahko desegle isti etekt takoj v začetku, ako bi bile znale postopati z razburjenim ljudstvom, s čemer bi bile preprečile, da sedi danes toliko oseb na obtožni klopi.
(Na to je govornik kritikoval obtožni spis, dokazoval nekrivdo ali manjšo krivdo pojedinih svojih branjencev ter navajal olajševalne okolnosti, ki govorč na korist obtožencem). Zaključil je svoj guvor tako-Ie :
Častiti g* drž. pravdnika namestnik je rekel, da je prepričan, da bodemo mi zagovorniki nagla-šali v svojih brambenih govorih tudi idealni, etični moment, ki je navel obtožence do kazenskih Činov, radi katerih so obtoženi, a on da mora izjavljati že v naprej, da takega etičnega momenta ni mogoče trditi v očigled takim barbarskim Činom.
Jaz pa mu odgovarjam, da tak idealen etičen moment obstaje, seveda ne v dejanju kakor takem, nego v nagibih, ki so vodili obtožence; kažnjivo dejanje ne more vzeti etičnega pomena nagibu; nagib je lahko idealen-etičen, tudi ako je storjeno dejanje kažnjivo.
Častiti gosp. drž. pravdnik rekel je proti koncu svojega govora, da so oči vsega tržaškega meščanstva obrnjene do Vaa, gospodje sodniki ter da pričakuje užaljeno meščanstvo zdravilnega izgleda pravice. Jaz pa pravim : oči vseh nas so obrnjene do Vas, gospodje sodniki, od katerih pričakujemo, da dokažete, da znaste hoditi ono pravo srednjo pot, ki da zadoščenje žaljeni pravici brez ozira na strankarske želje in namene.
Gosp, zastopnik državnega pravdnika postavil se je na isto stališče, na katerem stoji slavni mestni magistrat v svojem poročilu, s katerim je poročal o izgredih v Barkovljah, in kisezavršaje tako le: „Polaga se na srce tej slavni oblaati (t. j. c. kr. dež. sodišču), da z navadno hitrostjo in eneržijo uvede potrebne korake, ker po menenju podpisanega (ravnatelja Gandusia) bode to edino sredstvo, da se zabrani ponavljanje izgredov, kateri, kakor se je poročalo, postavljajo v vedno in resno nevarnost osebe in imetje".
(Ta del magistratnega poročila prečital je govornik v italijanske« izvirniku). Po mojem menenju (rekel je branitelj povzdignjenim glasom), bode edino sredstvo, da se zabrani ponovljanje takih izgredov, kolikor se tiče vas, čestiti gospodje sod niki, da trezno odmerite ono kazen, katero so obtoženci zares zaslužili; kar se pa liče političnih oblasti, skrb njih naj bode, da se odstranijo vzroki, ki razdvajajo dve narodnosti, živeči na tržaškem ozemlji.	_
Različne veiti.
Vabilo. Tržaška možka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki priredi dne 4. julija veselico v proslavo spomina naših sv. bratov Cirila in Metoda (glej vspored na drugem mestu), vabi s tem si. pevska društva iz mesta in okolice na udeležbo, s prošnjo, da nastopijo tudi ona med svobodno zabavo.
Ne stori drugim, kar ne želiš, da bi drugi storili tebi! To je lep pregovor, ki obseza vso modrost, potrebno za to življenje. Ako bi se ljudje ravnali po tem pregovoru, ne bilo bi krivioe na svetu in po takem tudi ne prepirov in sovražtva. A ne z lepa kje drugje se ne gazi tako v blato ta lepi nauk, nego ravno pri nas na Primorskem. Italijanska gospoda gazijo neprenehoma v blato vse, kar je sveto in drago drugačemislečim; ali ako se je dogodilo njim samim, da se je kdo — če tudi v najrahleji obliki — dotaknil njih Čutstev, tedaj pa jočejo kakor mali otroci in moralizujejo, kako treba spoštovati čutstvovanje drugih ljudij.
Te dni se je gospodi laški dogodilo nekaj neprijetnega. To pa je bilo temneprijetneje, ker ni prišlo od slovenske, ampak od laške strani. Minole nedelje je bilo v Ižoli mnogo tržaških izletnikov. Zvečer, ko je imel odpluti parnik, vsklikati so jeli izolanski socijalisti: .Viva Ucekarl M... per Hortis t" To je baje silno užalilo izletnike, ki so reagirali na te vsklike. Beseda je dala besedo in kmalu bi bilo prišlo do najhujega.
Ta dogodek je dal povoda „Indipendentu", da je napisal silno elegično notico, v kateri milimi besedami obžaluje tako žaljenje čutstev in svari Ižo-lane, naj se ogibljejo — demonstracij 11
Ali ste ga čuli ? To je tisti .Indipendente",
ki brezčutno gazi v blato čutstra slovenskih deželanov in ki neprestano neti sovraštvo Italijanov do Slovanov, ki v svoji intoleranci proganja cp16 siromašne slovenske perice, ki bi hotel pognati na ulico jna tisoče slovenskih rodbin ter porušiti na tisoče ekzistencij, ki bi v narodni strasti svoji hotel trgati krnh izpred ust slovenskim trpinom; to je tisti .Indipendente", ki neprestano haranguira razvneto niže laško ljudstvo na izgrede zoper .Slovence" ! 11 Sadaj pa, ko je le malo okusil, kako hudo to dč, govori jokajočim glasom, kako grdo da je to, ako se prirejajo demonstracije. Naj le malce počakajo gospoda : pride še liuj^e I Oni sami izkoriščajo slabe instinkte v ljudstvu, a motijo se, ako menijo, da sad, ki mora vskliti prej ali slej iz takega semena, ne bode grenil tudi — njihovih ust. Kdor seje veter, bode žel vihar! Grozno se bode še maščevalo na njih, ker niso nikdar ni sami mislili, ni druge opominjali na pregovor : Ne stori drugim, kar ne želiš, ;da bi drugi storili tebi!
Cvetje iz irredentovskega vrta. V isti hip, ko so v italijanski zbortiioi poslancev slavili fran-cosko-laško lego v spomin na nesrečo Avstrije pri Solferinu, v isti hip je avstrijska garnizija v avstrijskem Tridentu slavila spomin na bitko pri Kustoci leta 1866., ko je avstrijska vojska slavila dan sijajne zmage nad Italijani. Preznačilno je za mišljenje naših italijanskih politikov, da se v avstrijskem Tridentu izhajajoči „Alto Adige" niti ne spominja proslave sijajne avstrijske zmage, pač pa ima obširno poročilo iz Verone o proslavi spomina na bitko pri Solferinu, kateri dan je bil dan nesreče za državo avstrijsko. To je patrijotizem, soroden onemu tržaških oboževateljev — benečan-skega leva!!
Znamenje časa. S Pomjanščine nam pišejo: Komur ni znano, kje sa nahaja ona glasovita zastava .Sempre avanti", mu povemu tem potom, da je v vasi Šmarje, na Poujanščini, v hiši nekega podajača italijanske stranke. Sempatje igra ta zastava kaj čudno ulogo. — Ko se je imel peljati zadnji teden milostlj. škof tržaški, monsgr. Šterk skozi vas Šmarje, potrudil se je ona kupljena duša, da pokaže tudi svojemu višjemu pastirju, da v njegovi glavi ni vse prav, ampak, da se nekaj vrti, čemur pravijo zdravniki „delirium". Mi bi morali reči „delirium tremens italianicum*. Razobesel je tedaj ono zastavo, češ: mi smo mi, takih norcev nikjer drugod ni, kakor smo mi, kupljene dušice. No, pametni možje so mislili drugače in so kar jednostavno zahtevali, da se ima odstraniti ,ouo znamenje hudičevo", kakor so rekli. Rad ali nerad moral je mož storiti to.
Ali bi radi vprašali moža, a, ker to nam ni mogoče, povprašajte ga vi pošteni Šmarijaki možje, kadar bode imel ,1' estinio" za 1800 gld, ali mu bodo tudi cenili ono zastavo in jo prodali? Gospoda koperska, ki je možu milostljivo prepustila zastavo, pa ne da bi se ta dragocenost cenila, še manj pa prodala. — Veudar šalo na stran l Mož je imel namreč takrat pri svoji hiši javni ples, in ne prej ne potem ni bilo videti one zastave. Zakaj jo je hotel in jo je v resnici razobesil ravno takrat, ko se je moral mimo peljati premilostljivi gospod škof? Javno vprašamo c. kr. okr. glavarstvo v Kopru: ali ono dopušča, da se na ta način izpodkopava najvišja cerkvena avtoriteta?!
Še nekaj enakega: Pred odhodom milostlj. škofa iz Trušk zapeli so ondotni dobri pevci cesarsko himno pred župuiščem, a možje so hoteli hitro parkrat ustreliti iz topičev, toda jim ni dovolil ondotni usiljeni „capovila", tudi pripadnik italijanske stranke. Ljudstvo je bilo silno razburjeno, ker ni smelo streljanjem počastiti svojega višjega pastirja in ob jednem svojega vladarja, dasi so možnarji stari in velikokrat poskušeni.
Ali ni to oboje znamenje časa ? Kaj smo trdili velikokrat? Italijanska stranka skuša pri ljudstvu izpodkopati ljubezen in zvestobo do svojega vladarja in do svojih viših pastirjef. — Iu takih mož si .nekdo" silno želi na krmilu občine Pom* janske! Sapienti sati
Pevsko društvo „Zarja* v Rojanu bode imelo svoj občni zbor jutri v petek zvečer ob 8. uri, v gostilni g. Josipa Katalana. Dnevni red po navadi. Členi tega društva se poživljajo, da se polnošte-vilno udeleže tega zborovanja. Kolikor huje pritiskajo na nas nasprotniki, tem tesneje «e moramo družiti mi I Na svidenje torej!
1.
F. S. Adamič Češki oapev:
Bogom.
Dr. G. Ipavic Mirko Zorin:
Vspored veselici v proslav« naših sv. bratov Cirila ia Metoda, ki se ima vršiti dne 4. jalija t
I. ob 6Vi ari v šolskem vrta pri sv. Jakoba. A.
Molitev, deški zbor; Vprašaš, č'ma da sem Slo-venka? mešan zbor; *: Slavnostni govor. Kiferle: Pozdrav Cirila in Metodu, mešan zbor; Slovenec sem 1 moški zbor ; Sv. Cirilu in Metodu, deklamacija ; Vojaška, deški zbor; Mladini, moški zbor; Pomagaj si sam in Bog ti pomore I gledališka predstava. (sest. na podlagi pesmi: Veseli hribček); 10. P. H. Sattner: Nazaj v planinski raj! mešan zbor;
Gospodov dan, mešan zbor; Cesarska pesem, mešan zbor.
vsporeda svirala
7.	J. F. Klos:
8.	A. Hajdrili:
raznih pevskih
11.	H. Volarič:
12.	J os, Haydn :
Mej posamičnimi točkami bode veteranska godba.
B.
Svobodna zabava. Nastop društev iz mesta in okolice.
Vstopnina: Za odrasle 20 nvč., za otroke od 10. do 15. leta pa 10 nvč. Preplačila (darovi) sprejemala se bodo hvaležnostjo. Slovenci in Slovenke l pokažite, koliko Vam je mar slovenska šola in slovensko cerkveno petje v Trstu !
Šaljivi .Brivec" je izšel- Prinesel je čudno sliko, kako Badeni Nemce v vice tlači; pa tudi drugo imenitno za stare in mlade ljudi. „Brivca' prodajejo v Trstu, y Gorici, v Ljubljani, Pulju, Nabrežiui in v Sežani.
Italijan obsojen radi krive ovadbe. Dne 26. t. m. vršila se je na kazenski preturi pred c. kr. pristavom Giacoonelli obravnava proti znanemu Škedeojskemu Lahonu, Ignaciju Demarchi.
Ta nekdanji mesar, a sedaj živeči od ške-denjikih žuljev se je predrznil namreč obdolžiti c. kr. redaija V., dta je bil v službi pijan in da se je nespodobno vel proti Romagnolom. (To je pa strašen zločin! Op. stavca.) To obrekovanje je prinesel seveda tudi stari prijatelj vsega, kar je c. kr., list .Indipendente*, in vsled tega je bil dotični redar takoj suspendovan od službe (II) (Seveda, larti „ viših ozirov' se mora „Indipeuden-teju* verjeti vse. 0^. stavca.)
Na razpravi pa se je pokazalo, kako lažnjivo je bilo obrekovanje, kajti nič manj nego jeden redarstveni komisar, dva red. nadzornika in jeden ; redar potrdili so soglasno, da so vse Demarchijeve i obdolžitve ie gole izmišljotine.
Z ozirom na to je zastopnik redarja V., g. dr. R y b d r, zahteval, naj se Demarchi strogo kazouje, povdarjajč, da je bil obtožitelj, ki je oče več otrok, izpostavljeu največi nevarnosti, da zgubi svojo službo vsled onega zlobnega obrekovanja.
Na to je Demarchi, ki je bil že prej jeden-krat kaznovan, obsojen radi prestopka zoper varnost časti na 25 gld. globe, oziroma 5 dni zapora.
Velika nearoča na železnici. Blizu Kolomeje v Galiciji vtrgal se je minolo nedeljo oblak in je voda tako narasla, da se je podrl most med Turko in Kolomejo v istem trenotku, ko je dirjal čez o-»ebni vlak št. 314. V vlaku ie bilo natlačeno Iju-dij iz raznih mest, tudi z Dunaja, izmed katerih se jih je več ponesrečilo. Število airtvih in ranjenih še ni določeno; najbrže jih je veliko voda odnesla, ki je tako strahovito drla, da je ueki železniški voz nesla 300 m. daleč. Lokomotiva je po polnoma izginola v vodi. Proga je na daleč okrog izpodmijta in raztrgana. V mestu Kolomeja je voda preplavila vse ceste in izpodkopala mnogo hiš. 7 ur je lilo nepretrgoma naprej. Sreča je bila še, da se je v trenotku pretrgal vlak, ko se je udri izpodnijti most pod njim in je ostalo pet vagonov tretjega razreda na tiru pred mostom, v katerih je bilo natlačeno Ijudij. Ako bi bili skočili še ti vo-zovi v propad, bilo bi število nesrečnih še veliko večje. Cesar se je dal brzojavno obvestiti o nesreči.
Gospa Avrčlija.
Noveleta. Spisal Ivan Fajdiga.
(Dalje)
Prose je stegovala svojo z mrzlo roko izpod slabega oblačila in klicala, da bi se je bil usmilil
trdi kamea in mrzla barja: „Usmilite se aie, pomagajte mi v bedi, dobri, blagi ljudje 1 Tndi jaz, tudi jaz sem gledala vesele, jasne dneve, — pomagajte 1' Ljadje pa aiso čoli obupnih glasov, njihova srca so ostala trda kakor kamen, mrzla kakor huda burja, rohneža okoli golega zidovja cerkve sv. Antona. Saj se j j slehernemu mudilo od ceste, kjer je bilo tako silno neprijetno.
Ko pa je uboiica prilezla domov, na polu zmrzla, na polu zmrzlo dete tiščč na obupano src6, ječalo je na borni slami še dvoje lačnih bitij in in stegovalo snhe sestradane ročice nasproti bedni materi, katera jim ni prinesla druzega domov, kakor vzdihov in solzi. Zgrudila se je na mrzlo le žišče in krčevito stiskala lačne sirote na svoje koščeno telo, v katerem ni tlelo druge toplote, nego neugasna iskra materine ljubezni.
Potem se je dvignila kvišku, odprla široke predala velike polurazsute omare in vzdihnila:
„Tu notri, sirote, glejte tu notri I Tu je blesk in blagostanje, tu je bogsstvo, a mi se ga ne smemo dotakniti, da-si je naše, da-si bi nas v trenotku zamoglo rešiti neskončne bede, v kateri ječimo na trdi, mrzli slami, moje sirote, in to radi tega ne, ker nas tiščijo ojstre roke krute usode !•
In kazala je v bliščeče prostore, v krasne dvorane, v katerih se je razpiostiral blesk blagostanja v podobi dragocenega pohištva, lišpa in svilenih oblačil — vse njena lastnina. In sirote so stegovale svoja medla telesca, svoje blede glavice in zrle notri skozi omar, ki je pokrival duri v zača ranejprostore. Potem pa je zaprla omar, padla na slamo in vzihteld, ihtele so žnjo tri uboge sirote mej tem, ko je na oni strani molčalo kakor smrt mej bleščečim dragocenim pohištvom.
,Ali ni to kruto, moj nebeški Bog I" je ihtela žena, „ali ni to kruto, da moramo na pragu blagostanja poginjati lakote, umirati mraza, mesto da bi živeli, kakor žive drugi premožni ljudje 1 Oj, kje ste, oj kje, vi jasni dnevi zlate prošlosti ? Kam ste izginoli I ?u
V	istem trenotku pa je stopil v mrzlo čumnato neznani človek, molćć izročil prosjačioi obširen zavitek in molče zopet odšel.
V	zavitku je bilo poleg dvajset milijonov vrednostnih papirjev angleške banke v Kalkuti, obsežno pismo naslednje vsebine:
Visokorodna gospa!
„V noči med trindvajsetim majnikom 18.... vnela se je ladija ,Amphitrita*, ki je plula iz Bombaya in Kalkute mimo Aleksandrije v Trst, na sredi širocega morja. — Grozno je bilo videti gorečo ladijo v črni noči sredi penečih sa valov, — da, skoro bi rekel, bilo je — lep6. A strašni so bili vzkliki nesrečnih, visečih med smrtjo požara in potopa. Nikdo, ki bi se bil hotel oteti smrti v plamenu, ne bil bi utekel smrti v valovih. Dirjali so v plamenu po krovu ladije podobni pošasti« v plamenu črnega pekla; sam kapitan predstavljal je podobo gorečega Luciferja, ki je visel ca visoki jarboli in gledal po rešitvi, v trenotku, ko se je jarbola razdrobila in goreča padla strašnim pokom v morje. Povsodi je vladal obup — beg, jok in smrt. Samo jeden na ladiji se je radostil v srcu vesoljne nesreče, vesoljnega obupa in ki je prov-zročil vse tisto gorje, — jeden, ki sovraži človeški rod iz obupa, ker ga ljubiti ne sme, in to sem bil jaz, jaz, ki sem zanetil na ladiji ogenj, ko je spalo vse. Na ladiji pa se je nahajala tedi neka mlada in jako lepa gospa, udova s štirimi nežnimi deklicami. Ta udova je potovala iz Kalkute, kjer je po smrti prezgodaj jej umrlega moža prodala vse uje govo ogromno imetje za okroglih dvajset milijonov goldiuarjev in se preselila v Trst, v njeno domovino, da bi se ondi veselila življenja o krogu svojih znancev. A bila je tako neprevidna, da je jemala vse veliko premoženje seboj v mali torbici, ki jej je, njej, slabi ženski, visela čez ramen.
In ta gospa, ta udova ste bila Vi.
(Pride še.)
Najnovej&e vesti.
Trst 29. Zvedeli smo iz zanesljivega vira, da je z današnjem dnevom nehalo poslovanje gos p. Iv. Dolinarja, kakor c. kr. okrajnega Šolskega nadzornika za tržaško okolico.
— Višemu poštnemu ravnatelju tržaškemu, g. P o k o r n e m u, je podelilo Njeg. Veličanstvo dostojanstvo dvornega svćtnika.
Tr^ovinaln bnojuvke ta v n«Sl.
Bnilmpetta. Plenica sajeaen 8.12 8.14 Plenica ia juni 1897 8 90 do 8.95 Ovei za jesen 5.36-5.88. — ttž ia jesen 6.39 8.41. Koruza za juni 183?. 4 18- 4 30 Plenica nora od 78 kil. f. 8 85 —8.90 od 79 kilo.
8 86 9-— o J 80 kil r. 903—9 10., od 81. kil. f. 910
905 , od 39 kU. fo*. --.
proso 5-6B- —6*15.
Plenica: Sredne ponudbe, omejeno povpraševanje. —. Prodaja 15000 mt. Btot. mirno ali po stalnih cenah. Rž 10 n& dražje. Vreme: velika vročina.
i raga. Nerafinirani sUdkor for. 11.50 do —No* po f. 11.60.
H»7re, Kavb Santo« ajood arern^n za juni 44.50 is oktober 45.50 mirno.
Hamocrj. S»tttM ,;o"d »vcraRo za juli 36-50 /a september 36 75, za december 37.75 ™ marc 38.—. mirno.
Uržavni dolg » papirju „	v srebru
Avstrijska renta v zl»tu
„ „ V kroiinh
Kreditne akcijo . London 10 Lir. . .
Napoleoni.....
20 ma»k
it-?': : -
predvčeraj	danes
. 101-95	109,—
. 10210	102.10
. 123.15	124.20
. 100.95	100.10
. 370.50	368.25
. 119.50	119.50
. ff.53'/,	9.53
11.74	11.7S
. 45.45	45.40
Zgubil se je
Črn pes „Carbone". Darilo dobi kdor ga pripelje Via Commerciale štev. 48, Cnmpagna Czeicke.

Rojančani pozor!
Te dni je prevzel naš rojak Ivan Buf on
pekarno in prodajalnico jestvin
Arcon, nahajajočo se v Rojanu št. I
(pri cerkvi).
On je uredil pekarno popolnoma, da odgovarja na vse strani. Priporoča se, da se ga pogostoma podpira po geslu „Svoji le svojim Ima na prodaj vsakovrstne raokn in sladščic po primernih cenah in sprejMna domači kruh v peko Postrežba je točna in poštena.
Nadejajo ge obilnega obiska Be v naprej prav toplo zahvaljuje
Ivan Bu/on.
GOSTILNA
„Pri dobrem kozarcu"
ulica Vnldiriro čt. 14.
toći jako izvrstna vina črna, kakor tudi [travi kraški teran po zmernih cenah :
Dalmatinsko po...............36
Istrsko „ . ..........40
Furlansko ............40
Teran ............56
Drži izborno pivo iz Vrhniške pivarne po 28 in 32.
Kuhinja jo vedno preskrbljena z mrzlimi in gor-kimi jedili. — Za mnogobrojno obiskovanjo so priporoča prav toplo rojakom svojim zahvaljevaje se jim v naprej z velcspoŠtovanjem Jakob Ovtar,
gostilničar.
J. KOPAČ
itemu svečenstvi istvu pristne
Voščene sveče
Svečar v Gorloi
priporoča velečastitemu »Tečenstvu, ter slavnomu občinstvu pristne
Solkanska cesta št. 9.
cerkvenim upravam,
kilogram po 2 gld 45 nč
Ha so ono sv-čo, koje nosijo pretokolimno tvornično znamko, nepokvarjeno, jamčim so svoto 1000 kron.
Sveče fllp.beje vrste za pogrebe in postran«ko razsvetljavo cerkva dobivajo ho po jako nizkih cenah.
Prodajem tudi tamijan za cerkve:
Laorima nnjflneji.......klgr. po gld. 1.20
» ob i čujni....... „ n „ 1,-
G™*'8 • • • .......... n * „ —.60
Blago pofliljo se na vso strani avstro-ogorske monarhijo puitnine prosto.
•Jedini zastop
tovarne „GUTENBEilG" v Gradcu za trgovinsko registre zistein
„Patent Workman Chicago"
izvrSuje vsako delo glede trgovinskih registrov, brošur in plakatov po najugodnijih conah. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika,
Amolda Coen TRST — Acquedotto 35 — TRST
i
Lastnik kensorcij lista .EdinoBtfVIzdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.