Sodobna slovenska poezija
Tine Mlinaric Ptičje reči
Vitice
Nikjer odmeva, nikjer klicaja. Noč brez senc. Ob jezeru brez dna in bregov.
Utrinek zvezde čisto pri tleh.
Sanjal sem o viticah, nevestah za noč, ki mi odpirajo izhode, vzdržujejo let lista -in kar je na meni vzsumevajočega.
Palček
Slišal, videl,
stražil zaklad, čuval reko, zunaj in znotraj, z dolgotrajnostjo in nekvarljivostjo, pobarvano z rdečimi akvareli -kakor čokoladna juha ali džem sok, ki ju pijem, brez pomoči dlesni in zob -
skozi grlno ožino, za pljučni dih, za srčni tik.
Menjave
Ko
se
namesto o
sebi začno vprašanja o
tebi
Ikarova perut
V tančicah, daljših od noči, na zračnih blazinah, mehkejših od izvirov rek.
Brez senc,
kakor sonce v zenitu -
v objemu
ptičjih
reči
vijuga vitko telo.
Jobova plavut
Modro je napolnilo, kakor bi k Alici zvabilo, v svetlo noč, na drugo lično stran, brezmejno -
za spravilo pridelka pod gladino,
kamor se ne hodi po nogah.
Mana
Opoldansko vroče je prekrilo otroka brez las, sodom popotne vode odškrnilo duri.
Kleti so izsušene,
poganjek
ovenel,
pomisel ubegla.
Skozi kljune ptičjega petja -hrana trstičju in dušam.
Obrat
Brez solz po~i meh in odto~i staro vino.
Zveri so pomirjene, letni ~asi zamenjani. Nova pot je smer jutra,
ki zapolni minljivi krak no~i.
Vrata
Iz ledenih rož je izpraskal cvetni prah
in ga potrosil po tečajih svojih vrat,
ki se -
za druge lahkotneje odpirajo.
Skoznje
izstopajo
množinasti.
Papagaji
S sejalčevimi prgišči
so rosili cukrčke,
v jeziku zemlje,
s pomnoženji, med -njunimi.
Ptičja hrana
Čez-rasli jeziki -poželi so žitno zlato njive
in napolnili kašče, rumeno.
Sedmi dan odprli bi pokrov.
Da ne bi sami bili,
k drugim šli, z njimi peli
z glasovi -ki so od vseh.
Konec.