368. štev.
V Ljubljani, sobota dne 4. januarja 1913.
Leto IL
Posamezna številka 6 vinarjev.
DAN“ i/.iiaja vsak (lan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3 uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnifitvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	::!
...	Telefon	številka	118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in	upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi sc pošiljajo uredništvu. Nefrankiraua pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon številka 118.	:::
Slovanska sloga.
S ponosom in radostjo se spominjamo leta 1912. z njegovimi sijajnimi zmagami združenih balkanskih narodov. I)asi je padlo za žrtev tisoče življenj In dasi se ni vse izpolnilo, kar se je želelo in bo morebiti treba zadnjih velikih žrtev — vendar je zmagala velika misel osvobojenja narodov, ki so bili cela stoletja v težkem robstvu — In upajmo, da bo ta misel ostala zmagovalna. Kar je cela Evropa toliko časa hotela, to so izvršile balkanske države, ki jih je združila velika ideja. Slovanstvo je lahko ponosno; zmage srbskega In bolgarskega orožja so pokazale svetu Slovanstvo v drugačni luči. In Slovani so končno spoznali, kaj zmorejo, ako premagajo notranje prepire In se zavedo svojega bratstva. Gotovo čutijo vsi Slovani le eno: Naj bi svetli zgled Srbov In Bolgarov z nepremagljivim čarom uplivai tudi na druge Slovane.
Dr. Kramaf za novo leto v »Narodnih Listih«.
Dasi smo čitali letos za novo leto o slovanstvu in balkanskih zmagah mnogo laskavih besedi — vendar prinašamo gornje besede velikega češkega politika, ki je v težkih časih v družbi svojih ožjih slovanskih prijatljev širil novoslovan-sko misel.
Noyoslovansko gibanje, ki se je začelo pred dobrimi petimi leti sicer na balkansko vojno ni imelo direktnega vpliva dočim o osvobodilni vojni leta 1876 lahko rečemo, da Je bila končni odmev slovanofilskega gibanja, In onega slovanskega čustvovanja. ki ga Je Turgenjev tako lepo pokazal v romanu:	Na	pred-
večer.
Novoslovansko gibanje na Rusijo in njeno politiko ni imelo onega vpliva, kakor staro slovanofilsko gibanje. ki je stalo v službi ruske državne ideje. Ruski nacionalisti so hoteli novoslovansko gibanje porabiti zase in s svojim slovanstvom
—	pritiskati Poljake. To se je kmalu spoznalo — zato so ruski nacionalisti v slovanskem svetu kmalu izgubili simpatije.
Zato pa je ravno na Balkanu imela zadnje čase slovanska misel navdušene glasnike. Leta 1910. je bil vseslovanski shod v Sofiji In leta 1911. Je bil slovanski časnikarski kongres v Belgradti. Oba shoda sta bila dokaz, kako velika sila slovanstva leži na Balkanu. Naši balkanski bratje pa so tudi videli, kako mislilo in čutijo Slovani po drugih
deželah... Ob težkih časih vojne so naši južni bratje lahko čutili, da one besede niso bile prazne. Dasi sc ni vedelo o vojni — vendar je morala skupna slovanska misel dajati Srbom in Bolgarom poguma, da so šli osvobojevat svoje brate.
Kar Je vsak udeležnik teli shodov lahko videl — je bila: bratska sloga med Srbi in Bolgari. Ako pride med dvema narodoma do prelivanja krvi — se težko pozabijo rane — tem bolj — ako se bijeta brata. Toda Srbi in Bolgari so spoznali, da so bili oboji žrtev intrigantov — zato so pozabili ono stokrat prokleto leto, ko so se bili med seboj.
Novoslovanska misel je njih bratstvo okrepila. Seveda posebne pomoči od slovanskega sveta niso mogli pričakovati; pač pa so sami dali krasen zgled slovanskega dela.
Ob času vojne so Slovani splošno pričakovali, da se bo Rusija z vso resnostjo zavzela za balkanske Slovane. V odločilnem trenotku se je to tudi zgodilo. Zgodilo pa se je tudi, da so Poljaki takoj stopili na noge, kakor hitro se je oglasila Rusija. Poljaki so bili pripravljeni storiti vse — tudi če bi to škodovalo balkanskim Slovanom — samo da bi pokazali svoje sovraštvo do Rusije. Komaj se je pisalo o mobilizaciji, že so bile v Lvovu demonstracije — ki so imele namen pokazati, da je cela Galicija proti Rusiji.
Zato pravi dr. Kramaf v svojem članku: »Med nauil Je še mnogo prepirov, ki so odveč in škodljivi — še vedno obstoja sovraštvo med dvema slovanskima narodoma — ki je za idejo idealnega zbližanja Slovanov katastrofalno uničujoče. Besede niso pomagale — morebiti bodo pomagala dejanja. Ako še v Rusiji niso spoznali, da je rusko-poljskl spor za ruski narod samomorilen — potem moramo nad previdnostjo ruskih državnikov obupati. Naj bi lepi zgled slovanske sloge na Balkanu, ki je čudeže dr.’?»Ja, razsvetlil razum dveh največjih narodov Rusov in Poljakov. Potem pridejo za nas Slovane boljši časi, da ne bo mogoče več manjših slov. narodov posebno na Ogrskem — zatirati In Slovanstvo se bo lahko posvetilo kulturnemu In gospodarskemu delu v svojo in splošno korist.«
neče pustiti morja. Srbija je postavila na bojišče 300.000 mož — to je
300.000	zemljedelcev — m ti zeinlje-delci so se borili za svoje pristanišče, za svojo gospodarsko neodvisnost. Cela država, vsak Srb je prepričan o potrebi tega pristana za Izvoz. Pri razdraženosti, kakor Je sedaj — bi se lahko čisto tiho organiziral bojkot proti Avstroogrski, bojkota bi se udeležilo vse prebivalstvo — in v tem bi bili mi — zelo prizadeti.
Gospodarski pomen pristanišča ob Adriji se ne da natančno določiti. Izvoz skozi Solun je v zadnjih letih zelo zrastel — (dovoz ni vzra-stel) in zato je vprašanje, koliko Izvoza in dovoza od Soluna in Bel-grada bi nase potegnilo pristanišče ob Adriji. Na vsak način leži pristanišče ob Adriji za Srbijo ugodnejše, železnica do Adrije bi bila krajša nego do Soluna, poleg tega ni treba obpluti Grško, ako se hoče priti v Egipt ali na zapad. Srbija bi se s pristaniščem ob Adriji približala za-padu — posebno Ita.iji. Zato Italija ni — bila tako nasprotna srbskemu pristanu ob Adriji. Sicer pa bi bilo adrijsko pristanišče ne samo Trstu
— ampak vsem našim pristaniščem bliže nego Solun. Pomislimo, kake ovinke je dosedaj naredilo kako blago: tako so n. pr. rudniki za med v Baru dobivali premog in koks iz Vestfalskega po poti Amsterdam-Črno morje-Donava. Prevoz in prekladanje je potrojilo stroške.
Trgovsko-poliitični pomen Soluna in novega pristanišča ob Adriji bo odvisen od konečne določitve mej. Toda Srbija bo imela vendar najbližjo pot po suhem — v Avstrijo. Naše železnice — ne pozabimo na železnice v Bosni in Hercegovini — ki jih hočemo zgraditi — bodo imele za Srbijo svojo vrednost — zato se mora sedaj takoj urediti prijateljsko politično razmerje obeh dežel.
Pristanišče ob Adriji zagotavlja Srbiji za vsak slučaj prost izhod in jemlje Avstroogrski monopol, ki smo ga doslej imeli — Avstroogrska pa ima ugodno lego in to more tr govsko-politično zelo dobro izrabiti
— ako se bo ob Srbiji postavila kot dobra prijateljska soseda.
Odločilnega pomena bo, kako se bo obnašala naša diplomacija pri določevanju mej, posebno — albanskih mej . . .
T. G. MASARYK:
Naše trgovinske zveze s Srbijo.
Neki naš zdravnik je imel nekoliko tednov priliko, opazovati ranjene srbske vojake. Spoznal je, da so se sicer ti vojaki bojevali proti stoletnemu turškemu sovražniku — v mislih pa se z njim niso pečali — ampak vsi so premišljali o Švabih in so se jezili nad tem, da Jim Švaba
Londonske konference.
DR. DANEV O STANJU POGAJANJ.
London, 2. januarja. V nekem in-tervievu je izjavil dr, Danev: Situacija se še vedno ni toliko poboljšala kakor se misli. Treba je imeti pred očmi. da je Turčija najpoprej sicer izjavila, da hoče odstopiti neke teri-
torije v Macedoniji, Epiru in del Tra-cije. a drinopoljsko vprašanje je še vedno odprto in to je glavna točka, vsled česar jaz ne vidim nikakega zboljšanja v mirovni situaciji. Mi čakamo na novo karto z restifikacijo turško-bolgarske meje. Če nas Turčija v tem vprašanju ne bo hotela zadovoljiti, bomo pogajanja prekinili. Drugo težavo napravljajo Egejski otoki. Tudi tu vztrajamo pri svojih zahtevah. Naša poznejša pogajanja z velevlastmi nimaio čisto nobene zveze s pogajanji s Turki. Turki se morajo brezpogojno ukloniti našim zahtevam. Nimamo nikakega povoda, da bi stavili kake druge predloge.
NOVE 1NSTRUKCIJE TURŠKIM DELEGATOM
Carigrad, 2. januarja. Ministrski svet je na svoji današnji seji določil nove instrukcije za turške delegate. Kakor se govori, Turčija še vedno vztraja pri posesti drinopoljskega vi-lajeta do Xanti in dovoljuje revizijo meje, ki ne bi imela značaj teritori-jalnega odstopa. Porta dalje še vedno zahteva zase Egejske otoke. Odlična oseba v ministrstvu za zunanje zadeve je izjavila, da se pogajanja nahajajo na najbližjem potu k miru. Glede Drinopolja in Kirk-Kilise se domneva, da bi se Bolgarska eventualno zamogla odreči Drino-,polju ako dobi Kirk-Kiliso. Diplomatski krogi stoje na stališču, naj Drinopolje ostane turško, zato pa se morajo podreti utrdbe. Vsi turški večerni listi so polni optimizma in trdijo, da bo mir sklenjen že tekom deset dni. Neki list celo zatrjuje, da je v temeljnih pogajanjih že prišlo do popolnega sporazuma. »Alemdar« pripoveduje, da gotovi krogi v Evropi delujejo na to, da postane Solun avtonomno mesto, kateremu bi načeloval guverner, izvoljen od ljudstva.
PRITISK VELEVLAST1 NA TURČIJO IN BALKANSKO ZVEZO.
Petrograd, 2. januarja. »Rieč« poroča iz diplomatskih krogov, da se med Anglijo in Nemčijo vrš« živahna pogajanja glede predlogov za sklenitev miru. Trozveza namerava pritisniti na balkansko zvezo, tTipelen-tenta pa na Turčijo.
POSLANIŠKA KONFERENCA.
London. 2. januarja. Pogajanja med veleposlaniki se nadaljujejo. Ker se še vedno vrše direktna pogajanja med Avstrijo in Rusijo, ne bo še tako kmalu padla odločitev. Dosedaj so konferenci predložene tri predloge glede določitve mej Albanije in sicer: avstrijska, balkanska in ruska.
DEMENTI O POGAJANJIH AVSTRIJE Z ITALIJO IN RUSIJO.
Dunaj, 2. januarja. Vest, da se glede določitve mej Albaniji vrše po-
gajanja med Avstrijo in Italijo, je neresnična. Tudi vest o kakih pogajanjih med Rusijo in Avstrijo, ki se nanašajo na vojaške odredbe, ne odgovarja dejstvu.
APROVIZACIJA DRINOPOLJA.
Sofija, 2. januarja. Turki niso dobili dovoljenja za aprovizacijo Drinopolja, pač pa se bo trdnjava oskrbovala s potrebnimi zdravili.
SESTANEK BALKANSKIH KRALJEV.
Belgrad, ?. januarja. (Uradno.) Vest o sestanku balkanskih kraljev in ministrskih predsednikov v Solunu je brez vsake podlage.
GRŠKL VOJNE OPERACIJE.
Solun, 2. januarja. Pred par dnevi so Turki izkrcali svoje čete v bližini Kavale. Grki so odkorakali do Praviste in mesto zasedli. Kavale-rija je prodrla do Zihne.
BOJI OKOLU SKADRA.
Carigrad, 2. Januarja. Listi poročajo o velikem uspehu turške posadke pred Skadrom. Črnogorci so bili po teh poročilih odbiti z velikimi izgubami in so pustil na bojšču tudi dva topova. Boji se nadaljujejo. Hasan Riza-hej še vedno noče ničesar slišati o premirju.
Belgrad, 2. januarja. Iz Lješa se javlja, da so Turki poskusili več napadov na črnogorske in srbske čete pred Skadrom in da so v teh bojih tekom dveh dni izgubili okolo 800 mož.
PESIMISTIČNO RAZPOLOŽENJE
V	SRBIJI.
Belgrad, 2. januarja. V srBskili vladnih krogih prevladuje prepričanje, da se bodo londonska pogajanja končala s popolnim neuspehom. To se bo pokazalo že v najkrajšem času. Iz Londona se poroča, da se položaj ni čisto nič zboljšal in da bodo balkanski delegati na jutrišnji seji mirovne konference zahtevali od Turčije decidiran odgovor na njih zahteve.
ITALIJA IN ALBANIJA.
Benetke. 2. januarja. Nekateri listi so poročali, da je Italija izkrcala svoje čete v Albaniji. »Gazetta di Ve-nezia« poroča tem povodom, da se to zgodi samo v tem slučaju, ako bo Italijo za to pooblastila Avstrija. Ta korak bi bil naperjen samo proti eventualnemu prodiranju srbskih čet v Albanijo.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Kako sem mogel upati, da ga pregovorim!«
Povzel je:
»Treba bo torej najti drugo pot.«
»Da, sinko moj, kakršnokoli; vse, kar hočeš, samo tega ne, da bi mi otel življenje s tem, da žrtvuješ svoje lastno.«
Lantnč je bil bled kakor smrt.
Krčevito si je grabil z nohti po prsih.
»Oče, neka} nama še preostaja,« je rekel nazadnje.
»Kaj neki?«
»Nate,« je .dejal naglo. »Jaz pokličem. Pridejo nama odpirat. Miliva pa udereva skupaj iz celice ter ubijeva vse kar nama zastavi pot. Manfred in še dvajset odločnih mož naju čaka nasproti velikih vrat. Kričala bova, da nama priskočijo na pomoč in navale na vrata. Tako sva se domenila sinoči v Manfredom, za slučaj, da ne bi hoteli sprejeti mojega prvega predloga...«
»Ta pot se mi vidi dokaj pametna,« je rekel Dolet hladno. »Objemi me, sinko.«
Moža sta stisnila drug drugega v posiednjem objemu.
Nato je prašal Dolet, držeč bodalo v roki:
xAli si pripravljen, sinko?«
»Pripravljen, oče ...«
»Torej — zakliči!«
Lantnč je stopil odločno k vratom in udaril po njih s pestjo.
»Pomagajte!« je zaklical, »pomagajte!«
Takoj so se oglasili na koridorju nagli koraki...
»Pozor!« je dejal Lantnč.
Vrata so se burno odprla.
Pojavilo se Je pet ali šet stražnikov.
»Prostor!« je zarjul Lantnč in plani! med nje z bodalom.
Dolet je udrl za njim.
»Drži! Drži!« so kričali stražniki.
Toda Dolet in Lantnč sta se bila okoristila s strmenjem, ki je za hip popadlo vojake, ter se zaletela v blaznem teku po hodniku.
Lantnč je bil človek metodičnega duha.
Kar je bilo enkrat zapisano v njegovi glavi, ni izginilo več.
Pot, ki sta jo prehodila z Ujem Lemahujem, se Je bila natančno vtisnila njegovemu spominu. Niti za trenotek se ga ni polastila negoto-vost.
Par minut nato sta dospela z Doletom, neprestano preganjana od tuleče množice stražnikov, v veliko vežo, odkoder so se odpirala vrata
jetnišnice...
Na levi strani vrat je bila stra-
žnica in vtej stražnici dvajset oboroženih vojakov.
Dolet in Lantnč sta planila proti vratom.
Vojaki so se trumamo vsuti med njiju in med ta vrata ter naperili haieparte.
lij Lemahu je pritekel ves zbegan, tresoč se in bled kakor zid. Jecljal je:
»Prečastiti... prečastiti...«
»K nama, Manfred!« je zarjul Lantnfi.
Ob tem kriku je nastalo na ulici čudno gibanje. Ljudje zloveščih o-brazov, ki so postopali v obližju, so navalili na vrata.
Manfitd, njim na čelu, je izdrl svoj široki meč in udrl naprej, kričeč:
»Bij! Bij. kolji!«
Ta hip pa se je v diru pripo-dila v ulico Četa jezdecev; in na čelu te čete Je galopiral veliki profos.
XLIX.
Kaprica Franca I.
Na predvečer tistega dne, malo da ne v istem trenotku, ko Je Lan-tne križal svoi meč z Loiolo, se je godilo nekaj, česar ne moremo zamolčati.
2e nekaj dni, posebno od tistih dob, ko je bil Mongomeri aretiral Tribulcta in ga odvedel v Bastiljo
—	tako Je vsaj kapitan poročal kralju - Je bilo njpgovo Veličanstvo bolj čmerikavo nego kdaj. >
Zakaj Monklar je prihajal dan na dan, a ni mu prinesel novice o Zileti.
Veliki profos je mislil izprva na to, da bi primoral gospo Sent-Al-bansko. da pove, kar ji ie znanega o ugrabljenju voj\ odinje Fontenbloške.
Sicer pa je pravzaprav že slutil, kakšen odgovor mu poda starikava dvornica.
A ta odgovor je moral dobiti uradno, ie je hotel obtožiti vojvodinjo Etanpsko.
Zato se Je podal Monklar v Ba stiljo, da »izpraša« gospo Sent-Al-bansko.
Bodisi, da se je guvernerju smilila uboga žena, ki je bila sicer prismojena, a ne hudobna — bodisi, da je skrival kdo vplival nanj — gospa Sent-Albanska je bila dobila prav čedno sobo, opremljeno s posteljo, mizo in naslanjačem.
Vrhu tega je imela jetnica dovoljenje, da je smela dobivati od zunaj hrano in raznovrstne slaščice, ki jih je imela silno rada. In tako je starka glodala cukerčke, čakaje svojega osvobojenja, ki ni moglo biti več daleč, po zatrdilu vojvodinje Etanpske, ki jo je bila posetila v zaporu.
Tisti dan, ko je sklenil veliki Drofos »izprašati« Sent-Albansko, je bil nekdo zarana prinesel zanjo v Bastiljo košarico sadja.
In ker je bil guverner ukazal enkrat za vselej, da so dovoljena gospe Sent-Albanski vsakršna živila, ki si iih le hoče naročiti, so zanesli
tudi to košarico s sadjem v njeno sobo.
Bila je naložena s grozdjem, dobro ohranjenim za ta pozni čas. ter z žlahtnimi jabolki-renetami ki Jih je ljubila starka bolj ko vse na svetu.
Veliki profos Je dospel v Bastiljo okrog poldneva in razložil guvernerju, da hoče nekoliko izpraševati gospo Sent-Albansko.
. »Uboga ženska!« je zamrmral guverner.
A dodal je takoj nato:
»Slušam, gospod grof. Samo — zdaj je ravno ura obeda gospe Sent-Albanske, in dvomim, da bi bila vesela priboljška, ki ji ga prinašate.«
Nato je guverner ukazal, da naj se pripravi vse, česar je potreba v mučilnici.
Mučitelj — eden glavnih hišnih uradnikov v Bastilfi — se je podal takoj na svoje mesto in začel greti železa, požvižgavaje si veselo lovsko pesenneo.
Medtem je šel gospod De Monklar z guvernerjem do jetničin« sobe.
»Če hoče govoriti takoj,« je modroval guverner, ki je bil po svoje nekakšen človekoljub, »si lahko prihrani pot v mučilnico, ki leži pod zemljo in je vrhu- tega še jako vlažni. ..«
Veliki profos se je naklonil brez smehljaja, kar je bliskoma ohladilo guvernerjevo človekoljubno zgovornost.
Odprli so vrata.
jPOSREDOVANJE VELEVLASTI.
Zastopniki velesil so se odločili, da nastopijo solidarično za ohranitev miru. V to svrho hočejo nasvetovati sledeče pogoje:
1. Turčija ne vztraja v principu na stališču, da Odrina ne preda.
2. Bolgarska izjavi, da se hoče pri vprašanju Odrina ozirati na težavno stališče turške vlade vsled pritiska turškega javnega mnenja.
3. Balkanski in turški delegati odlože odiočitev te zadeve na poznejši čas v trdnem upanju, da bo rešitev tega vprašanja tem lažja, ker je pričakovati v najkrajšem času padec Odrina.
4. V ostalih točkah naj se doseže v najkrajšem času sporazum.
Balkanski delegati so imeli danes dopoldne posebno posvetovanje, ter so se nato sestali z veleposlaniki raznih velesil. Splošno pričakujejo današnjo sejo z veliko napetostjo. Izreka se mnenje, da se bo Turčija uklonila, ker ve, da njena nedostopnost lahko izzove nezadovoljnost pri velesilah. V političnih krogih se tudi zatrjuje, da je dala ruska vlada pri porti naravnost izjaviti, da v slučaju obnovitve sovražnosti ne prevzame nikakoršnih garancij za nadaljno nevtralnost Rusije. Ta ruska oficijalna izjava je turške kroge v Carigradu kakor tudi druge diplo-matične kroge naravnost konster-nirala.
Slovenska zemlja.
Draginjske doklade.
Beseda učiteljem.
Pustite ideale, ker ti ne utešijo praznih želodcev! In če jih hočete že gojiti, pojdite k poštenim ljudem — pojdite v deželo pravičnosti! Toda ne jih negovati za farizeje — krvnike v jadni domačiji. Ali manjka pošteno plačanega dela za pridne in tudi za idealne v »novi Ameriki«? In ako ne boš zamogel takoj koristiti, »pozneje« rojstni grudi vendar utegneš nekdaj večji dar položiti domu na 'altar, nego da stradaš in hiraš pod inkvizitorji na majhni pedi podedovane zemlje. Pomagat pojdi bratom, ki te sprejmejo za brata in ki znajo ceniti tvoje delo. Tam ne boš več v 'dosmrtni hiralnici, temveč popolnoma svoboden. Kar boš imel na srcu to tudi lahko na jeziku. Nihče ti ne bode za petami. Tam ne bode več mračno razsvetljenih sob s temnimi postavami katere ti tajinstveno preiskujejo vse udarce žil, iz katerih napak naj bi ti spletli zadnjo — smrtno uro. In kaj Je treba še kaj pojasnila? Upam, da dovolj! Samo polževe krvi ne pretakati po trdnih slovanskih žilah!
In tukaj, kaj nam še preostaja za sedaj? Učiteljstvo naj bi podalo po-ipolnoma jasno sliko tudi masi o svoji neznosni mizeriji. da bo vedelo pozneje — zakaj--------------in	kako se
mu zdaj godi, kajti le na tak način pokaže tudi gospodarstvo dežel do njegovih zvestih in marljivih delavcev v pravi luči. Ravno širša masa ljudstva je še vedno v tistem tradicionalnem mnenju in prepričanju, da Učitelju v vasi se najbolje godi. In ivse to vsled tega. ker se ljudstvu skrbno zakriva, bodisi zaradi ugleda, spoštovanja, ali pa častihlepnosti, z gostimi kolisamii velikanski učiteljski oder mizerije. Dol s takimi predsodki! Demokratizirati se mora učiteljstvo do dobra in sicer v pravem smislu besede!
In ako bi res poslušalo moje, si ter skromne besede učiteljstvo bi prav gotovo ne pomišljalo nič, am-
pak začelo z akcijo. S tem bi, po mojem mnenju, prav nič ne grešilo v narodnem oziru. Pač pa bi padal velikanski kulturni greh na slavno avstrijsko in tiransko kranjsko vlado, kateri trpinčita z moderno inkvizicijo narodne in patriotične delavce s tem, da jim ne dasta neobhodno potrebnega kruha. Prizadeti faktorji naj si pa zapomnijo, da še živi ljudstvo naklonjeno šoli in učiteljstvu, katero se bo od dne do dne gotovo množilo liki goba po dežju in katero bo končno izprevidelo in zahtevalo narodno bilanco od mnogih dolgih in mrtvičevih let; in ravno oni faktorji, dasiravno mogoče že v grobu, bodo morali poslušati strašno prokletstvo in obsodbe ljudstva, ki Jim bo metalo v obraz najostudnejše psovke ter tirjalo od njih skoro za vedno umorjeni narod po njih živinski strasti maščevanja.	X.
Dnevni pregled.
Ako dani? s oš. In enako volilno pravico, po.ie;n izgubi mažarska država svoj narodni mažarski značaj. Tako so enkrat jasno in javno povedali na Ogerskem. S tem so priznali, da ie celo mažarstvo le navidezno in da se drži s pomočjo laži in krivice. Slovaki, Srbi. Hrvatje, Malorusi — vsi ti narodi na severu in jugu morajo pomagati množiti mažarsko prebivalstvo. Ako bi ti narodi prišli na volišče in bi dali svoj glas za narodnega kandidata —-bi bilo kmalu drugače v kulturni mažarski državi in Evropa bi se zopet enkrat čudila, kako je mogla toliko časa verjeti v mažarske laži. Zato pa na Mažarskem menda ne bo take volilne pravice.
Da ne bo zmot. Piše se nam z Goriškega, da se tam govori, da je v Ljubljani poseben odbor, ki preskrbuje službe v Srbiji. Izjaviti moramo da v Ljubliani ni nikakega takega odbora in da se tudi ne smejo ljudie preveč zanašati na službe v Srbiji. Tam potrebujejo sedaj samo tehnikov, inženirjev, zdravnikov in železničarjev. Vemo sicer, da ima vsak, ki hoče sedaj v Srbijo, najboljši namen, da bi delal na novo-pridobljenih kralih — vendar moramo resno svariti pred prevelikimi nadami. Ako bo treba, bndo gotovo imeli Slovani na Jugu prednost pred Švabi — toda na prazno naj niliče ne hodi na jug. To veljai za odgovor vsem, ki so se na nas obrnili za svet.
»Preporod«. Izšla je tretja številka s prilogo s sledečo vsebino: V obrambo in koraižo. Naša smrt in naše' vstajenje. Ujedinjena nacio-nalistička omladina u Dalmaciji, Ljubav do domovine, črna roka, Ouod licet fovi, non licet bovi. Počitniška zveza. Dopisi. Ta številka »Preporoda« ie jako pobeljena, tudi teh mladih ljudi se je državni nravd-nih ustrašil. Pač prazen strah! Bo-riteljev za svobodo Jugoslovanov tudi »rdeči svinčnik« ne bo ustrašil. Vidimo, da list z vsako številko napreduje; tretja številka presečna prejšnji dve po jako dobrih člankih, četudi je mnogo konfisciranetra. Mladina spoznava, da mora priti močna in silna generacija, ako hočemo, da bodo imeli Slovenci lepo bodočnost, vidi, da moramo odstraniti ves upliv tujine, ki je že popolnoma prepojil naše ljudi. Na jugoslovanskih zemljah mora vzkliti jugoslovanska kultura, katere moramo biti tudi Slovenci deležni, ker sicer pride za nas narodna smrt. Okrog »Preporoda« se zbirajo ljudje. ki so ponolnoma uverieni, da je
potrebna za ustvarjenje resnične jugoslovanske kulture svobdoe posameznih še nesvobodnih jugoslovanskih narodov. Ko bo zasijalo enkrat na naši zemlji Solnce Svobode, potem se šele začne pravo življenje za Jugoslovane. Med dopisi je tudi 12 novih zapovedi za vsakega Srba, ki bi si jih tudi Slovenci morali zapomniti. Samo škoda, da jih je 6 konfisciranih. — »Preporod« vsakemu priporočamo. Stane celoletno 2 K, naroča se na naslov: Uredništvo »Preporoda«, Ljubljana
Občni zbor »Narodne Čitalnice v Kamniku se vrši v soboto, dne 4. januarja 1913 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Društvenega Doma« z običajnim dnevnim redom.
Vlom in tatvina. Te dni je neznan človek vlomil v bajto kamnoloma pri Ljubnu in je odnesel delavcu Martinu Mateljaku celo kopo razne obleke. Na sumu je bi! delavec Franc Willibald, ki se je isti čas potikal brez dela okrog kamnoloma. Orožnik Reisner ga je izsledil in ga prijel. Wil!ibald je trdil na vso moč, da on ni ničesar vkradel. Ko ga je orožnik na cesti aretiral in povabil s seboj, se je vrgel Willibald na tla in ni liotel nikamor iti. Nato so ga šiloma spravili na orožniško postajo. Tam so ga preiskali in našli pri njem več stvarij, ki so bile v bajti ukradene. VVillibalda so seveda za-meliurili. Bil je že šestkrat zaradi tatvine kaznovan.
Nenadna smrt. Predvčerajšnjem okrog 8. ure zvečer je postalo zasebnici Emiliji Morokutti na Novem trgu v Celovcu naenkrat slabo, da je padla na tla. Poklicali so zdravnika, ki je takoj prišel na mesto nesreče in odredil, da so odpeljali ženo na njeno stanovanje, kjer pa je kmalu nato izdihnila.
Še en vlom. Kakor se iz Celovca poroča, je neznan tat predvčerajšnjem med 8. in 10. uro zveč. nasilno odprl vrata trgovine tamošnjega trgovca Mihaela Antoniča na Starem trgu. Tat je vzel iz prve blagajne 3 K; druge blagajne, v kateri je bilo okrog 500 K, se vlomilec ni dotaknil. Policija pridno zasleduje predrznega tatu
Nesreča na cesti. Predvčerajšnjem okrog štirih popoldne je padel na neki prometni cesti v Eggenber-gu neki star mož od slabosti na tla. Priletel je na obraz in si je zlomil nos. Neki stražnik, ki je prišel namesto nesreče je spravil moža v lekarno, ki je bila v bližini. Tam so možu dali prvo pomoč, na kar so^ga z rešilnim vozom odpeljali v deželno bolnišnico.
Starka se zadušila In zgorela. V pondeljek zvečer so našli ljudje :89 let staro zasebnico Jerman iz Wolfs-berga na njenem stanovanju mrtvo. Kakor se jc dognalo, je stara žena prejšnji večer zakurila peč v svojem stanovanju. Vsled neprevidnosti pa je prišla tako blizu ognja, da se ji je vnela obleka in da se je nesrečnica vsled nastalega dima zadušila in nato zgorela. Dobila je grozne opekline po vsem životu. Predno so ji prišli domači na pomoč, je bila uboga starka že mrtva.
Zaradi mačehe se usmrtil. Ker ga je mačeha vedno pretepala, je sklenil neki 131etni šolski učenec iz Mainberga, da se usmrti. Vsled strahu pred novim pretepanjem je zapustil ponoči hišo, šel je na želez-nično progo, potegnil si kučmo čez glavo in je legel na tir. Vlak, ki je kmalu nato pridrdral, je ubogega otroka vsega razmesaril.
Tragedija na visokem morju. Kakor je »Dan« že poročal, se je
i^rziT-iir- erumn Bama
pred kratkim potopil na visokem morju v obližju Capa Lizarda danski parnik »Volkmer«. Razbil se je ob skalah. 15 mož posadke, ki je bila na ladji, se je potopilo. Samo kapitana in nekega mornarja so potegnili še živega iz morja in oba odpeljali v neko londonsko bolnišnico. Ta dva pripovedujeta podrobnosti o celi nesreči. Ladija je trčila ob skalo in se je tako poškodovala, da je naenkrat začela vanjo vreti voda. Prvi rešilni čoln, ki so ga spustili v morje, se je tudi razbil ob skali. Osem mož je bilo v njem in vsi so utonili. Drugi rešilni čoln, v katerem je bil kapitan in osem mož. se je prevrnil, vendar se je posrečilo, da so ga spravili zopet v prejšnjo lego. Trpljenje in strah, ki ga je doživelo teli devet mož v čolnu, se ne da popisati. Dva moža sta ponoči umrla. Prvi častnik je zblaznel, hotel je zadušiti kapitana in se je nato vrgel v peneče valove. Oni, ki so še ostali pri življenju, so vsled silne žeje lovili v perišče morsko vodo, ki pa je njih žejo še povečala. Eden izmed ostalih mož je skočil ves obupan v morje, da bi napravil s tem konec vsem svojini mukam. Kmalu nato so umrli še štirje mornarji, drug za drugim. Slednjič je prišla pomoč, ki je ostala moža. kapitana in enega mornarja blizu Capa Lizarda potegnila iz vode. Oba sta bila tako izmučena, da nista mogla niti govoriti in da so ju morali takoj odpeljati v bolnišnico.
Rodbinska drama. 301etna ločena žena oficijanta Franca Langa iz Libcrca je te dni v nekem liber-škem hotelu zadušila v spanju svojega moža in svojega petletnega otroka. Nato se je sama obesila.
Eksplozija bencina. Vsled eksplozije kotla za bencin je v kraju Semert pri Mediašu na Sedmogra-škem začel goreti 120 metrov globok plinov studenec. Plamen je švignil približno 20 metrov v višino. Pri tem se je ponesrečilo osem delavcev, izmed katerih je bilo tudi več težko ranjenih. Lokalizacija Požarja se je izvršila Šele v treh dneh. Vsak dan je pogorelo za 80.000 kubičnih metrov plina.
Samcmor. V Budimpešti se je te dni ustrelil gledališki igralec Opor, nečak feldcajgmajstra Se-f ran ca.
Polmilijonska goljufija prišla na dan. Knjigovodja firme bratov Lob-beke & Comp. Auerbach iz Brun-švika je v teku let prodajal razno blago trgovcu Aleksandru Weberju, ne da bi o tem kaj vedel šef firme. Sedaj so prišli goljufiji na sled in so oba goljufa zaprli. Kakor se je dognalo. je prodal Auerbach Weberju v tek>' let blaga za pol milijona kron.
L. losien konec blaznega moža. Te dni je skočil s četrtega nadstropja neke praške hranilnice 281etni pomožni sluga Riha. Ubožec je priletel na blatni tlak, ki se je nakrat pobarval s krvjo. Riha, ki si je pri padcu zlomil roke in noge, ni bil takoj na mestu mrtev, kakor je skočil s take višine. Poklicali so zdravnika, ki mu je podal prvo pomoč in ki je odredil da se je ubogega moža takoj odpeljalo v bolnišnico, kjer pa je pol ure na to izdihnil. Sluga Rilia je trpel na težki melanholiji in je imel v poslednjem času več napadov blaznosti.
Sodniki v krilu. Neznan potepuh, ki se je živil od prosjačenja, je ukradel te dni iz stanovanja kmečke žene Ivane Kropačkove iz Frydlan-da žepno uro z verižico vred. ki je visela na steni Ko je Kropačkova opazila tatvino, je začela kričati in je tekla z dvema sosedama za ta-
tom. Dohitite so ga v gozdu, kjer se je tat skril pred jeznimi ženskami na drevo. Nastalo je vojaško posvetovanje katerega posledica je bila, da je ena žen zlezla na drevo, potegnila tatu za nogo in ga zvlekla z drevesa. Tu so se spustile vse nanj in so ga toliko časa obdelavale s palicami, da jim je slednjič dal nazaj uro in verižico. Šele potem se je tatu posrečilo uiti maščevalnim Amazonkam.
Rafiniran tat dragocenosti. V
torek popoldne je prišel v zlatarsko trgovino Kreutzer v Mostecki ulici v tretjem praškem okraju neznan, elegantno oblečen mož, ki se je predstavil kot svetnik deželne vlade in je zahteval naj se mu pokaže izbira briljantnih prstanov.. Lastnica trgovine je tej zahtevi ugodila in ko je bila kupčija za 2000 K sklenjena, je gospod svetnik rekel, naj se mu dragocenosti pošljejo domov, ker nima pri sebi toliko denarja. Zahteval je tudi, naj se mu kinč takoj pošlje na dom, kjer bo poravnal dolg. Lastnica trgovine je rade volje ustregla tej prošnji imenitnega gospoda, na kar se je gospod svetnik oddaljil. Ko je postrežkinja nesla kupljene tvari v stanovanje gospoda svetnika, jo Je ta nenadoma na ulici napadel, iztrgal ji iz rok briljante in zbežal. Sleparskega gospoda svetnika zdaj policija pridno zasleduje.
Razna poročna darila. Neveste ameriških milijonarjev so res srečne. Komaj pridejo na svet, že jim zablesti v oči zlato, ki jih ne zapusti potem vse življenje.. Zanimivo je, koliko in kaj dobijo te srečne Evine hčere za svoje poročno darilo. Tako je na primer dobila najstarejša hči Rooseweltova pri svoji poroki z gospodom Longwortom od nemškega cesarja Viljema dragoceno zapestnico in od revnega farmarja, navdušenega Rooseweltove-ga častilca, vrečo krompirja. Častniki armade Združenih držav so ji dali zlato puško in gotovo število zlatih krogelj. No, ti častniki so bili najbrže zelo navihani ptiči. Vsekakor, jako pomemben dar je bila ona puška. Dar, čisto amerikanski. — Neki amerikanski »športsman« je daroval svoji nevesti prav čuden in redek dar: prekrasen pas, napravljen iz kože 19. pasancev, ki jih je lastnoročno ubil. Jako imeniten dar si je izmislil o priliki poroke svojih' treh hčera neki bogat Amerikanec, ki je obljubil svojim hčeram za dar toliko zlata, srebra in brona, kolikor same tehtajo. Hči, ki je dobila zlato »svoje teže«, je spravila v žep dar v ceni 170.000 K. Hčerke miljar-derjev so dobile seveda darove, res milijarderske. Tako je dobila hči Pierponta Morgana za svoj poročni dar milijon dolarjev in k temu še krasen grad. Ta bogata nevesta je dobila »samo« čez štiri tisoč poročnih darov. Gospodična Sch\vabova hči nekega drugega milijonarja magnata, je dobila na dan poroke celo dar štirih milijonov dolarjev. Neki bogat londonski trgovec je dal hčeri poseben poročni dar: čisto navadno knjižico z napisom -Zapisnik«; toda' notri ni bil prazen papir, ampak sami bankovci velike cene. Bogati lastnik ruskega dnevnika »Novoje Vremja«, Suvorin, je dal svoji hčeri ob priliki njene poroke dar, ki je že znan »Dnevovim« bralcem: eno stran inseratov svojega lista, kar pomeni tedenski prejemek 1200 K. Neka srečna nevesta je dobila za poročno darilo krasnega slona, leva in druge zveri. Ta je bila najbrže hči lastnika menažerije. Poročna darila hčera iz vladarskih hiš so bila
Up
M. ARCIBAŠEV:
or.
(Dalje.)
»Nehaj vendar, kaj je s teboj... Ljubka, Lju-bočka . . .« je govorila 'dalje in brada ji je zadrhtela.
»Ali te je kdo razžalil? ... AH kaj je? . . . Ljubka!«
Ljubka je tiho zganila z ustnicami. toda Saša ni razumela ničesar.
»Kaj? . . . A? . . .«
»Na . . . nalezla sem . . . nikoli več . . .« je ponovila Ljubka glasneje in udarila z glavo ob klavir.
Nekaj mračnega, grozepolnega je leglo na dušo Sašino. Daši so nalezle bolezen druge tovarišice Sabine, in to zelo pogostem, dasi je •sama vedela, da se more isto dogoditi tudi njej sami, vendar njeno [zdravo mlado telo, močno in še či-;sto, ni poznalo strahu pred tem, in 'misel na to je šla brez utiša mimo nje, ne zapustivši nikakih mučečih brazd v duši. In šele zdaj, ko je prvikrat videla tako strašen obup, šele Zdaj je prvikrat razumela popolnoma, da je to resnično nekaj groznega, da se mora po tem strašnem ispoznanju zajokati na ves glas, zakričati in se pričeti biti z glavo ob jkarkoli, z brezupno praznoto in one-jnogk) besnostjo y. duši. In zdaj se ji
je celo zazdelo, da jej je bilo ravno zaradi tega tako težko danes celi dan, tako grozno, tako žalostno in obupno. Saša je tudi zajokala, zroč skozi solze na zamegleli odris svoje postave na črni površini klavirja.
»Čemu se pa dereti?« je vprašalo dekle, ki je vstopilo ravnokar, in se pričelo smejati. »Poglej človek ti trapi: stojiti tu druga nasproti drugi, pa se dereti!J«
»Ti sama si trapa!« jo je zavrnila Saša tiho in žalostno, a je vendar nehala jokati in odšla proč od klavirja. V njeni duši je bilo tako čuvstvo, kot da je nekdo, velik in brez usmiljenja vstal pred njo in s strašno jarko lučjo osvetlil nekaj nesramnega, krivičnega, neizpremen-ljivo-groznega, kar se godi ž njo in z
vsemi naokrog.	.
Ko so pričeli prihajati moški, je Saša prvikrat uvidela jasno, da njim vsem ni ničesar do nje; med seboj so se spogledovali z očmi, ki so govorile bogvedikaj, včasih se celo pogovarjali z besedami, Saši neumlji-vimi, o rečeh, ki jih nikoli ni bilo v njenem življenju, a kadar so zopet obrnili oči k Saši in drugim, so mahoma postali drugačni, kakor brez duše, pohlepni kakor zveri, brez sočutja in neumevajoči ... A še češče so bili to tako topi ali pijani ljudje, da najbrže niti razumeli niso tega, kar so delali.
»In vedno bo to tako . . .« je z grozo pomislila Saša in nekaj jo je stisnilo v prsih.
Prišel je igralec in takoj zaigral na klavir nekaj zelo kričečega, toda nikakor ne veselega. Dekleta so prihajala iz temnega koridora, kakor da so priplavala iz temne, umazane groblje. Godba je postajala vse glasnejša in nepravilnejša, in od njenih pretirano naglih zvokov se je začutil človek kakor pijanega. Postalo je vroče, zaduhlo. Vse močneje in močneje je vonjalo po razgaljenih, potečih se ljudeh, vonjalo s slabimi zoprnimi duhovi, po tobaku, mokri svili, prahu. Godba se je zlivala s podrsavanjem in topotanjem nog, s krikom, nepotrebnimi, opolzlimi besedami; in ni bilo več razločevati ne melodije, ne besed, ampak v ozračju je viselo eno samo topo, besno hrumenje. V ušesih je začelo čudno šumeti in zdelo se je, da ta hiša, prenapolnjena z ljudmi, ki so zblazneli od grdega, nezdravega življenja, s tobakom, pivom, nenaravnimi željami in slabo godbo — da ta hiša ni hiša, temveč nekakšna ogromna, bolna glava, v katero se zliva težka, okužena, razparjena kri, ki šumi in hrumi in bije s topo bolestjo v napeta, vroča senca.
In Saša je proti lastni volji plesala in kričala, šalila se in se smejala. »Dolgoča-asno je,« Je rekla po-
starnemu uradniku, ki je visel ob
njej.	. ,
»No, ti si prava!« je z ravnodušno ozlovoljenostjo odvrnil uradnik in pristavil nato strastno: »Pa pojdiva, kaj bi!«
Tedaj je Saša pričela z nenasitno pohlepnostjo piti grenko pivo, razli-vaje ga po tleh, po sebi, po razriti postelji. Pila je. da se je skoro dušila pri tem, a ko s^ je napila, jo je obvladalo topo, bolno, ravnodušno veselje. Zopet je pela, zbijala šale, plesala in pozabila naposled svoje čuvstvo in Ljubko, tako da pozneje, ko se je na koridoru pričela strašna zmešnjava in je nekdo' s pretresljivim in tenkim glasom, z nekakim obupnim nedomnevanjem zakričal: »Ljubka se je obesila!« dasi takrat Saša niti takoj razjasniti ni mogla, kakšna Ljubka bi se neki mogla obesiti in zakaj?
Toda ko le igialec mahoma prenehal z igranjem in je le pedal še nepravilno, zateglo zadonela, se je Saša naenkrat spomnila na svoj razgovor z Ljubko in na vse. Zaječala je na glas in zbežala po koridoru. ^
Tam je že bila policija, stražniki in hišniki, zasneženi s svežim snegom, ki je zaskelel Sašo v oči. Ljudje so se drenjali in ropotali s težkimi škornji; po ozkem, zaduhlem koridoru se je hitro razširil oživljajoč, a mrzel in čist vzduh, ki so ga pri-
nesli s seboj. Po tleh je bil raztresen mehek, svež sneg. ki je hitro temnel in se tajal. In Saši se je zazdelo, da je prišla vsa ulica na koridor z vsemi svojimi zamotanimi, mokrimi ljudmi, s skrbmi, hrupom, mrazom in blatom. Hišniki in stražniki so ravnodušno opravljali svoje Saši nedoumljivo delo, kakor da izvršujejo navadno in koristno opravilo. Samo debeli brkati okrožni nadzornik v orgomnem sivem plašču, v katerega so se besno vsesali črni jermeni sablje, je razjarjeno kričal in zmerjal na ves glas.
Slišati je bilo, kako je gospodinja ponavljala z jokavim, hripavim' basom:
»Ali sem mar jaz temu vzrok?... Česa sem jaz kriva? . . .«
Njen obraz je bil rumen in povsem spačen od nedoumliive razjar-Jenosti in strahu *
Saša se je prerinila do odprtih duri Ljubkine sobe in dasi jo je takoj s surovo, grdo besedo stražnik sunil nazaj, se ji je vendar posrečilo videti noge Ljubkine, ki so molele izpod zmečkane in kdovezakaj mokre odeje. Nogi sta bili bosi, zaradi tega ker se Ljubka po sprejemu gosli ni niti oblekla; moleli sta nepremično, s petami skupaj, in čudno je £7." dati, kako sta viseli ti belo-rožnati, lepi nogi s tenkimi nežnimi in močnimi prsti nepremično in mrtvo na zateptana, oprašena in opljuvana tla.
seveda ogromna: tako je italijanska kraljica dobila pri svoji poroki od barja demantno garnituro v ceni
100.000	K. Neki bogat angleški kmet je dal svoji hčeri za poročni 'dar 18 krav in 23 koštrunov — število krav se je ravnalo nevestinim letom in število koštrunov ženinovim letom.
Ljubljana.
— Iz Most. Občinski odbor v Mostah deluje bolj na skrivnem, menda se boji občinstva, da bi ne hodilo k sejam, ker dosihmal se še niti za eno seio ni vedelo, kdaj da se vrši. Seja bi morala biti naznanjena tudi po časopisih, da bi občinstvo [Vedelo in se tudi udeleževalo sej.
— Hišna preiskava se je vršila pred nekaj dnevi pri Ivanu Mau-serju, kurjaču juž. žel. in posestniku v Novem Vodmatu. ker je bil na sumu, da je več stvari poneveril na južni železnici, uspeh preiskave je bil menda pa negativen.
— Klerikalno gospodarstvo občine Moste se kaže v vsej svoji luči. Tiskovine, ki bi jih morala imeti občina v zalogi, morajo kupovati Občinarji sami. V pojasnilo naj služi sledeči dokaz: Pred par dnevi je prišel v občinsko pisarno neki volilec in zahteval ubožno spričevalo. Tajnik Mrcina ni mogel napraviti spričevala, ker ni imel nobenega v zalogi, ilotični je moral iti po spričevalo sam in ga je moral tudi plačati iz svojega žepa. Tiskovina za ubožno spričevalo je za občino važna tiskovina, posebno za meščansko, ki ima skoro največ ubožcev. Vsaka hribovska občina ima take tiskovine v zalogi, le moščanska jih nima, ki naj bi bila vendar nekoliko bolj moderna, že zato, ker leži pred durmi kranjske metropole. Res vzorno gospodarstvo. Taka občina naj zida šole in napravlja vodovode in kanalizacijo, ko si niti potrebnih tiskovin ne more nabaviti. Seveda, kadar so volitve, takrat so tudi obljube, no, pa počasi se bodo tudi v Mostah spametovali, ko bodo videli, kako znajo klerikalci
• gospodariti
— Te dni je umrl v Zeleni jami upokojeni železničar Matija Smrdel. Pokojni je bil mož, ki se ni pustil voditi od farskih hlapcev. Ko je bil že na smrtni postelji, ga je hodil šent-peterski kaplan Vrhovec nadlegovat ali mož se mu ni udal, ostal je zvest svojim idealom, ki jih je že od svojih mladih let zastopal. Bil je socialni demokrat, ki jc bil že, ko je bila socialna demokracija še v povoju, v prvih bojnih vrstah in tudi ostal ji je zvest do svoje smrti, le žal da socialno demokratično glasilo mu še do danes ni privoščilo ene besedice, akoravno je bil Smrdel več let član te stranke. Hladna mu zemljica in čast takemu kremenitemu značaju.
— Na Predovičevem selu stanujejo ljudje, ki so večinoma v divjem zakonu. Ti ljudje nimajo nobenih postelj, ampak ležijo kar po tleli, sob ne snažijo in tako se širi kužna bolezen. Preteklo leto se je večkrat na tem Selu pojavil tifus in pred kratkim je zbolel tam tudi en mož za tifusom. To se godi v krščanski občini in pred durmi občinskega urada, kjer nače-Ijuje krščanski župan Oražem. Ora-
em sam ima vodnjak tako blizu leva, da se v njega steka vsa gnojnica in to vodo pijejo na Selu. Da lepše izgleda, pravi, da ta gnojnica pride od limtovarne. Čas bi bil, da bi tukaj sanitetna oblast posegla vmes, da Se bolezen ne bo razširjala.
— Iz gledališke pisarne. V soboto »Traviata« (par) z g. Harfner-jem. V nedeljo popoldne melodijozna bpereta »Ptičar« izven abonementa, ea lože par, ob znatno znižanih cenah, zvečer se ponovi za nepar pretresli iva_ drama iz pariškega življenja »Ubijač«, ki je bila pri premijeri Sprejeta z burnim aplavzom. Na svetih treh kraljev dan ljubka noviteta za mladino »Zimska pravljica« s petjem in plesom. Orkester vodi Niko Štritof. Zvečer »Hoffmannove pripo-jvesti« (nepar) z gdčno. Lowczynsko jv vlogi Antonije in prvič v vlogi Ju_ liette, ki jo ima že od prej naštudirano. Prihodnji teden pride na vrsto slovanska operna noviteta »Naskok faa mlin« in dramska novost Strindbergov »Upnik«. Pripravlja se opereta »Orfei v podzemlju«.
— Odbor za balkanski rdeči križ Je imel sinoči svojo zaključno sejo. Sklenilo se je, da se odbor definitivno razide; izven odbora se izvolita jBva preglednika, gg. Pfibyl in Viktor Rohrman, da pregledata račune. Na podlagi njunega potrdila predloži od-f)°r Javnosti zaključek svojih raču-
HOV.
-Ki koncert Ravnik - Rijavec.
Nenadoma smo doživeli koncert, ki jga bodo ohranili vsi, ki so se ga udeležili, v lepem sP0IT1jnu Koncert se vršil h-rez običajnih frakov in dru-jgih ceremonij, v veliki dvorani Mestnega Doma, ki pa po svoji notranjosti ne dela rosebno vznešenega razpoloženja, Vkljub temu je bilo raz-t&lpž.cnje izborno. Dva mlada umet-
ni k a, o katerih smo včeraj poročali, sta podala dokaz svojih mladih zmožnosti. Dvorana je bila polna, kar pri takih koncertih ni navada. Ne moremo pisati dolge strokovne kritike. To prepuščamo drugim. Bilo je krasno. Navdušenje je rastlo od nastopa do nastopa — pri zadnjih točkah pa ploskanja ni hotelo biti konca. Obema umetnikoma moremo le čestitati k temu vspehu.
— Na oklicih so: O. Adolf Ribnikar, mestni tržni nadzornik z gdč. Katinko Seunig, hčerko posestnice in trgovke v Ljubljani; g. Adolf Porš, knjigovodla banke »Slaviie z gdč. Franco Vrančič; Anton Oundrum, črkoslavec z gdčno Jožefo Pirnat; Alojzij Babič, pisarniški oficijant, z gospo Marijo Fischer; Ferdinand Škrabelj, miz. delovodja, z Marijo Gorjanec; Franc Tomažin, skladiščni delavec, z Ano Simončič; Ignac Šramel, skladiščni mojster, z Marijano Černe; dr. Berman Bamber s Pavlo pl. Kleinmayer; Globočnik, trg. agent, z Jožefo Holcnder; Avgust Klaus, asistent drž. žel., z Wil-helmino Herzog; Franc Lang, strojevodja, z Boženo Novi.
— Iz Simon Gregorčičeve javne ljudske knjižnice v Ljubljani, Wol-fova ulica 10./I. se je v letu 1912. izposodilo 19.329 knjig 8322 obiskovalcem. Knjižnica je od svoje' ustanovitve v 1. 1907. do danes izposodila 97.480 knjig. Knjig pa šteje 5150. Tekom leta 1912 je knjižnici priraslo 1331 knjig; in sicer potom nakupa 786 in podarjenih je bilo 545 knjig. Darovatelji so večinoma iz stanov, ki niso ravno preveč financijelno podprti, a vedo ceniti pomen knjižnice, dočim ni nikogar iz onih petičnih krogov. Vsem velikodušnim darovalcem bodi izrečena iskrena zahvala in naj ostanejo še v bodoče naklonjeni kulturni stvari.
— Božičnica v Šiški. Danes ob pol 6. uri zvečer se vrši pri »Moharju« v Spodnji Šiški božičnica. Vabljena so vsa narodna društva in občinski odborniki. Pričakovati je obi-lega poseta od strani občinstva.
— Zahvala. Po krasno uspelem III. slovenskem protialkoholnem kongresu, ki nam je bil v pravo zadoščenje^ za naš trud, čutiva podpisana dolžnost, da se zahvaliva vsem, ki so pripomogli k tako sijajnemu uspehu kongresa. Posebe se zahvaliva zastopnikom naših javnih oblasti: prevzvišenemu g. knezoškofu, g. deželnemu glavarju ter zastopnikom c. kr. deželne vlade, deželnega šolskega sveta, deželnega sodišča, mestnega magistrata in kmetijske družbe, zastopniku goriškega deželnega odbora in g. zastopniku c. kr. namestništva v Trstu. Iskrena zahvala vsem gospodom predavateljem in gospici predavateljici za v resnici temeljite, krasne, dovršene referate, kateri bodo zbrani nudili bogato trajno zalogo orožja zoper alkoholizem. Zahvala vsemu čislanemu dvatisočeremu občinstvu, ki je v nedeljo veliko dvorano popolnoma, pa tudi v ponedeljek zadovoljivo napolnilo. Posebna zahvala še častiti duhovščini in cenjenemu učiteljstvu, kakor tudi onim, ki so prispeli na kongres iz daljave! Prelepo dvadnevno zborovanje je' vlilo nam, delavcem na tem polju, novega veselja in poguma za trdi boj. Upajmo pa tudi, da se vtisk kongresa ne bo izbrisal takoj, marveč zapustil trajne sledove in dal močan impulz k delu na tem polju po celi domovini. V Ljubljani 2. januvarja 1913. Za Protialkoholngo zvezo »Sveta vojska«; predsednik: Janez Ev. Kalan. Za »Društvo zdravnikov: predsednik: dr. Demeter Bleiweis Trsteniški.
— Med najprijetnejše prireditve
letošnja pred""<-*a bode gotovo šteti veselica društva nižjih mestnih uslužbencev, ki se vrši v nedeljo dne 5. t. m. ob 8. zvečer v »Mestnem domu«. Pomnoženi veselični odi >r poskrbel je v vsakem oziru, da ne bode nikdo nepotolažen odšel z veselice. Vsakdo se bode lahko neprisiljeno zabaval, saj prireditev se vrši v geslu. »svoji med svojimi« in ne bo ne duha ne sluha o kaki napetosti. Pre-skrbliena je izborna godba za ples; Slu&r 1 .;’cš umetniško izvajane, najnovejše slovanske osobito jugoslovanske skladbe; odličen pevski zbor te bode kratkočasil med odmori in znam g. štepic skrbel bode za tvoj telesni blagor ob zmernih cenah, kakor zna Je on, saj je obljubil, Ja se tako imenitna kapljica še ni pila v »Mestnem domu«, kakoršna se bo na tej prireditvi. Komur je torej do res domače, neprisiljene zabave in pravega razvedrila, pridi v nedeljo zvečer v »Mestni dom«.
— Veselica nižjih mestnih uslužbencev, ki bo v nedeljo 5. t. m. zvečer v veliki dvorani Mostnega doma, obeta mnogo raznolične zabave. Vs!ed priprav, ki so stale mnogo truda se je pri pošiljanju vabil koga pomotoma prezrlo, zato je povabljen vsakdo, ki se hoče prijetno zabavati.
— Narodna soc. Zveza priredi v seboio dne 4. t. m. 2 sestanka. Na Viču se vrši sestanek ob 8. uri zve-
čer v gostilni g. Oblaka, Opozarjamo tovariše na Gllncah, Viču in v Rožni dolini, da se sestanka polnoštevilno udeleže ter pripeljejo tudi somišljenike s seboj. Šišenski člani imajo pa svoj redni mesečni sestanek ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri Vodniku.
— Mladinska skupina N. S. Z. se ustanovi v kratkem, ter je prvi sestanek v nedeljo 5. t. m. ob 2. uri pop. v društveni čitalnici v »Narodnem Dom::«.
III. redni občni zbor ljubljanske
podružnice »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« se vrši v nedeljo dne 5. prosinca 1913 in ne 6.,
kakor je bilo pomotoma tiskano v društvenem časopisu. Zborovanje sc prične ob 4. uri popoldne v hotelu »Južni kolodvor« (pri Stelzerju). Po občnem zboru ob 8. uri zvečer priredi podružnica v restavraciji ljubljanskega »Narodnega Doma« svojim članotv. njihovim družinam in prijateljem družinski večer, na katerega se tovariši še posebej opozarjajo.
— Kinematograf »Ideal«. Danes novi spored z nadaljevanjem senza-cijske drame Ženska brez srca v 3 dejanjih. Veliko je zanimanje za io dramo, ki je dosegla pretekli teden popolni uspeh. Ostale slike so prve vrste. Posebno je omeniti Gavmon-tov teden, ki prinaša in-jnove’še dogodke, šport in pariško modo. Zadnja predstava bode danes ob »0. uri. —
V	torek drama iz Maksima in francoska veseloigra v 3 delih.
Trst.
Nekaj o bolniških blagajnah v Trstu. V Trstu imamo okrajno bolniško blagajno, ki je v socialističnih rokah. V tej blagajni je vpisanih veliko število Slovencev. Nadalje imamo dve slovenski bolniški blagajni: »Tržaško podporno društvo« in »Delavsko podporno društvo.« Čudno se nam zdi, da imamo Slovenci dve podporni društvi in da se še do danes ni pričelo z intenzivnim delovanjem. V okrajni bolniški blagajni se nesramno postopa s Slovenci. Vsled tega bi se moralo delovati na to, da bi se Slovenci vpisovali v gori omenjenih slovenskih bolniških blagajnah. Toda kakor stvari stoje, je velika ovira, da imamo dve podporni društvi, ki takorekoč gledata ena drugo po strani. Ti društvi bi se morali združiti v eno močno — in nato nastopiti energično ter gledati. da se pridobi one Slovence, ki se nahajajo v okrajni bolniški blagajni. Nekateri odborniki so že izrazili željo, da bi se pričelo z delom v tej smeri. Toda pa kaj se hoče, če vlada taka čudna sloga med enimi in drugimi. V »Delavskem podpornem društvu« je baje že precej močno ukoreninjen klerikalizem. Vsako leto žrtvuje to društvo precejšnjo svoto v »jako dober namen«: za mašo — in če se ne motimo — tudi za procesijo. Več sto kron gre v ta namen. V letošnjem letu so nekateri odborniki nastopili pri seji proti temu, češ bolje je, če žrtvujemo ta denar za revne vdove, otroke itd. Ampak to vse nič ni pomagalo. So nekateri odborniki, ki z velikim veseljem nosijo društveno zastavo k maši. In tako se je tudi letos potrosilo za fajmoštre itd. več sto kron. No, potemtakem smo imeli popolnoma prav, ko smo dejali v začetku, da se sedaj prav nič ne nastopa intenzivno in dela na to, da bi se Slovenci odtrgali od bolniške blagajne. To bi bilo mogoče le takrat, če bi se strnili slovenski podporni društvi v eno veliko in močno narodno bolniško blagajno. V Trstu je na tisoče Slovencev in bi taka bolniška blagajna lahko zelo uspevala. Saj imata obstoječi društvi na tisoče in tisoče premoženja. Vse one Slovence, ki so v okrajni bolniški blagajni, bi se lahko pridobilo za to stvar. Saj se v okrajni bolniški blagajni pljuva na Slovence, saj se jim niti noče podeljevati podpor. Plačujejo pa. Za koga? Kaj mari ne za tiste Italijane, ki sede v tej blagajni — Puecher, ki Vleče na mesec tisoče — in drugi? Da, denar ubogih Slovencev gre v bisago naših narodnih nasprotnikov. Za to bi bil pač že skrajni čas, da bi se v gori omenjeni smeri pričelo takoj z delom. Ne bilo bi nam tega treba, če bi prodrli pri volitvah v okr. bolniško blagajno mi Slovenci. Toda sedaj je v italijansko nacionalističnih rokah. Zato bi bilo res potrebno. če bi se o tem začelo razpravljati, kajti to bi bila velika narodna pridobitev. Naj bi se one klerikalne ljudi, ki nasprotujejo temu, enostavno na občnem zboru izpustilo. Priredilo naj bi se na to več shodov, na katerih naj bi se ljudstvu vse raztolmačilo. Čudimo se le »Edinosti«, da ona, ki govori vedno o slogi, ne deluje na tej podlagi. Je res čudna sloga naše »Edinosti«. Mislimo, da bi se morala umevati sloga na ta način, da gremo v narodnem vprašanju, posebno pa v gospodarskem pogledu,vsi složnovboj proti narodnim nasprotnikom. Misli uai inia človek kakršne huč.e, am-
pak kadar se gre za taka narodno-gopodarska vprašanja, takrat je potreben složen in skupen boj, takrat morajo vsi pripadniki naroda nastopiti, ker le celota se more postaviti proti celoti.
Kmalu bi se bil zadušil 321etni Bogovič, ki ima svoje stanovanje v ulici Malcanton št. 19. Vrnil se je pozno zvečer domov; bil je precej natrkan in kadil je cigareto. Ker je bil močno truden, se je kar oblečen vrgel na posteljo ter zaspal. Pozabil pa je djati gorečo cigareto iz ust, in tako se je kmalu začelo kaditi v sobi. On se seveda za to ni zmenil, ampak je med tem sanjal, kako ga srka v gostilni. Šele drugi ljudje, ki stanujejo v isti hiši, so zapazili dim, udrli v sobo ter ga izvlekli iz nje popolnoma nezavestnega.
V	začetku so mislili, da je že mrtev, toda kmalu so zapazili, da še malo diha. Prišel je zdravnik in je odredil, da so ga transportirali v mestno bolnišnico, kjer se zdaj nahaja in je baje že trezen.
Usmrtiti se je hotela. Že dalje časa je bolna neka Ive, ki se je hotela vsled hude bolezni usmrtiti. Izpila je kar naenkrat vse zdravilo, katero bi morala jemati, kakor jej je ukazal zdravnik, samo po kapljicah. Čisto gotovo bi ležala sedaj že na mrtvaškem'odru, ako bi v tistem hipu ne došel zdravnik, ki jej je v naglici izpral želodec. Potem so jo prepeljali v mestno bolnišnico.
Majhna pomotlca se nam je uri-nila v članku »Na pravi poti«. Neki stavek se je glasil »Napredno glasilo Slovencev v Trstu...«, namesto »Naprhner glasilo Slovencev v Trstu ...« Če bi bilo omenjeno glasilo res napredno, bi nam ne bilo treba popravljati.
Boj za Drinopolje.
(Konec.)
Pozneje so se naselili v okolici Bolgari. Mimo Drinopolja so šle prve križarske vojske, in leta 1190 je nemški cesar Friderik Barbarossa sklenil tukaj mir s cesarjem Izakom Angelos. Leta 1205 pa se je zopet tam vršila velika bitka, v kateri je zopet padel bizantinski cesar Bal-duin, katerega je potolkla bolgarska armada pod načelnikom Kolojoha-nesom. Leta 1361 pa je padlo Drinopolje prvič Turkom v roke. Turki so naskočili mesto pod poveljništvom sultana Murada 1. Tedanji grški poveljnik je sramotno pobegnil iz mesta. Odtedaj je bilo mesto vedno v turških rokah.
Mesto Drinopolje je izpostavljeno od vseh strani napadom, radi-tega je pa tudi od vseh strani utrjeno. Leta 1361 se je preselil v mesto turški sultan Murad, in si je tu postayil svojo prestolnico. Pozneje se pa okoli Drinopolja ni godilo nič važnega. Mesto se omenja le, kadar se govori o turških pohodih po severu. 20. avgusta 1829 je ruski vojskovodja si to mesto osvojil, 12. septembra istega leta so pa v istem mestu podpisali mir. Tekom krimske vojske, leta 1851 je zasedlo 15.000 francoskih vojakov mesto, leta 1876 so pa prikorakali v mesto Rusi, in sicer ne da bi se bojevali. Turki so zažgali skladišče za smodnik, nakar so vsi pobegnili iz mesta. Rusi so bili v mestu do leta 1879., ko se je podpisalo novo premirje s Turki.
S ponosom pravijo Turki o mestu: »Mi smo je zgradili, ohranili in ugonobili in noben gjavr, Alahu bodi hvala!« Kjer so se nekdaj vrstile krasne palače, tam so danes razvaline. Mesto Drinopolje je bilo zadnjič popravljeno in nekoliko prezidano leta 1758, ko je sultan Mu-stafa III. ukazal mesto zgraditi; bilo je namreč radi potresa podrto. Kdor gleda te stare razvaline, si mora domišljati, kakšen sijaj je vladal svoje dni v Drinopolju, ko so bili turški sultani na vrhuncu svoje moči. Ob času velikih sultanov Je bilo Drinopolje prvo taborišče Osmani-dov v Evropi. Toda vse to je prešlo, in danes je Drinopolje samo še pred-straža turškega cesarstva.
To predstražo hočejo Turki rešiti zase. In vprašanje je, če ne bo postalo to mesto vzrok nadaljne vojne — kajti kdor ga bo imel, ta bo gospodar Balkana:
Nafnovejša telefonska in brzojavna poročila.
PRED KAPITULACIJO DRINOPOLJA.
London, 3. januarja. »Times« poroča, da je položaj Drinopolja ne-vzdržljlv. Baje se že vrše pogajanja glede kapitulacije.
POSLANIŠKA KONFERENCA.
London, 3, januarja. Poslatil-ška konferenca ie trajala nepričako-
vano dolgo. Dosedaj še ni izdan noben oiicijalni komunike o seji. »Dai-Ly Telegraph« poroča iz zelo zanesljivih virov, da se je razpravljalo o določitvi mej Albanije, vendar kljub dolgemu pogajanju ni prišlo do nobenega rezultata, ali vsaj malega zbližanja.
SKUPNI MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 3. januarja. Jutri se vrši seja skupnega ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo tudi o hrvaškem vprašanju. Ogrska vlada namerava energično protestirati proti vsakemu vmešavanju Avstrije v hrvaške razmere, ker ie baje to interna ogrska stvar.
OGRSKA KABINETNA KRIZA.
Budimpešta, 3. januarja. Vlada je končala pogajanja z državnim tajnikom Evgenom Baloglom, ki postane novi justični minister. Večerni listi poročajo, da namerava podati svojo demisijo tudi poljedelski minister Serenyi, a ne vsled Lukacseve volilne reforme, ampak radi stališča zunanjega ministra grofa Berch-tolda pri ureditvi novih trgovinskih zvez z balkanskimi državami. Grof Serenyi je kot agrarec odločno proti vsakim koncesijam balkanskim državam, posebno pa SrbH! in zato grozi s svojo demH’
MIROVNA KONFERENCA. DANAŠNJA SEJA. TURŠKA ZA-VLACEVANJA.
London, 3. januarja. Turški delegati so danes Izjavili delegatom balkanske zveze, da so že prejeli nove inštrukcije iz Carigrada. Ko pa bi se morala ob četrti uri popoldan seja pričeti, je Rešid paša izjavil, da se turški delegaciji novih in-strukcij še dosedaj ni posrečilo razrešiti in je prosil, naj se seja odgodl do šeste ure zvečer. Ob petih so imeli balkanski delegati sejo, na kateri so se posvetovali o raznih even-tualnostlh. Splošno se domneva, da so nove turške inštrukcije take, da bo na njih podlagi vendar mogoče skleniti ugoden mir.
London, 3. januarja. Mirovna konferenca je bila odgodena na jutri.
Dunaj, 3. januarja. Poluradna »Wiener Allgemeine Zeitung« piše: Kolikor je mogoče presoditi situacijo na mirovni konferenci po ftjavi balkanskih delegatov, pade odločitev jutri, vendar pa izjave ni razumeti dobesedno, ker je to le manever balkanske zveze. Na drugi strani se konstatira, da Turčija pod nobenim pogojem noče odstopiti od Drinopolja. Mogoče se bo situacija tekom današnjega dne razjasnila. Dvoje je gotovo: 1. Balkanski delegati ne bodo več dovolili, da bi Turki pogajanja zavlačevali, ampak bodo zahtevali odločitev in 2. Ako se pogajanja končalo z negativnim uspehom, bo tudi Evropa ukrenila nove korake.
DR. DANEV O DR1NOPOLJSKJM VPRAŠANJU.
London, 3. januarja. Dr. Danev
je danes zastopriku »Reuter Bure-au-a« ponovno izjavil, da niti misliti ni to, da bi Bolgarska pustila dnno-poljski vilajet Turčiji.
MILJUKOV NA DUNAJU.
Dunaj, 3. januarja. Na svojem potovanju v Belgrad je dospel danes semkaj voditelj kadetov v ruski dumi, Miljukov.
POSADKA NA CHIOSU SE IE UDALA.
Atene, 3. januarja. Semkaj 'a došla vest, da se je danes turška po-
sač' na otoku C’'	<<	< ’-.
ALBANSKA DEPUTACIJA V LONDONU.
London, 3. januarja. Včaraj p<>-pjldne je dospela semkaj albanska
deputacija. obstbieča iz treh albanskih prvakov. Deputacija se sicer ne mere udeleževati niti mirovne n:H poslaniške konfernce, vendar pa jo izjavila, da je vedno na razpolago, če bo potreba kakih pojasnil pri razrešitvi alba. ' ra vprašanja.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Spretna šivilja se sprejme v Za-tiški ulici št. 1.
Meblovana mesečna soba se takoj odda. Poizve se v Gradišču štev. 13.
Prijetna mesečna soba se odda
takoj ali pozneje v Novi ulici št. 5.
oi"ve .se pri hišniku
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Kavarna
celo noč odprta
„LEON“
Gostilna F'oriS;kr”“
Pristna vina. Izborna kuhinja.
Gumi.
Dva kosa gumi - vzorca in knjižico »Svobodna ljubav* dobite, če pošljete 60 vin. v znamkah.
A. M. Ohstnan, Rogaška Slatina, Štajersko.
Za veselice
velika izbir raznih krink, kap, klobučkov in drugih pokrival, girland, korian-doli, serpentin in drugih stvari se dobi ceno pri : : : :	tvrdki	:	: : :
Iv. Bonač
v Ljubljani, Šelenburgova ul.
Lasne kite
po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, Šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Stefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo St. 1 (zraven Čevljarskega mostu) izdelovalnica za vsa lasna dela.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trs; št 9
prlporoia kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj
optični zavod. "M
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseli vrst. Očala, ščipal-niki natančno špo zdravni-kem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Gramofoni - automati!!
□ c=> o tovarniška zaloga o a o
bA*5 O
t N S
Za vsak gramofon pismeno jamstvo.
Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in Šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica ••• .*. za popravila. .\	.•
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte " •	sl	mojo zalogo.
j/^fl-ebščine in vsakovisino kolesje v zalog '
Ozirajte se na tvrdke, ki oglašajo v „Dnevu“
B«^^SSJGSS8ESsra
! Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, : v Prešernovi ulici :
pod tovarniško ceno.
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina * i
Krojaštvo
Ivan Kersnič
v Ljubljani
Sv. Petra cesta 32,1. nad.
(poleg kavarne »Avstrija")
najnovejše mode, soliidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
Plošče preje K 4'—, >V/ sedaj samo KI'95. >C/> Velikanska zaloga O gramofonov I
Zahtevajte cenike.
O
O
E 25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk gŠZZZ prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
d
as
i mmmmti
L_
CD
i tmmm
03
Hh-»
CD
Cd
‘o
O
ca.
>co
CT3
o
co
**	Medicin^
: • • ^izdravTinih r*sl!!0
^ovpoS8benikt5iSK3
pri Ljubljani
"U
O
co
CD
5»
0>
T3
CD
O
CD
r>+
05
vn 4
355"
CD
-ne
155 ’
Največja zaloga ur, zlatarne ini srebrnine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
mmr „i k o“
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Ivan Jax in sin, Ljubjana
t555>
;iiBc;a.vi4w •
Dunajska cesta štev. 17 P %,m
priporoča svojo bogato zalogo .'^3^
-“'ti.}, v,V
1
«*j| šivalnih strojev in stroje f za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in i .".	obrt.	.'.
i P SRlnistroiAdler.-Vozoaknlesa.
i -
■P
Ceniki zastonj in franko.
Mednarodno spedicijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TJstanovljeaao 187G.	'rFelefon	st	©v. ©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in • ’ • * • shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
Radi inventure
prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantljev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse
drugo blago 50 0|0 pod lastno ceno.
„Angleško skladišče oblek"
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
V
MIHAEL KASTNER, Ljubljana
/. Kongresni trg štev. 10 .\
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živinsko sol;
petrolej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsvetljavo; gorilno olje za Dieselmotorje; vseh vrst strojno
olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi.
s
Pariz 19051,
Ustanovljeno leta 1900. Odlihavanai
lii
londoB 1905.
FR. IGLIČ,
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere. — Ob nedeljah se dobivajo venci v isti MSI v 1. nadstropju.
Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočan)
naj večjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno Cene To rez lcoinJsrojreiice..
Ljubljana, Mestni trg štv. 11.-12.
Jurčičev trg št. 3.	Jurčičev trg št. 3.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem s 1. oktobrom 1912 službo cenilca Mestne zastavljalnice sam odpovedal (ni mi odpovedala mestna občina, kakor to vedo nekatere osebe) ter se bom od 1. januarja 1913 popolnoma posvetil svoji obrti in trgovini. Slav. občinstvu se najtopleje priporočam ter se bom potrudil vsakogar solidno postreči.
Bilježim z vsem spoštovanjem
Milko Krapeš,
urar in trgovec ter sodnijsko zapriseženi cenilec.
Ljubljana, 1. januarja 1913.
Zahtevajte moj cenik, ki ga razpošiljam poštnine prosto.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva utica štev. 3, (lastna Hiša)
Rez. fond nad
 ___________________________   w	 L	K	800.000.
Stritarjeva utica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
4VI»