251. številka.
I LluMlanl, i tak, Z. novembra 1915.
XLVII1. Ielo.
LOVENS
.Slovenski Narod* velja t LJubljani
na dom dostavljen:
celo leto naprej • • • • K 24*—
pol leta        m        m   m   m   • m 12"—
četrt leta    „     • t • . • • 6*—
na mesec   M     • '« • • »   2*—
v upravništvu prejeman: celo leto naprej • B • • K 22*— pol leta     „     • . • .   • 11'— četrt leta    „     • •  • •   • 5'50 na mesec   -     • . • •   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica ŠL 5 (v pritličju levo,) telefon st 34.
Zihnfn vsak dan »večer fisvzemsl nedolfe in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin, Parte in zahvala vrsta 29 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d« to je administrativne stvari.
Posamezna številka velju 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Naredna tiskarna" telefon st. 89.
.Slovenski Narod* sella £C pošfi: za Avstro-Ogrsko: . za Nemčijo^
celo leto skupaj naprej    • K 25*— 1 celo leto naprej     - * . 5< "30*—.
gubi. :  ;• :: :*5o| »A-edtoi«-«*^*«««!
na mesec   m      M    • - •   .  2-30 ■ celo leto naprej  « • • * Iv ^35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Kpravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Snafiova uSIca i-. 5, telefon štSS*
Polom italijanske ofenzive na soški fronti.
Sovražnik |e isgu&ll v dragi polovici oktobra našman] 150.300 mož.
OD ITALIJANSKE VOJNE UPRAVE Z VELIKIMI BESEDAMI NAZNANJENA Z NAJMANJ 25 DIVIZIJAMI IZVRŠENA OFENZIVA SE JE KLAVRNO ZLOMILA.
Dunaj, 1. novembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Dne S. oktobra pričeti, dne 28. okicbra s svežimi četami obnovljeni naval Italijanov na našo primorsko fronto, odjenjuje. Včeraj je izvršil sovražnik zaman še dva sunka na severni rob dobrdobske visoke planote z močnimi, na mnogih drugih mestih s slabejšimi silami. Njegov napad pa ni več splošen. Ako tudi boj še vzplamii, od italijanske vojne uprave z velikimi besedami naznanjena, na bojni fronti z najmanj 25 pehotnimi divizijami poskušena ofenziva, se je zlomila ob neomajnem zidu naših zmagovitih čet, dvatedensko bitko ob Soči je dobilo naše orožje, naša bojna fonta je skozinskoz nespremenjena. Istotako so obdržali branitelji Tirolske in Koroške svoje od začetka vojne junaško vzdržane pozicije trdno v svojih rokah. S tem uspehom je naša oborožena sila vnovič dokazala, kako ničeve in nevzdržne so vse zahteve nekdanjega zaveznika glede južno . zapadnega obmejnega ozemlja, o katerem je mislil, da ga bo mogel z zahrbtnim napadom iz zasede na lahek način zavoje vati.
V bojih druge polovice meseca oktobra je izgubil sovražnik najmanj J50.000 mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r fml. • *
NEDELJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 31. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Tudi včeraj so ponovili Italijani svoje napade na najbolj izpodbijane točke mostišč v Tolminu in Gorici ier na več točk kraške visoke pla-
note pri Doberdobu. Tako je prišlo zopet do ljutih bližinskih bojev, ki so na več krajih trajali tudi ponoči in so se povsod končali tako, da so obdržale naše čete svoje pozicije v posesti.  Na tirolski  fronti smo zopet krvavo odbili sovražne napade v pokrajini Tonaie. Na polju pred našimi utrdbami na Col di Lana je zavladal mir. Kakor povsod, tako je tudi tu glavna pozicija v naših rokah. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. ti 6 f e r, fm!. • *
m
SOBOTNO URADNO POROČILO
Dunaj, 30. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Na soški fronti je potekel včerajšnji dan v odseku goriškega mostišča znatno bolj mirno. Samo posadka mostišča v Tolminu je morala odvrniti še močen napad. Pred Gorico je trajal sovražni artiljerijski ogenj z največjo silo do večernih ur. Italijanske poskuse, napasti Monte Sabotino in naše pozicije zapadno od Pevro© smo odbili. Tudi na višini pri Podgori so ostali po ljutih bližinskih bojih vsi naši jarki v posesti svojih braniteljev. Od italijanske tretje armade se bori že mnogo delov doslej zadržanih moči proti doberdobski visoki planoti. To pa ne more ničesar izpremenit: na položaju. Kjer se sovražni napadi niso izjalovili že vsled topovskega ognja, so se razbili ob trdnem zidu naše pehote. Na fronti v Dolomitih je vzel nasprotnik z desetkratno premočjo svojih sil našo prednjo pozicijo na Cel di Lana. Sovražne napade v pokrajini Tonaie smo krvavo zavrnili.
Namestnik načelnika generalnega štaba p!. li o S e r. fml.
POLOM ITALIJANSKE OFENZIVE.
Tudi tretjo veliko bitko ob Soči smo dobili. Vsa pozornost je bila obrnjena na Balkan, kjer tako zmagovito hitijo zavezniške čete od uspeha do uspeha, ali to splošno po-
zornost je potegnilo sedaj nase jugozapadno bojišče, kjer se je odigrala žaloigra, ki bo vsekakor velikega odločilnega pomena za bodoče vojevanje. Naše neprekosljive čete so priborile ob Soči novo veliko zmago nad nekdanjim zaveznikom. Naša straža je vzdržala vse grozovite napade, jih odbila in sedaj stoji zmagovito ob Soči in je pripravljena odbiti nove navale, ako se bo mogel sovražnik še zagnati v naš jugozapadni branik.
Ko je začelo 18. oktobra bobneti iz težkih sovražnih baterij in je to bobnenje trajalo dva dneva in dve noči nepretrgoma, je vedel vsakdo, da je sovražnik pripravljen na trdovraten boj in da hoče na vsak način doseči uspehe po tolikomesečnih hudih naporih. Pcložaj četverozveze je prisilil Francoze k ofenzivi, Ruse k silovitim napadom in končno Italijane, da so zastavili vse svoje moči v namen, da dosežejo zmago, ki bi pomenila preobrat, po kateri bi vsklik-nili: bojna sreča je na strani četvero-zveze. Ali prišel je velik poraz. Italijanske čete so odbite, zmaga je naša.
Kakor vse bitke, v katerih se hoče predreti sovražnikovo fronto, se deli tudi tretja bitka ob Soči v dva dela. Začela je delavnost artiljerije, iz vseh kalibrov, od najlažjih topov do najtežjih oblegovalnih in bro-dovnih, ie grmelo skozi 50 ur na vse pozicije, na najsprednejše in v ozadje, na poti in kraje, kjer je mislil sovražnik, da zadene kako našo utrdbo, kak okop, kakega našega vojaka. Ne da se popisati učinkovanja take kanonade, železni živci jo vzdrže in take ima naše vojaštvo. Vzdržali so, vsak posamezni je junak. Prišel je drugi del bitke, pehotni napad. Sovražnik je bil mnenja, da je artiljerija porazila naše čete in nase utrdbe tako, da bo imela njegova pehota lahko nalogo izvojevati si sijajno zmago. Ali kaka prevara! Italijanske pehotne mase so jurišale in kolikor ju-rišev, toliko neuspehov. Zopet je morala pomagati artiljerija pa zopet neuspeh v njenem delovanju in v novem
navalu pehote. Pehotni boji so trajali nepretrgoma tri do štiri dni in noči, kopičila so se trupla sovražnika, boj je divjal strahovito in zahteval vedno nove žrtve, slednjič je italijanski naval ošibel, naši branitelji so zmagali. Slava junakom!
Končno omenjamo vspričo velikanske zmage nad Italijani to-le: Italijanska armada med Tržičem in Tolminom je znašala najmanj 25 divizij, to je približno 500.000 mož. Najmanj 150.000 mož, torej nekako tretjina teh bojnih sil, leži mrtvih pred našimi pozicijami ali so ranjeni in jih prevažalo v zaledje, ti bodo še mesece in mesece neporabni za boj. V prvi in drugi bitki ob Soči so izgubili Italijani 200.000 mož, izgube v tretji so torej večje za četrtino.
Tretja bitka je trajala dalje, sovražni naval je bil izveden z mnogo močnejšimi silami, število topov je znašalo 1500 do 2000. Velikanska vporaba ljudi in materijala bo onemogočila Italijanom za dolgo časa vsak večji napad. Nadčloveško je to, kar so storile naše čete na južnoza-padni fronti, kajti ostale so bile pri svoji prvotni sili in navezane so bile čisto same nase. Niti jeden mož ni prišel z druge fronte na pomoč in niti jeden top. Zmaga je sijajna, poraz Italijanov velikanski.
Kaj poreče k porazu italijansko ljudstvo? Obilo je pretrpelo italijansko ljudstvo v dolgih petih mesecih, več nego se je pričakovalo. Ali bo moglo *o ljudstvo prenesti tudi grozno izgubo krvi tretje bitke ob Soči, to je odprto vprašanje. Ta bitka ne pomeni samo nenadnega poraza, marveč pomeni najbrže konec italijanske pohlepnosti po ofenzivi. Kaj naj še pričakuje Italija od vojne? Uničene so sanje o lahkem pohodu, podobnem sprehodu, skozi avstrijske dežele, razblinilo se je upanje, da Italija kar mahoma privede svetovno vojno h koncu, tretja bitka ob Soči je mejnik na krvavi poti države, ki se je predrznila z roparsko roko seči po tem, kar se jej je prijateljsko nudilo.
IZ BITKE OB SOČI.
Dunaj, 30. oktobra. Iz vojnopo-ročevalskega stana:
Kakor je razvidno iz današnjega uradnega poročila, traja bitka ob Soči še vedno dalje. Po prvi fazi tega silovitega boja je imela italijanska tretja armada, ki je napadala na južnem krilu, še kaka dva armadna
zbora v rezervi. Te pridržane sile so sedaj postali v boj. Tudi z municijo jako dobro preskrbljena sovražna artiljerija more vzdržati še svoj? ogenj z veliko liutostjo. Tako se je seštelo na primer včeraj na Sabotinu samo nad 2000 težkih granatnih strelov. Sploh so bili naperjeni na goriško mostišče hudi napori sovražnika. Duha in žilavesti naših tamošnjih čet ni mogoče zadosti pohvaliti. Stanoviti in neizmučni so prenašali jed-najstdnevni artiljerijski ogenj. Zeljno so pričakovali uro, ki naj jih privede do spopada z italijansko pehoto. Posebno vrla dalmatinska domobranska polka št. 23. in 37.. potem oddelki pešpolka št. 30. so žilavo vzdržali na najbolj poželjenih točkah na Sabotinu in na podgorski višini in so se mogli končno s hura - klicem vreči na napadajočega-sovražnika in ga odbiti. Tukaj, kakor povsodi je deležna pehota vsled sigurnega streljanja neutrudljivih topničarjev in spretnosti v najsprednejših vrstah sodelujočih tehničnih čet najpopolnejše podpore, katero si je le misliti. Tako je bilo včeraj več napadov na goriško mostišče izjalovljenih že po našem artilerijskem ognju. V odseku pri Pevmi je prešlo umikanje sovražnika v divji beg. Na podgorski višini so poskušali italijanski oddelki, obdržati se še v posameznih jarkih. Bili so uničeni z ročnimi granatami. Tudi v severnem odseku do-berdobske planote med Petovljami in hribom sv. Mihaela se je ustavil včeraj popoldan neki napad že vsled koncentričnega učinka naših topov. Nato sovražnik tu čez dan ni več napadal, streljal pa je skrajno živahno iz vseh kalibrov^JV nočnem naoa-du se je posrečilo sovražniku odvzeti mal kos jarka. Kakor vedno, je bil takoj ven vržen. V okolici sv. Martina je bilo ostalo še nekaj jarkov v posesti Italijanov. V pretekli noči ie pridobil nrotinanad ogrskega pehotnega nolka št. 39r in lovskega bataljona št. 24. celo pozicijo zopet nazaj. Tudi sosedji odsek do Grižega brda ie bil zopet pozorišče ljutih bojev. Tu so se zlomili valovi sovražnega napada na neomajnem zidu štajerskih domobranskih pehotnih polkov št. 3. in 26. Italijanski oddelki, ki so prodirali v kotanji vzhodno v Vermeliana, so morali bežati vsled artiljerijskega ognja. Ravnotako je razpršila naša artiljerija zbiranje sovražnika na Le Rocci in na sapah ob
LISTEK.
Odvetniftova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
V teh dnevih je dobila Ada tudi obvestilo, da je Friderik Boldon storil pri sodišču primerne korake, da bi bila druga oporoka njegovega strica Rikarda Boldona oblastveno pripoznana za pravoveljavno. Hugh ie to smatral za golo formalnost in je tudi Adi razložil, da se ji za stvar ni treba brigati, češ, vse to opravi že sodišče samo. Nekega dne pa je lady Boldonova nujno sporočila Hughu, naj pride k nji in ko ie prihitel na dvorec, mu je pokazala notarsko obvestilo, da bo že drugi dan pri sodišču obravnava o zahtevi Frederika Boldona, nai se prizna veljavnost druge oporoke njegovega strica. V obvestilu je bilo tudi rečeno, naj pride Ada osebno na obravnavo.
»To mi je jako neprijetno,« Je rekla Ada, ko je bil Hugh prečital obvestilo.
»Če nečeš iti k obravnavi, pa ostani doma,« je odgovoril Hugh.
»Primorana nisi, da greš. Zdi se mi, da bi notar le rad veliko zaslužil. Ali pa si mu morda ti naročila, naj ugovarja veljavnosti druge oporoke.«
»Kaj še! Na ugovor sploh nisem nikoli mislila,«
»Potem pojdem sam v London, da poizvem kako in kaj da je s to stvarjo.«
»Dobro! Gospodična Embleton in jaz pa pojdeva s teboj. Saj lahko poslušava obravnavo.«
Železniška zveza je bila taka, da Hugh ob prihodu v London ni mogel več iti v pisarno solicitatorjev in izvedeti, za kaj gre, ampak je moral hiteti na sodišče. Obravnava se je bila že začela in na svoje veliko začudenje je Hugh spoznal, da je proti veljavnosti druge oporoke Rikarda Boldona vložen ugovor. Videl je. da zastopa Frederika Boldona odvetnik Griffith, lady Boldonovo pa odvetnik Soames, ki jo je bil zagovarjal že pred porotnim sodiščem in imel je od tedaj njeno pooblastilo..
»Kaj ne tiči tam zadaj za odvetniki najin prijatelj O' Neil?« je šepe-taje vprašala Ada.
»Kje? ... Saj je res! ... Kaj ima neki tu opraviti? . . . Sama radovednost ga vendar ni pripeljala.«
Zasliševanje prič, ki so bile vprašane, če so podpisi Rikarda Bol-
dona, odvetnika Feliksa in pomožnega duhovnika Lynda pristni, je bilo kmalu končano, na kar je bilo preči-tano izpričevalo, da je bil duhovni pomočnik Lynd v blaznici.
»To so naši dokazi in mislim, da zadostujejo,« je rekel odvetnik Griffith in se nekako izzivajoče ozrl na svojega stanovskega tovariša odvetnika Soamesa.
»Ugovarjam,« se je počasi in jako prijazno oglasil odvetnik Soames. Prvič ugovarjam, da so podpisi na oporoki pristni; drugič ugovarjam, da oporoka, če jo je tudi Rikard Boldon sam podpisal, ni veljavna, ker je ni podpisal ob navzočnosti prič, kakor to predpisuje zakon. Odvetnika Feliksa ne morem poklicati za pričo, ker je mrtev, ampak na srečo imam še drugo pričo. Ta priča je prečastiti Štefan Lynd.«
»Ta priča je vendar v blaznici,« se je s posmehom oglasil odvetnik Griffith.
A komaj je bil izrekel Griffith te besede, se je že iz vrste poslušalcev pririnil pred sodnike bled ali krepak mož v črni obleki. Lady Boldonova in Hugh Thesiger sta takoj spoznala, da je to duhovni pomočnik Štefan Lynd. Izgledal je sicer bolehno, a videlo se je tudi, da je duševno popolnoma normalen.
»Torej vi ste Štefan Lyndg« je začel odvetnik Soames, »in ste od junija do oktobra službovali pri župniku Bruce-u v Woodhurstu, kajneda?«
»Odpotoval sem iz Woodhursta dne 2. oktobra, in sicer v blaznico v Fairfieldu v grofiji Kent.«
»Kdaj ste zapustili ta zavod in iz katerega vzroka ste bili odpuščeni?«
»Zapustil sem blaznico predvčerajšnjim, a ozdravel sem že pred več meseci. Zdravniki so te mesece samo opazovali, če je moje ozdravljenje popolno in trajno. Ko so videli, da sem docela zdrav, so me odpustili. Vsa potrebna potrdila imam pri sebi.«
»Prav, prav! Torej, gospod Lynd,vylic temu,da ste bili nekaj časa bolni . . .«
»Ne, ne, ne,« se je naglo in sla-bovoljno oglasil odvetnik Griffith.
Odvetnik Soames je nekako presenečeno obrnil poglede na svojega stanovskega tovariša in se potem zopet okrcail k Lyndu.
»Povejte nam, gospod Lynd, kako je bilo Vaše duševno stanje dne 20. septembra?«
»Spominjani se tega dneva popolnoma jasno in natančno.«
»Zakaj Vam je ostal ta dan tako dobro v spominu?«
»Ker sem prav ta dan zadnjikrat videl pokojnega Rikarda Boldona.«
»Povejte nam torej, kaj ste tisti dan govorili z Rikardom Boldonom.«
»Najpoprej sva govorila o verskih stvareh. To je pač med duhovnikom in na smrt bolnim človekom naravno da prvi predmet pogovora. Predno pa" sem sira Rikarda Boldona zapustil, sem si dovolil ga vprašati, kako je ukrenil glede svoje oporoke. Vprašal sem ga to, ker sem malo poprej glede oporoke govoril tudi z la-dy Boldonovo. Sir Rikard mi je rekel, da namerava napraviti novo oporoko. Povedal mi je tudi, da hoče v njej^ določrti. naj njegova vdova izgubi njegovo premoženje, če se drugič omoži. Opozoril sem sira Rikarda Boldona, da bi bila taka oporoka kruta in krivična in da bi iz nje lahko nastali prepiri in tožbe. Dalje sem mu rekel, da bi lahko svoje premoženje — ker že nima otrok — tako razdelil, da bi ne bila oškodovana ne njegova žena, ne njegov nečak. Po dolgem razpravljanju mi je sir Rikard Boldon rekel, da pusti v veljavi tisto svojo oporoko, ki jo je napravil dan po svoji poroki z lady Ado Bol-dooovo.«,
(Dalje prihodnjič.)
f
Stran 2.
251. štev.
Mandriji. V odseku pri Plaveh je mirovala italijanska pehota povsodi, ne oziraje se na prehodni poskus pri Ajbi, ki je bil takoj preprečen. Tudi pred tolminskim mostiščem se je omejil sovražnik, potem ko je Sv. Marijo zaman napadel, na artiljerijski ogenj. V Krnskem ozemlju še močno sneži in je nastopil precejšen mir.
Povelje italijanskega 7. armadnega zbora.
Pri nekem padlem italijanskem oficirju se je našlo povelje 7. armadnega zbora. Glasi se:
Častniki in čete 7. zbora! Pripravljena je splošna velika ofenziva, katere se udeleži 7. zbor v izdatni meri. Naš armadni poveljnik je zaključil svoje napadalno povelje z besedo zmaga, kar naj bo vam v vspodbudilo in čestitanje istočasno. Računam na vsakega posameznega, da bo vsak storil svojo dolžnost hrabro m z vporabo vse energije, telesnih in duševnih sil. Pomislite, da so oči vse Italije in vseh drugih armad obrnjene na Vas, pomislite, da se Vam lahko posreči samo z enim močnim sunkom, da priborite domovini največji dobiček, večno slavo armadi in sebi samim. Sovražnik je že izmučen, ne bo mogel več ustavljati se Vašim udarcem, ako mu boste dali čutiti pri napadu vso silo svoje neuklonljive volje, da moramo zmagati. Pogum, tovariši! Naredite tako, da se bo moglo kedaj reči o Vas, da ste se borili na Krasu in zmagali. In vedno naprej do konca: za Italijo in kralja!
Poveljnik 7. zbora. General-lajtnant Pecori-Giraldi.
Iz povelja se vidi, kako važnost so polagali Italijani na svojo tretjo ofenzivo!
Odstavljeni italijanski poveljniki.
Neuspeh nove italijanske ofenzive je imel za posldico, da je odstavljenih obilo višjih oficirjev. Poveljniki pešpolkov št. 5., 21., 53. in 8. polka alpincev so stavljeni na dispozicijo, istotako več podpolkovnikov.
Generalmajorji Vespignani, La-vallea, Dalmasso in Villa so stavljeni na dispozicijo. Padla sta infanterij-ska polkovnika Giletti in Buonamici.
Nezmiselne vesti o odstopu avstrijskega ozemlja Italiji.
Dunaj, 31. oktobra. Dasi izključuje soglasno mnenje cele monarhije in pisanje celokupnega avstrijskega in ogrskega časopisja že od začetka italijanske vojne vsak dvom o odločni odklonitvi misli, da bi mogla Avstro - Ogrska pri sklepu miru zd'aj ali pozneje dovoliti kak odstop ozemlja, se v inozemstvu vendar še razširjajo take tendencijozne vesti. — C. kr. korespondenčni urad na Dunaju je od merodajne strani pooblaščen, da take brezmiselne vesti z vso odločnostjo dementira.
Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA.
Od sv. Luke dalje dan in noč samo streljanje, butanje, treskanje. Po zraku letajo italijanski zrakoplovi in metali so dol listke: »Carissimi Go-riziani«. »Ai 25. siamo in Gorizia!« Od morja dalje po celi fronti samo tuljenje. Poslušam in gledam. Po dolinah se trese zemlja, kar pada okoli nas, je ogenj, grmi, treska . ..
Kljub tako veliki bitki smo imeli razmeroma malo izgub. Pa so tudi junaki naši vojaki in kdor je ranjen, pa prenaša rano in bolečine potrpežljivo. Prišel je vojak s Kalvarije v Gorico. V glavo je bil zadet, prebita črepinja do možgan. Zdravnik se ni mogel prečuditi, kako je mogel ta človek napraviti tako dolgo pot s tako rano. Vprašam ga: »Kako ti je?« »Pa dobro, fala Bogu!« Dali smo mu cigareto. Potegnil je parkrat, ni mogel več. Doktor: Moribimdus ... In tako se je zgodilo. Kljub silnim bolečinam umirajo popolnoma mirno. Ni tožba, ni solza. Nekaterim manjka roka, drugim noge, videl sem jedne-ga s krvavo glavo. Granata je priletela v okop, dva tovariša sta bila mrtva, on se je izvlekel ven, tako pripoveduje, šel je skozi jarke pa ga je doletela druga. Razpocila se je in mu treščila drobec na glavo. Bolj me boli, je rekel, ker mi je prva polomila kosti, kakor to, da me je druga oprasnila po glavi. Hladnokrvni so naši vojaki v največji nevarnosti, hrabri, vse prenašajo radovoljno... Iz Podgore je prišel vojak, zaboden na stran prsi. Imel je stražo, in to v prvih jarkih. Kar nakrat se pojavi pred njim italijanski oScir. Ukazal sem mu takoj, tako prijoveduje, da naj se poda. Roke gori! Dvignil je roke. Mislil sem, da je brez orožja, ali koga hočem pregledati, če je sam skril orožje, me zabode v prsi. Videl je, da sem sam pa je mislil, da me premaga. Hoče me še enkrat zabosti, ali primem hitro njegovo bodalo za ostrino in ga ne izpustim, moral 5e on spustiti in ranil sem g# v koleno. Leže in prosi, da naj ga ne ubijem. Pomislim: ne ubijem ga, če tudi je u» hotel mene ,.. Prine* so ranje-
nega oficirja. Pri sebi je imel 150 lir in uro. Odnesli so ga v bolnišnico.
X.
ITALIJANSKO   URADNO POROČILO.
Dunaj, 31. oktobra. Iz vojnopo-ročevalskega stana:
29. oktobra. Naše čete nadaljujejo uspešno s svojimi trdovratnimi napori proti oviram sovražnega ozemlja in vremenskim neprilikam. V dolini Lagarina smo zasedli zadnje postojanke, katere je še držal sovražnik južno ceste, ki vodi iz Naga v Mori, Monte Giovo, višine Tiena, Besagno in Talpino. V gorenjem Cordevolu smo pridobili prostora na desnem bregu, zapadno pobočja Šora Ruaz, ki je bilo vzeto 18. oktobra. Na levem bregu smo poleg tega iz-vojevali še jedno izmed številnih malih utrdb, s katerimi so posejani obronki Col di Lana. V Krnskem odseku korakoma prodiramo na vrh Vodila vsled naših neutrudljivih napadov, ki hočejo odstraniti močne nam nasproti stoječe ovire. Tudi včeraj so zavzeli naši alpinci močne okope in vjeli 279 mož, med temi 8 oficirjev. Liki trdnjavi izdelane pozicije in strelske jarke smo zasedli tudi na višini Sveta Marija v odseku pri Plaveh, pri Čemer smo vjeli 24 mož. Na višinah Pevme in Podgore in na kraški planoti, kjer je narastlo število vjetnikov od včeraj na 210, med njimi trije oficirji, je bila vplenjena tudi jedna strojna puška. Naša letala so podvzela včeraj zračne napade na kraško klanoto in na Banjšice. Ko so vrgla bombe na več točk železnice v Baski dolini in proge Gorica - Trst, na taborišča in kolone na maršu, so se vrnila letala nepoškodovana kljub ognju številnih obrambnih topov.
Vpoklici neizvežbanih vojaških ob-vezancev v Italiji.
Rimski »Giornale ufficiale mili-tare« priobčuje vpoklic vseh neizvežbanih in na dopustu na nedoločen čas se nahajajočih vojaških obvezan-cev tretje kategorije letnikov 1886. in 1887. na dan 6. novembra.
Italijanska jadrnica potopljena.
Atene, 31. oktobra. Italijansko jadrnico »Tibia« je potopil pri Itaki neki avstro - ogrski podmorski čoln.
Gioiitti poklican h kralju.
Essen, 31, oktobra. >Generalan-zeiger« javlja preko Lugana iz Tu-rina, da je krali zopet poklical Giolit-tija k sebi.
Iz italijanskega ministrskega sveta.
»Corriere della sera« poroča iz Rima, da ministrski svet 28. oktobra, kateremu se je pripisovala v političnih krogih posebna važnost, je trajal od 4V2 do 8. ure zvečer. Sonnino je slikal na podlagi istega dne došlih poročil položaj na Grškem in Romunskem in je tudi pojasnil dalekosež-nost izjave Lansdownesove glede italijanske politike. Uradno poročilo pripoveduje samo o »razpravi upravnih vprašani«. »Secolo« piše, da se je presojalo v Rimu mednarodni položaj Italije jako pesimistično. Poročila, ki prihajajo iz Aten, ne vzbujajo zaupanja in so spravila baje vlado in rimske politične kroge v veliko skrb. Pogovor o položaju na Balkanu je trajal nad jedno uro. Poročilu Sonni-na je sledila živahna debata in je končala z novim soglasnim izrazom zaupanja v delovanje Sonninovo.
Ministrski svet je sklenil zopet veliko znižanje tarifov prevoznine na železnicah ob jadranski obali, določil, da morajo biti borze zaprte do koncu januarja 1916., porto za pisma se zviša na 20 in za dopisnice na 15 centizimov, povišek pripade Rdečemu križu.
Zborovanje socialističnih poslancev.
Dne 30. oktobra popoldne so imeli socijalistični poslanci na Monte Citoriu sejo, ki je trajala 4 ure. Mnenja so se delila. Eni si očitajo, da jih bo javnost smatrala v času vojne za pomočnike sovražnikov Italije, drugi pa zahtevajo, da se v zbornici izreče odkrita beseda o vojni in tudi izven parlamenta začne agitacija.
Iz Rima poročajo: Socijalistična frakcija poslanske zbornice je sklenila po dolgi debati o zunanji in notranji politiki, kakor tudi o položaju državnih financ, da ne pripoznava Salandrovega kabineta za edino možno vlado v Italiji in sklenila je še, da treba kabinet napasti v zbornici pri vsem vpoštevanju domovinskih potreb.
ARZENAL KRAGUJEVAC ZAVZET OD AVSTRIJSKIH ČET. — PRODIRANJE NAŠIH IN NEMŠKIH ČET V SRBIJI. — PRODIRANJE BOLGAROV.
Dunaj, 1. novembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
V prostoru zapadno velike Mo-rave so dosegle zavezniške bojne sile z mestoma ljutimi boji z zadnjimi četami višine južno in jugo - vzhodno Gorenjega Milanovca in Kragu-jevca. Med 7. in 8. uro dopoldne je bila danes na arzenalu in na vojašnici v Kragujevcu razvita avstro-ogrska in kmalu potem nemška zastava. V rečnem kotu med Moravo in Rezavo so nemške čete po ljutih bojih pridobile gospodujočo višino Trimanovo Brdo.
Bolgarske sile so izvojevale na cesti v Paračin višine zapadno Planine in v nišavski dolini višine zapadno Bele Palanke.
Celotni dosedanji plen nemških in avstro - ogrskih čet generala von Kovessa znaša: 20 častnikov, kakih 6600 mož, 32 topov, 9 strojnih pušk, nad 30 municijskih voz, 1 reflektor, mnogo pušk in artiljerijske municije in zelo mnogo infanterijske municije. Razentega je bilo vplenjenih 45 starih ali razstreljenih topovskih pla-ščev.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml.
ZAVZETJE KRAGUJEVCA.
Berolin, 1. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 1. novembra.
Balkansko bojišče.
Nadaljujoč napad smo vzeli višine južno od Gornega Milanovca. V smeri na Kragujevac ie sovražnik pognan preko Petrovakarja In odseka Lepenice, Kragujevac je v nemških rokah. Vzhodno od Morave smo vzeli proti žilavemu odporu Srbov Trivunovo brdo. Vjeli smo neka] tisoč Srbov.
Vrhovno armadno vodstvo.
*    * * NEDELJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 31. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Vzhodno od Višegrada so prodrli naši oddelki na srbsko ozemlje. Od Valjeva proti jugu prodirajoče kolone generala von Kovessa so pognale pri Razani sovražno konjenico nazaj. Neposredno severo - zapadno od Gornjega Milanovca so zajurišale avstro - ogrske čete več močno zasedenih sovražnih pozicij, pri čemer so vplenile 4 tope in 3 municijske vo. zove. Slavno se je udeležil teh uspehov hebski črnovojniški bataljon št. 46. Istočasno so se v boju približale nemške vojne sile od severa in severo - vzhoda Gornjemu Milanovcu ter vdrle v to mesto. Tudi napad naših čet v pokrajini severo - zapadno od Kragujevca pridobiva povsod prostora. Vrh Stazevica, ki se dviga jugo • zapadno od Lapova, je v nemški posesti.
Bolgari so prodrli na zasledovanju povsod proti zapadu. Pri Slatini, zapadno od Knjaževca, se je sovražnik predvčerajšnjim še upiral. Novejših poročil ni. Neka bolgarska kolona, ki so jo odposlali iz Pirota, se ie oni čas bližala Vlasotincem.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml.
* * *
NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 31. oktobra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 31. oktobra.
Balkansko bojišče.
Nemške čete armade generala von Kovessa so zavzele Gornji Mi-lanovac. Severo - vzhodno od tod smo vrgli sovražnika ob cesti Satom ja - Kragujevac iz njegovih pozicij južno od Srebrnice. Armada generala von Gallwitza je potisnila sovražnika na obeh straneh Morave še deli nazaj. Pripeljali so 600 vjetnikov. Od armade generala Bojadževa nI novih poročil.
Vrhovno armadno vodstvo.
• • ■ SOBOTNO URADNO POROČILO.
Dunaj, 30. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Očiščenje pokrajine pri Više-gradu uspešno napreduje. Armada generala von Kdvess U vrfda nasprotnika na obeh straneh Rudnika nazal na Gomil MthnogaCi Na
ki planoti Cumič, dan hoda severo-zapadno od Kragujevca, se sovražnik še skrajno žilavo upira. Naše čete se tam še ljuto bore. Jugo - zapadno od Lapova napadajo nemški bataljoni višino Straženico. V seve-ro-vzhodnem delu Srbije se sovražnik povsod umika.
Bolgari   zasledujejo s Timoka sem. Jugo - zapadno od Knjaževca so vdrli v srbske pozicije na planini Tresibaba. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml.
SOBOTNO URADNO POROČILO.
Berolin, 30. oktobra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 30. oktobra.
Balkansko bojišče.
Armadi generalov von Kovessa in von Gallwitza sta naskočili sovražne pozicije, vjeli nad 1000 Srbov, vplenili 2 topa in 1 strojno puško ter prodirata.
Armada generala Bojadževa nadaljuje zasledovanje.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 30. oktobra. (Kor. urad.) Poročilo »Agence telegraphique bul-gare. Bolgarski komunike poroča o dogodkih, dne 29. oktobra to - le:
Naš armade so na celi fronti nadaljevale zasledovanje sovražnika ter so dospele zapadno in jugovzhodno od Knjaževca do črte ob razvodju med Timokom in Moravo. Južno od Knjaževca so zasedle vrh Tresibabo,ki odpira pot proti Nišu in Beli Palanki. V dolini bolgarske Morave so zasedle nase čete po ljutih bojih kraj Surdulico (kakih 27 kilometrov severo - vzhodno od Vranje), križišče potov Vranja - Lesko-vac in Tren preko Vlasine v dolino Morave. Pri Kačaniku so poskusili Srbi napasti naše kolone, ki so prodirale v tej smeri, bili pa so odbiti. Na zasledovanju smo vplenili 2 gorska topa z vprego ter mnogo vojnega materijala. V Skoplju smo vplenili te - le trofeje: 19.000 pušk različnih sistemov, 15.000 zabojev patron, 950 zabojev smodnika ter veliko množino vojnega materijala.
Sofija, 31. oktobra. (Kor. urad.) Uradno poročilo o operacijah dne 30. oktobra pravi: Naše čete nadaljujejo zasledovanje sovražnika. V smeri Zaječar - Boljevac prodirajoči oddelki so zasedli po trdovratnem boju višini 482 in 428 zapadno vasi Planini-ca (približno 16 kilometrov jugo-za-padno Zaječara) ter so vplenile eno baterijo s konji vred. V dolini Niša-ve prodirajoče čete so se polastile mesta Bela Palanka, dospevši do črte vas Sadovica - vas Vrgudinac-višina 489 - Bogovrh (trigonometer 1154 zapadno Bele Palanke). V Moravski dolini, severno Vranje, prodirajo naši oddelki vsled srditega sovražnikovega odpora le počasi. Na makedonskem bojišču je ostal položaj neizpremenjen.
SRBSKO URADNO POROČILO.
Srbski generalni štab poroča 28. oktobra: Na južni moravski fronti se boji nadaljujejo. Timoška armada se je umaknila v nove pozicije. Armada, ki je branila Pirot, je umaknila svoje krilo vsled močnih sovražnih napadov za to mesto nazaj. Sovražniku se je posrečilo, polastiti se sedla Kačanik. Na severo - zapadni fronti se je sovražniku, ki izrablja svojo številno premoč, posrečilo, vreči srbske čete par kilometrov pred Svi-lajncem nazaj. Konstatirali smo prisotnost svežih bavarskih in avstrijskih gorskih formacij. Na ostali fronti nobene izpremembe.
KRAGUJEVAC OSVOJEN.
Dosedanji največji dogodek na srbskih bojiščih je nesporno osvojitev Kragujevca — vojaškega središča in oporišča srbske armade, kjer se nahaja edini veliki srbski arzenal. Ah" so mogli Srbi svoja kragujevaška skladišča še pravočasno izprazniti, ni znano, vsekakor pa so sedaj izgubili svojo zadnjo izdelovalnico orožja in municije in bodo v bodoče navezani le na to, kar imajo seboj.
Kragujevac je igral v zgodovini srbskega naroda veliko vlogo. Do 1. 1842. je bil glavno mesto avtonomne Srbije, v katere ostalih mestih, v Belgradu, Šabcu, Smederevu, Uži-cah so še gospodovali turški paše. Okolica Kragujevca slovi še danes kot prava srbska zemlja, tu so doma Šumadijci, katerih ime je v Srbiji predvsem popularno.
V novejšem času so zgradili Srbi v Kragujevcu svoj veliki arzenal in mesto, ki ima slikovito lego ob Lepenici, se je zelo razvilo. V normalnih časih je štelo do 15.000 prebivalcev. S fronte Gornji Milano-vac - Kragujevac imajo naše čete le še kratko in se pretežavno oot v do-
lino Golijske Morave, v kateri ležita Čačak in Kraljevo.
Izgube srbske armade*
»Pester Lloyd> javlja po moskovskih listih: Srbski uradni seznam izkazuje dosedaj 28.500 mož, 7800 kot »pogrešane« torej vjete. Srbi so izgubili tudi 126 topov in mnogo vojnega materijala. Srbska armada šteje sedaj kakih 325.000 mož, ter se umika po načrtu toda z mnogo večjo naglico, kakor je bilo prvotno nameravano. Od 15Ietnega dečka do 651etnega starca je vse pod orožjem.
Pot po Donavi zopet prosta.
Iz Sofije poročajo: V soboto je prispel iz Oršove prvi ogrski parnik od izbruha vojne v Vidin.
Obsedno stanje nad Skopljem.
»Berliner Tagblatt« javlja preko Ženeve. Bolgari so proglasili nad Skopljem obsedno stanje.
Bolgarski uradni dementi.
Agence Telegr. Bulgare dementira poročila pariške »Agence des Balcans« razširjane obrekovalne vesti o postopanju bolgarskih čet v osvojenem ozemlju. Pravljice o bolgarskih grozovitostih so bedaste izmišljotine. Izmišljena je tudi vest. da se borijo turške čete skupno z bolgarskimi.
Bolgari že pred Nisem?
»Lokalanzeiger« poroča, da so se Bolgari od Pirota in od Knjaževca sem približali Nišu in da bolgarska artiljerija že obstreljuje severne in vzhodne sprednje utrdbe niškega mostišča.
Srbska etapna služba preko Črne gore.
»Tems« poroča iz Cetinja: Za aprovizacijo srbske armade je bila urejena posebna etapna služba preko Črne gore.
Berlinska »Nationalzeitung« pa javlja, da je etapna zveza Srbije s Črno goro preko Novega pazarja že od srede prekinjena.
Zedinjenje srbskih in angleških čet,
»Agence Havas« poroča: Angleške čete so odšle iz Soluna na fronto ter so se združile s Srbi.
Operacije četverozveznih čet.
Pester Lloyd« poroča preko Kopenhagena 31. oktobra: Pariška poročila pravijo, da prodirajo četve-rozvezne čete proti Šripu. Druge delajo vzhodno Vardarja utrdbe ter, bodo udarile, čim dospejo ojačenja, na Skoplje.
»P. L.« poroča nadalje preko Amsterdama: Pri zavzetju Velesa so imele v tamkajšnjih krvavih bojijb zlati francoske Čete velike izgube.
Četverozvezne čete v Solunu.
Preko Carigrada poročajo nemški listi: Do 28. oktobra je bilo v Solunu izkrcanih 78.000 mož, med njimi 50.000 Francozov. Na bojišče je odšlo 40.000 mož, skoraj izključno Francozov, in sicer 30.000 proti Gjevgjelim, 10.000 proti Strumici. Pri Solunu so uredili Angleži veliko taborišče za 100.000 mož.
Nove armade za bližnji Orijent.
Francoski in angleški listi poročajo iz Londona: Francoski genera-lisimus Joffre, ki se je mudil dva dni v Londonu, je tam opetovano konfe-riral s Kitchenerjem ter se udeležil tudi vojnega sveta. Kitchener in Joffre sta določila skupno akcijo francoskih in angleških armad, ki naj odpravi učinke velikih nemških podjetij v Orijentu.
Reuter javlja, da je napravit Joffreov obisk v Londonu najboljši vtisk in da sta se Francija in Anglija glede Balkana, pa tudi glede raznih drugih vprašanj popolnoma sporazumela. »Daily Chronicle« poroča, da se bo sedaj naglo postopalo in da se bodo sestavile za bližnji Orijent nove armade.
Turške čete na severozapadni bolgarski meji.
»Pester LIoyd« javlja iz Bukarešte: Na severozapadno bolgarsko mejo je prispelo 5 turških divizij pod Goltzem pašo. Bolgari so razdrli vse ceste v smeri na Silistrijo.
Vrhovni zapovednik ruske armade proti Bolgariji.
Pariški »Journal« poroča: Za vrhovnega zapovednika ruske armade, ki bo udarila na Bolgarijo, je imenovan general Brusilov.
Kako bi lahko Rusija Bolgarijo napadla?
»Lokalanzeiger« poroča: Romunski listi poudarjajo, da bi Rusija lahko napadla Bolgare, ne da bi kršila romunsko nevtralnost. Vkrcala bi čete v svojem donavskem pristanišču Reni ter bi jih mogla izkrcati zopet zapadno Silistrije. Donosa je mednarodna reka in Romunija bi teli transportov ne smela preprečiti. (Pač oa bi to storili  Bolgari in to
brez posebnih težav, ker je izkrcanje iz rečnih, torej razmeroma malih ladij mnogo zamudnejše, kakor iz pomorskih in bi izkrcavanje ne mogla ščiti težka artiljerija vojnih ladij. Op. ur.)
Rusko poročilo o bombardiranju bolgarske obali.
Petrogradska brzojavna agentura poroča: Iz merodajnega vira se poroča o operacijah ruskega črno-morskega brodovja: Dne 27. oktobra je obstreljevalo naše črnomor-sko brodovje Varno iz težkih ladijskih topov, naši hidroplani pa so metali na mesto bombe. Bombardiranje je trajalo eno uro. Zadete so bile pristaniške naprave, magacini m obrežne baterije. Varna sama je ostala nepoškodovana. Kakor se je z ladij in hidroplanov opažalo, so streljale naše baterije zelo precizno. Med bombardiranjem so napadli naše brodovje nemški podmorski iolni, ki pa smo jih pregnali, tako da niso imeli nikakega uspeha. Z ozi-nora na to je zanimivo, da je neka naša brezžična postaja vlovila naslednjo, od nemške brezžične postaje v Carigrad poslano brzojavko: »Nemški podmorski Čolni so napadli rusko brodovje, ko je pričelo obstreljevati Varno. Linijska ladja »Pante-lejmon« je močno poškodovana. Neposredno nato je rusko brodovje prekinilo obstreljevanje ter je jadrno odplulo v Sebastopol.« To poročilo je navadna nemška laž, kar izhaja že iz dejstva, da se je naše brodovje po končanem bombardiranju vrnilo v Sebastopol brez najmanjše poškodbe in ne da bi izgubilo le enega moža. Obramba proti podmorskim čol-nim ni mogla vplivati na bombarde-ment, ker se je vršila z malimi topovi, medtem ko so Varno nemoteno bombardirale težke baterije. Po končanem obstreljevanju je plulo naše brodovje v brezhibnem redu po zalivu mimo Varne ter se je potem vrnilo. Naši letalci so vrgli med obstreljevanjem 21 bomb na pristanišče. Bili so izpostavljeni ljutemu obstreljevanju, ki pa je ostalo brezuspešno. Vsi hidroplani so se nepoškodovani vrnili. (To rusko poročilo se nahaja v nasprotju s sofijskimi vestmi o potopitvi dveh oklopnic tipa »Tri Svja-titelja« in s turškim uradnim poročilom, da je nemški podmorski čoln težko poškodoval linijsko ladjo »Pantelejmon«.)
GRŠKA    ZAGOTAVLJA SVOJO UDANOST ČETVEROZVEZI.
Iz Rima in Pariza poročajo uradno, da sta tamošnja grška poslanika v imenu grške vlade izjavila, da so vse vesti, kakor da bi Grška nameravala delati ententi kakršnekoli tež-koče, gole izmišljotine, ki naj bi zase-jale med Grško in Četverozvezo nezaupanje in ustvarile v zapadnih državah sovražno razpoloženje proti Grški. Grška vlada dementira posamič nekatere najvažnejše teh vesti, tako ono o posebnem odposlancu kralju Konstantinu pri bolgarskem kralju ter vest, da namerava Grška preprečiti nadaljne izkrcavanje četverozvez-nihčetvSolunu. Grška poslanika v Rimu in v Parizu sta poudarjala, da je Grška že dosedaj storila Srbiji in ententi neprecenljive usluge in d a jihbotudivbodoče.
Grška in Italija.
»Secolo« pravi, da obvestilo grške vlade glede nje zadržanja proti četverozvezi ne zasluži zaupanja in upa, da bo zlasti italijanska vlada ukrenila kar treba, da kaka grška akcija proti ententi ne bo zadeta italijanskih interesov na Balkanu.
Kralj Konstantin v Atenah.
Poročilo budimpeštanskih listov, da je kralj Konstantin prispel v Solun in podrobnosti o tam se vršečem sprejemu, so izmišljene. Kralj Konstantin je ostal v Atenah. V Solunu se nahaja grški prestolonaslednik.
Obsedno stanje na Grškem.
»P. L.« poroča: Na celem Grškem je proglašeno obsedno stanje. Na novo rusko demaršo je odgovorila grška vlada, da hoče ostati do konca vojne nevtralna. Ta nevtralnost bo oborožena in napram ententi, tako dolgo dobrohotna, dokler četve-rozveza ne krši suverenskih prav grške države.
Pred novo grško krizo?
»Daily Telegraph« javlja Iz Aten: Venizelos in njegova stranka so sklenili strmoglaviti sedanji kabinet. Politični krogi menijo, da bi kralj v tem slučaju imenoval uradniško poslovno ministrtvo.
Francoski denar za Grško.
Iz Aten poročajo: čuje se, da je francoska vlada  dala  grški vladi ostanek prejšnjega posojila v znesku 12 milijonov frankov na razpolago. Pred rekonstrukcijo romunskega kabineta.
Romunski listi javljajo, da bo romunski kabinet skoro rekonstru-
iran. Spremembe se tičejo zunanjega, vojnega, trgovinskega, notranjega in justičnega portfelja. Bratianu izroči vojno ministrstvo generalu Steliani, sam pa prevzame zunanje ministrstvo, notranji minister postane predsednik romunske zbornice Pherikide.
»Corriere della sera« pravi, da novi možje, ki vstopijo v kabinet, sicer niso prijatelji Nemčije, pač pa so nevtralisti.
Romunski hujskači na delu.
Bukarešta, 1. novembra. Včeraj je priredila »Unijonistična federacija v petih mestih intervencijom stične shode z ena'kim programom, kakor pred tednom v Bukarešti.
V Bukarešti pa je priredila »Liga za narodno edinstvo« zborovanje, na katerem se je izrekla za vladno politiko.
Ruski glas o položaju na Balkanu.
»Novoe Vremja« izvaja, da se nahaja Srbija v najtežavnejšem položaju. List vprašuje, če je četvero-zveza res preudarila vse možnosti glede pomoči Srbiji. Italija prav za prav ni začela vojne za interese na Balkanu in da ohrani status quo. Zato je jako čudno, da odlaša s svojo pomočjo sedaj, ko delata Nemčija in Avstrija na to, da ustvarita po-
polnoma nov položaj na Balkanu. V istem položaju je Angleška. Nemški vhod v Carigrad ne pomeni za Angleško samo veliko izgubo, ampak tudi prav realno nevarnost. Ne ve se, če Angleži, v slučaju prodiranja Nemcev, ne bodo prisiljeni, zapustiti Gallipoli; vsekako bo tamkajšnji boj jako otežkočen. To ne ogroža samo angleške interese v Turčiji, nego tudi Indijo, ki ne bo mogla ostati idilično mirna, kakor sedaj, ter Egipt. O ruskih interesih sploh ni ničesar več povedati. Srbi so doslej vedno delali po željah Rusije, dočim so Bolgari prizadeli Rusiji po krivdi nespretne ruske diplomacije uničujoč udarec. Ruski ugled se da obnoviti samo z osveto Nemcem prijazni smeri v Bolgariji. Vse velesile so enako interesirane. Diplomacija četverozveze je doživela v zadnjem času vrsto resnih porazov, a vse dosedanje prekaša zadnja napaka, da se Mackensenovo prebitje ni pravočasno spoznaol, dasi govore Nemci odkrito o svojih ciljih. Nemci so postali tako prešerni, da še svojih strategičnih napak več ne za-molčujejo, ampak jih javno razglašajo, dočim kaže ruska diplomacija tako nezmožnost, kakor je samo pri nji mogoča. _
i SOBOTNO    NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 30. oktobra. (Kor. ur.) VVolficv urad poroča:
Veliki glavni stan 30. oktobra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feldmar-ša!a von Hindenburga.
Severo - vzhodno od Mitave so zavrnile naše čete pri Plakanenu na severni breg Misse postavljene sile dva močna nočna napada ter so se pred novim napadom umaknile v glavno pozicijo na južnem bregu.
Armadna skupina generala icleinar-šala   princa   Leopolda Bavarskega. Nič novega.
Armadna skupina generala von Lin-singena.
Zapadno od Czartorijska smo vzeli rusko pozicijo pri Komarovu in kraj sam. Ruski nočni protinapad je bil brezuspešen. Naskočili smo Kamjenuho, Huto - Lisovko in Bjelgov. Vjeli smo 18 častnikov in 929 mož vplenili dve strojni puški. Pri Kuklih smo zbili neko rusko letalo.
Vrhovno armadno vodstvo. *
Prestolonaslednik pri armadi Puhallo.
Dunaj, 30. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo:
Nadvojvoda Karel Fran Josip, ki je pred kratkim obiskal armado generala kavalerije von Bohm - Er-mollija, je zadnje dni, nadaljujoč potovanje po ruskem bojišču, podrobno pregledal armado fcm. v. Puhalla. Ko je dne 23. oktobra dospel v armadno območje, je pregledal prestolonaslednik vse, armadnemu poveljniku podrejene divizije ter se podrobno informiral o položaju armade. Pogosto je imel nadvojvoda priliko, odlikovati hrabre čete, med njimi dele dunajskih domačih polkov in honvedskih polkov s posebnimi nagovori in jim izročiti zaslužena odlikovanja. Zlasti pohvalno se je izrazil prestolonaslednik o preskrbi čet z materijalom, ki jo je označil kljub silnim težavam v deželi brez res-soure kot vzgledno. Ko se je mudil več dni pri armadi, se je nadvojvoda povrnil preko stališča armadnega vrhovnega povljstva ter odpotoval nato na Dunaj, da poroča cesarju.
Dvinsk, Riga in Mlnsk.
Iz Petrograda prihaja preko Krakova vest, da obstreljujejo nemška letala dan na dan Rigo in da se silni boji v bližini mesta neprestano nadaljujejo. Dan in noč je slišati v mestu grmenje topov.
»Ruskoje Slovo« poroča iz Dvinska, da je mesto sedaj kakor iz-umrto. Trgovine so zaprte, listi ne izhajajo. Dosedanjega mestnega glavarja Pfeiferja so nadomestili z Rusom Molčanovom, Petrogradsko časopisje pripravlja na skorajšnji padec Dvinska. — Glasom poročila »Novoje Vremja« je skoraj pričakovati tudi padca Rige. Avstrijski in nemški možnarji so mesto popolnoma uničili, zmagovalci ne bodo dobili niti enega porabnega predmeta. — Glasom poročila iz Minska, je za-povedalo vrhovno armadno povelj-ništvo, izprazniti mesto. V Minsk prihajajo neprestano begunci iz ogroženih okrajev gubernije. Nasproti temu poročilu prihaja preko Kijeva vest, da je župan pozval prebivalstvo, da naj mesta ne zapusti, ker je Rusija prenapolnjena beguncev in tem ni odprta nobena možnost za zaslužek.
Angleški parnik se potopil v Belem morju.
Droutheim, 30. oktobra. (Kor. urad.) Tukajšnji parnik »Turid« je rešil v Belem morju 22 mož angleškega pamika »Impress of Bre-tagne«, ki je zadel ob mino. Sedem mož posadke je utonilo. Preostale so prepeljali v Arhangelsk.
RUSKO    URADNO POROČILO.
30. oktobra. Na celi fronti, od zaliva pri Rigi do Pripjeta, se ni zgodilo nič bistvenega- Omeniti je le uspešno delovanje naše težke in lahke artiljerije okrog Jakobstadta in Dvinska in proti vasi Murojaznv (3 kilometre zapadno jezera Obole). Nemški poskus, napredovati na levem bregu Dvine, severo - zapadno Jakobstadta, je bil lahko onemogočen. Nemci so vzeli prebivalstvu obleko, čevlje in perilo in so te stvari spravili v Vilno. V boju med malim ruskim oddelkom in nemškim oddelkom pri Lubažovi ob gorenjem Njemenu, je bil nemški oddelek uničen. Napravili smo malo število vjet-nikov in zavzeli konje in vozove. Vsled srečnih operacijskih načrtov smo imeli v tem boju le dva mrtva in enega ranjenca. Pri Gorodištu je naša artiljerija zadela sovražno letalo. Padlo je v naše pozicije. yodja 1
in opazovalec sta bila vjeta. Hud boj za vas Radko na levem bregu Styra zapadno Čartorijskega traja še. Doslej smo vjeli 8 oficirjev in nad 300 avstro - ogrskih vojakov.
Iz Rusije.
Iz Petrograda poročajo, da je Rusija sedaj podobna velikanskemu vojnemu taborišču. Vlada je zasegla vse tovarne in večje delavnice, da izdelujejo municijo in drugi vojni materijal. Skoro vse železnice so podrejene vojaškim oblastim, tudi železniški uslužbenci stoje pod vojaškim zakonom. Vse mehanike so poklicali s fronte, da izdelujejo municijo.
Iz Odese poročajo o velikih draginjskih izgredih v zadnjih 14. dneh. Prišlo je do spopadov s policijo. Izgredov so se udeležili tudi vojaki, ki so se vrnili iz vojne.
Kavkaski podkralj, veliki knez Nikolaj Nikolajevič je odredil nasilni izgon vseh Židov iz Kavkazije tekom 14. dni.
Protirusko gibanje na Finskem.
»Magdeburger Zeitung« poroča iz Stockholma, da se protirusko gibanje na Finskem vedno bolj širi. Finski župani se branijo, izvršiti od generalnega gubernatorja izdana povelja glede novačenja.
Vojni načrti Francoske In Rusije.
Po »Petit Parisienu« poroča »Vossische Zeitung« o razgovoru nekega specijalnega poročevalca z ruskim ministrskim predsednikom Goremykinom. Ta je izjavil, da je edina težava za Rusijo oboroževanje in opremljanje vojske. Ta problem pa bo v najkrajšem času rešen. Ruska sredstva se dan na dan množe. Novinci se vežbajo in ni več daleč trenotek, ko bo stopilo nekaj milijonov mož na bojišča. V Rusiji misli vse le na vojno. Stranke so edine v tem, da se prelože politični boji na čas po vojni.
O francoskem oficijalnem razpoloženju piše »Lokalanzeiger«, da je izjavil Briand zastopniku »Jour-nala«, da ima nova vlada isti vojni program, kakor prejšnja, namreč, zmagati in napraviti mir ter uničiti militarizem.
Nova ruska vlada?
Berolin, 1. novembra. ^Vossische Zeitung« priobčuje sledečo brzojavko iz Amsterdama: Reuterjev biro javlja iz Petrograda: Čuje se, da je bil Goremvkin imenovan za državnega kancelarja. Kakor javljajo »Birževija Vjedomosti«, ima Goremvkin največjo kontrolo v stvareh zunanje politike in ga pri tem podpira bivši ruski poslanik na Dunaju, Šebeko. Car Nikolaj je sprejel prošnje za odpust ministra zunanjih del, Sazonova, poljedelskega ministra Krivošejna in državnega kontrolorja Haritonova. Minister notranjih del, Hvostov, je imenovan za ministrskega predsednika.
ZAPADNO BOJIŠČE.
BOJI PRI TAHURU. — BOJI PROTI FRANCOSKIM LETALCEM.
Berolin, 1. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 1. novembra.
Zapadno bojišče.
V Champagni so Francozi popoldne pričeli pri Tahuru s protinapadom. Bili so odbiti. Dne 30. oktobra od naših čet zavzeta Butte de Tahure je ostala trdno v naših rokah. Število zadnja dva dneva vjetih se je zvišalo na 31 častnikov in 1277 mož. Pri Combresu je prišlo do živahnih bojev z bližinskim vojnim orožjem. Poročnik Bolcke je dne 30. oktobra južno od Tahura strmoglavi! neki francoski dvokrovnik ter s tem izločil iz boja šesto sovražno letalo. V pokrajini pri Belfortu se je vršilo več, za nemške letalce uspešnih bojev.
Vrhovno armadno vodstvo.
NEDELJSKO URADNO POROČILO. .
Berolin, 31. oktobra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 31. oktobra.
Zapadno bojišče.
Bavarske čete so zasedle severo - vzhodno od Neuvilla francosko pozicijo v izmeri 1100 metrov, v jele kakih 200 mož ter vplenile 4 strojne puške in 3 metalce min. Zvečer so odbile sovražen protinapad. — V Champagni smo izgubili kos daleč naprej potisnjenega nemškega jarka, severno od Le Mesnila v noči od 29. na 30. oktober vsled nadmočnega napada na tam stoječe stotnije, zasedli so ga Francozi. Pri Tahuru so popoldne naše čete napadle. Zajuri-šale so butte de Tahure (višina 192 severo - zapadno od onega kraja.) Boj je trajal vso noč. Vjeli smo 21 francoskih častnikoy (med nitmi l
Vojna z Rusijo.
ODBITI RUSKI  NOČNI NAPADL — BOJI PRI SIENIAVL — OKTOBRSKI VOJNI PLEN.
Dunaj, 1. novembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Ob Ščari so c. in kr. čete odbile nočni napad po silnem boju na pest. Na korminski fronti smo odbili več močnih nočnih napadov. Severno od Sieniave ob Strypi se razvijajo po odbitem napadu iznova silni boji.
Na severo - vzhodnem bojišču znaša oktoberski plen c. in kr. vrhovnemu poveljništvu podrejenih armad 142 častnikov, 26.000 mož, 44 strojnih pušk, 1 top, 3 letala in drug vojni materijal.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml.
• m
BOJI PRI RIGL — ODBITI RUSKI NAPADI. — BOJI PRI SIEM1KOV-CIH.
Berolin, 1. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 1. novembra.
Vzhodno bojišče. Armadna  skupina generalfeld-maršala von Hindenburga.
Na obeh straneh železnice Tu-kum - Riga so dospele naše čete v napadu do splošne črte Raggasom-Kemern zapadno od Šlock - Jaunsna. Sovražni protisunki so bili odbiti. Zapadno in jugozapadno od Dvinska smo odbili močne ruske napade. Zlasti silen je bil boj med jezerom Sventen in Ilsen. Boj tam na posameznih točkah še traja. Posamezni sovražni sunki severno od jezera Drisvijati so se tudi izjalovili. Nasprotnik je imel velike izgube. Pri Olaju, jugozapadno od Rige smo prisilili neko rusko letalo, da se je spustilo na tla. Vodnik in opazovalec sta vjeta.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Vzhodno od Paranovičev smo odbili po bližinskih bojih ruski nočni napad.
Armadna skupina generala von Linsingna. Položaj je v splošnem neizpre-menjen. Sovražni protisunek severno od Komarova ni imel uspeha. Čete armade generala grofa von Both-merja so bile pri Siemikovcih ob Strypi severno od Burkanova napadene In se še bojujejo.
Vrhovno armadno vodstvo. •    * •
NEMŠKI  PLEN MESECA OKTOBRA.
Berolin, 1. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 1. novembra.
Število meseca oktobra od nemških čet na vzhodu vjetih vjetnikov : in plena znaša:
Pri armadni skupini generalfeld- 1 maršala von Hindenburga: 98 častnikov,] 4.482 mož in 40 strojnih pušk.
Pri armadni skupini generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega: 32 častnikov, 4134 mož in dve strojni puški. j
Pri armadni skupini generala ; von Linsingena: 56 častnikov, 8871 j mož In 21 strojnih pušk.
I Pri armadni skupini generala grofa von Bothmerja: 3 častniki, 1525 mož in 1 strojna puška.
Pri armadni skupini generalfeld-maršala von Mackensena: 55 častnikov, 11.937 mož in 23 topov, ne glede na veliko število najdenih topov različnega liva, in 16 strojnih I pušk.
Skupaj torej 244 častnikov, j 49.949 mož vjetih, 23 topov in 80 ! strojnih pušk vplenjenih.
! Vrhovno armadno vodstvo.
NEDELJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 31. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Nasproti naši fronti ob Strypi je razvijal sovražnik včeraj večjo delavnost. Naše črte v raznih prostorih je obsul z močnim artiljerijskim ognjem ter poskusil na enem prostoru priti čez Strypo, kar smo s svojim ognjem preprečili. Jugo - vzhodno od Lučka smo zopet zbili nekega sovražnega letalca. Naš napad zapadno od Czartorijska je pridobival korakoma prostora. Močne ruske protinapade smo odbili. Sicer na severo - vzhodu nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 31. oktobra. (Kor. ur.) VVoiffov urad poroča:
Veliki glavni stan 31. oktobra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-rnaršala von Hindenburga.
Naš koncentrični ogenj je prisl-!•! Ruse, da so zopet zapustili kraj Plakanen na severnem bregu reke Misse.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Položaj je neizpremenjen.
Armadna skupina generala von Linsingena.
Napad zapadno od Czartorijska je dosegel črto ob vzhodnjem robu višin pri Komarovu, vzhodno od Podgacij. Dosežene pozicije smo držali proti opetovanim ruskim nočnim napadom deloma v ljutih bojih. Vjeli smo kakih 150 Rusov od U različnih polkov.
Vrhovno armado vodstvo. « m
m
SOBOTNO URADNO POROČILO.
Dunaj, 30. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Zapadno od Czartorijska se boreče avstro - ogrske in nemške čete so Iztrgale sovražniku, nadaljujoče svoje napade, celo vrsto trdovratno branjenih krajev. Vjetih je bilo 18 ruskih častnikov in 929 mož, ter vplenjeni dve strojni puški. S svojim ognjem smo zbili nekega ruskega letalca. Sicer na severo - vzhodu nič novega.
Namestnik načelnika fcenerabe^a štaba Pl Hfiler, fml.
Stran 4
.SLOVENSKI NAK(X>*9 dne 2. novembra 1915
251. štev.
zapovednika bataljonov) in 1215 mož.
Vrhcvno armsdno vodstvo.
SOBOTNO URADNO POROČILO.
Berolin, 30. oktobra. (Kor. ur.) WoIffov urad poroča:
Veliki slavni stan 30. oktobra.
Zapadno bojišče. Nobenih bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo.
m m m
Boj na morju.
London, 31. oktobra. Lloyd javlja iz Halifaxa (Nova Škotska): Nizozemski parnik »Hamborn« družbe Vulkan z vsebino 1229 ton potujoč iz Roterdama v Halifax, je bil zaplenjen, ker se sumi, da je ta parnik last nekega Nemca.
Francoske izgube.
Švicarski listi poročajo s Francoskega, da znašajo francoske izgube med zadnjo osemdnevno ofenzivo najmanj 90.000 mož.
Angleške szgube.
London, 29. oktobra. (Kor. ur.) Glasom uradnih poročil, znašajo skupne angleške izgube na vseh točkah 493.294 mož. od teh 101.652 mrtvih, 317.456 ranjenih in 74.177 pogrešanih.
Vohunstvo v Belgiji in na Francoskem.
Berolin, 30. oktobra. (Kor. ur.) Wolffov urad pereča: V Belgiji in na severnem francoskem smo odkrili te dni zopet 2 veliki vohunski podjetji. V Belgiji gre za razsežno organizacijo, katere člani so bile aretirane osebe. Teh je 21, med njimi zopet 4 žene, ki so v prvi vrsti izvršile zločine proti varnosti nemške vojske. Na severnem Francoskem odkrito vohunsko organizacijo je vodila žena nekega francoskega častnika, ki je dobila osebno od vojne oblasti v Parizu svoje instrukcije in je bila potem poslana na severno Francosko. Med njenimi pomočniki, ki so bili tudi aretirani, sta še dve ženski. Tudi v tem slučaju je aretiranim dokazano vohunstvo. — V tretji vohunski zadevi v Belgiji je bila dne 26. oktobra izrečena sodba, ki se je glasila proti 9 obtoženim na smrt. Sodba je bila včeraj izvršena. Med 10 drugimi, ki so bili obsojeni na ječo, se nahajajo zopet 3 ženske.
Novi francoski kabinet Briand-Cambon.
Dne 30. m. m. je ministrski predsednik Briand predstavil prezidentu Poincareju novo ministrstvo. Parlament bo imel dne 3. t. m. sejo, v kateri poda ministrstvo programatično izjavo.
Rim, 31. oktobra. (Kor. urad.) V Italiji presojajo novo francosko ministrstvo zelo rezervirano. Dvomijo, ali je vzeti od ministrstva reprezentirano edinost za resno. Spodtikajo se tudi nad imenovanjem Cambona za generalnega tajnika zunanjega ministrstva, ker je Cambon začetkom avgusta 1914 odgovoril na vprašanje, zakaj se Francozi brez potrebe udeleže vojne: »Saj vendar nismo Italijani!« in je ta odgovor v Italiji splošno znan.
London, 1. novembra. (Kor. ur.) »Mancester Guardian« poroča iz Pariza z dne 28. oktob.: Novi kabinet je v veliki meri osebna ustvaritev Poincareja, ki, kakor trde, proti običaju ni vprašal predsednikov senata in zbornice za svet. To kršenje navade so v senatu in zbornici močno kritizirali. Clemenceau je iz tega vzroka odklonil sedež v kabinetu. — V parlamentu je bil novi kabinet hladno sprejet. Radikalna stranka se je včeraj sestala ter soglasno sklenila, pozvati Vivianija, da naj odstopi, demisija pa je bila že v torek zvečer sklenjena. Vivijanijevi poskusi, nanovo sestaviti kabinet pod njegovim predsedstvom, so se izjalovili, ker so vsi odklonili. Na željo Poincareja je Viviani privolil, da zamenja prostor z Briandom.
Socijalistična stranka je sklenila včeraj s 55 glasovi proti 10 glasovom, dočim je 35 glasov manjkalo, da dovoli Sembatu, Guesdeju in Tho-masu, vstopiti v novi kabinet pod temi - le pogoji: Kabinet se mora odreči zavojevanjem in aneksijam. Kabinet mora takoj predložiti zakon za omejitev vojnih dobičkov in utesniti cenzuro glede političnih in vojaških vesti. Zbornica naj ima redno v gotovih presledkih tajne seje. »Man-chester Guardian« pripominja, da je na Angleškem splošno zdravilo manjši kabinet, na Francoskem pa se je kabinet razširil, da odpravi iste težkoče.
Kriza v angleškem kabinetu.
V Londonu pričakujejo demisijo Churchilla. To vest prinaša »Kolni-sceh Volkszeitung« obenem z drugo vestjo, ki se bavi s skrčenjem angleškega kabineta v s vrbo njega konsolidacije. Nasproti dosedanjim ye- i
stem ve poročilo, da bo ostal kabinet v svoji dosedanji obliki, pač pa dobi vojna komisija, ki ima skrbeti za vse, kar je v zvezi z vojno, uraden značaj. Dobila bo namreč pravico, da takoj in samostojno sklepa tudi o izvršitvi za vojno važnih vprašani, dočim je moral dosedaj odobriti vse njegove sklepe šele kabinet V novem vojnem svetu bodo najbrže ti-le možje: Asquith, Grev, Kitchener, Balfour, Bonar Law, Lansdowne in Lloyd George.
Joffre v Londona«
London, 29. oktobra. (Kor. ur.) Francoski vrhovni poveljnik Joffre je obiskal vojni urad ter ga nato zapustil s Kitchenerjem. Množica mu je prirejala živahne ovacije.
Ženeva, 30. oktobra. (Kor. ur.) Popoldne se je udeležil Joffre ministrske konference v navzočnosti Asquitha, Kitchenerja, Balfoura in Lloyd Georgeja. Pozneje je Joffre še privatno konfereriral z Lloyd Geor-gejem.
JAPONSKA POMOČ ENTENTI.
»Agence Havas« poroča: Japonski ministrski predsednik je izjavil, da Japonska ne more poslati svojih čet na evropska bojišča, pač pa pomaga zaveznikom na kopnem in na mc:*ju z mobilizacijo svojih ar-zenalov. Japonska igra vlogo zavezniške straže na daljnem Vzhodu, preprečuje, da bi sovražnik nahuj-skal mohamedansko prebivalstvo ter ščiti rusko transsibirsko železnico.
Japonska ne bo sklepala separatnega miru.
Reuter poroča uradno: Japonski veleposlanik je dne 29. oktobra podpisal v Londonu pogodbo, s katero se pridružuje Japonska sklepu entente, da ne bo sklepala separatnega miru.
PORTUGALSKA IN EVROPSKA VOJNA.
Preko Amsterdama poročajo: Ob izlivu reke Tajo so zasidrane angleške transportne ladje in angleške križarke. Te dni naj bi se bili vkrcali za vožnjo v Gibraltar deli mobilizirane portugalske armade, baje da nadomeste angleške čete, ki jih je treba drugod. Častniki so dobili zagotovilo, da portugalske čete ne bodo odposlane na kako evropsko bojišče. Medtem pa so izbruhnili na Portugalskem nemiri zaradi draginje, vsled česar čet ni bilo mogoče odposlati. Govori se, da bo ministrstvo Castro padlo in da je bo nadomestilo ministrstvo Costa. Predsednik Machado skuša, najbrže pod vplivom balkanskih dogodkov, za enkrat še obvarovati Portugalsko pred nesrečo, da bi se na strani entente udeležila vojne.
Švedsko - angleška pogajanja prekinjena.
Iz Stockholma poročajo, da so se pogajanja med Švedsko in Anglijo glede nekaterih ekonomičnih vprašani razbila in da so bila ta pogajanja dne 29. oktobra prekinjena.
Žolta knjiga nizozemske vlade.
Haag, 31. oktobra. (Kor. urad.) Zolta knjiga je izšla. Med drugim vsebuje besedilo izjave nevtralnosti, poročilo o prekoračenju meje pri Vaalsu s strani nemških čet, poročilo o postopanju bojujočih se morskih sil proti nevtralni trgovini in nevtralnemu plovstvu, nadalje poročilo o korakih vlade, da dobi odškodnino za neupravičeno ustavljanje nizozemskih ladij, nadalje poročilo o nemškem minskem polju v Severnem morju v višini plitvine Doggerbank, kratko poročilo o torpediranju parni-ka »Kadwik« in o izgubi parnika »Alcor,« ter poročila o uničenju ustavljenih holandskih ladij in o zračnih napadih na nizozemske ladje. — Druga poglavja govore o vprašanju nizozemskega blaga na vplenjenih ali v nevtralnih pristaniščih ležečih ladjah bojujočih se držav, o pridržanju posadke holandske ladje »Egberdi-na« in parnika »Flora« na Angleškem, vsebujejo nadalje poročilo o težkočah, ki jih dela Nemčija hcland-skemu ribarstvu poročilo o aretaciji podanikov bojujočih se držav na holandskih ladjah, o letalih, ki so se pokazala nad nizozemskim ozemljem In končno o zaplembi nizozemskega blaga s strani nemške vlade v Belgiji.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 30. oktobra. (Kor. ur.) Poročilo Agence telegraphique Milli: Glavni stan poroča:
Dardanelska fronta. Naša artiljerija je potopila danes francoski podmorski čoln Turkvoise. Posadka, obstoječa iz 2 častnikov in 24 mornarjev, je bila vjeta. Sovražnik je na treh odsekih fronte bolj živahno streljal z artiljerijo in metal bom-
be. Odgovarjali smo uspešno. Nekaj sovražnih ladij se je udeležilo obstreljevanja in pri Anaforti je naša artiljerija v polno zadela sprednji del neke sovražne transportne ladje. Ladja je odplula zavita v oblak dima. Pri Ariburnuju je provzročila bomba, ki so jo izstrelili naši, v nekem strelskem jarku požar, ki je trajal 2 uri. Pri Sedil Baru je razdejala naša artiljerija 2 sovražni poziciji za metanje bomb nasproti desnemu krilu in centrumu. Sicer nič novega.
Carigrad, 31. oktobra. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Na fronti ob Dardanelah je trajal krajevni ogenj tudi včeraj. Naša artiljerija je odgovarjala učinkujoče in razbila nekaj sovražnih strelskih jarkov in pozicij za metalce bomb. Sicer nič novega.
Uničene zavezniške ladje.
Carigrad, 31. oktobra. Ob dardanelah je bil potopljen francoski podmorski čoln. Posadka je bila vjeta.
London, 30. oktobra. Pomožna ladja za iskanje min »Hyche« se je potopila v noči 28. oktobra pri Gali-poliju, ker je trčila z drugo ladjo. Razen posadke je bilo še 250 mož na krovu. 2 oficirja in 153 mož pogrešajo.
Slabo pripravljeno.
Preko Berlina poročajo iz Rot-terdama, da je znani angleški vojni kritik Bartlett pred Številnim občinstvom v Londonu kritiziral darda-nelsko ekspedicijo ter naglašal, da je popolnoma neosnovana trditev, čes, da bodo mogli zavezniki še letos preprečiti sovražno prodiranje preko Bolgarske v Turčijo. Angleški narod naj se ne da preslepiti in naj ne misli, da je mogoče z izkrcanjem čet v Solunu rešiti Srbijo. Zavezniški zemljevidi polotoka Galipolija so bili popolnoma napačni. Šele na podlagi vplenjenih turških kart je bilo mogoče angleške zemljevide popraviti. Akcija pri Ahibabi je bila popolnoma ponesrečena, pri vsaki bitki pa so bili Turki jačji.
Moji fantje.
Moriuos plango — Mrtve objokujem.
Če pa je človek starejši, če ima ženo in otroke, pa mu začno sivi lasje lest! tihotapsko v glavo, se mu čudno zdi, ko naenkrat zasliši glas: ti hlapec gospodov, pojdi na nabor.
Tako je bilo tudi z mano, ko so mi rekli: pridi in pokaži, kaka je tvoja moč. n tiste dni pred naborom mi je bilo semintja res nekam čudno, iskal sem razveoiiia v Svetem pismu (.1 ob. Psalmi. Jeremija, Jezusove prilike), prebiral narodne pesmi, hodil pogosto gori po moji pre-ljubljeni poti proti Rupi, pa premišljeval. In pri tej priliki so mi zopet uhajali spomini tja do tistih treh vrlih mojih učencev, ki so dali cvet svojega življenja na žrtvenik domo-v ine.
Fantje moji! Kolikokrat sem se že letos pogovarjal z vami, a pred naborom ste mi še posebno živo stopali pred oči. Dragi moji ljubčki, ali je tedaj kaj posebnega, da danes, nekaj dni pred Vsemi sveti in pred Vernimi dušami, zastavim skromno svoje pero in vam pišem tele vrstice. Sprejmite jih pa v nebesih za — prežce.
Jože Berce! Ko sem prišel pred petnajstimi leti za suplenta v Kranj, sem te našel v šestem razredu, kjer so mi poverili pouk slovenščine. Še te vidim, kako sediš tam doli v zadnji klopi, pa se živo zanimaš za vsako mojo besedo, pa pišeš lepe naloge z markantno svojo pisavo, in deklamuješ in predavaš. Študentovska korenina. Pa lep fant, visokorasel kot jelka v našem gozdu. Potem se dolgo nisva videla. Sestala sva se, ko si prišel za učitelja na mestni licej v Ljubljani. Vesel sem te bil. Srečala sva se še par-krat v Kranju, nazadnje v Novem mestu — sredi julija 1914. Jaz sem se tedaj vračal iz ljube Bele Krajine, kamor sem bil pohitel z znanci in prijateljem Birtovim Andrejčetom, ki sedaj čuva Dobrdobsko planoto. Imeli smo doli prekrasne priče med rojaki ljubega Otona Zupančiča. V Novem mestu sem te našel, dragi Berce. Odpravljal si se na vojaške vaje, ki pa so se spremenile že čez teden dni v morilni boj. Izbrala te je sovražna krogla, poiskala pot v glavo, uničila življenje, polno nad in sladkega upanja.
Peter Bevk! Moj učenec doli v živosrebrnt Idriji, kjer hranim najlepše spomine svojih mladih let, kjer mi je tudi Gospod dal družico mojega življenja. Petrček! Fleten fant, rdeč in bel kot breskvin cvet. Dobro sva se razumela. Razvil si se v zalega mladeniča, pa risal si, risal tako lepo, in slikal. Velika moč je bila v tvojem čopiču. Letos pozimi sva se sestala v Kranju. Ko pa je zapela kukavica na Šmarjetni gori in kos znašal gnezdo na Rupi, ie pri*
šlo žalostno poročilo, da si kot junak pal na severnem bojišču in se ločil spomladi od pomladi svojega življenja. Peter, miren ti bodi kotiček tam na daljnem severu.
Janez Triller. Učil sem te slovenščine v Kranju, kamor me je zagnalo valovje življenja iz ljube moje Idrije, z nepozabnega Kurjega vrha. Janez, fant bujne domišljije, je pisal lepe naloge. Kadar se mu je ljubilo. Zato sva včasih nekoliko trčila, a kmalu je minul vihar, bila sva stara prijatelja. Posebno kot pevec narodnih pesmi mi je Janez ugajal. No, in znal je peti in človek je bil vesel simpatičnega glasu njegovega, ki je zvenel kot srebrn zvonček. Odšel je v boj, dobil tam za Lvovom protin, v humorističnem pismu opisal in celo narisal svoje vojevanje, ozdravel, vrnil se na bojišče. Poslovila sva se na Trati pri očetu Zakot-niku. Obljubil si mi, da hočeš redno pročati, kje boš hodil, kako se ti bo godilo. Dobil sem dve karti, namesto tretje, je prišlo naznanoli smrti. Tudi Janez, veseli, živahni mladenič, je dobil gori na severu malo prostorčka za zadnje počivališče.
Rupa, na dan sv. Simona in Juda 1915.
Makso P i r n a t.
Tretie voino uosoiiSo.
b Pa™
Sodržavljani! Tretjič vas tekom sedanje vojne kliče država na iinan-cijelno sodelovanje in na pomoč. Za kaj gre v tem trdem boju domovine, veste vsi: kar se je izvojevalo,vas je navdalo z veiikim veseljem; in da bo zmaga, ki se bliža na vseh straneh našim zahtevam, popolna, to vas navdaja z radostnim zaupanjem na krepko, bogato prihodnjost.
Vojak zunaj na fronti in v strelskem jarku, ta nič ne vprašuje in nič ne računa, ta se vojskuje in zmaguje. A vi vsi, ki živite za fronto, ste poklicani, da ste podobni vojakom na bojnem polju, da ste bojevniki z drugimi sredstvi za isti cilj. Najmanjša posest v vaših rokah, najmanjši prihranki vašega dela, so ravnotako orožje proti zavratnim in bogatim sovražnikom, ki mu je odprt dovoz od vseh strani sveta, kakor puške in topovi. Posodite svoj r denar domovini in postavite svoje imetje v službo države, prekujte dobičke in prihranke svojega mirnega dela v bojna sredstva.
Ne bodite malenkostni računar-ji in stiskači. Vsi vaši računi se ne ne bodo vjemali, če boste zakrknjeni in brez obzorja manj podpisali vojnega posojila, kakor bi ga mogli. Čim več se dobi vojnega posojila, toliko krepkejša bo armada; čim bogatejše bodo vaše žrtve, tem popolnejše bo sovražnik premagan. Ali je podpisovanje vojnega posojila sploh kaka žrtev? Življenja ne bo pri tem nihče dal, kakor ga je dalo že toliko bratov daleč v tujih deželah. Vi boste denar domovini le posodili in ta vam ga bo vrnila in še z znatnim dobičkom za vas. Država vas kliče na prostovoljno podpisovanje vojnega posojila, da ščiti in okrepi skupnost, to je vas vse. In od tega boste imeli povrh še denarni dobiček!
Sodržavljani! Samo še malo dni je časa, da podpisujete pri denarnih zavodih vojno posojilo. Tam dobite tudi vsa pojasnila, kar jih morete želeti ali potrebovati. Podpisali bodete 100 kron, ki jih dobite dne 1. oktobra 1930 do zadnjega vinarja povrnjene. Plačati pa je v resnici samo 93*6% imenske vrednosti in vam denarni zavodi še odpuste l/^o. Potrebno je torej le, da se dejansko vplača 93 kron 10 vin. in dotičnik ima terjatev do države za 100 kron iti država mu bo za teh sto kron plačevala vsako leto 5V2% najkasneje po poteku 15 let pa še povrnila celo terjatev. Pri takojšnjem popolnem vplačilu podpisanega zneska se pri vsakem všteje takoj tudi prvi četrtletni kupon, ki zapade dne 1. januarja 1916 in se glasi na 1 krono 37V2 vin., tako da velja nakup tega, davka prostega in pupilarno varnega papirja v resnici le 91 kron 12x/2 vin. za obrestonosno in vračljivo nominalno vrednost 100 kron.
Sodržavljani! Naj govore te gole številke in naj vas prepričajo. Številke odločijo, ker so dokaz vseh dokazov. Država potrebuje vaš denar, a skrbi, da vam bo donašal lepe obresti in da ga boste zanesljivo nazaj dobili. Vaša premoženja, vasi vrednostni papirji zadobe duše in pomen, če jih zamenjate za papirje vojnega posojila, s katerim dosežete še znatnejše obresti, kakor jih uživate sedaj. Državna uprava vam gre pri tem v vsakem oziru na roko in je preskrbela tudi olajšave s tem, da je do 31. decembra 1917 določila za zastavljanje vrednot samo 5% obrestno mero, da bi za obrambo domovine mogla mobilizirati tudi nepremične kapitale.
Ne odlašajte in podpisujte tretje avstrijsko vojno posojilo. 2e v dolgi dobi, kar traja sedanja voina. ste
dokazali ne le da razumete potrebe in koristi domovine, ampak da ste tudi pripravljeni, jih pospeševati z žrtvami. Naj bo tudi tretje vojno posojilo dokaz, da ste pripravljeni, pomagati domovini, naj bo podpisovanje na vojno posojilo zmaga naših financijelnih sil. Vas zasebni dobiček seže pri tem v roko občni koristi, blagru cele države. Če daste državi, kar ji je zdaj treba, storite največ tudi zase. Ščitite in podprite državo in ščitili in podprli boste s tem sami sebe.
Vesti L7 peni dežel.
Odlikovanja. Finančni nadpaz-nik Josip M u s t i n je dobil za hrabro vedenje pred sovražnikom srebrno hrabrostno kolajno II. razreda; paznik Ivan N a m a n srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda in bronasto kolajno; nadpaznik Henrik B r a j n i k bronasto hrabrostno kolajno. Vsi služijo na Primorskem.
Pade! je na južnozapadnem bojišču Josip Gruden iz Šempolaja, na severnem bojišču je padel visoko-šolec Josip Laharnar iz Pečin.
Na severnem bojišču je padel gospod Fran Špacapan, praporščak, asistent goriškega deželnega hipotečnega zavoda. Strel iz šrapne-la mu je končal življenje. Poročnik, ki je ž njim služil, piše v izbranih besedah o pokojniku, ki je predlagan po smrti v odlikovanje. Špacapan je bil živahen, mlad mož. prijeten družabnik. Letos v januarju je vstopil v vojaške vrste, bil povišan že za praporščaka, boril se je povsodi pogumno, kar ga je doletela smrt. Časten mu spomin! Obenem pa se je izvedelo, da je padel tudi njegov brat, akademični slikar, in sicer na koroški fronti.
V italijanskem vjetništvu. Lucija Bucik iz Kalsdorfa pri Gradcu poroča, da je njena sestra ostala z dvema otrokoma in bratom na Kamberškem, občina Ajba. Sedaj je pisala nekemu prijatelju v Ameriki ter ga prosi, da sporoči njeni materi v Kalsdorf, da so jo zajeli Italijani in da se nahaja v italijanskem vjetništvu z otroci in bratom in tremi družinami iz KamberŠkega. Vseh skupaj jih je tristo. Na dan dobivajo jesti dve zajemalki (veliki žlici) riža in zajemalko moke. RoČinjci se pa nahajajo v občini Št. Lenart v Slovenski Benečiji.
Iz Italijanskega vjetuiška je pisal Silvester T a b a j iz Štandreža, svojemu očetu, ki biva sedaj na Vol-čiidragi. in sicer v italijanskem jeziku. Naslov pa je napravil tako-le: »Signor Antonio Tabai, Volčjadra-ga, Gorizia, Austria. It. Soče vode pil ne bo.« It. = Italijan. Pismo je prišlo neovirano naslovljencu v roke.
Iz ruskega vjeiništva se je oglasil gospod Anton F a g a n e 1 i, učitelj v Pcdgori. Pisal je iz Voroneža.
Goriški deželni čdbor podpisal 100.000 kron tretjega vojnega posojila. Goriški deželni odbor je v svoji seji dne 27. oktobra na predlog deželnega glavarja dr. Faiduttija sklenil, podpisati 100.000 kron tretjega vojnega posojila. Isti deželni odbor je podpisal za prvi dve posojili že 300.000 kron.
Vpokojen ie gospod Martin N e f f a t, c. kr. višji sodni oficijal na okrožnem sodišču v Gorici. Justično ministrstvo mu je izreklo tem povodom svoje pohvalno priznanje.
O znanem krčmarju Maksu Pe-trovčiču v ulici Sv. Ivana v Gorici se je bila raznesla vest, da ga je zadela kap, ko je šel na dopust domov. Ta, jako razširjena vest, je neresnična. Maks je čil in zdrav in kuha še naprej menažo vojakom.
V Kanal, ki je evakuiran, kakor znano, lete italijanske vžigalne granate. Zgorela je šola; poroča se, da je pogorel tudi grad, last dr. Pavie.
Kavarno v Ajdovščini, katero je bil otvoril kavarnar Lepre iz Gorice, prevzame, kakor čujemo, gosp. Lut-man iz Štandreža, znani krčmar poleg cerkve, čegar domovanje je vse porušeno.
Grad Miramar, katerega pozna vsakdo, kdor je bil kdaj ob Adriji, si je bil izbral italijanski letalec, kakor razvidno iz poročila generalnega štaba dne 29. oktobra, za cilj svojih bomb. Grad se nahaja 6 kilometrov severo - zapadno Trsta na skali, segajoči daleč v morje. Sezidan je bil grad v letih 1854. do 1856. v nor-manskem slogu iz apnenca. Grad je bil last pokojnega mehikanskega cesarja Maksimilijana, brata našega cesarja, dne 10. aprila 1864 mu je v tem gradu mehikanska deputacija ponudila cesarsko krono. Grad je sedaj last naše cesarske rodbine. Pokojni prestolonaslednik je večkrat bival v tem prelepem gradu ob morju. Nekdaj je bila tam kmetska hiša, last posestnika Daneva, od katerega Jo je kupil z zemljiščem vred pokojni cesar Maksimilijan ter tam postavil grad, ki je krasota jadranske-gahrega.
Išče se družina Štekar iz Gorice.
ki je stanovala v ulici Alessandro Volta. Kdor kaj ve, naj sporoči Josipu Stekarju, c. in kr> ft K. B. 6./8.f poljska postal 222.
Krompir je prodajala predrago v Trstu neka Tereza Bordon iz Pobegov pri Kopru in sicer je hotela prodati krompir po 30 v kilogram, potem pa po 28 v. Bordonova je dobila pred sodiščem za to 4 dni zapora.
C. kr. poštni urad v Marčani pri Vodnjanu (politični okraj Puij) se je zatvoril s 25. oktobrom 1915. V do-stavljavni okraj tega poštnega urada spadajoči kraji: Marčana pri Vodnjanu, Divisiči, Pineziči, Sariči, Kra-vavica in Stanzia Zenzerovich so se tem povodom prideliii dostavljalne-mu okraju poštnega urada v Vodnjanu (št. p. r. 30.321/4 iz 1. 1915).
Dovoljen lov v Dalmaciji. Dalmatinsko namestništvo je sporazumno z vojaško upravo zopet dovolilo lov, ki je bil z odredbo 12. avgusta sploh prepovedan. Loviti pa se ne sme na otokih in na bregu tri kilometre v notranjščino.
Dnevne vesti.
— Vseh svetih dan. Včeraj popoldne je bilo vreme sicer jako neugodno, ali kljub temu je romalo na tisoče občinstva na pokopališče, kjer se je vršila svečanost posebne vrste, svečanost posvečena na našem pokopališču počivajočim vojakom. Na novem pokopališču je dosedaj pokopanih okoli jednajst sto vojakov, deloma v posameznih, deloma v skupnih grobovih. C. in kr. etapno štacij-sko poveljstvo je dalo okrasiti grobove z venci iz smrečja, s šopki cvetic in s svetilkami. Vence so krasili .trakovi v raznih narodnih barvah. Vojaki so stali na častni straži ob grobovih. V sredi ozadja grobov ie bil postavljen velik lesen križ, ovit v žalno tenčico, pod njim so bili položeni štirje krasni venci, ki so jih darovali deželni predsednik, kranjski deželni odbor, mesto ljubljansko in društvo Rdečega križa. Ob 3. so se zbrali na grobišču deželni predsednik baron Schwarz, knezoškof dr. Jeglič, etapnoštacijski poveljnik polkovnik pl. Kleinschrot, višja štabna zdravnika dr. Geduldiger in dr. Thomann, službe prosti oficirji, kurati,» vojaški uradniki itd., deželni glavar dr. Šu-steršič, magistratni ravnatelj dr. Zarnik namesto odsotnega župana dr. Tavčarja, predsednik Rdečega križa Del Cott, podpredsednica gospa pl. Laschanova, major Kramar-šič in še drugi. Vojaški superior v pokoju monsignor Kokolj je imel v nemškem in slovenskem jeziku nagovor na navzoče, v katerem je slavil junaštvo padlih tu počivajočih vojakov, opravil je molitev za nje in blagoslovil vrste grobov. Moški zbor »Glasbene Matice,« pod vodstvom koncertnega ravnatelja M. Hubada je zapel dovršeno štiri ganljive žalo-stinke. Na evangeljskem pokopališču je bila vojaška svečanost ob 5. uri.
— Vpoklic. C. kr. domobransko ministrstvo razglaša, da morajo 16. novembra 1915. v vojaško službo tisti avstrijski in ogrski črnovojniški dolžnosti podvrženi državljani, ki so rojeni v letih 1875., 1876., 1877., 1891. in 1895. in so bili spoznani za sposobne pri novem pregledovanju letnikov 1873. do 1877., potem 1891., 1895. in 1896. ter pri naknadnem pregledovanju do 16. novembra 1915., če že ne služijo z orožjem ali so za določen ali nedoločen čas oproščeni službovanja.
— Vpoklic v Avstriji se nahaja-jočih črnovolnikov ogrskega državljanstva. Kraljevi ogrski domobranski minister je odredil vpoklic v letih 1873, 1874 in 1875 rojenih v Avstriji se nahajajočih in pri pregledovanju za črnovojniško službo z orožjem sposobnim črnovojnikov ogrskega državljanstva s pozivnico k v njihovem legitimacijskem listu označenemu dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu za dan 3. novembra 1915. Istotako morajo odriniti dne 3. novembra 1915 k svojemu pristojnemu domobranskemu dopolnilnemu poveljstvu oni v letih 1872, 1873 in 1874 in pozneje rojeni črnovojniki ogrskega državljanstva razreda A, ki so vojaško izurjeni in še niso odrinili. One ogrski črni vojski podvržene osebe, ki ne dobijo do 3. novembra 1915 pozivnice dostavljene, morajo istotako takoj v smislu predstoječih določil odriniti.
— Tretje vojno posojilo. pri kranjski dež. banki so tretjega vojnega posojila med1 drugim podpisali: en milijon kron (s prvim in drugim vred 4,750.000 K), tovarnar Karol Pollak en milijon (s prvim in drugim vred 1,375.000 K); škof dr. Jeglič 400.000 kron in 5000 K, dež. glavar dr. Šu-steršič 10.000 K. i
— Odlikovani slovenski vojaki, j Srebrni vasAnžni IctMa** «a traku lisa- i
brostne svetinje sta dobila mianteri-sta 96. pešpolka Anton T o Si e c in Marko Pavlin. Srebrno hrabrostno svetinjo L razreda so dobili: poddesetnik 97. pešpolka Ludovik Pregelj, stražmojster 5. dragonskega polka Feliks Podlesnik, stražmojster 14. dež. orož. zapovedništva Franc Petek, poddesetnik 7. pešpolka Ropert Dovjak, saper 10. saper. bataljona Jos. L e s a k, lovec 7. lovskega bataljona Franc Jalovec in korporal 7. topničarskega polka Anton V e h t i č; narednik 27. domobranskega pešpolka Franc G r i 1, rezervni kadet 3. domobranskega pešpolka Gustav Mraz (padel), korporal 4. domobranskega pešpolka Mihael I van u š a; rezervni kadet Franc K r a s n i k in narednika Peter K n a p i č in Franc Koren
156. Črnovoj. bataljona; rez. praporščak 30 črnovoj. bataljona Alojzij Bravničar (padel) in rez. poročnik 26. domobr. pešpolka Julij G u s t i n. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so   dobili: korporal
157. črnovoj. bataljona Alojzij B r o v č , četovodja Jos. A v š i č in Avgust Srimšek, korporali Fr. Saga, Jos. Lašič in Feliks Kralj ter infanterista Florijan U1-č a r in Jos. Kos, vsi 27. domobr. pešpolka; infanterista Rok O s o j -nik in Andrej Berdnik 4. "domobranskega pešpolka.
— Odlikovanje. Ravnatelj gasilskega in reševalnega društva v Ljubljani, deželni poslanec g. Josip Turk je bil v priznanje njegovih izrednih zaslug pri prostovoljni humanitarni službi odlikovan s častnim znakom Rdečega križa II. reda z vojno dekoracijo. Neumorno delavnemu gosp. Jos. Turku na tem zasluženem odlikovanju iskreno čestitamo, gasilno in reševalno društvo pa vidi v tem odlikovanju svojega ravnatelja priznanje svojega požrtvovalnega delovanja.
— Pohvalno priznanje vojaškega zapovedništva v Gradcu je bilo izrečeno umirovljenemu stotniku Juriju Podlipniku, za njegovo uspešno delovanje kot poveljnik oddelka rekonvalescentov domobranskega pešpolka št. 27.
— Dr. Janko Šavnik t. Odvetnik v Trstu, rezervni nadporoČnik dr. Janko Šavnik, ki je bil pred kratkim na srbskem bojišču zadet v glavo in v pleča, je umrl v bolnici v Stari Pazovi na Hrvatskem. Bil je pri vojakih že od začetka vojne in se šele pred nekaj tedni mudil na kratkem dopustu v Kranju in v Ljubljani. Poln zaupanja v prihod-njost se je vrnil na južno bojišče, kjer ga je dohitela smrt. Pokojnik je bil iz veleugledne narodne rodbine dolgoletnega kranjskega župana in Ikarnarja ces. svetnika Šavnika. Bil je zlata duša. kremenit značaj in naroden v najidealnejšem smislu te besede, odličen »Sokol« in telovadec, in sploh mož, ki ga je vsak spoštoval in rad imel. kdor ga je poznal. Kako radi so ga imeli tudi vojaki, to ve vsak, kdor je ž njim služil. Čestiti družini naše iskreno sožalje!
— Vojaška vest. Za štabnega narednika pri domobranskem peš-polku je imenovan Josip Roje.
— Vojni tiskovni stan. Učiteljišč-ni profesov Peerz, ki službuje sedaj na Češkem, je dobil dopust in postal stalni član vojnega tiskovnega stana, da bo kot šolnik opazoval vojne dogodke.
— Vojaški dopusti. C. in kr. 5. armadno etapno poveljstvo je kranjskemu deželnemu odboru sporočilo, da more gospodarske dopuste vojaškemu moštvu, ki je na bojišču ali v etapnem ozemlju, iz vojaških ozirov dovoljevati le v prav posebno ozira vrednih slučaiih, n. pr. če je obstoj kake rodbine ogrožen itd. Prošnje za take dopuste mora, ko jih je potrdilo politično oblastvo, predpostavljeno poveljstvo s priporočilom službenim potom predložiti armadnemu etapnemu poveljstvu.
— Nemška politika v Avstriji in uredba jezikovnega vprašanja. Na Dunaju so imeli posvetovanje zastopniki »Volksratov« in so se dogovarjali o smeri bodoče nemške politike v Avstriji in o uredbi jezikovnega vprašanja. Udeležili so se tega posvetovanja tudi celjski dr. Am-brositseh, mariborski dr. Orosel, ljubljanski dr. Eger, in koroški naci-jonalci Dobernik, dr. Steinwender in dr. Angerer.
— Časopisje se draži. Zaradi silne draginje papirja in barv, so razni praški, budimpeštanski in dunajski listi že pred nekaj časm zvišali naročnino. Zdaj je tako storila tudi graška »TajresooŠta«.
— Poročilo c. kr. obrtnih inšpektorjev o njihovem uradnem poslovanju v letu 1914 je izšlo tiskano. Delo je jako instruktivno in obsega 692 strani s 15 tabelami in 5 podobami. Vseh okrajev je sedaj 39, ljubljanski okraj obširja celo deželo Kranjsko.
— Hrvatski sabor bo sklican, kakor beležijo hrvatski listi, dne 27. t. m. h kratkemu zasedanju, da odobri predvsem budgetni provizorij za prvo polovico 1. 1916.
Poljudno predavanje v Kranju. Dne 3. t. m. se vrši poljudno javno predavanje v Čitalnični dvorani v Kranju. Predava prof. Maks Pirnat. Tema: »Vojna in naše dolžnosti.« Predavanje je namenjeno v prvi vrsti za mladino, odraslo ljudski šoli, in pa za gojence izobraževalnih tečajev, ki jih je priredila mestna občina v šol. letu 1913/14. Dobrodošli so seveda tudi drugi poslušalci. Vstopnina prosta. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
2ivinjski semenj, ki bi moral biti v Mengšu, dne 6. novembra, je prepovedan, ker se je v okolici Mengša pojavila kuga slinovka*
Ustrelil se je eksekutor Jan-schitz v Brežicah iz strahu pred kaznijo, ker je pretepel nekega gostilničarja.
Roko je zmečkalo mlinsko kolo mlinarju Pečniku v Šmarjeti pri Rimskih toplicah, ko je hotel v petek pri kolesu nekaj popravljati. Ponesrečenca so prepeljali v Celje, kjer mu bodo roko odrezali.
Mesto Maribor je dobilo dovoljenje, rekvirirati v mariborski okolici krompir ter jajca.
V Gradcu je umrl gosp. Dragan Bernard, c. kr. davčni ofa'cijal, v starosti 35 let. Počival v miru!
Graška pokopališča na Vseh svetih in danes na Vernih duš dan niso razsvetljena. Magistrat je prepovedal prižiganje lučic pod kaznijo 2 K do 200 K oziroma šesturnega do 14dnevnega zapora.
Umrl je v Zagrebu odgovorni urednik uradnih »Narodnih Novin« Ivan Horer. Horer je stekel velike zasluge kot organizator hrvatske vladine tiskarne, ki je danes prvovrstni grafični zavod. Bil je tudi član zagrebškega mestnega sveta.
Umrl je v Zagrebu v nedeljo pomožni škof dr. Blaž Š v i n d e r -man, ki je ponovno nastopil tudi v .hrvatski politiki.
Kino »Ideal«. Danes se bo predvajal prvi film letošnje »Rite Sac-chetto - serije. Drama, imenuje se »Izgubljeni raj«, je odlično filmsko delo, katero se mora šteti med najboljše in najlepše slike te seziie. V glavni vlogi je slavna plesalka Rita Sacchetto, čigar virtuozno igranje smo že večkrat imeli priliko opazovati v drugih filmih. — Na sporedu sta še dve veseloigri, o katerih je vredno več omeniti. Prva je »V slučaju ljubezni«. Krasna Nordisk - veseloigra v 2 dejanjih. Ta slika je izvrstna in ima veliko humorja v sebi, kar potrjuje dejstvo, da ima glavno vlogo Alstrup. Druga je pa »Oskubljen vrabec«. Izborna veseloigra, v kateri nastopita v glavnih vlogah ne-prekosljiva komika Stribolt in Bučk. Zgodba dveh ubogih vragov, katerim se delajo pajčevine v želodcu. Na prav lep način prideta oba do brezplačne hrane in stanovanja v — zapor. — Spored spopolnuje še krasen naraven posnetek »Slapovi R6-nau« in pa zanimiv MesstrOv teden. Vse to se bo predvajalo samo do vštetega četrtka.
Razne stvari.
* Češka namestnija je naznanila praškemu magistratu, da se mora v občevanju z vojaškimi oblastnijami posluževati edino - le nemškega jezika kot službenega jezika armade.
* Umrl je srbski finančni minister Paču.
* Car in ruski prestolonaslednik sta se vrnila s fronte v Carskoje Selo. ****
* V rusko vjetništvo je prišel nekdanji italijanski državni poslanec Reke, znani Rikard Zanella.
* Meksikanski predsednik umorjen. Angleški listi poročajo, da je bil general Carranza umorjen.
* Mobilizacija zvonov. Zagrebški nadškof je po naročilu hrvatskega bana dal popisati vse zvonove na Hrvatskem in v Slavoniji.
* Nevihta In povodenj v Sarajevu. Dne 28. m. m. je nastala v Sarajevu velika nevihta in so bili nižje ležeči deli mesta kar pod vodo. Več malih hiš se je podrlo, druge so morali demolirati. Skoda je velika.
* Poskusen samomor matere In h6are. V Zagrebu sta se poskusili zastrupiti 46 letna Julka Zadravec iz Varaždina in njena 15 letna hčerka Slavka in to bržkone zaradi bede in pomankanja živil.
* Višek norosti. Dunajska .Zeit" javjja: V uvodnem članku ,Daily Te-
legrapha", naslovljenem „Obsodba na smrt za cesarja", se zahteva, naj če-tverozveza spravi nemškega cesarja pred sodišče in ga obsodi na smrt.
* Obsojen profesor. Zagrebško sodišče je obsodilo 50 let starega profesorja na višji gimnaziji v Srem-skih Karlovcih, Milana Nedelj kovica, ki je sedaj interniran v Samoboru, na deset mesecev težke ječe zaradi zločina motenja javnega miru.
* Indijanci v Ameriki. Listi poročajo, da so Indijanci v meksikanski državi Sonora napadli blizu mesta Tor-resa vlak, izvlekli iz njega 80 oseb in jih spravili v vagone, v katerih je bilo seno. To seno so zažgali. Zgorelo je 60 oseb, večinoma žensk in otrok, ostali so pa težko opečeni.
Podpisujte vojno posojilo!
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
spreten manufakturist kakor tudi špecerije
zmožen aW se sprejme "M pod ugodnimi pogoji v trgovini mešanega blaga in
deželnih pridelkov C693
VBt. Verbiča nasl* JOSIP SAVELI, St Jor ob juž. železnici.
Učenca
za trgovino z mešanim blagom, 14 let starega, s primerno Šolsko izobrazbo,
SPREJME
L FURSAGER 0 RMlCl.
2768
Sprejme se
2772
MeteoroloSično poročilo.
Višina nad morjem 306*2
Sređa I zračni tlak 736 mm
oktobra 1	Čas 1 opazovanja ! i	Stanje baro-metra v mm	io ! 5 o ! si 1	1 Vetrovi i I	Nebo
30.; »»	2. pop. 9. zv.	7336 733 6	3*5 j si. jjvzh. 30 si. szah.		oblačno n
31.	7. zj.	733-2	2 & j si. jvzh.		M
n »t	2. pop. 9. zv.	7330 7332	41 42	si. jvzh. sl. szah.	* *
■/n.	7. zj. 1	7308	! 20	•brezvetr.	•a
t ■ ■ ■
Srednja temperatura sobote 30°, norm. 7-6, nedelje 3-7\ norm. 7-4°. Padavina v 24 urah 0*8 mm in 0*0 mm.
FRAN KASTEUG,
Karlovška cesta št 12, naznanja, da
Trt dobro ohranjene
kopalne peči
se kupijo.
Ponudbe z navedbo cene na upr. »Slov. Naroda« pod „Kopalna peč/ 2797" 2797
strolnik
ki je izučen ključavničar. Nastop takoj. Oženjeni imajo prednost. Ponudbe na naslov:
Del. pivovarna Laški trg. Izjava.
Podpisani Franc Rovšek obžalujem in preklicujem vse, kar sem glede g. Ane KeržiŠnik, poštarice v Kresnicah, žaljivega izjavil, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega preganjanja.
Rib če, dne 2. nov. 1915.
Franc Rovšek.
krojač prve vrste
Ljubljana, 28-^mmj
v hotelu, pri JKaličtf^BS
(I. nadstropje)
(nasproti glavno pošte)
se priporoča, ss
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni brat, gospod
Dragan Bernard
Ca kr. davčni oficijal
31. oktobra ob pol dveh zjutraj, v 35. letu svoje starosti, vsled srčne napake, nenadoma mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega se vrši v torek, dne 2. t m. na centralnem pokopališču v Gradcu. 2834
Gradec-Leoben, dne 31. oktobra 1915.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
Zahvala.
Ob priliki bolezni in smrti mojega predragega mi soproga sem bila deležna toliko dokazov sočustvovanja in sožalja, da mi nikakor ni možno, se na vse strani posebej in osebno zahvaliti, vsled česar storim to pričujočim potom.
Zahvaljujem se najtopleje preč. duhovščini za duševno skrb in tolažbo, za spremstvo na mirodvor in nagrobno slovo; nadalje vsem c. darovateljem vencev, šopkov in cvetic in končno vsem c. sorodnikom in onim, ki so ga v toli obilnem številu, izkazavši mu poslednjo čast, spremljali k večnemu počitku.
Zahvaljujem se pa tudi vsem onim, ki so mi v usodnih dneh s svojo pomočjo uslužno stali ob strani in ki so tudi mojemu nepozabnemu rajnkemu tekom njegove mučne in dolgotrajne bolezni tolikanj tešilno izkazovali razne ljubeznivosti in pozornosti. Posebna zahvala bodi izrečena tudi tukajšnjemu g. dr. Zanggerju za vestnost in človekoljubno požrtvovalnost pri zdravniški pomoči in za skrb glede lajšanja pokojnikovfli muk v poslednih urah in dneh.
Marila Bralne, vdova.
trfi 3t. vinotoka 1915.
RY
393581
5149939822
vojaščine prost, s celoletno sodno in nad 3 letno odvetniško prakso, išče siužbe. Nastop 15. novembra. V slučaju potrebe prej. Ponudbe na uprav-uištvo »Slovensk. Naroda«. 2787
(Badeofen) 2786
kupi.
Ponudbe na uprav. »SIoven. Naroda«.
Učenca
OO CM
v trgovino z meš. blagom, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj
Anton Pletcrslii, Kozje, i
Orehe, suhe slive
Zalar «&• Co.
LJubljana, Franca Jožefa cesta štev. S. ..... i
2760 I 0. Fettich - Frankheim v Ljubljani, j
brivski pomočnik
se ped Jeke ugodnimi pepeli sprejete tekel pri 2794
Stanovanje
obstoječe iz 2—3 sob s pritiklinami liče za takoj stalna stranka brez otrok. Ponudbe pod šifro „stranka brez otrok 2837" na upr-.Slovenskega Naroda". 2837
Modni saton
$tuchly - Mjaschke
Ljubljana
as-      Osebno hbrane
novosti 5 Dunaja.
Priporoia: največjo  h bero fc/obukev
židovska ulica št S   Dvorski trg t.   Za dame in deklice kakor tudi bogato
zalogo zainih klobukov. Zunanja naročila na izbiro j obratno pošto.
Solidno blago.
&ooravila točno in vestno.
Priznano nizke cene.
Za Rontorlste, Rontorlstinje
oziroma trgovske uslužbence
se otoorljo dne 8, nouem 1.1.
učni tečaji.
Čas pouka in honorar se določi po dogovoru. Pojasnila daie Chrisofov učni zarod, Sodna ulica št. 1.
v©a ioo
zabojev
že rabljenih (s pokrovom) 2826
kupi
ta HHtt, Šmait! i lil.
Živci, ki nas spravljajo
do obupa.
Največ bolezni, katerih vzrok se nam zdi nerazrešljiv, so le posledica slabih živcev. Številne nadlege nas nenadoma obiščejo, ne vemo od kod, eno zlo se poraja za drugim, tako da ima Človek slabih živcev na leto lahko 365 bo-leznij. Živčni sistem je pač onemogel in vsled tega pride do vseh mogočih prikazni kot so tresenje v udih, trganje mišic, neobčutljivost posameznih delov kože, slaba volja, potrtost, srčna tesnoba, tež-koče pri prebavi, utrujenost in druge težave, ki so simptomi oslabljenih živcev. Ne omalovažujte tega svarila  narave, kajti
živčne bolezni izotle mozg življenja!
Živčna oslabelost, ki se je ne zdravi, postaja vedno hujša in dovede končno do poloma.
Kaj pomaga proti temu?
Kakor so! in dišave vzpodbujno vplivata na slast do jedi, tako vplivajo bodrilno in oživljajoče na živce   prave Kola-tablete.
Kola regulira prehrano, oživlja želodec, pospešuje prebavo in po pravici zasluži zato ime »zatiralec bolezni", ker telo napravi bolj odporno in bolj zmožno premagati lahke bolezni. Kola daje moč in življenje in pomlaja telo.
Uživajte nekaj časa Kola in videli bodete, da vam bo dobro delo. Popol-
po^gTin W^ popolnoma brezplačno poizkušajo.
Jamčim Vam, da pristne Kola-tablete ne obsegajo škodljivih sestavin, torej tudi ne morejo škoditi. Profesor Monnet, profesor Manossein, dr. Bavidov in drugi sloviti zdravniki, so se zelo povoljno izrazili o učinkovanju pravih Kola-tablec. Popolnoma zastonj Vam pridenem k poizkušnji prav poučno in zanimivo knjigo, ki Vas bo poučila o vsem, kar Vam je treba vedeti. Zahtevajte še danes brez« plačno poizkušnjo, pišite dopisnico in naslovite to na:
JCeilige 6eist-jlpotheke Bndapest VI. fihl 418.
2801
Proda se dobre ohranjena
SANATORIUM -EMONA
za-notranje - in- kirurg icne - bolezni. • porodndsndca.
LtJUBLUANA • kome ns ke ga ulica- 4
^•zdrav^primarij*Dr-FR. DERGANC
SnreSmeia se takoj
dva trgovska pomočnika
2835
dva učenca
iz dobre hi:e, v trgovino
Josip BrožRoulč, Slooenisrndec.
Dr. Štefan Raj h,
odvetnik v Kočevja, 2840
sprejme takoj
koucipijenta.
stružnica za Bes.
Ogleda se lahko pri g. JOSIPU ZUPANU, lesna trgovina v Mojstrani pri Dovfem-
Na d al jna pojasnila daje dr« Ferdinand Mfkiler, odvetnik v Celovcu.
volno
vseh vrst in vsako množino
2117
kupu|e po na
J. GROBELNIK,
cenah
LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 22.
Uradniki In njim enaki, dalje društva, korporacije 1.1, d.,
izpolnite svojo domovinsko dolžnost in podpišite
'ZEIDDCHA TINKTURA
lekarndrjd PlCCOUja v Ljubljani
vrckavo \st od^ete\t«L
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
1 steklenica 20 vin.
		BbkSj	
Uradniškem Hranilnem društvu v Gradcu
brez naplačiia s takojšnjo pravico do kuponov proti nevisokim mesečnim Obrokom, ki se prično s 1. januarjem 1916 ali na željo s 1. julijem '916, kakor tudi proti gotovemu plačilu =  ob najugodnejši nabavni ceni. ===== Zahtevsjte razvide. Zahtevajte razvide.
Pojasnila daje in prijave sprejema
Josip Kosem v £jnbljant, Krakovski nasip Itev. 22.
Naznanitev preselitve
Usogam si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem preselil svofo zalogo specerlfe, kolo-nijalnega blaga, rudninskih vod, bencina, petroleja in soli v lastno hišo na Kongresnem trgu 14 (preje Tiil). Prodajalnlškl prostori se nahafafo na dvorišču nasproti vbodu.
Priporočam se cenjenim odjemalcem tudi tu za naištevlmelši obisk z zagotovilom nafpazljlvejSe postrežbe.
Z .dlitnh. .poifvaniem JULIUS ELBERT.
2763
:
i:
:
s:
III
:
iTi
i:
Marti
Sjubljatia, Židovska ulica št. 8 .§ \ M
N
i:
:
skladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih klobukov, vedno
novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Žalni klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročila obratom pošte. ^ jR!
i:
i:
08
54
4464