i
NASLOV—ADDRESS : S
Glasilo K. S. K. Jednote	¡
6117 SU Clair Avenue	i
Cleveland, Okla	I
I	BitoM mi	5
¡	NE PREZRITE SEDA-	|
|	NJEGA SPLOŠNEGA	¡
f	GLASOVANJA PRI	¡
I M4S/ JEDNOTIt	¡
Tlllll(IIIIIIIIIMIIIII||||lllll||||||||i|||||||||7
|iiHiwniiiiiiiiiiiiiiiniHiiinimi»mwig
i	Kranjsko • Slovenska	f
i	Katoliška Jednota	f
|	je prva in najstarejša	S
S	slovenska bratska pod-	s
5	potna organizacija o	1
|	Ameriki	=
=	Posluje ie 46. leto
Entered a. Second Class Matter December 12th. ,923. »t the Pet Office at Cleveland. Ohio Under the Act of Angiut 24th, 1912. Aeeepted for Mailing at Special Bete ef Postage Proved for In Section 1103, Act cf October 3rd, 1917. Anthor.^d on May 22nd, 1913.
LETO (VOLUME XXV.
SO. 40 — STEV. 40
Država Illinois na prvem mestu, Ohio na drugem
DRUŠTVO ŠT. 2 SE NAHAJA V OSPREDJU
šE 46 ZASPANIH DRUŠTEV
CLEVELAND, O., 4. OKTOBRA (OCTOBER), 1939
20. kampanjsko poročilo
Kakor znano, posluje naša Jednota s 185 društvi v 21 različnih državah, kjer ima postavno dovoljenje. Društva se delijo po različnih državah:
Arkansas, 1; California, 1; Colorado, 9; Connecticut, 1; Illinois, 40; Indiana, 4; Iowa, 2; Kansas, 6; Michigan, 9; Minnesota. 21; Misouri, 1; Montana, 5; Nebraska, 1; New York, 7: Ohio, 25; Oregon, 1; Pennsylvania, 37; Washington, 1; West Virginia, 1; Wisconsin 9; Wyoming, 3.
Zdaj, ko stopamo že v zadnjo tretjino naše jubilejne kampanje, hočemo z nastopnim pokazati, kako delujejo označene države v krogu svojih društev. V minulih kampanjah smo večkrat tudi države rabili v medsebojnem tekmovanju; če je končno zmagala gotova država, je bil to ponos vseh njenih društev. Seveda so to čast dosegle navadno samo države z večjim številom podrejenih društev.
Tukaj navajamo torej tabelico, ali razdelitev dosedanje skupne nove zavarovalnine po državah:
Država	Zavarovalnina
A rka n sas .............
California ...........$ 2,000.00
Colorado............. 62,850.00
Connecticut .......... 11,500.00
Illinois ____:......... 204,900.00
Indiana .............v 4,250.00
Iowa .................—-*-
Kansas .............. * 8,000.00
Michigan ........... 12,250.00
Minnesota ........... 65,500.00
Misouri .............. 7,500.00
Montana ............. 5,000.00
Nebraska .............
New York ........... 2,750.00
Ohio ................ 113,600.00
Oregon .............. 1,000.00
Pennsylvania ........ 92,500.00
Washington ........... 1,750.00
West Virginia ........
Wisconsin . ........... 55,100.00
Wyoming ........... 4,900.00
H KAMPANJSKI GRADNJI JEDNOTINEGA
dobre tri petine poslopja dovršene
VAŽNE DEDATE GLEDE NEVTRALNOSTI
OSTER BOJ V SENATU
KLIC SENATORJA BORAH
Dasiravno je naš novi Jednotin dom že dograjen in se že v njem posluje, imamo vseeno v načrtu sedanje jubilejne kampanje njegovo gradnjo.
Na podlagi dosedanjega uspeha pri novi zavarovalnini, je tri petine tega poslopja že dovršenih. Treba je torej Jednotinim gradbenikom ali zidarjem še nekaj opeke in kamenov, da bo vsa stavba pod streho. Donašajte torej iste marljivo skupaj!	.
NEPOZABNEMU FATHER CIRILU ZUPANU V SLOVO
Skupaj ............$655J50M
Kako»- razvidno, je rojstna država naše Jednote—Illinois, v ospredju z največjo zavarovalnino $204,900.00, njih pa sledi naša (lepa) država Ohio z $113,600.00.
V npstopnih sedmih državah sodelujejo v tej kampanji vsa podrejena društva: California, Colorado, Connecticut, Montana, Oregon, Washington in Wisconsin. Štiri sledeče države Da še vedno počivajo: Arkansas, Iowa, Nebraska in West Virginia.
v Dasiravno traja kampanja že pol leta, nismo od 46 društev v tu navedenih 14 državah še ničesar slišali: Arkansas, 1; Illinois, 13; Indiana, 2; Iowa, 2; Kansas, 2; Michigan, 5; Minnesota, 1; Nebraska, 1; New York, 4; Ohio, 1; Pennsylvania, 8; West Virginia, 1; Wyoming, 1. Na vsak način se pričakuje, da se bodo vsaj zdaj, že proti koncu kampanje, zbudila!
Kar se tiče naselbin in društev, ki se zavedajo važnosti te kamppanje, gre naselbini Joliet in njenemu društvu sv. Jožefa, št. 2 priznanje, kajti to društvo je izmed vseh drugih že doseglo najvišjo svoto nove zavarovalnine, namreč $41,250.00, kar znaša 58.92^ predpisane kvote; temu društvu najbližje je pa društvo sv. Štefana št. 1, v Ckicagu z $33,250.00 zavarovalnine, po stanju do dne 27. septembra. Nastaja torej borba med Jolietom in Chicagom, kdo bo prvi dosegel tako veliko predpisano kvoto $60,000 in $70,000 zavarovalnine. Društvo št. 206 iz South Chicaga je sicer že davno dospelo' do cilja, ker ima že $12,000 zavarovalnine k dobremu, ali 112% kvote.
Od 20. do 27. septembra je priglasilo nastopnih 17 društev novo zavarovalnino:
Št 29, sv. Frančiška, Joliet, 111.................$ 1,000.00
Št. 53, sv. Jožefa, Waukegan, 111................ 1,000.00
Št. 65, sv. Janeza, Milwaukee, Wis.............. 500.00
Št. 78, Marije Pomagaj, Chicago, 111............ 1,250.00
Št 80, Marije Čistega Spočetja, South Chicago, 111 3,000.00
?A. 85, Marije Čistega Spočetja, Lorain, 0....... 500.00
Št. 93, Friderik Baraga, Chisholm, Minn......... 500.00
Št. 94! Marija Zdravje Bolnikov, Kemmerer, Wyo. 1,500.00
Št. 148, sv. Jožefa, Bridgeport, Conn............. 1,500.00
Št 157! Marija Majnika, Sheboygan, Wis. ........ 1,000.00
Št. 161, sv. Alojzija, Gilbert, Minn.............. 500.00
Rev. Ciril Zupan O. S. B., starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki, eden izmed najbolj poznanih pijonirjev zapada, ustanovnik in župnik slovenske iupnije Marije Pomagaj v Pueblo, Colo., zapušča po dolgih 18 letih plodonosnega in tru-polnega dela svojo lepo urejeno župnijo Slovencev in Hr-.atov v Pueblo, Colo., ter od-laja v svoj zasluženi pokoj v Dpatijo Sv. Križa v Canon City, Colo.
Rev. Ciril Zupan je bil rojen v vasi Srakovlje, fara Pre-ioelje na Gorenjskem dne 17. iprila, 1862. Ljudsko šolo in gimnazijo je dovršil v domo-/ini, in kot 18-letni mladenič se je po nasvetu Msgr. Toma Zupan-a in opata Ločnikarja podal v novi svet v Ameriko.
Oreharjev Joža (hišno in krstno ime), je stopil tedaj v opatijo sv. Janeza v College-ville, Minn. V nekaj letih je dovršil modroslovje in bogoslovne študije, in bil dne 24. iktobra, 1886 posvečen v maš-nika, kjer si je izbral za duhovno ime Ciril, ter stopil v red sv. Benedikta.
Kmalu po novi maši je bil ooslan kot slovenski misijonar po raznih krajih Minnesote, in leta 1891 pa prvič obiskal Slovence v državi Colorado. Zopet se je povrnil nazaj čez dve leti, in sicer leta 1893; tedaj je obiskal vse slovenske naselbine v Coloradu; mudil se je med njimi nad dva tedna. Ker so se Slovenci istodobno v trumah selili iz stare domovine in prihajali v to zapadno državo Colorado, je uvidel tedanji opat Ločnikar iz opatije Sv. Janeza v Minnesoti potrebo
stalnega duhovnika za slovenske izseljence v Coloradu. In je za to mesto odločil, da naj se tja preseli mladi slovenski menih Father Ciril Zupan. Tako je prišel mladi Rev. Ciril Zupan na zapad v mesto Pu-eblo, kjer je ustanovil slovensko župnijo Marije Pomagaj.
Dolgih 48 let je Father Zupan modro vodil to slovensko župnijo s katoliško šolo na za-padu. O njegovem požrtvovalnem in plemenitem delu se bo še mnogo pisalo, ko pride čas za to. Njegova dobra dela. kar jih je storil za slovenski živel j v Ameriki, se ne da poplačati z zlatom. Hvaležen je Father Zupanu za njegovo iskrenost in požrtvovalnost vsak Slovenec, ki je imel le količkaj opravila z njim. Vzgojil je nam skoro tri generacije in sedaj, po skoro pol stoletja plo-donosnega dela odhaja v svoj zasluženi pokoj. Niti vrjeti nismo mogli, da se kaj takega zamore zgoditi, toda zgodilo se je, tako so določili Father Zupan sami. Leta so prišla in zato so prepustili gospodarstvo te velike slovenske župnije v Pueblo, Colo., svojemu izbranemu nasledniku, ki so ga sami vzgojili in pripravili za duhovski stan Rev. Anthony Roitzu OSB, ki tudi vemo, da bo našo faro vodil modro in v zadovoljstvo vseh faranov.
Dne 15. oktobra zvečer se bodo zbrali naši farani v naši šolski dvorani na Eilerskem vrtu k velikemu poslovilnemu banketu, ki bo prirejen v po-čast in v slovo našemu dušnemu pastirju, kateri nas zapušča po dolgih 48 letih. Pričakuje se, da se udeleži tega poslo-
Št. 162, sv. Marije Magdalene, Cleveland, 0............500.00
Št. 163, sv. Mihaela, Pittsburgh, Pa............................2,000.00
Št. 166, sv. Srca Jezusovega, South Chicago, 111. ...	250.00
Št. 188, Marije Pomagaj, Homer City, Pa. ...________500.00
Št 203, Marije Vnebovzete, Ely, Minn......................500.00
Št. 246, M. B. Lurške, Etna, Pa.....f......................500.00
vil nega večera v počast Rev. Zupanu veliko število naših pijonirjev. Prostora bo za kakih 300 ljudi; vstopnice se že sedaj lahko dobi ali v farovžu ali pa v prodajalni pri John Germu. Cena vstopnicam za banket je $1 za osebo. Vstopnic se ne bo prodajalo po hišah do zadnjega, to pa zato ne, da se da priložnost v prvi vrsti vsem onim pijonirjem, ki so živeli in delali' s Father Zupanom v svoji župniji. Zato so te vrstice v prvi vrsti naslovljene na naše pijonirje. Sezite po vstopnicah; pridite, da se še enkrat porazveselite in obenem poslovite od našega dušnega pastirja, ki zapušča nas po dolgih 48 letih. Obljubljamo vam, da večer bo zelo prijeten. Zato pa pridite, slovenski pijonirji fare Marije Pomagaj na ta večer v velikem številu. Da ste mi zdravi!
Za cerkveni odbor župnije Marije Pomagaj v Pueblo, Colo:
John Germ, predsednik.
Skupaj ................................$ 16,000.00
Odračunjena zavarovalnina pri društvu št. 81 550.00
Ostane ................................$ 15,450.00
Zadnji izkaz ............................... 639,900.00
Skupaj .................v v............$655¿50.00
Do konca kampanje nam torej primanjkuje še $344,650.00 zavarovalnine. Ali bomo cilj dosegli?!
BODOČI NAČRTI HITLERJA
Berlin, Nemčija, 2. oktobra. —Za prihodnji petek, 6. t. m. je Hitler napovedal izredno zasedanje nemškega parlamenta, kjer bo osebnuo govoril in zborovalcem razložil svoje bodoče načrte.
Hitler ima že z Rusijo dogovorjeno in obljubljeno pomoč za nadaljevanje vojne z Angleži in Francozi, ako slednji dve nočeta skleniti premirja. Kot posredovalec nameravanega premirja naj bi nastopila Italija. In v slučaju, da Italija nič ne opravi, se bo tudi Italija?? pridružila s svojo armado na pomoč Hitlerju, ker je njegova zaveznica.
Dalje se je Hitler odločil odstopiti kot voditelj nemškega naroda iz vzroka, da ne bodo mogli sovražniki Nemčije trditi o kakem "hitlerizmu," in da je za Nemčijo že zadosti dobrega dovršil. Vse svoje posle namerava izročiti svojemu
zvestemu tovarišu Goeringu. --o-
Vsi člani vaše družine bi morali biti zavarovani pri naši Jednoti.
Washington, D. C., 2. oktobra.—Že dolgo časa tekom let ni bjla galerija senatne zbornice tako natrpana radovednih poslušalcev kakor danes popoldne, ko so senatorji zopet zasedli ..coja mesta. Kakor^ves zadnji teden, tako se je tudi danes začela nadaljevati ostra debata v pogledu nevtralnosti Združenih držav v sedanji evropski vojni. Glavna govornika sta bila senator Borah in Pittmàn. Zapisnikarji te seje so morali zabeležiti nič manj kakor 15,000 izpregovorjenih besed tekom debate.
Senator Borah, star 74 let, je začel naj prvo povdarjati, da naša vlada ne sme na noben način preklicati dosednje prepovedi pošiljanja municije in orožja v Evropo, češ, da to ni naša vojna, zato držimo roke proč. Dalje je ostro obsojal načrt, naj üi se zaveznikom dovoljevalo kak kredit pri plačevanju naročenega blaga, kajti istega bi nobena država ne plačala, kakor tudi istega še ni plačala izza minule svetovne vojne. Cemu torej vleči ljudstvo za nos?
Senator Pittman, star 67 let, je pa zagovarjal načrt predsednika Roosevelta, da naj se embargo prekliče iz vzroka, da ni nobenega povoda, da bi nas sprememba te postave lahko zapletla v vojno.
Borba za rešitev tega perečega vprašanja bo trajala še \Teč tednov. V obče je želja večine senata in tudi kongresnikov, Ja se Amerika ne sme na noben način zopet dejansko udeležiti vojne v Evropi.
V Washington prihaja še vedno na tisoče in tisoče protestov iz vseh delov Unije, kot izraz ljudstva, da ne mara zo-petne vojne.
. KARDINAL MUNDELEIN UMRL
Chicago, III., 2. oktobra.—Ko je šel danes zjutraj ob 7:15 Monsignor Patrick Hayes kakor običajno klicat svojega predstojnika kardinala George Mundeleina, ga je našel v postelji mrtvega, ker ga je zadela srčna kap. Včeraj je bil kardinal še povsem zdrav. Ta znani ameriški katoliški cerkveni prelat. ki je dosegel 67 let starosti, je bil vrhovni pastir največje katoliške škofije na svetu, ki šteje nad en milijon vernikov, tako tudi najbolj bogate.
Rojen je bil 2. julija, 1872 v New Yorku; njegovi predniki so bili nemški izseljenci. S pokojnim newyorškim kardinalom Hayesom je hodil skupaj v nemško farno šolo sv. Nikolaja na E. 2nd St. v New Yorku. Kasneje je dovršil šolanje na Manhattan kolegiju in potem nadaljeval svoje študije v semenišču sv. Vincenca v Beatty, Pa., in končno v Rimu, kjer je bil posvečen v mašnika. Leta 1897 je postal kancler škofije v Brooklynu in leta 1909 imenovan pomožnim škofom v Brooklynu, star komaj 37 let. Bil je torej najmlajši škof v Ameriki. Po smrti chikaškega nadškofa J. E. Quigleja je bil leta 1915 imenovan na njegovo mesto, 24. marca. 1924 pa povišan v kardinala.
Pokojnik je storil zelo veliko za povzdigo svoje nadškofi-je; niso ga zastonj nazivali za "graditelj a," kajti v zadnjih 24 letih, kar je bil tukaj, je zgradil okrog 600 novih cerkva, kapel, šol, zavodov, bolnišnic, samostanov in sirotišnic. Največje njegovo delo je pa bilo prekrasno semenišče v Munde-lein. 111., ki je stalo nad deset milijonov dolarjev.
Pokojni kardinal Mundelein je bil vedno odkritega srca, velik prijatelj pokojnega in tudi sedanjega papeža, tako tudi prijatelj predsednika Roosevelta.
Leta 1937 je v svojem radio govoru kritiziral nemškega kanclerja vsled njegovega pregajanja cerkve in pri tem sarkastično pripomnil, da je Hitler zelo slab avstrijski papirar.
Pogreb se vrši v petek, 6. oktobra iz katedrale Presvetega Imena ob 10:30 dopoldne po dovršeni pontifikalni črni maši. kamor se pričakuje na stotine škofov in na tisoče duhovnikov. K večnemu počitku ga bodo položili v kripto pod oltarjem erkve semenišča v Mundeleinu, 111.
PRIMARNE VOLITVE V CLEVELAND!!
Cleveland, O.— Včeraj, 3.,venci kandidati, je izid slede-
oktobra, so se pri nas vršile primarne volitve, pri katerih je glasovalo 194,818 volilcev. Za županskega kandidata smo imeli dva republikanca, Bur-tona in 0'Donnella, dva demokrata, Dixona in Damma ter komunistinjo Mrs. Yetto Land.
či: 2. varda: Ernst 2,408, Travnikar 2,361; 10. varda: Pucel, brez opozicije; 23. varda: Novak 1,728, Kovačič 1,554, Grill 935, Butala 679, Kennick 586, Leustig 299, Mar-getich 85; 28. varda: v isti je Traven na četrtem mestu z
Dobili so: Burton 99,851 gla-i279 glasovi; 31 varda: Crown,
sov, O'Donnell 46,517, Dixon 35,375, Damm 9,847 in Mrs. Land 3,228. Torej pride v novembru med republikancema do ožje volitve.
Kar se tiče glasovanja v vardih, kjer so bili naši Slo-
rodom Hrvat 1,258, McDon-ough 746; 32. varda: Arezone 1,938, Vehovec 1,901, Dorring-ton 1,429, Ruhlman 1,197, Reid 1,046, Poznik 1.033, McGroar-ty 676, Lokar 295, Soeder 225, Cavlovic 159, Sheahen 74.
tc. Sief ami, št. 1, Ckicago, ilL Vam» mm m Ja.
Cenjeno članstvo našega društva vljudno vabim na prihodnjo redno mesečno sejo, katera se bo vršila v soboto dne 7. oktobra točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Na tej seji bodo nadzorniki podali tri-mesečno poročilo o finančnem stanju društva.
Na naši zadnji seji je bila nagrada določena sobratu Leo Jurjovcu, st., toda ker ga ni bilo na seji, bo nagrada za to sejo v svoti $10. Torej potrudite se cenjeni člani in članice, da pridete na to sejo v ve-l£kem številu! Po seji bomo imeli okusnega ječmenovca, obljubila sta sobrata John Ko-chevar in Frank Grill. Obenem se bodo na tej seji kazale premikajoče slike, katere so bile vzete na dan blagoslovi jen ja novega Jednotinega doma v Jolietu. Slike bo kazal sobrat Louis Zefran in bodo gotovo vsakega zanimale, posebno pa še tiste, kateri so se udeležili omenjene proslave. Torej dovolj vzrokov, da se celokupno članstvo udeleži prihodnje seje.
Kakor je gotovo vsakemu znano, je meseca septembra smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo, in nam vzela eno naših sosester, Jennie Terselich, katera je morala prerano zapustiti svojo družino. Pokoj nico priporočam vsemu članstvu v molitev in blag spomin, žalujočemu soprogu bratu Johnu Terselichu in ostali njegovi družini pa naše iskreno sožalje.
K sklepu še enkrat vabim cenjeno članstvo na prihodnjo sejo dne 7. oktobra.
Bratski pozdrav,
John Prah, tajnik.
Društvo sv. Cirila in Metoda, . št. 45, East Helena, Mont.
Ker je nastopila zopet jesenska sezona, so prireditve piknikov na prostem prenehale, tako tudi baseball igranje naših mladih športnikov. V tej dobi bi bilo umestno, da obrnemo več pozornosti doma v krogu naših društvenih aktivnosti, kar je navadno prepuščeno uradnikom društva. Tako jim je bilo tudi čez poletje vse to prepuščeno, naj delajo kakor hočejo in morejo, kajti članstvo se navadno za seje in druge važne zadeve društva kaj maio briga. Treba je torej, da zopet nastopimo vsi skupaj in rešujemo skupaj naše važne zadeve.
Kakor veste, imamo pri naši Jednoti sedaj splošno glasovanje za premembo člena 26 Jednotinih pravil. V tem oziru je včasih treba kakega pojasnila, katero je mogoče dobiti samo na društvenih sejah. Prosim vas torej, dragi mi sobrat je, udeležite se prihodnjih sej številno!
Druga važna zedave je pre-memba stari hcertifikatov A in B v certifikate novih razredov. Doba za tako premembo traja samo še tri mesece, do konca tega leta; po novem letu bo treba s premembo plačevati nekaj višji asesment, kar bo članu v lastno škodo. Kdor še ni premenil teh certifikatov, naj se sedaj prijavi!
Kaj pa z našo jubilejno kampanjo? Ali bomo zadovoljni samo s tistimi par člani ali zavarovalnino, kar smo do-sedaj pridobili? Jaz mislim, da ne! Začetek smo že naredili, toda to ne zadostuje. Zal, da me je zadnji čas bolezen zadržala, da nisem mogel več agjtirali kakor bi moral, «a kakor izgleda, vsi drugi samo name čakate ?! Ker sem hvala Bogu zopet okreval, bom nadaljeval s kampanjo, seve-
da s vašo pomočM. Torej idi-mo na delo vsi. Naša kvota znaša $20,600, toda faeedaj
smo pridobili samo $2,500- V teh treh mesec» MORAMO
še razliko .doaaft, da bo tudi naše društvo označeno na častni tabli v novem Jednotinem domu! Ali bo? Ne glafeno in
ne poslušajmo, kaj dragi govorijo glede naše Jednote glede njenega načela o verskih točkah, pa še druge stvari. V resnici, mi ne smemo in ne moremo vsakega sprejeti v naš krog kakor to vršijo druge Jednote, mi sprejemamo samo katoličane in tega se še v bodoče strogo držimo! Drugi se ne brigajo kaj da je kak novi član, ampak sprejemajo vse, kar dobijo, samo da s tem pomnožijo število svojega članstva.
Pri tej agitaciji je tudi dobro primerjati naš asesment in pa različne visoke podpore pri poškodnini, operaciji in za naše staro članstvo, pa boste videli veliko razliko z ozirom na druge Jednote; naša Jednota v tem pogledu prekaša vse druge. ,
Prihodnja seja našega društva bo dne 11. oktobrfc. Prosim vse, da se za gotovo iste udeležite, da bomo na ta način pomnožili in povečali društveno živahnost.
S sobratskim pozdravom,
Joseph M. Sasek, tajnik.
Društvo sv. Frančiška, št. 46, New York, N. Y.
Vabilo na važno sejo.
Stem prijazno vabim člane našega društva na prihodnjo sejo v petek, 13. oktobra v navadni dvorani. Ta seja bo važna, ker se bomo na isti pogovorili in domenili v zadevi združenja našega društva z društvom sv. Jožefa, št. 57 KSKJ v Brooklynu. Dosedaj je večina nas volilo za to združenje, vseeno prosim še one, ki še niste volili, da pošljete ali izročite svoj tozadevni listek ali glasovnico podpisanemu tajniku, ali pa isto prinesite na prihodnjo sejo.
Zaeno vas v imenu odbora ter v vašo lastno korist prosim, da poravnate svoje ases-mente, kajti drugače boste su-spendani, ako več kakor dva meseca dolgujete.
Torej na svidenje na prihodnji seji! S pozdravom, Jerry Koprivšek, jr., tajnik.
Iz urada društva sv. Jožefa, št. 53, Wauksgan, IU.
Poletni čas zaključuje svoj termin in jesenski in zimski vetrovi se pripravljajo na pot v deželo. Zanimive zunanje zabave se počasi premikajo v spomine in vsak se pripravlja in misli na drugo zabavo pod streho, kjer je bolj toplo.
Z društvenim piknikom smo j se dobro obnesli to leto, ker skupni čisti prebitek znaša $162. To je jako lepo in je bil tako uspešni program vpeljan, ker ste se piknika člani in članice udeležili v največjem številu, kar jaz pomnim; to kaže ! jasno vsakemu, kako da se združeno dela pri našem društvu. Edino s tako pomočjo od strani članstva zamore vsako podjetje uspešno napredovati.
Na zadnji seji se je nekaj razmotrrvalo zaradi napovedanega splošnega glasovanja v zadevi združenja raznih Jednotinih skladov. Naš sobrat urednik Ivan Zupan je poljudno in natančne razložil to točko v svoj on članku par tednov nazaj in vsak član gotovo sedaj razume, za kaj da gre. V tej združitvi skiadov ni nobene škode nobenemu. Državni zavarevalninski urad je odobril to idejo in sedaj ima vsak član in članica pravico
odločevati, kako da se ima •lavni od^Of mvnati. Volffco kakor se vam zdi prav in velja Večine oe bo vpoAtevala pri lei voiitvi. Članstvo ima to zadevo v svoji* rokah in oni se zadnji in največji sodniki ta tečke. Giesovflfee ae dobijo na društveni seji ali pa it? doma tajnika. Vprašajte zanje.
Mnotina kampanja še vedno uspešno napreduje in naše društvo ni pri zadnjih, ker imamo sedaj že okoli 900*000 nove zavarovalnine in ako se bo še kaj članstva pridružilo do konca kampanje, bomo gotovo dosegli cilj.
Nekaj prosim cenjeno članstvo, da bi malo bolj vpošteva-li, ker gotovo so nekateri že pozabili več društvenih sklepov zaradi plačevanja in pobiranja asesmenta. Danes prihajajo na moj dom že eb sedmih zjutraj, v nedeljo ob desetih zvečer, in tako naprej med tednom. Jaz imam tudi svoja druga dela, katera me zahtevajo drugod, nego doma, in ker se je že večkrat sklenilo od strani društva, da naj člani plačajo svoj asesment vsako nedeljo zjutraj od 10. do 12. ure, prosim, da bi se tega sklepa držali. Danes jaz poberem dve tretjine denarja na domu, eno tretjino pa na društveni seji. Prosim vas torej, da pridete na društvene seje, katere se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob pol deseti uri zjutraj v šolski dvorani ali pa plačajte asesment na domu ob drugih nedeljah od 10. do 12. ure zjutraj Med tednom nemorem pobirati denarja, ker delam do pol enajstih zvečer. Želim, da bi vpo-števali to prošnjo, ker potem bo za nas vse gotovi red. Saj je vam vsem znano, da bomo kmalu imeli nekaj več dela doma.
Na zadnji seji se je tudi soglasno sklenilo, da se vsi pridružimo ob slavnosti društva Marije Pomagaj, št. 79, ko 22. oktobra praznuje 35-letnico svojega obstanka. S sosedno in sobratsko navdušenostjo pojdimo vsi in praznujmo jubilej našega domačega sobrat-skega društva, spadajoče pod okrilje K. S. K. Jednote. Na 22. oktobra se vsi zberemo pri šoli ob 10. uri zjutraj, ob pol enajstih bo slovesna peta sv. maša v cerkvi Matere Božje in ob eni uri veliki banket z bogatim programom. Vsi ste vabljeni na ta dan!
S sobratskim pozdravom, Joseph Zore, tajnik.
svoje Sobmtzki vam F. J.
tajnik.
blagoslova.	tro-mjesečnog računa i za tri-
V mesecu avgustu in eep-	¿etrt godine; dalje čemo de-
tembru smo sprejele sledeče	batirati za oprost asesmenta nove članice: Marjr Champa, za december, kojeg nam ne bu
Društvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y.
Vabilo na važno sejo.
Tem potom še enkrat prijazno vabim cenjeno članstvo, da se gotovo udeleži tričetrtletne seje v soboto, dne 7. oktobra. Ta seja bo zelo važna, zato vas ponovno prosim, da se iste udeležite v velikem številu.
Kegljaški odsek našega društva prične v petek, 6. oktobra z rednim kegljanjem in sicer na kegljišču Slovenskega Narodnega Doma na Irving Ave. Katerega veseli ta šport, se še lahko pridruži.
S sobratskim pozdravom, Valentin Capuder, tajnik.
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 91, Rankin, Pa.
Vabilo na sejo
Cenjeno članstvo našega društva s tem prijazno vabim na prihodnjo mesečno sejo v nedeljo, 8. oktobra v navadnih prostorih. Ker imamo na tej seji za rešiti neko važno točko, upam, da ta moj glas ne bo zastonj, Drugo je pa to, da boste slišali devet-mesečno finančno poročilo društva, kar je vsakega člana dolžnost, da pride na sejo in o tem zazna.
K sklepu vas še prosim, da bi maio belj redno plačevali
V broj n.
ani « ■ B-
ruisourgn, rtu
Pozivljaju se članice našega dzuštva na dojduču sjednicu 8. oktobra. Nadzorni odbor de čitati trojmjesečni račun, a posle imamo nekoje stvari riješiti zaradi nekoje naše "par-ty."
Nadalje molim sve članice, koje zaostajate sa uplačiva-njem, da se pobrinute malo bolje za društvo i uplate. Toliko do znanja.
Pozdrav,
Mary Petrcieh, tajnica.
Društvo sv. Roka, št. 113, Denver, Celo.
Pred vsem vljudno vabim in prosim naše člane in članice, da bi ae v večjem številu udeleževali društvenih sej. Zdaj ni več vroče, in ne še prehladno, zato ni nobenega izgovora, da bi ne prihajali na seje; saj so iste vedno kratke in mirne; torej bi bila večja udeležba na mestu, da boste videli, ako naše društvo napreduje ali pa nazaduje. Saj vendar niso seje samo za odbornike društva, ampak za vse članstvo! Torej pridite!
Kakor znano, traja sedanja Jednotina kampanja že šest mesecev, trajala bo še do konca leta, toda žal, pri našem društvu smo dosedaj še jako malo novih članov pridobili. Dragi mi bratje in sestre! Dajmo se še te tri mesece potruditi, da bomo do konca kam-panje nadomestili zamujeno, da bo tudi naše društvo deležno častne nagrade. Vsakega posebej iii vse skupaj prav lepo prosim, da pridno agitirate za novo članstvo, bodisi za odrasli ali pa za mladinski oddelek. Vsem onim bomo storili dobro, katere dovedemo pod okrilje naše drage Jednote, kajti zavarovani bodo za vse slučaje. Vpoštevajte lepe denarne nagrade v tej kampanji, ki so v Glasilu redno označene.
Zaeno prosim tudi one, ki nameravajo svoje stare certifikate iz razreda A in B preme-niti v nove, da to kmalu izvršite, časa imamo /še do konca tekočega leta. Ako storite to, se vam bo na novih certifikatih naraščala rezerva v gotovi dobi in potem ne boste mogli biti suspendirani vsled rezerve; razlika pri asesmentih novih certifikatov ni mnogo večja. Posebno priporočam mladini, da naj premeni svoje certifikate v 20-letni razred zavarovalnine, ko boste dosegli to starost, boste popolnoma prosti smrtninskega a-sesmenta, dokler živite. Lahko tudi vzamete certifikat, da boste čez toliko let prejeli celo zavarovalnino izplačano, kakor to vršijo insurance kom-panije.
S sobratskim pozdravom, George Pavlakovich, predsed.
Mary Koren, Frances Melauz, Julia Skrube, Mary Golichnik, Ida Cerpich, Antonia Povsic in Emma Mobar. Za mladinski oddelek: James J. Knaus in Josephine Kramer.
Na bolniški listini so sledeče sosestre: Mary Zaletel, Julia Govek, Amalia Jenko in Mary Federer. Vsem želimo skorajšnjega okrevanja.
Sporočam, da imamo pri našem društvu dve kegljaški skupini, eno za ženske in eno za dekleta. Organiziranih pa je deset ženskih skupin pri farnem kegljišču. Vsak teden se s temi skupinami udarimo kar po pameti ,kjer imamo veliko poštene zabave. Za leto 1939-1940 je izvoljen sledeči odbor za ženske skupine: Predsednica Miss Theresa Mervar, tajnica Mrs. Louise Ribich in blaga j ničark Mrs. Anna Modic, ki so vse članice našega društva.
Sosestrski pozdrav in na svidenje na seji!
Johana Mohar, tajnica.
Iz urada društva sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, Ohio.
Vabilo na plčsno veselico
Naj še danes opomnim članstvo našega društva, kakor tudi članstvo naših sobratskih in so.iestrskih društev v Clevelan-du in okolici, ter vse naše prijatelje na veselico, katero priredimo v soboto dne 7. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., pri-
nemoguče opustiti pošto si nismo prostrili; pri je odbor je imao pred vidom naj bolj u mi-sao da vam ugodi, ali vi neče-te, nego po svoji volji radite. Zal mi je za ono dobro i marljivo članstvo, koje bu uprav moralo trpiti kot i vi, koji se ne brinite za niš, niti za napredek društva i njegovog članstva.
Na 4. septembra priredili smo banket za dobrobit nas i naše blagajne, ali n^ žalost da je bio ovi sicer ljepi banket, pa se nije članstvo odzvalo. Prisutno članstvo u dobrem veselju i zabavi govorilo, neka bude sramota za ove, koji niso bili prisutni. Lepa hvala svima, koji se udeležili ovog banketa, a i vi drugi budete isto sami trpili stroške kao mi, pak se onda potužite, komu znate da vam pomore!
Dalje vi svi koji ste dužni više mjeseci, o tome če se debatirati jeli vas se baci na polje il še pričeka, iii ste na rezervi. Druga društva se kri-viju, da su članovi dužni po $150 društvu, a vi ste dužni društvu $900 mjesečno.
Bračo i sestre. U svakom Glasilu vas opomenjam za našu kampanj u, za koju niste do danas još niš poradili. Drugo, da si promjenite certifikate, što vam bu mnogo valjalo. Treto, dajte si djecu med aktivne člane, koji so navršili 16. godinu.
Još vas ima. da nimam vaši točni atresov, jer kada se se-
Društvo sv. Štefana, št. 187,
Članstvo našega društva je uljudno vabljeno, da se udeležite prihodnje seje dne 8. oktobra v navadnem prostoru in ob navadnemčasu.
Na dnevnem redu imamo splošno glasovanje Jednote; glasovnice so že tukaj. Cemu je glasovanje, ste gotovo že čitali v našem Glasilu. Jaz bi rad imel, da izvršimo glasovanje še pred določenim terminom do 13. decembra 1939.
Na zadnji (septembrski) seji smo razmotrivali o nameravani veselici, vinski trgatvi. Ker pa ne moremo trgatve izvršiti kakor nameravano, ker bi se dvorana preveč umazala od grozdja, zato bo samo plesna zabava pri kateri bo sodelovala izborna godba. Veselica se ima vršiti dne 14. oktobra. Le pridite na prihodnjo sejo, da se o nji še kaj več pogovorimo!
S sobratskim pozdravom,
Fr. M. Pressburg, tajnik.
DOPISI
čenši se ob 8. uri zvečer.
Vsi vemo, da imajo bratska j lite, nečete meni dati nove, što društva stroške in včasih več, i je jako važno za tajnika, kakor jih more 10-centna me-! Sa pozdravom, sečnina od članstva kriti, zato
Matt Brozenič, tajnik.
pa tu in tam prirejajo društva veselice, da si s tem opomorejo in krijejo društvene stroške. Tako pa tudi naše društvo
Društvo Marije Pomagaj, št. 174, Wilard, Wis.
Cenjene sosestre: Kakor ve-sv. Marije Magdalene, št. 162 ste, bo treba glasovati o pre-KSKJ prirej.a to veselico vimembi člena 26 Jednotinih
Društvo Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis.
Nabralo se je zopet nekaj društvenih novic, zato prihajam z istimi v javnost.
Zadnja društvena seja je bila zelo povoljno obiskana. Tudi prihodnje seje dne 11. oktobra se udeležite v tako lepem številu. Slišale boste tri-četrtletno finančno poročilo tajnice.
Sinčka, prvorojenca, je dobila naša članica Mrs. Albina Kuzabuske. Mladi mamici naše čestitke, s priporočitom za novega člana mladinskega oddelka.
V zakonski stan bo stopila Miaa Agnes Mervar; Mr. August Stempihar je njen izbrani ženin. Miss Mervar je spretna keljačica, kakor tudi njene sestrice, pet vseh skupaj. Mnogo sreče in božjega
prid svoje blagajne. Torej drage mi sestre, dolžnost vaša je, da se udeležita te prireditve. Le pridite in pripeljite seboj tudi svoje može in svojo mladino, sosede, prijatelje in znance. Čim več nas bo, tem bolj bo luštno. Upamo, da se bodo tudi naši sobratje in sosestre ostalih lokalnih Jednotinih društev udeležili ter se z nami veselili. Pogovorili se bomo o tem in onem ter prijateljsko pokramljali. Pa tudi zavrteli se bomo. Menda ja! Saj bo sedem muzikantov, ki so vešči svoje stroke in ti nam
pravil; zato pridite vse na sejo dne 8. oktobra, da boste glasovale po vaši lastni volji. Pridite vse za gotovo! S sosestrskim pozdravom, Mary Gosar, tajnica.
Društvo sv. Martina. št. 178, Chicago, lil.
Vse članstvo našega društva s tem prijazno vabim na prihodnjo sejo dne 8. oktobra. Kakor vam je gotovo znano, imeli bomo čitanje trimesečnega računa in bo še več drugih važnih točk za rešiti.
Prav je in potrebno, da se bodo tako godli, da se bomo j enkrat na mesec skupaj zbere-prav vsi lahko zavrteli pa naj | mo in kaj koristnega za dru-si bomo mladi ali pa ne tako itvo in Jednoto ukrenemo.
mladi. Pa pelo se bo gotovo tudi, saj kjer je Slovenec, tam je tudi slovenska pesem.
Za naša grla in naše želodce bodo pa pripravljene razne dobrote tega sveta. Vstopnina za naše goste bo samo 25 centov. Članstvo našega društva pa je vsaka deiežna ene vstopnice. Če je katera slučajno ne dobi, prosim, da vpraša zanjo.
V upanju, da se vidimo v soboto dne 7. oktobra v Slovenskem narodnem domu na veselici društva sv. Marije Mag-dal ene, vam že danes kličem na veselo svidenje in pa prisrčno dobrodošli! Sosestrski pozdrav, Marija Hochevar, tajnica.
Društvo sv. Mihalja, broj 163, Pitstburgh, Pa.
Prvo javljam članstvu našeg društva, da če se obdrža-vati dojduča sjednica na oktobra 8, točno u dva sata posle podne. Na ovu sjednicu se pozivate u što večem broju jer imamo več važnih točka na dnevnem redu; a znate, da odbor nemože bez članstva niš sam stvoriti. Imati čemo splošno glasovanje da se promeni iii odobri; člen 26/Jednotinih pravil. Dalje če biti izvešče
Dalje prosim vse one, ki ste zaostali, da pridete in poravnate svoj dolg, da bi vsaj enkrat zamogel poslati ves asesment pravočasno na glavni urad, da ne bomo vedno tako pozni.
Vsi nadzorniki društva so prošeni, da pridejo v soboto, dne 7. oktobra zvečer ob 8 k pregledovanju računov.
Ze enkrat vas vse prav prijazno vabim na prihodnjo sejo. Pozdrav!
Marko Vouri, tajnik.
RAZNE PRIREDITVE V WAUKEGAN, ILL.
Waukegan, III. — Predzadnjo nedeljo, 24. septembra, smo imeli priliko slišati šolsko godbo, ki je priredila svoj prvi godalni koncert. Da ima naša šola (cerkev) Matere Božje svoj orkester, gre zasluga č. g. župniku Rev. M. Hiti, ki ljubijo, ne toliko godbo, pač pa šolsko mladino in žele, da bi se poleg šolskega pouka, naučili še kaj drugega, kar bi jim še kdaj v življenju prav prišlo in na kar bodo otroci ponosni in kar jih bo vzpodubjalo do še bolj marljivega učenja.
Naš šolski orkester šteje dosedaj 25 članov, a je želeti, da se to število zviša. Vsi oni starši, ki imate otroke, kateri imajo veselje do godbe, pomagajte jim, da se tudi oni pridružijo dosedanjim šolskim godbenikom. Naj omenim, da je pri omenjenem koncertu šolske godbe deloval tudi cerkveni pevski zbor "Lira," ki je večkrat nastopil in zapel nekaj lepih pesmi. Poleg zbora Lira je nastopila tudi Miss Valentina Umek, ki je najboljša pevka v tej okolici in je zapela par lepih pesmi. Udeležba pri tej prireditvi je bila jako po-voljna. Ni majhna naša šolska dvorana, pa je bila za to priliko aomala napolnjena.
Zadnjo nedeljo 1. oktobra je priredil cerkveni dramatični klub lepo in zanimivo igro "The Absent - Minded Bride-groom" (Raztresen ženin). Tudi te igre se je udeležilo veliko število rojakov in zopet napolnilo našo šolsko dvorano. S tem se je pokazalo, da se zanimamo tudi za dramatične prireditve. S tem pomagamo tudi do boljšega uspeha igralcem in jim dajemo več poguma in navdušenja ter zanimanja za dramatiko.
Dne 29. oktobra pa priredi cerkveni pevski zbor Lira obširen pevski koncert in se pričakuje, da bo dobro obiskan in da bo dvorana premajhna.
A. K. j
Društvo Marije Pomagaj, št.
184, Brooklyn, N. Y. Vabilo na sejo. e
Drugi četrtek v mesecu oktobru, dne 12. t. m. zvečer ob osmih sc vrši naša prihodnja mesečna seja, ki bo zaeno tretja četrtletna, torej zelo važna. Pridite torej na to sejo, da boste slišale, kako z društvom obstojamo. Katera se te važne seje ne udeleži brez tehtnega vzroka, bo morala plačati 50 centov kazni.
Dalje prosim one, ki ste zaostale s svojim asesmentom, da bi dolg poravnale prej ko mogoče.
S pozdravom,
M. Pishkur, tajnica.
SMRTNA KOSA
Naznanjam, da je dne 18. septembra umrl na svoji farmi v Marshfieldu, Wis.,rojak Anton Somrak. Pokopali smo ga s sv. mašo. Spadal je k društvu sv. Družine št. 136 KSKJ. K večnemu počitku ga je spremilo več sobratov. Doma je bil iz Mirne peči na Dolenjskem.
Po večletni bolezni je 23. septembra umrl Joseph Ule za srčno napako. Bil je tudi član društva sv. Družine št. 136 K. S. K. J. Doma je bil blizu Rakeka na Notranjskem.
Somrak in Ule sta oba imela lepe farme in tudi velike družine.
Poročevalec.
■JV »A
GLASILO K. S. K. JEDNOTfi, ^CTOBfcH 4, 193»
VREDNOST IN PORABA MEDU
Prof. J. Verhič
Med kot živilo	štirikrat toliko pridobili teže
Vsa vrednost medu temelji	in množine hemoglobina kakor
na njegovih sestavinah. Naj-	otroci, ki so dobivali le mleko,
več, to je 70 do 80 odstotkov	Pokazalo se je tudi, da so po
ima sadnega in grozdnega slad-	odhodu iz zavoda prvi otroci
korja, ki daje človeku prepo-	ostali dalj časa krepki kakor
trebno toploto in njegovim mi-	drugi. (1).
šicam moč, da vršijo svoje de-	j Dr. Silvij Magni iz Pistorije
lo. Ta sladkorja se bistveno	trdi po svojih skušnjah v za-
raz lik ujeta od tvarin, ki slu-	vodi za* dojenčke, da more le
žijo v enake svrhe. Imata namreč to posebno odlično svojs-tvo, da brez vsakega dodatka, vpliva in pomoči želoducu in črevesa ter da brez ostanka
med izpopolniti umetna hranila, ki nadomeščajo materino mleko. Slavni otroški zdravnik dr. Monti na'Dunaju tudi priporoča, med kot izborno kr
prehajata v človeško kri. Na- !votvorno sredstvo za otroke, vadni trsni ali pesni sladkor, i (6).
ki ga uživamo v kavi ali dru-j Starši! Vpoštevajte te skuš-gih jedeh, se ne more z njima nje in dajajte otrokom medu! primerjati. Tega mora želo- Dopolnjujte si pa tudi svojo dec vojimi fermenti šele hrano z medom, da ostanete razkrojiti, da dobi svojstvo krepki in zdravi! sadnega in grozdnega sladkor- j Malim otrokom dajemo med ja in da je prebaven. Pot pre-|tako, da ga primešavamo top-bave navadnega sladkorja je j lemu, nikdar pa ne vjelemu torej daljša in zahteva več! mleku. Začnemo s pol *zličice pomoči od človeškega telesa ! in preidemo polagoma do pol-kakor med. Še težje delo ima ! ne navadne žlice medu, ki. ga
želodec s prebavo kruha, jajc, mleka, mesa itd. Med daje med vsemi hranili najlažje in najhitrejše mišicam za delo potrebno moč in telesu toploto.
Še več! Med ima fermente, encime in organske kisline, ki pomagajo želodcu pri razkrajanju in prebavi druge hrane. (10.) Njegovi vitamini pa so po izjavi dr. Emerichove neogibno potrebni pri prenavljanju človeških staničnin.(l.)
Silno važne sestavine medu so rudninske snovi, ki jih ima 0.1 do 0.7 odstotkov. Sem spadajo fosforne, železne manganove spojine in apno. Večina teh je najizdatnejša sestavina kosti in krvi in jih v navadni hrani prepogostoma primanjkuje. Francoz Alin Cailas je leta 1906 našel v medu celo radij, ki mu moderna medicina pripisuje prav posebne učinke na človeško telo. (6)
Neka prednost medu mimo drugih živil je včasih tudi ta. da ima zelo malo dušičnatih spojin. Obisti, ki izločujejo iz telesa dušičnate razkrojine, imajo z njim zelo malo dela. (10.)
Razprave o novodobni prehrani veliko pišejo, da s kuhanjem, pečenjem, sušenjem in drugimi načini pripravljanja odvzemamo živilom v majhni množini se nahajajoče, a za ohranitev človeškega zdravja nujno potrebne snovi. Med je ena izmed onih maloštevilnih živil, ki ga človek prav nič ne izpreminja in predelava. Vži-va ga surovega z vsemi dobrinami, ki mu jih je dala narava. (10.)
Iz vsega je razvidno, da dovaja človeku mnogo dragocenih snovi in olajšuje prebavo. Zato je izvrstno krepčilo za utrujene, telesno oslabele, okreval-ce in stare ljudi, Neprekoslji-vo živilo je pa za otroke. V dokaz nam služijo naslednje izkušnje.
Frauenfelder ima v Amdenu v Švici okrevališče za otroke, ki so prestali bronhialne in pljučne katare, naduho in podobne bolezni. Pod nadzorstvom zdravnika je izvršil z otroki naslednje poskušnje: Eni skupini otrok je dajal navadno hrano, drugi navadno množitev krvi, vzbujanje slasti hrano z medikamenti za po-(apetita) itd. in tretji navadno hrano z dodatkom medu. Izkazalo se je, da sta se pri otrocih zadnje skupine njih telesna teža in množina hemoglo-
dobijo otroci po dvakrat na dan. (1.) Na ta način ne bo med tudi pri najobčutljivejšem želqdcu provzročil' neprijetnih posledic in konec bo trditve, ki jo včasih čujemo: moj otrok ne prenese medu. (1).
Večji otroci in odrasli jedo med s kruhom. V Švici, pa tudi v Nemčiji in Franciji uživajo poleg jutranje kave kruh s surovim maslom in medom. S tako podlago telo lahko precej časa zdrži! Turisti in potniki se poslužujejo tudi izdatnega medenega peciva.
Voda, dobro oslajena z medom, je brezalkoholna medica. Kdor ljubi kiselkast okus. naj ji primeša nekoliko citronove kisline. Hladna medena voda je najbolj krepčilna in osvežujoča pijača.
Ako uživamo dalj časa vedno eno vrsto medu, se ga včasih naveličamo. Če premenja-mo vrsto, nam poj de zopet v slast!
Med kot zdravilo
Med je že od nekdaj znano zdravilo. Ljudsko zdravstvo mu pripisuje vrednost zdravil, od kolikor vrst rastlin izvira. Njegova slava je nekoliko otemnela, ko so začeli na debelo izdelavati trsni in pesni sladkor in ko so umetni zdravilni izdelki prišli v modo ter začeli izpodrivati dobra domača zdravila. Novi proizvodi pa niso napravili tako ugodnih učinkov, kakor so ljudje priče kovali. Mnogi, posebno inozemski zdravniki, so v novejšem času /opet začeli preskušati stara sredstva in dosegli posebno z medom sijajne uspehe.
Najbolj je razširjena poraba medu pri prehlanju in boleznih dihal kot blažeče in sluz topeče sredstvo. Dr. Theobald razlaga, da pri kašlju, hripa-vosti, vnetju in katarih med pokrije obolelo sluznico in mili dražljaje. (8.)
Med rabimo pri teh boleznih različno. Pri splošnem prehla-jenju pijemo vroč navaden ali lipov čaj, dobro osla jen z medom. Pri kašlju in hripavosti pijemo po večkrat na uro žlico tople medene vode, ki smo ji primešali nekaj limonovega po eno tretjino žličice čistega soka, ali užijemo vsake pol ure hojevega medu. Tudi pri bolečinah v vratu in grlu si skuhamo dobro žlico medu v en četrt litra vode in to raztopino uživamo gorko po eno žlico vsako ! uro. Dr. Theobald priporoča, bina (važne sestavine krvi) ve- da raztopimo 10 odstotkov me-liko bolj dvignili, kakor pri | du v gorki vodi ali mleku, prvih dveh (2.) Zdravnica dr.	Dalje prihodnjič
P. Emerich pa poroča, da so	o ~
na istem zavodu s poskusi do- Vsak nad član (ca) mora biti gnali, da so otroci, hranjeni z ponosen na srojo P^P?™ ma-mlekom in medom, po osemte- ter. K. S. K. Jedilo, ki je radenskem bivanju v Amdenu . čet niča vseh drugih slovenskih dvakrat, nekateri trikrat, celo 1 Jednot.
VABILO NA CERKVENI BAZAR
Chicago, 111. — Kakor je bilo že v cerkvi oznanjeno, bo naša fara sv. Štefana v Chicagu priredila svoj bazar od 4. do 8. oktobra. Mislili smo, da letos ne bo bazarja, ker je res depresija še vedno med nami. Potem smo pa pregledali račune od lanskega bazarja in smo videli, da lani, vkljub težkim časom, je bazar prinesel $2,-800.00 čistega in smo mislili, ako dobimo letos samo polovico tiste svote, bo zelo dobro. In zdaj veste, zakaj bomo letos priredili farni bazar.
Ves dobiček od tega bazarja gre za odplačilo farnega dolga, in kakor veste, farni dolg imamo vedno med nami. Zato se pričakuje, da vsak fa-ran in faranka pri sv. Štefanu gre na delo, da iz te prireditve dobi fara zelo potrebne dohodke. Ako vsak izmed nas zvesto stori svojo dolžnost in pomaga kolikor je mogoče, je jasno, da ne bo naš trud in delo zaman.
Vsak faran lahko pomaga. Nekateri bodo delali vsak večer v dvorani pri štantih. Drugi bodo lahko darovali dobitke ali pomagali jih pridobiti. Zopet drugi bodo veliko pomagali, ako plačajo za knjižico. Tisti, ki bodo govorili z drugim glede bazarja in tako agitirali zanj, bodo tudi pomagali do velikega uspeha. Potem vsak, ki pride v dvorano, da poskusi svojo srečo pri raznih štantih, bo veliko pomagal. Istota-ko tudi tisti, ki bodo pripeljali svoje znance in prijatelje vsak večer v dvorano. Torej, vsak človek pri fari lahko na ta ali oni način pomaga. Treba je samo malo dobre volje in truda. In za to sodelovanje prosi gospod župnik.
Father Edward Gabrenya, župnik.
-«o-
ŽALOSTNA NOVICA IZ DOMOVINE
Brooklyn, N. Y. — Prejel sem od svoje stare matere Frančiške Svet iz Podkrajnika pri Cerknici žalostno vest, da je tam v Dolenji vasi pri Cerknici umrla njihova sestra, teta mojega očeta, Marija Obreza ter mati rojaka Frank Obreza, ki se nahaja sedaj baje v New-Hampshire, njegov brat John in družina v Akronu, Ohio, in več sorodnikov, kot njegova sestra Frances, por. Kovša, v Jefferson, N. Y., mlajši brat Josip z družino in več sorodnikov pa v stari domovini.
Blagopokojni ženi želim, naj mirno počiva v domači grudi ter večna uuč naj ji sveti. Ostalim pa izrekam svoje najis-krenejše sožalje.
Anthony Svet.
"itt "; zgodovina nemško-
Ijevcu pri Semiču umrla ljub-| poljskega Spora Ijena mati v častitljivi starosti' Tukaj navajamo nekaj važ-85 let. Zapušča dvp hčeri, ki nih zgodovinskih podatkov, ki
so v zVezi s sedanjo važno v
ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE West Pullman, 111. — Pre-žalostno vest je dobil te. dni iz
škof ji Loki na Gorenjskem. V Ameriki zapušča že omenjenega in še enega sina v San Francisco, Calif. Poleg omenjenih zapušča še sedem vnukov in 4 vnukinje, enega pravnuka in 4 pravnukinje.
-o-
MOJI POKOJNI MATERI V SPOMIN Wist Alliquippa, Pa.— S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da sem prejela žalostno vest iz domovine, iz Prežganjo pri Litiji, da je dne 17. avgusta t. 1. ondi preminula moja ljubljena in nepozabna mati Frančiška Ljubič, rojena Ilabich dne 4. oktobra, 1868 v Javorju pod Ljubljano. Leta 1886 se je poročila v Voiavlju na posestva z Markotom Ljubič.
Dne 6. decembra, 1900 je vse to posestvo pogorelo, tako tudi ves pridelek celega leta; to je bil v resnici hud udarec za naše starše. Leta 1906 nam je začel naš dragi oče bolehati in 8. novembra, 1908 smo ga položili v hladni grob, od tedaj naprej je naša skrbna mama skrbela za nas, sedem otrok in se oprijela gospodarstva, navzlic vztrajnemu naporu in delu je dočakala lepo starost. In še letos, ob času žetve je podajala pšenico v kozolec. Bolehala je v postelji samo tri tedne.
Draga mi mama! Počivajte v miru božjem in lahka naj Vam bo domača gruda.
Tukaj, iz tujine Vam ob zaključku teh vrsti poklanjam še sledeče vystice v spomin:
Smrt nemila, pokosila nam je drago mamico; na božji njivi grob skopali, položili jo v zemljo.
. ... i.t . >
Pri odprtem grobu stali moji bratje so, sestre; s solzami »o grob kropili, poslovili se od nje.
i • *
Samo jaz. v deželi tuji znala nisem nič zato, ko so drago mojo mater položili v zemljo!
Sestre moje, bratje dragi, ne pozabit mrmin grob! Z rožami ga okrasite.— Bodi ji usmiljen Bog!
I ahen vetrič naj zapiha in ponese čez morje vroče želje Vaše hčere, tužno bije ji srce.
Upanje gojim še eno. Bog da spet bo združil nas: ko iz grobov vse bo klical angeljske trobente glas. Žalujoča hči:
Mary Prosenc, 117 Main St.
Vabilo
na
katero priredi
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, št. 162 K. S. K. J.
CLEVELAND, OHIO
V	SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
na St. Clair in 64th St.
V	SOBOTO, 7. OKTOBRA
Pričetek ob 8. uri zvečer.
Najuljudneje vabimo članstvo in njihove družine, vse naše sobrate in sosestre Jednotinih društev v Clevelandu in okolici, kakor tudi vse druge Slovence in Slovenke, da posetite našo veselico. Za najboljšo postrežbo gostom bo pripravljeno. Sunny Ray Orkester pa bo imel v oskrbi plesaželjne. Vstopnina samo 25 centov.
Na veselo svidenje vam vsem, že danes kliče:
ODBOR.
Evropi:
18.	avgusta: Nemških rajh je proglasil vojaški protekto-rat nad Slovaško. Nemško Časopisje je pričelo napadati Poljsko.
19.	avgusta: Slovaška je pričela mobilizirati ob poljski meji.
20.	avgusta: Poljaki so poslali svoje čete k moravski in slovaški meji.
Objava sovjetsko - nemške trgovinske pogodbe.
21.	avgusta: Objava načrtov o nacijsko-sovjetskem nenapa-dalnem paktu. Poljska še vedno odločena, da se bo branila.
22.	avgusta: Velika Britanija in Francija se postavita ob stran Poljske.
23.	avgusta: Nacijsko - sovjetski nenapadalni pakt podpisan. Pospešitev francoske mobilizacije. Angleške bojne ladje se prično zbirati v Ska-gerraku.
24.	avgusta: Chamberlain dobi vojno polnomoč. Predsednik Roosevelt in papež apelirata za mir. Vpoklic nadalj-nih francoskih in poljskih rezerv.
25.	avgusta: Roosevelt pošlje novi mirovni apel Nemčiji. Japonci se razburijo zaradi sovjetsko-nacijskega pakta. I-talija pozove rezerve.
2fi. avgusta: Hitler zahteva Gdansk in Pomorže. Francozi vpokličejo nadaljne rezerve. Racije živil v Nemčiji. Japonci prično klofutati Nemce v Kitajski.
27. uvgusta: Hitler zahteva v svojem pismu, ki ga je poslal Daladieru, Gdansk in Pomorže in konec "macedonskih" razmer na nemški vzhodni meji. Poljaki začno graditi zako-pe v svojjpi^mes^h. ... * 28. avgusta: Hitler prejme angleško noto, v kateri so odklonjene zahteve po pogajanjih v atmosferi krize. Zatvo-ritev francosko-nemške meje.
29. avgusta: Chamberlain obvesti nižjo zbornico, da se bo Anglija uprla agresivnosti napram Poljski.
3G. avgusta: Angleški odgovor Nemčiji zahteva svobodna pogajanja med Nemčijo in Poljsko. Hitler organizira narod no-obrambni svet.
31. avgusta: Pcljsko-nemški spopadi ob meji. Hitler obja-y svoj program šestnajstih točk, na katerih podlagi se je pripravljen pogajati. Poljska program zavrne.
1. septembra: Hitler napade Poljsko.
-o--
Maginotova obrambna črta
Pariz, Francija. Evropska vojna je že rodila novega junaka — visokega, šepavega, osornega Andreja Maginota (Madžino), ki je umrl pred sedmimi leti vsled zastruplje-nja z ostrigami.
Maginot, ki je bil visok 6 čevljev in tri palce in je preživel boje okoli Verduna, je zamislil utrjeno črto, o kateri pravijo, da je najmočnejša obrambna črta na svetu in varuje vzhodno mejo Francije proti Nemčiji.
Maginot je izdelal načrt za to črto po načrtih maršala Sebastiana le Prestre de Vauzan, ki je živel v 17. stoletju ter je njegov načrt izpopolni z novimi iznajdbami.
Pod Maginotovim nadzorstvom so deset let delali najboljši francoski inženirji ter so potrošili okoli $500,000,000 ?a celo zgradbo.
Maginot je bil rojen na Lo-tarinškem leta 1877. Že zgodaj v svoji mladosti je stopil v politiko in je postal podtajnik v vojnem ministrstvu leta 1913. Ko je izbruhnila svetov-
MIHAJLO PUPIN
PROFESOR za klektromzhaniko na
COLUMBIA UNIVERZI V NEW TORKU
OD PASTIRJA DO IZUMITELJA
PREVEL PAVEL BRE2NIK
Dejal sem svoji mladi ženi, ki len del elektrotehnike v prvih
mi je stala' ob strani, da ne prinašam mnogo več denarja v newyorško pristanišče kot pred petnajstimi leti; in vendar se mi je zdelo, da sem bogat ko Krez. Dejal sem ji, da se počutim, kakor če bi bile vse Ze-dinjene države moje, ki mi je zagotovila, da ustrezam vsem zahtevam idealnega ameriškega soproga ter da imam lepo mesto na velikem ameriškem zavodu in se upravičeno nadejam, da bom to svojo službo izvrševal v splošno zadovolj-nost. Vse to in še marsikaj drugega sem našteval svoji ženi ter končal s šaljivo pripombo: "Imam pa za bodočnost tudi še nekaj dobrih upov, o katerih v svoji skromnosti ne morem govoriti," potem pa še pristavil: "To so edine posve-
ietih uporabnostne elektrike. Drugi pa so trdili, da je elektrotehnika v najširšem obsegu
del strojne tehnike, ker se ba-d z n.ičrtavanjem in gradnjo 'Jektromagnetnih motorjev in električnih central za pridobivanje sile.
Crocker in jaz pa sva zastopala mnenje, da obstaja nauk o elektriki, ki je prava duša elektrotehnike, in da so vse druge abstraktne znanosti in njih uporaba samo stranske vrednosti' za elektrotehniko. Najino mnenje je zmagalo, čeprav so na drugih višjih šolah v Zedinjenih državah predavali elektrotehniko na oddelku za fiziko in strojno tehniko. Ni pa bilo lahko, v tistih dneh prepričati ljudi, da je bi! tedaj ali bo nekdaj nauk
tne dobrote, ki jih prinašam v o elektriki s svojimi uporaba
najin zakon.'
X.
mi tako obsežen, da mu bo potreben poseben oddelek, kakor
Prva doba mojega akademske- I na primer gradbeni tehniki. ga delovanja na univer- i Na collegiju Columbiji so zi Columbiji. >	'zgradili začasno nekakšen maj-
Novi "oddelek za elektroteh- hen skedenj iz opeke ter na-niko na višji rudarski šoli eol-1 mestili v njem novi oddelek legija Columbije" je bil ob- i Dijaki so ga imenovali "krav-javil seznamek svojih preda- ji hlev" in dečko, ki je bil iz-vanj že nekaj mesecev pred našel to ime, za to ni potrebo-mojim prihodom v New York. 1 val mnogo domišljije. Zares je Pokojnega Francisa Bacona bila zgradba podobna kravje-Crockerja, takrat nanovo ime- r.ui hlevu. Laboratorij je bil
novanega učitelja za elektrotehniko in mojega bodočega tovariša in prijatelja skozi vse življenje, so bili vprašali za svet glede teh predavanj in pokazal je, da je zelo naklo-
opremljen samo z enim dina-mom, enim motorjem in enim alternatorjem, razen tega je bilo tam še nekaj instrumentov za praktično merjenje. Če sem primerjal opremo novega
njen teoretski strani tega pou- ¡"oddelka za elektrotehniko col-ka, ki naj bi se vršil pod mo- | legea Columbije" z opremo jim vodstvom. Polagal je ve- ' berlinske tehnike, sem se čutil liko važnost na teoretski t>j nekako ponižanega, tod:- ob-melj, čeprav je bil praktičen upal nisem. Rekel sem Čro-inženjer. Novi oddelek naj bijckcrju: "Naše puške so mai-bil neodvisen od ostalih znan-|hne in malo jih je, toda možje stvenih oddelkov. Vendar smo za njimi se bodo morali dvig-imeli nekolikj težkoč, da smo "iti visoko nad svoje sedanje si ohranili to neodvisnost, kaj- stališče, ako bo hotel ta odde-ti starejši tehnični oddelki so lek nekaj napraviti za nauk
skušali nekako prevzeti vod-
clektriki." "Pupin," mi jé o
stvo nad novim, mladim od- govoril Crocker, "niti poima delkom. Takrat je večina ke- ! nimaš, kako hitro raste mlad
mikov mislila, da spada elektrotehnika v glavnem pod kemijo, in sicer radi baterij, galvanskih celic in elektrotehničnih procesov, ki so tvorili zna-
na vojna je pustil svoje mesto navzlic prošnjam Aristide Bri-anda, in je stopil v armado kot prostak.
V dveh letih je postal kor-poral, kateri naslov je nosil do konca svojega življenja.
človek, kadar skuša predavati nov predmet slabo pripravljenim začetifikom."
Crocker ju in meni so namignili, da moreva v prvem leta nakupiti novo dodatno opremo samo iz prispevkov, ki jih dobiva izven univerze. Nabrala sva nekaj denarja na ta način, da sva priredila-tečaj dvanajstih javnih predavanj o e-lektriki, za katerega sva zahtevala deset dolarjev od ose-Vsako teh predavanj je
Pred Verdunom je bil ranjen }je v nogo in je vsled tega celo i trajalo dve uri. Nisva si bila življenje hudo šepal.	j bas v svesti o njih kakovosti.
V letih po vojni je bil v . zato sva se pa potrudila, da raznih ministrskih uradih, pa j bo količina čim obilnejša. Ta-je imel vedno dovolj časa za | ko sva zbrala tri sto dolarjev
zabave in je bil znan kot lah-koživec in velik jedec. Po bou levardih je bil poznan kot šam pjon v jedi ostrig.
in nakupila zanje nekatere instrumente; toda nikoli dva mlada znanstvenika nista na-porneje delala ,da bi zaslužila
Pri vsem tem pa nikdar ni j tri sto dolarjev.' Pač pa je opustil svoje misli o utrditvi bila najina izkušnja s tem francoske vzhodne meje.	mnogokrat več vredna kakor
Leta 1928 je vlada ministr- ta vsota. Najini poslušalci s0 skega predsednika Andreja bili, industrijci in advokati, ki
Tardieu-a sprejela Maginotov načrt za utrjeno črto. Narisal je popolni načrt utrdb in ga
so bili v trgovskih zvezah z e-lektrično industrijo ali pa so hoteli navezati z njo stike. Tež-
je predložil maršalu Petainu, j ko, da bi imel kdo izmed njih generalu Weygandu in drugim znanstveno podlago. Bilo je francoskim generalom, ki so treba mnogo premišljenosti. in načrt odobrili in Maginotu je spretnosti pri znanstvenem bila poverjena naloga, da na-, razlaganju tem ljudem, da ne črt izdela.	bi predavatelj šel preko njih
Maginot je bil najbolj po-1 razuma. Vsi so mislili, da je
nosen, da obrambna črta ni bila dolga enolična proga, temveč da je znanstven sestav različnih utrdb.
Nekega dne leta 1932, ko je bil Maginot star 55 let, je pojedel veliko množino ostrig, ki so pa bile pokvarjene in je nato v nekaj dneh umrl za tifusom.
nauk o elektriki še-« v povojih in da je do večine električnih izumov prišlo samo z neprestanim poskušanjem ali pa slučajno. Če sva jim pripovedovala, da je nauk o elektriki ena najnatančnejših fizikalnih ved, so nekateri zmajevali z glavami in odkrito kazali, da nama kar nič ne verjamejo.
48482323234853532323235353482323235353535353485323235353234823
53535348485323535323484848485353534823485348485323485323482348
GLASILO
BRaOMSESSP
K, S. .K^JEDNOTE, OCTOBER 4, 103g
-WHO 11. IL iOWTT
mi WS. OLUB A
oufbilqx obeo
OROAlf OP AND PUHTJWHED GARNKKJAN SLOVKHIAN OATBOLXO
m th« mtm of th« ort«
UNION ot UM UJBJL
orrzox: cut «t. ot.atr avknub
glkvkland, OHIO
via
41.00
4300
PIŠITE PISMO TA TEDEN!
V Ameriki je lepa navada, da je skoro vsak teden tekom leta posvečen in določen gotovemu namenu v blagor in korist posameznikov in celokupne javnosti.
Prvi teden tekočega meseca od 1. do 7. oktobra je poštni oddelek posvetil pisanju privatnih pisem in v ta namen poslal vsem listom tozadevni oklic za priobčitev. Zaeno je navedeni oddelek objavil jako zanimivo pismo izpod peresa David Man-Jey-a, v New Yorku, ki se glasi v prestavi sledeče:
"Jaz sem pismo, katero si namenil pisati.
"Toda, preveč si bil zaposlen, ali si me vedno odlašal, ali si se pa opravičeval, 'da ne veš, kaj bi pisal.'
"To je vzrok, da nisem bilo nikdar pisano.
"Zaradi tega je nastal pomislek v srcu enega izmed tvojih prijateljev; vsled tega je bila tesna vez med teboj in nekim drugem pretrgana; vsled tega je postalo srce otožno onemu, ki misli na te.
"Kako na lahek način bi bil to izvršil—če bi bil pisal obljubljeno pismo. Toda vedno si odlašal. Zaradi tega je nekje kak tvoj prijatelj, ali kaka družina, ali poznanec prizadet.
"Pisma, v katerem bi bil lahko kakega bolnika s tolažilno besedo navdušil, nisi poslal; pisma z iskreno zahvalo za kako storjeno dobroto naklonjeno ti ali darilo, nisi oddal; vsi srečni, ki bi radi znali, da se tudi ti veseliš njih sreče, se čudijo tvoji molčečnosti, tako tudi vsi nesrečniki, ki so pričakovali, da jim boš izrazil svoje sočutje.
"V rcsnici, jaz sem velevažno pismo."
» » *
"Jaz sem pismo, katero si pisal.
"S kakim veseljem hitim naprej, kamor si me naslovil, da iskreno pozdravim onega, ki me pričakuje.
"Na potu sem v reke očeta ali matere in bom priča, kako se bodo njegove ali njene že motne oči zbistrile, ko bodo mojo vest o tvoji ljubezni in spominu nanj videle in prečitale.
"Jaz bom dospelo do tvojega odsotnega prijatelja in mu obudilo spomine nekdanjih dni; obnovilo mu bom slike tvojega domačega kroga, kar mu bo ogrelo ure medsebojnega prijateljstva in srčnih odnošajev.
"Dospelo bom v roke novoporočencev in jih razveselilo. Tako me bodo prejeli tudi užaloščeni in tvoje iskrene besede jih bodo potolažile.
"Za rojstni dan bom povečalo radost v izrazih tvojih čestitk; prijatelja bom razveselilo s tvojo novico, kakemu mi^leniču ali mladenki, ki je na pragu bodočega življenja, bom dalo pogum in korajžo.
"Vsepovsod, kjer se bom ustavilo, bom širilo tvojo osebno prijaznost; tako ti bom tudi nazaj prineslo več bogastva vsled prijateljstva in vdanosti tako, da bo tvoje ime še bolj ljub-ljubljeno in spoštovano."
» ♦ ♦
"Lahko je pisati zato, ker pismo predstavlja tebe, samega. Saj ni treba nikakih lepih izrazov. Najbolje pismo je ono, pri katerem se bo prejemnik ali čitatelj izrazil: 'Saj je res tako—.' Vzemi torej takoj pero v roke in napiši na polo papirja vse to, kar bi osebno govoril. V tem oziru je bil pokojni predsednik Lincoln pravi mojster; njegovi priprosti izrazi so pravi biser ameriške literature, kajti njegove besede se čitajo tako, kakor bi jih osebno govoril. Izlij torej v pismo svoje misli, kakor ti jih srce narekuje; potem bo to pismo del TEBE in dvakrat cako drago onim, katerih se spominjaš.
"In Koncem konca, naj ne bo to pismo kako strašilo, ampak polno navdušenja in življenja.	'
"Pišite pismo ta teden!"
-o-
Pomembnejši spominski dnevi meseca oktobra
Dne 2. oktobra, 1927 je umrl v Beogradu šolnik Ivan Kelc. Sestavil je učni načrt za prvi razred ljudskih šol, za dečke je priporočal pouk v gospodarstvu, za deklice pa v vrtnarstvu. Mnogo je pisal o važnosti telesne vzgoje za mladino.
Dne 6. oktobra, 1867, se je rodil v Novem mestu astronom in glasbenik Fr. Ks. Zega. Bil je frančiškan, pozneje pa posvetni duhovnik. Mnogo se je bavil z glasbo, z astronomijo in s slikanjem. Bil je tudi iz-boren cerkven govornik.
nemške ljudske šole, pisal je v Učiteljskega tovariša, Slovenskega učitelja, v Angelčka, Mladiko in Mentorja, napisal je Zgodovino brezovške fare in monografijo o Šmarni gori."
Dne 8. oktobra, 1917 je umrl v Št. Janžu na Dolenjskem dr. Janez Evangelist Krek. "Ob obletnici smrti tega velikega moža bi morali Slovenci spoznati predvsem njegovo miselnost, ki je bila vedno na strani trpečega slovenskega malega človeka."
Dne 9. oktobra, 1934 je umrl v Marseillesu, kot žrtev atentata kralj Aleksander. Vsa država je videla v njem jamstvo
Dne 7. cktobra, 1934 je umrl ,za bodočo slogo, srečo in mir. v Vižmarjih pri Ljubljani šol-;Po njegovi smrti so se najboli-nik Josip Novak; rojen je bil še in najidealnejše ljudske si-leta 1869 v Ljubljani. Sled-j le združile ter dale voditeljem njič je bil višji šolski nadzor-¡oporo in jamstvo za to, da bo nik. "Velike zasluge ima pri bodočnost Jugoslavije taka, preureditvi nemških šol na ¡kakršno je hotel kralj. Kočevskem v slovenske. Šesta- j Dne 10. oktobra, 1858 se je vil je slovensko vadnico za rodil v Rakovcih pri Ormožu
mladinski in ljudski pisatelj Fran Nedeljko. Izdal je "Narodne pripovedke za mladino" ter 'Pravljice in pripovedke za mladino," poslovenil je Ander-senove pripovedke in je po nemških originalih priredil tudi več povesti. Umrl je leta 1931 v Ljubljani.
Dne 11. oktobra, 1807 je umrl v Celovcu cerkveni pisatelj in jezikoslovec Jurij Ja-pelj; rojen je leta 1744 v Kamniku. Slednjič je bil kanonik in vodja semenišča v Celovcu. Leta 1777 je na pobudo škofa Herbersteina začel prevajati jožefinski "Ta veliki katekizem" in si je pridobil veliko zaslug pri izdajanju svetega pisma. Priredil je "Pridige za vse nedele skuzi lejtu." Mnogo stvari je ostalo v rokopisu. Dalje je spisal slovensko slovnico, ki se odlikuje zlasti po obilnosti gradiva. Gotovo je, da so njegove zasluge za slovenski književni jezik velike.
Dne 13. oktobra, 1852 se je rodil v Velesovem na Gorenjskem misijonar Ivan Čebul. Na povabilo škofa Barage je odšel v Ameriko; hitro se je naučil fracoščine, angleščine in raznih indijanskih narečij, tako da je mogel z uspehom vršiti svoje misijonsko delo. Umrl je leta 1898. Bil je izvrsten govornik.
Dne 14. oktobra, 1776 se je rodil v Ljubljani zdravnik in profesor prve ljubljanske univerze Franc Melzer. Njegova stroka je bila kirurgija in porodništvo. Umrl je leta 1813 v Ljubljani.
Dne 15. oktobra, 1829 se je rodil v Novi vasi pri Lescah pisatelj Janez Božič. Poslovenil je znano knjigo pisateljice Stowe: 'Stric Tomova koča ali življenje zamorcev v Ameriki." Dalje je poslovenil Platonovige "Kritona in Apologijo."
Dne 16. oktobra, 1890 se je rodil v Hotavljah pri Poljanah misijonar Ignacij Mrak. Leta 1845 je odšel v misijone v Ameriko in je bil leta 1868 imenovan za Baragovega naslednika. Umrl je leta 1901.
Dne 17. oktobra, 1714 je umrl v Gorici sloveči pridigar Janez Svetokriški; rodil se je leta 1645 pri Sv. Križu na Vipavskem. "Svoje pridige je izdal v petih zvezkih, ki obsegajo približno 2,800 strani. V prvi vrst: hoče biti umljiv in ima zato v pridigah preveč nemških in laških tujk."
Dne 18. oktobra, 1867 je umrl v Trstu jezikoslovec Matija Debeljak; rodil se je leta 1807 na Visokem pri Poljanah. Bil je profesor. "Po revolucionarnem letu 1848 je postal navdušen za materni jezik, je prebiral Vodnika in Prešerna, se je vpisal v Družbo sv. Mohorja za dosmrtnega člana, v Slovensko Matico pa ze ustanovnega člana. Svoje premoženje je zapustil Slovenski Matici, Dalmatinski Matici in vseučilišču v Zagrebu."
Dne 21. oktobra, 1836 se je rodil v Ljubljani orglarski mojster Franc Goršič. Prehodil je vso Avstrijo in se je vrnil v Ljubljano kot mojster orglarstva. Napravil je 66 orgel. Visoko so ga cenili doma in v tujini. Umrl je leta 1898 v Ljubljani.
Dne 22. oktobra, 1726 se je rodil v Rihenbergu na Goriškem Fran Križman; umrl je leta 1795. V Benetkah in v Nemčiji se je učil izdelovanja orgel in jih je napravil lepo število za cerkve in samostane po Slovenskem in v Avstriji. Nekatere so še danes v rabi.
Dne 23. oktobra, 1848 se je rodil v Gotovijah v Savinjski dolini botanik Martin Cilen-šek. Bil je profesor in je pisal v razne časopise znanstvene sestavke iz botanike in geologije. V založbi Družbe sv Mohorja je izdal knjigo "Na-
še. škodljive rastline v podobi in besedi." Zbiral je tudi narodne pripovedke in bajke, pisal je potopise itd.
Dne 24. oktobra, 1932 je umrl v Ljubljani pisatelj Fran MilČinski; rodil se je leta 1867 v Ložu. Več o njem se je že pisalo.
Dne 25. oktobra, 1895 je umrl v Gradcu pisatelj, narodni buditelj in organizator Jožef Muršec; rodil se je 1. januarja, 1807 v Bišu v Slovenskih goricah. Leta 1845 je postal veroučitelj v Gradcu in slovnico za začetnike. Leta 1848 je ustanovil v Gradcu je izdal tam kratko slovensko društvo "Slovenijo" in je postal njen tajnik. Mnogo je storil za slovensko uradovanje v lavantinski škofiji.
Dne 26. oktobra, 1578 je umrl v Ljubljani protestantski pisatelj Jurij Juričič. Bil je pridigar v Ljubljani, je postal protestant, je bil v Nemčiji in nata predikant v Kamniku. V Tubingenu je izdal "Ene duhovne pejsmi." Leta 1571 je končal slovenski prevod 2. in 3. dela Spangenbergove postile itd.
Dne 27. oktobra, 1920 je umrl v Črni pri Prevaljah zgodovinar Anton Kasper; rodil se je leta 1850 v Lesičnem pri Pilštanju. Bil je profesor in je napisal več zgodovinskih razprav. Od leta 1904 do 1917 je bil urednik "Časopisa za zgodovino in narodopisje." Za nižje razrede srednjih šol je napisi zgodovino starega, srednjega in novega veka.
Dne 30. oktobra, 1862 se je rodil v Ljubljani pesnik in
ma, pravo podzemsko čudo,
tukaj je pa nadzemsko, vendar je prva bolj zanimiva, saj je menda edina te vrste na celem svetu.
Potem smo se vozili mimo lepo urejenih farm, pašnikov, njiv zasajenih z ajdo, tobakom in koruzo. Mrak se je polagoma vlegal na zemljo. Moja snaha Mary gleda na potovalno karto ali mapo in omeni, da bomo kmalu v Marshfieldu. In res, v dveh urah smo bili tam, zvečer ob 10:30 smo pa dospeli h Gregoriju Seliškarju v Greenwood, kamor je bil naš cilj. Pri Gregorju so seveda že vsi spali in glas roga našega avtomobile jih je zbudil. Najprvo pride k nam Mrs. Se-liškar in nas vsa vzradoščena pozdravi ter odvede v hišo. Sestanek je bil zelo vesel, ker se že precej dolgo nismo videli od časa, ko je bila moja žena, sestra Mrs. Seliškar pri njih.
Ko se malo ogledamo drug drugega, kakšni smo na starost, je bila zadnja beseda-samo da smo zdravi. Ura je tekala, kakor bi jo podil in kmalu se je med tem že začela nedelja. Vabili so nas k počitku, saj imajo dosti postelj na razpolago; toda Matevž S. in jaz sva to vabilo odklonila in se podala spat v seno ali mrvo, kjer sva sladko počivala na podglavnih blazinicah zavita v rjuhe. To vam je bil krasen večer počitka! Hladna sapica je vela skozi skedenj in nama donašala prijeten vonj tisočerih rož z bližnjih travnikov in gozdov. Jaz bi ne menjal tega počivališča
prevajalec Anton Funtek. Bil j 2 najboljšim hotelom v Chi-je profesor na učiteljišču v Ljubljani. Pisal je pesmi, povesti in dramatične spise. Zelo veliko je prevajal: Zlatoroga, Favsta, Kralja Leara, Pesem o zvonu, Potopljeni zvon itd. Nekaj 'let je bil tudi urednik Ljubljanskega zvona.
Prof. dr. Vinko Šarabon.
cagu. Spala sva, kakor klade Drugo jutro naju gospodar zbudi z opombo, da bo treba iti v cerkev, ker je to dan Gospodov. Po okusnem zajtrku smo se spravili v avto in odrinili proti Willardu k sv. maši. Kakor znano, je Willard največja slovenska farmarska naselbina v Ameriki, kjer živi okrog 500 naših rojakov. Največ faranov je dospelo k cerkvi v svojih avtih; tam je bilo
Naše potovanje v Greenwood in na Willard, Wis.
Waukegan, 111.—V soboto, zoPet Podajanje rok in podile 2. septembra ob osmi uri zdravov s številnimi našimi smo se vsedli na avto moj sin 1 Prijatelji; ko se oglasi zvon, Lovrenc, njegova žena Mary, ämo se P°dali k službi božji, njun sinko Lovrenc in moj pri- Cerkev ni sicer velika, toda jatelj Matevž Suhadolnik, oče lična- Sv- mašo j® daroval Fa-od mojega sina žene in se od- ther Anzelm Murn, OFM, eden peljali po začrtani poti proti izmed Prvih frančiškanov mi-Wisconsinu. Bil je jako lep sijonarjev, dospevsih v to de-dan, ne prevroče, vsled česar že,°- Pridiga je bila zelo lepa; smo bili vsi dobro razpoloženi. bil° Je namreč ravno na dan Najprvo smo se ustavili v za*etka ponoVne vojne v Ev-glavnem mestu države Wis- roPi * zato je župnik po-consin, Madison, kjer smo si vdarjal znano cerkveno zapo-ogledali krasno poslopje dr- ved: Ne ubijaj! Slikal je žavne stolice, ali kapitol, kjer I 2reh> katerega človek doprina-delajo postave za navedeno ša z ubijanjem. Ta pridiga mi državo. Tudi okolica tega me- Je še danes v spominu, sta je lepa.	sv<	sno Pred cer-
Po malem odmoru smo zdr- ' kviJ° Z0Pet srečali mnogo pričali proti nadzemeljskem ču- jateljev in jo zatem krenili v du, ki ga je narava ustvarila neko gostilno, toda kmalu smo ob reki Wisconsin, imenuje se se morali podati domov k obe-Wisconsin Dells. Tu smo se du> da na zamudimo cerkvene-srečali s številnimi turisti. Eno 2a bazarja, katerega ima da-uro in pol smo se vozili v mo- nea ta fara. tornem čolnu po imenovani re- v desetih minutah smo bili ki, hladili in občudovali rečno i že doma. Pred hjšo so na tra-obrežje, ki sestoja iz skalic ali i vi sedeli naši fantje iz North šiberc, ležeče vodoravno tako, Chicaga, ki tvorijo svoj orkes-da vodi ni mogoče jih izprati. ter> nam v počast so zaigrali V sredi reke se nahajajo tudi Par jako lepih komadov, na otočki, katere smo obvozili; porču jo pa Bil nastavljen vsi so poraščeni z velikimi bo-1 sodček piva. Kaj si hočeš rovci. Res, čudno, da rastejo boljšega. Marljiva gospodinja na skalovju brez zemlje; hlap nam je pa kmalu zatem velela vode jih vzdržuje, da lahko iti h kosilu, rastejo. Na obrežju je videti Popoldne ob dveh smo bili razne kamenite skupine ali po- zopet na Willardu, kjer se je dobe, kar je narava sestavila; vršil cerkveni bazar v farni jako zanimiva je "mlečna ste- dvorani. Tam so igrali "bin-
klenica." Ves ta kras se je osobito
go" in razne druge igre, doli v pritličju se je pa serviralo
dopadel našemu sopotniku Lu-1 pijačo in prigrizek, kjer sta ki Suhadolniku; zdaj se je bila Mr. Ludvig Perušek in lahko prepričal o krasni see- Frank Gosar jako ' busy." Ču-
neriji te reke, o kateri je že tolikokrat slišal; mali Lovren-
dno, da se nista ta dva moža v zadnjih petih letih nič posta-
ček pa kar ni hotel iti od tu- rala?! Tedaj sem ju namreč kaj. tako se mu je vse dopadlo. zadnjič videl. Uma in gibčna Pri tem mi je prišla nehote sta tako, da jih je bil sam na misel znana Postonjska ja-! Father Muren vesel.
Ker si je hotel naš sopotnik Matevž Suhadolnik na vsak način ogledati 15 milj oddaljeni jez, sem se bolj težko ločil od te vesele družbe, da smo se peljali tjakaj.
Nekaj premembe sem pa vseeno našel na Willardu, kajti ondi dandanes vse jamra in tarna, pa nisem vedel čemu. Končno mi je nekdo zadevo pojasnil rekoč: "Veš John, mi imamo tukaj znanega farmer-ja 'Happya' (Srečnega in Veselega), pa se je sedaj spun-tal, da noče biti več Happy. Potem sem Mr. Rotarja (Happya) skušal pregovoriti, naj še ostane tak, češ, da je veselje tudi za zdravje neobhodno potrebno."
So pa tudi izjeme. Tako mi je Mrs. Neža Seliškar omenila, da ne more nikdar Boga zadosti zahvaliti, ker jim je saj toliko dal, da lahko postreže svojim sinovom in njih družinam, ko pridejo na obisk v očetovo hišo, tako tudi našim sorodnikom in prijateljem. Nato sem dognal vzrok, čemu je ta paidna gospodinja dosegla težo t 200 funtov. Tudi zado-voljnost je dar božji!
Med večerjo smo zopet začeli kramljati vsak po svoje, kar je trajalo do 11. -ure zvečer. Zopet sva se z Matevžem podala v naravno postelj iz sena na bližnji skedenj in ondi kmalu sladko zaspala.
Drugo jutro, ko je solnce že bolj visoko stalo, se šele zbudiva; prav nič nisva slišala zdolej, kako so molzli krave, predno so jih izpustili na pašnik.
Naj pri tej priliki še obudim spomine na moj obisk tukaj iz prejšnjih let v družbi številnih Waukegančanov; nekateri izmed teh že počivajo v grobu. Pred 15. leti nas je bilo ravno v tem kraju na obisku 16. Vsi smo bili zadovoljni, samo zaspati nismo mogli, ker se nam je jezik prehitro pbračal. Pokojni (Šte-fek) Stražišar se je spravil na vrh kupa. Kako se je jezil, ker ni mogel spati že proti polnoči. John Jelovšek ga je tolažil, da naj le zaspi saj mu nihče ne brani. Frank Opeka je izdal končno povelje, da za-spimo in pri tem je ostalo.
Drugo jutro, že bolj pozno sem se jaz zadnji prebudil iz spanja; poklicat me je prišel Frank Opeka in mi je naredil pridigo, da sem tako len in zaspanec; velel mi je k zajtrku. Imeli smo vvillardski kurji ri-žot, kranjske suhe klobase, jajca, kavo in cakes. Po zajtrku smo si ogledali hlev in stajo s koštruni. Tedaj je tudi med nami navzoči in že pokojni Frank Petkovšek začel dražiti velikega koštruna; ko je stopil za dva koraka nazaj, se razjarjeni koštrun pripravlja, da bi ga podrl na tla, toda te nevarnosti ga je še pravočasno rešil gdspodar, ko je Franku velel, naj se naglo vieže na tla. Koštrun je ves iznenaden gledal Petkovška, ko je čez ograjo plezal, Petkovšek pa koštruna.
Kakor znano, velja tukaj v Waukeganu in North Chicagu rojak Math Slana Sr. za prvovrstnega klavca ali mesarja, marsikakega pujska je že spretno naravnost z nožem zadel v srce. Tedaj prinese Mr. Seliškar Mathu predpasnik in nož ter mu pokaže na smrt obsojenega prešiča, naj ga zakolje. Naš junak, bivši dragonec široko koraka proti žrtvi, toda sreča mu ni bila mila, kajti zadel je prešiča v pleča, ne pa v srce. Dragi mi bralec, lahko si predstavljaš naš strah, ki smo ta prizor v bližini gledali; vsi smo tekli stran. Pa brez zamere, Matevž!
Takrat je bila še prohibici-ja. Vprašal sem Gregorja, če je napačno, če sosed sosedu kaj ta gorke pijače vzame ali
ukrade? Nič, odvrne Gregor, saj te lastnik ne more tožiti zato!
K sklepu naj še dostavim tole: Kdor hoče svoje počitnice 100 odstotno prebiti, naj se poda v Greenwood in ustavi pri rojaku Seliškarju!
Pozdrav vsem ondotnim slovenskim farmarjem!
John Umek.
CERKVEN1 KONCERT V SHEBOYGANU
Vsled prizadevanja neumornega župnika slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu, Wis., Rev. Rude Potočnika se bo prihodnjo soboto, dne 7. oktobra zvečer, vršil v hrvatski dvorani jako lep koncert zbora omenjene cerkve. Pelo se bo nabožne in tudi narodne pesmi v zboru, kvartetu, tercetu, duetu in so-lospevu. Organistinja in voditeljica tega zbora je Mrs. Louis Francis.
Ker se namerava s prebit-; kom te prireditve povečati sklad za nabavo novih orgel, zato so vsi prijatelji lepe pesmi in cerkvene glasbe prijazno vabljeni na ta zanimivi koncert.
Leta 1917 je znašal državni ali narodni dolg Združenih držav ameriških samo tri bilijone dolarjev; leta 1918 že štirikrat toliko, leta 1939 pa desetkrat toliko.
Razne prireditve M-notinih društer
7. oktobra: Kartna zabava (Card party) društva sv. Ane št. 127, Waukegan, 111. v šolski dvorani.
7. oktobra—Plesna veselica društva sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland v avditoriju S. N. Doma.
7. oktobra: Jesenska plesna I veselica društva sv. Štefana št. 187, Johnstown, Pa., v cerkve-| ni dvorani.
14. oktobra: Plesna veselica
društva sv. Patrika št. 250, Gi-
* .
;rard, Ohio.	i
i 14. oktobra: Plesna veselica Kay Jay Booster kluba, Bridgeport, O., v društveni , dvorani v Bovdsville.
21. oktobra: Proslava Jed-1 notine 45 letnice društev št 1110, 111 in 243, Barberton, 0. v dvorani društva "Domovina."
21.	cktobra: 15 letnica dru-! štva Marije Pomagaj št. 190,
Denver, Colo.
22.	oktobra: 35-letnica društva Marije Pomagaj, št. 79,
j Waukegan, 111. j 29. oktobra: Kartna zabava in ples društva sv. Helene št. 193 Cleveland, O. v cerkveni i dvorani.
29. oktobra: Kartna zabava | (Card party) društva Marije | Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa. v cerkveni dvorani ; na 57. cesti.
4.	noi^embra: Banket povodom 45-letnice društva sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa. v Slovenskem domu na 57. cesti.
5.	novembra: Proslava 35-i letnice društva Marija čistega Spočetja št. 80, So. Chicago, 111. in zaeno proslava Jed-
i notine 45 letnice.
6.	novembra: Gledališka ig-ra društva Marije Čistega Spo-
: četja št. 85, Lorain, O., v Slo-i venskem Nar. Domu. .
11. novembra: Martinov večer društva sv. Križa, št. 214, ¡Cleveland, Ohio v Slov. Domu na Dennison Ave. j 18. novembra: Kegl jaški klub društva sv. Ane, št. 150, I Cleveland, O., priredi Roller i Skating Party zvečer ob 8. v Euclid Gardens, 36 in Euclid Ave.
Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo.
;LASIL0 K. S. K, JEPNOTE, OCTOBER 4. 1989
1IIIIIIIIW«
lil i IIfini
Ustanovljen* ? JoBato, hi^ ^ | (
GLAVNI	^ JOUBT TTJ.
Telefon T glavnem uradu: Jollet 1448; stononUTZtBUK: 9448 Mnotooit: 11SJ0%
Od ustanovitve do 31. julija, 1839. znaša skupno Izplačana podpora
častni predsednik: frank ohka. «om ghzoaoo Glavni pradaadntk: JCnt^GHRI^ «m 1M ^^ ruuoi oolo. ' 555 ^ssusss:.matlt >avlakoyioh. 4tib nntniii nT,
Strti podpredsedniki MXKB OBTOmua POgWedtoka: JOHANA MOHÄR, 1188
■ Iff, By, lftan. AT»,
$7,224,130 IIL.
Pa.
O.
Sesti podpradaadnlk: george pavlakoviob. 4878 pmti nmm aja Glavni tajnik: josip zalar. 381 n^^vjsljm.	'
1X3X713 ^ELONOUr, 381 N. Chicago, St., Joliet, HL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA, 881 N. Chicago»!. JoüetTlU Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA. 418 NOUhco St JolleL HIL Vrhovni adravalk: DR. m P. OMAN. 8411 BL Oa^rZ^InZiidro.
.	NADZORNI 0~ D B O B
Pradaadnft: GEORGE J. BRINGS, 718 Jama BL. Bveleth. m«™ I. nadaoralca: MART B POLOTNIK. 1711 B 30th St. Lorain, a H. nadzornik: FRANK LOKAR. 1382 Hawthorno StTVitUbuMh, P», m. nadaornlk: JOHN PBZDIRTZ. 778 B 188th Bt. OtovalaSo IV. nadaorntea: MART HOOHSVAR, 31X1 Miller Ava^ Cleveland! O
FINANČNI ODBOR FRAilK J. GOSPODARIC, 300 Rubj St. Jollet, m. MARTIN 8HUKLB, 811 Avenue A, Bveleth. m^«* RUDOLPH G. RUDMAN. 400 Burlington Rd.. Wllkhuhurg, Pa.
POROTNI ODBOR JOHN DECMAN, HOB Jancey St, Pittsburgh. Pa. AGNES GORIŠEK. 5336 Butler St, Pittaburgh. Pa. JOSEPH RUSS, 1101 E. 6th St, Pueblo, Colo. JOHN OBLAK. 215 W. Walker St, Milwaukee, Wla. WILLIAM F. KOMPARE. 0206 Commercial Ave, So. Chicago. HL
UREDNIK IN UPRAVNIK glasila IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave, Cleveland. O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, HL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajote se Jednote, naj aa pcüljajo n» glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago 8t, Jollet, m.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO £ 8. K. JEDNOTE. 6117 St Clair Ave, Cleveland. Ohio.
NAGRADE V JUBILEJNI KAMPANJI K. S. K.J.
NAGRADE ZA ODRASLE:
Nagrade za nove člane Za $ 250.00 savarovalnlne Za 8 500.00 Za 81000.00 Za 8150040 * Za 82000.00 Za 83000.00 Za 84000.00 Za 85000.00 "
____I L00
20.08
NAGRADE ZA MLADINSKI ODDELEK:
Za vsakega novega člana (loo) "A" In TP razreda ali certifikata $1.00. Za 20 letno zavarovanje "FF* razreda so določene sledeče denarne nagrada:
Za 8 250.00 zavarovalnine Za 3 500.00 Za 81000.00 *
NAGRADE ZA POSAMEZNIKE:
25 članov (ic), ki bodo v tej kampanji doeegli najvišjo zavarovalnino nad 825,000.00 se bo povabilo kot častne goste gl. Jednotinega odbora na prvi letni seji v novem Jednotinem gL uradu meseca Janaarja 1040.
V slučaju da bi Unadevni skupni sirotki znašali manj kakor 3100.00, bo dobil dotičnl zmagovalce ali zmagovalka razliko do 8100.00 v gotovini Izplačano.
NAGRADE POSAMEZNIM DRUŠTVOM:
Denarne nagrade za krajevna Odrasli
Za 5 članov-----------
Za 10 članov--------
Za 15 članov____________
Za 20 članov ____________
in za vsakih 5 članov več Mladinski
Za 5 članov Za 10 članov Za 15 članov
Za 20 članov ______________
in za vsakih 5 članov več
.3 5.00 - 12J0 _ 2t50 35.00 41040
.8 2.00 4Ü 7.50 11.00
___8 too
Nagrade v gotovini za posameznike In druitva se bodo šele potem Izplačale, ko Je novi član (ca) vplačal ie 6 svojih mesečnih aseemeetov.
DRUŠTVA. KI BODO zmagala:
Društva, ki bodo popolnoma ali t celoti dovršila svojo zgradbo pred zaključkom kampanje, se bo vpisalo na KSKJ. častno ploščo, ki bo za stalno izobešena pri glavnem vhodu novega Jednotinega urada na 351-355 N. Chicago S t, Jollet Illinois.
IMENA ČLANOV IN ČLANIC PRI-. STOPI LIH V MLADINSKI ODDELEK MESECA AVGUSTA 1939 Razred "AA" K društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, 111. — 32425 Robert Pusavc, 32461 Theresa Joan Patrick, 32462 Mary Louise Besowshek, 32463 Charles F. Wolsic, 32464 John Possedi, 32455 Ferdinand K. Besowshek, 32456 Frank Leben. 32460 Frank Pusavc, 32457 Dolores Pusavc, 32458 Jean Simonisek.
K društvu sv. Jožefa št. 2, Jolict, 111. — 32367 Daniel D. Kobe, 32368 George M. Horvat, 32369 Victoria A. Horvat, 32410 Andrew Oblak, 32409 Delores Oblak.	, ,
K društvu Vitezov sv. Jurija st. 3, Joliet, 111. — 32434 Leonard Starasi-nich, 32435 James F. Metesh.
K društvu sv. Vida št. 25, Cleveland, Ohio — 32366 Mary Ann Opalek.
K društvu sv. Petra št. 30, Calumet, Mich. — 32384 Mathias John Stari-cha. 32385 John Jacob Staricha.
K društvu sv. Alojzija št. 42, Steel-ton, Pa. — 32386 Anthony Flajnik.
K društvu sv. Frančiška Serafinske-ga št. 46, New York, N. Y. — 32442 Mary Zaubi.
K društvu sv. Jožefa št. 53, Wauke-gan, 111. — 32353 Lawrence J. Petrov-cic, 32349 Jean Barrett.
K društvu sv. Cirila»in Metoda 3t. 59, Eveleth, Minn. — 32373 Georgina Krall, 32387 Mary Kathleen Finnegan, 32372 George Krall Jr.
K društvu sv. Janeza Evangelista št. 65, Milwaukee, Wis. — 32415 James 'oseoh Goegins, 32416 Donalyn AJane Pauc, 32389 Allan Obluck, 32390 Warren Ubluck, 32421 Helen Horvath.
K društvu sv. Antona Padovanskega št. 72, Ely, Minn. — 32355 John D.
Šeliga, 32426 Sylvia Baudck, 32429 James Ludwig Zupancich, 32354 Edward Zupancich, 32430 Matt Baudek, 32375 Carol Margaret Seme.
K društvu Marije Pomagaj št. 78, Chicago, III. — 32417 Josephine Tom-se.
K društvu Marija Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa. — 32436 Richard J. Kress.
K društvu Marije čistega Spočetja št. 104, Pueblo, Colo. — 32403 Rudolph J. Krasevec, 32405 Frances Ann Krasevec.
K društvu sv. Genovefe št. 108, Joliet, III. — 32396 Louis Glavan.
K društvu sv. Jožefa št. 112, Ely, Minn. — 32422 Jo Ann Glinsek.
K društvu sv. Ane št. 120, Forest City, Pa. — 32358 Rose Shamro, 32359 Florence Shamro, 32357 Albert Shamro, 32356 Freda Zigon.
K društvu sv. Ane št. 127, Wauke-gan, III. — 32452 James L. Ponzio.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 144, Sheboygan, Wis. — 32431 William Stanley Knaus.
K društvu sv. Jožefa št. 148, Bridgeport, Conn. — 32399 Maryisn Mala-csics.
K društvu sv. Ane št. 150, Cleve land, Ohio — 32300 John L. Urban-cic, 32379 Raymond Frank Mirtich, 32380 Anthony J. Chesnik.
K društvu sv. Ane št. 156, Chisholm, Minn*.— 32397 Judith Marie Hren.
K društvu Kraljica Majnika št. 157, Sheboygan, Wig. — 32371 James John Kmus, 32370 Josephine Kramer.
K drfustvu sv. Antona Padovanske-ga št. 158, Hostetter, Pa. — 32361 Robert J. Mikec.
K društvu sv. Marije Magdalene št. 162, Cleveland, Ohio — 32362 Louis Shubcr Jr., 32363 LaVerne Koesel,
32391 Michael T. J ask o, 32440 Richard J. Pisem, 32302 Josephine Arlono
K dntčtvu sv. Mihaela «t. 163, Pittsburgh,Pa. — 32446 B4ward A. Gas-par. 32446 Frank Ggspar Jr., 32443 Richard Pipi«, 32444 Andrew J. Ivan-kovich Jr.
K društvu Marija Pomoč Kristjanov fit. 165, West Allia, Wis. — 32433 Ja-cquelyn Kresse, 32432 Gwendolyn Kresse.
K društvu sv. Elizabete it. 171, Du-luth, Mipp. — 32418 Jacob J. Hennes.
K društvu Marije Pomagaj št. 174, Willsrd, Wjs. — 32381 Shirley J. Ob-lak.
K društvu Jezus Dobri Psstir, št. 183, Ambridge, Ps. — 32365 Lswrence Domencic.
K društvu Marije Pomagaj it. 190, Denver, Colo. — 32419 Edward J. Mauser.
K društvu sv. Helene št. 193, Cleveland, Ohio — 32406 Frsnk Sill, 32407 Dsniel Zsiler.
K društvu Marije Pomagaj št. 196, Gilbert, Minn. — 32423 Mike Star-kovich.
K društvu Marije Vnebovzetc št. 203, Ely, Minn. — 32394 Theresa Zupancich, 32395 Joan Frsnces Strukei. ' K društvu Kraljica Majnika št. 204, Hibbing, Minn. — 32402 Edward Ms-jerle.
K društvu sv. Neie št. 206, So. Chicago, III. — 32383 LsVerne A. Seba-hsr.
K društvu sv. Antona Psdovsnskegs št. 222, Bessemer, Pa. — 32308 Ed-wsrd Evon Puz.
K društvu sv. Veronike št. 242, W. Bridgewater, Ps. — 32447 Barbara Anna Sullivan.
K društvu sv. Jožefa št. 249, Detroit, Mich. — 32449 Joseph W. Chopp.
Razred "BB"
K društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, »i. — 32464 Frank Gorkis, 32459 Frances Pusavc.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 4, Tower, Minn. — 32465 Gerald Du-ane Erchul.
K društvu Jezus Dobri Pastir št. 32, Enumclaw, Wash. — 32441 Stephen Riechmuth.
K društvu sv. Jožefa št. 41, Pittsburgh, Ps. — 32345 Eugene R. Cabo-nar, 32438 Jennie Tomsich.
K društvu sv. Jožefa i). 53, Wauke-gan, 111. — 32350 Ottavio Joseph Zore, 32352 Stanley L. Drassler, 32348 Lorraine Mary Petkovsek, 32347 Maxine Petkovsek, 32346 Robert Haskins, 32351 Sylvestra R. Zore.
K društvu sv. Jožefa št. 56, Lead-ville, Colo. — 32411 Frank Mamich, 32412 Andy Koucherik, 32413 Mary Koucherik, 32414 Jean Shirley Purkat.
K društvu sv. Lovrenca št. 63, Cleveland, Ohio. — 32376 Adelbert J. Glavic.
K društvu sv. Janeza Evangelista št. 65, Milwaukee, Wis. — 32388 Betty Vcranich.
K društvu Marije čistega Spočetja št. 80, So. Chicago, 111. — 32401 Patricia Theresa Lowery.
K društvu sv. Jožefa 8t. 103, West Allis, Wis. — 32428 Frederick Sekula.
K društvu sv. Srca Marije št. 111, Barberton, Ohio — 32437 Joseph F. Grimsic.
K društvu, Marije Pomagaj št. 119, Rockdale, 111. — 32427 Alkie Theresa Kos. ,,)rnA
K društvu sv. Ane št. 127, Wauke-gan, III. — 32453 Cecelia Miks.
K društvu sv. ojžefa št. 148, Bridgeport, Conn. — 32400 Barbara J. Bil-Hg.
K društvu sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa. — 32450 Michael J. Bosi-Ijevac, 32439 George Rozich.
K društvu sv. Jožefa št. 169, Cleveland, Ohio — 32364 Gerald John Glinsek, 32424 Joseph Phillip Suaric, 32393 Marylen Artman.
K društvu Marije Pomagaj št. 190, Denver, Colo. — 32420 Rudolph Stephen Mauser.
K društvu Marije Vnebovzetc št. 203, Ely, Minn. — 32448 Lawrence J. Me-helich, 32404 Marie Barbara Skradski.
K društvu sv. Neže št. 206, So. Chicago, 111. — 32382 Gloria Jean Kraly.
K društvu sv. Martina št. 213, Colorado Springs, Colo. — 32406 Jack Joseph Dillon.
Razred MCC" JD
K društvu Marije Pomagaj št. 119, Rockdale, 111. — 4 David William Bir-
sa, S 1000.00.
Razred "FF" J D K društvu sv. Jožefa št. 110, Barberton, Ohio — 25 Louis Stephen Trenta, $500.00.
K društvu sv. Ane št. 120, Forest City, Pa. — 26 Florence Zigon, $500.00.
K društvu sv. Ane št. 127, Wauke-gan, III. — 27 Judith M. Kompare, $1000.00.
K društvu Marija Pomagaj št. 176, Detroit, Mich. — 24 Barbara Mary Petrich, $500.00.
Razred MBB" K društvu Presvetega Srca Jezusovega št. 70, St. Louis, Mo. — 32451 Shirley Ann Gebken.
Zopet sprejeti
K društvu sv. Ane št. 173, Milwaukee, Wis. — 21357 Marlene Brozovich, 29274 Dorothy Brozovich, 29275 An-drcy Brozovich.
Suspendovani člani in članice Razred "A"
Od društva sv. Barbare št. 40, Hibbing, Minn. — 30380 Martin J. Gar-maker, 30383 Jean M. Garmaker, 30384 Joan M. Garmaker, 30382 Richard E. Garmaker, 30381 Clarence E. Garmaker.
Od društva sv. Janeza Evangelista it. 65, Milwaukee, Wi». — 29028 Anthony R. Rohde, 30866 John S. Stayer, 30667 Robert Stayer.
Od društva Marije Pomagaj št. 78, Chicago, HI. — 29147 Mary E. Horvath.
Od društva Marija sv. Rožnega Venca št. 131, Aurora, Minn. — 29842 Francis J. Kilton.
Od društva sv. Jožefa št. 146, Cleveland, Ohio. — 28808 Theresa Ann Becaj, 28807 Dorothy Jane Becaj.
Od društva sv. Jožefa št. 148, Bridgeport, Conn. — 10919 Mary Met-jasec.
Od društva Marije Čistega Spočetja št. 160, Kansas City, Kans. — 17980 Dorothy Miscevich.
Od društva sv. Marije Magdalene št. 162, Cleveland, Ohio — 24784 Do-
lores B. Pečjak.
04 druitva sv. Helene št. 19% Cleveland, Ohio — 22343 George Sirca.
Od druitva sv. Štefana it. 197, St. Stephon, Minn. — 21504 Frances Zupan, 21503 James Zupan.
Od druitva sv. Kristine št. 219, Euclid, Ohio — 29376 Miisn Janezic, 29377 Berths Janezic.
Od društva sv. Stefans St. 224, Cle-velsnd, Ohio — 24680 Katherine Pin-taripb, 24683 Albert Pintarich, 24684 Mary Pintarich.
Razred «B"
Od društva Presvetega Srca Jezusovega št. 70, St. Louis, Mo. — 29823 Marilyn Simonich, 29822 Anton J. Simonich, 28886 John Kristanich, 28887 Albert Kristanich.
Od društva Marije Pomagaj št. 119, Rockdale, 111. — 26955 Joseph Birsa, 26954 David Birsa.
Od društva Jezus Dobri Pastir št. 183* Ambridge, Pa. — 22097 Frank Lukinich, 22098 Louis Lukinich.
Prestopili ▼ odrasli oddelek
Pri društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, 111. — 15244 Sophie J. Zelezni-kar, 10902 Rose Retel.
Pri društvu sv. Janeza Krstnika št. 11, Aurora, 111. — 10763 Joseph A. Kocjan.
Pri društvu sv. Petra in Pavla št. 51, Iron Mountain, Mich. — 14962 Agnes Lagina.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 90, So. Omaha, Neb. — 11157 Pauline A. Jaksic, 11173 Paul S| Jak-sic.
Pri društvu sv. Srca Marije St. Ill, Barberton, hio — 11529 Anna Zni-darsic.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 144, Sheboygan, Wis. — 21097 Mary Golicnik.
Pri društvu sv. Mihaela št. 152, So. Chicago, 111. — 17183 Anna Maras.
Pri društvu Kraljica Majnika št. 157, Sheboygan, Wis. — 11811 Julia Skrube, 20898 Mary Koren.
Pri društvu Marija Pomoč Kristjanov št. 165, West Allis, Wis. — 9871 Joseph Jamnik.
Prestopil iz razreda "A" v razred "BR" Pri društvu sv. ojžefa št. 53, Wauke-gan, 111. — 27475 Richard Zore.
Pristopila nova članica v razred "FF" K društvu Marije Pomagaj št. 78, Chicago, lil. — 20 Jean Frances Wid-mar, $500.00.
REZERVA ČLANOV(IC) PRESTOPI-UH IZ MLAD. ODDELKA V ODRASLI ODDELEK—PLAČANA MESECA SEPTEMBRA 1939 St. dr. Ime člana (ice)	Vsota
1 Rose Retel ....................S 10.41
11 Joseph A. Kocjan ........ 10.41
51 Agnes Lagina .............. 10.50
78 Sophie J. Zeleznikar.... 10.50
90 Pauline A. Jaksic........ 10.41
90 Paul S. Jaksic ............ 10.41
103 Joseph Jamnik .......... 10.41
111 Anna Znidarsic .......... 10.50
152 Anna Maras ................ 6.95
157 Mary Golicnik ............ 4.46
157 Julia Skrube .............. 10.50
157 Mary Koren ................ 4.46
Skupaj ..........................$109.92
JOSIP ZALAR, glavrii tajnik.
--O---
Ameriški način
Spisal Lyman Bryson
(Urednikova opazka: Mr. Bryson je profesor vzgojeslov-ja na učiteljišču Columbia univerze in je znan širom dežele kot predavatelj, voditelj javnih razprav in radio-govornik. V sledečem članku na kratko poudarja nekatere točke, o katerih je obširno razpravljal v svoji knjigi "Koder Amerika?
Komunizem, fašizem, demokracija," ki je bila priobčena preteklo spomlad kot eden izmed zvezkov "Ljudske knjižnice" (The People's Library)-Mr. Brysonov članek je deveti v vrsti člankov o demokraciji, apisanih od odličnih turodnih in tujerodnih Amerikancev, ki jih je Foreign Language Information Service dobil. Za nazore, izražene v teh člankih,
so pisatelji sami odgovorni.) *
Glavna točka razlike med demokracijo in bodisi komunizmom ali fašizmom je ta, da v demokraciji morajo ljudje prevzemati več odgovornosti za opravljanje svojih lastnih poslov, in jim demokracija daje več odgovornosti pri upravljanju narodovih zadev. V demokraciji nosi vsaka oseba del odgovornosti, ko se določa, kaj naj se stori, ne da bi-le sledila višjemu povelju. Demokracija je, kakor je Lincoln dejal, vlada "po ljudstvu." Mi volimo javne činitelje. Ali jih nazi-vamo "javne služabnike." Mi imamo voditelje in jim sledimo. Ali mi jih odpuščamo in si izbiramo nove, kadarkoli mislimo, da nas vodijo v krivo smer. Glavni argument v prid demokraciji je trditev, da so ljudje močnejši, modrejši in končno srečnejši, ako morajo opravljati stvari sami za sebe.
Demokracija ne p omen j a, da moramo biti zadovoljni s stvarmi, kakršne so. Morda je slišati več pritoževanja v na-
ših demokratičnih Združenih državah kot v kaki diktatorje-vi deželi. Za to je dvoje razlogov. Prvič, mi Amerikanci pričakujemo mnogo, in drugič, vsakdo, ki se hoče pritoževati, se ne boji to storiti. Imamo visok "žiyljenski standard," kar pomenja, da državljani Združenih držav ponajveč mislijo, da bi moral vsak človek in njegova družina imeti več kot le nekaj za jesti, nekaj za oblačilo in nekje za spati. Morali bi imeti tudi takih stvari kot radio, avtomobile, kopalnice in poletne počitnice.
Bržkone se nam boljše godi kot ljudem v komunističnih ali fašističnih deželah. In dejstva, kot se zdi, potrjujejo, da je res temu tako. Ali razlika med svobodnim ljudstvom in ljudstvom pod diktatorjem, da se onemu mora boljše goditi kot drugem. Razlika je v tem, da svobodno ljdstvo sme zahtevati, da se nekaj spremeni, in se mora poslušati. Naravno je, da je več godrnjanja v demokraciji kot v kakem dik-tatorstvu, kajti v diktatorskih državah se nihče nikdar glasno ne pritožuje. Niti ne v ječah in v koncentracijah.
Demokracija ni ustaljen sistem z gotovimi pravili, katerim se nihče ne upa odrekati pokorščino. Eno izmed naših najvažnejših načel je to, da mi radi pozdravljamo nove ideje. Radovednost pa je ena onih stvari, odrekanje, katerih fašizem ali nazizem zahteva od vsakega dobrega državljana. Morda bi bilo najboljše za nas, da bi slišali le eno stran vsakega važnega vprašanja, da bi doznal iza "resnico" od vlade in ji verjeli. Morda — ali to pomenja konec znanosti. Kadar političar sme določati, iz "državnih razlogov," kaj je "resnica," in izključiti vsako razpravljanje kot zločin, tedaj je znanstvenik ob službo. Kak izgled bo končno imel napredek v deželi, kjer ni varno biti različnim od svojih sosedov? Vse nove ideje so "čudne," ko prvič o njih slišimo. V svobodni deželi se iznajdljivi ljudje upajo iti naprej, in dostikrat se kasneje pokaže, da so bili modrejši kot oni, ki so se jim smejali. Naš napredek v minulosti se je večinoma vršil tako. Moje lastno mnenje je, da moderni industrijalni sistemi so preveč komplicirani in potrebujejo preveč iznajdljivosti in zanašanja na samega sebe, da bi jih mogel upravljati kdo drugi kot svobodni ljudje.
Treba je bilo vec kot stoletje in pol, od 1607 do 1776, da se je naša ameriška demokracija spravila v tir, in udejstvo-vala se je od tedaj skoraj enako dolgo. Ni še dovršena. Ne bo nikoli dovršena, ker nikdar ne trdimo, da je perfektna, in smo zato vedno svobodni prinašati jo bližje perfektnosti. Po ameriški revoluciji se ni nihče izmed ljudi, ki so leta 1776 podpisali izjavo neodvisnosti ali ki so spisali konstitucijo leta 1789, napravil diktatorjem. Nihče ni niti poskusil. Sestavili so konstitucijo, katere namen je bil preprečiti za vedno, da bi kak človek ali kaka panoga vlade mogla kdaj dobiti popolno kontrolo. Dejansko je imela namen celo preprečiti diktatorstvo s strani začasne večine ljudstva, ker je v njej preskrbljeno za zaščito manjšin.
Po zakonu ne more v Združenih državah nihče biti držan v zaporu ali kaznovan, ako ga ni porota spoznala krivim. V diktatorskih deželah more policija uganjati, kar se ji ljubi, na skrivaj, pa nikak državljan nima nikake zaščite pred njo.
Po zakonu more v Združenih državah vsakdo reči ali pisati, kar se mu ljubi, pod pogojem, da ne pove zlobne laži o kom drugem in ne prepoveduje nasilne revolucije. V dik-
tatorskih deželah se ta pravica svobodnega govora zanika
po zakonu in dejansko.
Po zakonu se v Združenih državah vsakdo more potegovati za vsako javno mesto, ako je zakonit volilec, razun da le tukaj rojen državljan more biti predsednik; vsak volilec more oddati svoj glas za kogar-sibodi, ki ga hoče biti izvoljenim, in tajnost glasovanja je zajamčena. V diktatorskih deželah je le ena stranka, pa nihče ne sme organizirati druge.
Po zakonu smejo delavci v Združenih državah stavkati. V diktatorskih deželah so stavke prepovedane.
Dokler je konstitucija zakon nad vsemi drugimi zakoni, ima vsak človek — v teoriji — možnost zaščititi svoje "življenje, svobodo in stremljenje za srečo." Nikak pošten človek ne more trditi, da je uspela dovršeno. Niti Združene države, niti katera druga dežela je kdaj uspela dajati pravičnost vsakemu državljanu. Moramo delovati za pravico in za boljše življenje za vse. Imamo mnogo resnih ljudi, ki mislijo, da bi se mogli iznebiti kapitalizma in še vedno ohraniti demokracijo. Jaz mislim, da bi morali napraviti vse spremembe v naši gospodarski in politični zgradbi, ki se jih je ljudstvo prepričalo napraviti po poštenem razpravljanju in dejanskem stanju. Ali ako uničimo našo pravico, da napravljamo svoje lastne spremembe na svoj način, in se podamo kakemu voditelju, ki zahteva pokorščino, zgubili bomo več kot bi mogli morda pridobiti. Ako nespametno predamo svojo svobodo, se bodo nekdaj naši otroci morali boriti, da jo dobijo nazaj.
o
HITLERJEV JUBILEJ
Dne 16. avgusta so intimnej-ši Hitlerjevi prijatelji proslavili v zaključeni družbi zanimiv jubilej — 25 letnico dneva, ko je leta 1914 Hitler vstopil kot prostovoljec v 16. bavarski polk. Od leta 1914 do 1918 je bil vojak med svetovno vojno, avanziral je samo do korporala toda 15 let pozneje mu je sam maršal Hindenburg izročil vso oblast nad Nemčijo. V svoji knjigi "Mein Kampf" opisuje Hitler dogodke in doživetja pred 25 leti takole: "Začetek svetovne vojne je bil zame odrešitev po mučnih doživljajih v moji mladosti, še danes me ni sram povedati, da sem tedaj v nekem neodolji-vem navdušenju padel na kolena in se s prekipevajočim srcem zahvalil nebu, ki mi je naklonilo živeti v takem trenutku."
Dne 3. avgusta je Hitler poslal bavarskemu kralju Leopoldu III. prošnjo naj ga sprejme kot prostovoljca in kot pro-staka v nemško armado. Prošnja je bila uslišana. 25 letni Adolf Hitler je oblekel nemško vojaško uniformo in njegov polk se je odpravil iz Mona-kovega proti francoski fronti. Ognjeni krst je prestal v Flan-driji. Bil je v vojašniški bolnici na Pomeranskem, ko je zvedel, da je Nemčija kapitulirala. Tedaj se je odločil, da postane politik.
-o-
IZ HITLERJEVEGA RODOVNIKA IN ŽIVLJENJA
Nemški diktator Adolf Hitler, ki je letos obhajal 50-letnico svojega rojstva, nima za seboj nič kaj lepe preteklosti iz mladih let, tako tudi ne v zvezi s svojim rodovnikom.
Rojen je bil v nekem predmestju blizu Dunaja. Njegov oče Alois je bil nezakonski otrok kmetske dekle Marije Schicklgruber in mlinarskega pomočnika Johana Hiedlerja, ker ga ni hotel spoznati za svojega, zato je živel celih 40 let pod imenom svoje matere; šele zatem so mu oblasti dovolile rabiti ime Hitler.
Hitlerjev oče je imel tri žene; tretja (zadnja) je rodila Adolfa, sedanjega voditelja nazijev. Če bi ne bil njegov oče pred smrtjo izposloval premembo sinovega imena, bi morali danes navdušeni Nempi vzklikati: "Heil Schicklgruber!"
Ker je bil Hitlerjev oče po zatrdilu nekaterih velik alkoholik, je tudi vsied tega umrl.
Hitler ima v Berlinu polbrata Alojza, lastnika velikega hotela, njegova sestra Angela mu pa kuha v gradiču v Berchtesgaden.
Hitler ni imel dosti šolanja v svoji mladosti in nobene prave vzgoje; zato se je rad klatil od mesta do mesta; slednjič je vseeno vstopil k nekemu pleskarskemu mojstru in •se izučil te obrti. Hitler je marsikako hišo na Dunaju prebarval in prepleskal. Tekom svetovne vojne je zbežal v Nemčijo in služil pri nekem bavarskem polku kot korpo-ral; zdaj je pa postal vrhovni glavar vse Nemčije in strah cele Evrope.
-o-
FILMSKE SLIKE IZ SLOVENIJE
V nedeljo, dne 8. oktobra popoldne in zvečer bo v <Jvora-ni na 9620 Commercial Ave., South Chicago, 111., kazal krasne filmske slike v naravnih barvah iz Slovenije znani publicist in radio oznanjevalec Mr. John R. Polandech. Videle se bo Ljubljano, potem vso lepoto divne Gorenjske, Bled, Bohinj, Kranj, alpe in posnetke iz življenja na deželi. Popoldne bodo nastopili tudi radio talenti, zvečer pa sledi po programu plesna zabava. Rojaki dobro došli!
VAŽEN GOVOR REV. CHARLES COUGHLINA
Zadnjo nedeljo, 1. oktobra je imel znani radio pridigar Rev. Coughlin po radio nad vse važen, celo uro trajajoč govor, ki se je nanašal na sedanji položaj Amerike glede njene nevtralnosti, naj bi se isto še v bodoče strogo obdržalo, da Amerika ne bo zopet potegnjena v vojno.
V svojem govoru je ostro kritiziral Francijo, ker je nam tako nehvaležna. Vojnega posojila nam dolguje še par bilijonov. Ko je naša ameriška armada v minuli svetovni vojni Franciji pomagala, so morale za to Združene države ameriške večkrat drago plačati. Poleg številnih izgub naših bojevnikov je Francija naši vladi zaračunala vso obrambo ozemlja, kjer so ameriški vojaki napeljali železnice in zgradili ceste s svojim materi-jalcm. Najbolj nesramno je pa to, da mora Amerika plačevati celo najemnino ozemlja, kjer so naši padli junaki pokopani. Če se ne obnovi najemnine v dobi gotovih let, Francozi izkopljejo grob in zmečejo kosti naših junakov v apnenico. Tako je morala tudi naša vlada za prevoz vsakega ameriškega vojaka ob po-vratku na Francoskih parnikih plačati $150. To je res črna nehvaležnost.
Letošnji zlatomašnik, naš elevelandski nadškof Joseph Schrembs prihaja iz družine s 16 otroci; rojen je bil v neki vasi na Bavarskem. Ko je bil mladi Joseph star 11 let, ja je vzel neki ameriški škof seboj, da mu je stregel pri maši in ga dal zatem šolati za iuhovnika.
Naš nadškof Schrembs je ned vso ameriško cerkveno hi-ii hi jo najbolj nadarjen moj-iter in avtor lepih himn, pe-rec, izboren igralec na klavir n orgle. Zložil, uglazbil in izdal je med svojimi raznimi deli tudi posebno cerkveno pesmarico za šolsko mladino.
GtASÎLO K. S. K; JfcüífOfB, OCTOBÊÈ 4, 1M9
vaska povbbt
Napisal muc Jakli«

Gornik se je nevoljno obrnil in del v stran, a Kepec je kimal za njim:
"Sedaj vidiš, kako se zajemlja iz bogatinove sklede!" VIII.
Drugi dan je imel BarbiČ slab dan, to se pravi, slabo kosilo pri Dolenji Urši. Kaše mu je bila skuhala na svežem mleku ter je polno skledo postavila preden j, a sama je smuknila k sosedi, kjer je bil danes cel dan ženski zbor. Barbiču je precej nekaj neprijetno dišalo, da je začel vihati nos; pa ker se mu je bela kaša tako prijetno režala, je udaril po nji, toda . .. brr ... ni je mogel jesti — bila je preveč osmojena. Nehal je, pa zopet začel, ker se mu je kaše škoda zdelo in je bi« lačen — pa vse zastonj, kar u-pirala se mu je.
"Tako-le da!" je godrnjal ne-voljen. "Saj bi se je še mačka branila!"
Ko je pa prišla Urša v hišo, da bi jo pohvalil, kako je dobro napravila, je zagodrnjal:
"I, kaj si pa delala, da si tako prismodila? Kdo bo to jedel?"
"O, kako si pa izbirčen!"
"Na, pa pokusi, pa se bom tri dni postil, če jo ti vso sneš."
Urša vzame žlico in začne jesti.
"Joj! Joj! Pa res! . . . Kaj si boš mislil. . ... Ljubi moj, nikar ne zameri! Nisem imela časa stati pred pečjo, pa se mi je to naredilo. Ti ne veš, kaj se je zgodilo, ti ne veš...."
BarbiČ je bil radoveden.
"PoslušaJa sem pa sem bila gredoč na kašo pozabila. . . . A-ko hočeš, in ako res ne moreš spraviti te kaše doli, ti bom pa par jajc čez ponev vrgla, da ne boš govoril okrog, da si šel lačen od moje hiše. .. ."
"Dolžna si me napasti, potem pa kakor veš. Nu, kaj pa te je tako zmotilo?"
"Ti, pomisli, bom videla, kaj boš dejal: Gornikov Anton je snubil Lazarjevo Ančko."
"A—a—a!"
"Res! Ni korajžen, da jo gre snubit?"
"Pa bo?"
"Kaj si neumen? ... Nič ne bo. j .. Kje pa to more kaj biti r
"Kaj pa je Lazar dejal?"
"I, kaj! Iz hiše ga je vrgel, punco pa pobil, da še sedaj leži v nezavesti."
"Jej!... Jej!.. ."
"Tako je! Sedaj pa ne vedo, ali bi šli po gospoda ali po pa-darja."
"Mari naj gredo po Gornika — pa bo precej ozdravela!"
"Ti si neumen!"
"Mari si ti, pa Lazar, pa vsi taki!"
"Se ti pozna, da si iz Kozjega repa."
"Kaj so tam kaj slabši ljudje, kakor «te tukaj na sredi, kali?"
"Nič prida niste!"
"Ti oklešček ti, babji!... Molči, pa rajši premisli, kdo je slabši. Ali ni Gornik več vreden, kakor vsi drugi fantje v vasi?"
"I-joj r
"Zakaj se je pa Lazarjeva ravno za njim pehala?"
"Tako se je!"
"Misliš, da mu ni pomigala, naj jo pride snubit?"
"Tako mu je! . . . Beži, beži! . .. Sanjalo staro!"
"Sanjalo? Včasih mi pa nisi tako rekla ..
"M ... m ... m! Dedec!"
"Ti, Urša, saj si menda že pametna! Zakaj bi pa Lazar ne dal Gorniku hčere?"
"Saj ni neumen! Pa sram ga je menda tudi! Kaj bodo pa ljudje rekli?"
"Kaj pa sedaj pravijo? Ali je to lepo? . . . Lazar je bahač. In ako bi bila dekle taka, kakor je stari, bi jaz Gorniku svetoval, naj jo pusti. Tako pa ne. — Naj se vzameta!"
"Kaj ti kaj moreš, reva?"
"Jaz? Boš videla!"
Barbič jezen vstane pa se odpravi, ker je bil na jed čisto pozabil. Urša se pa tudi ni hotela več spomniti obljube . . . Barbi-ča je bilo to razburilo, kar mu je bila Urša povedala. Gornika je imel rad, Lazarju pa je bil gorak in ga je veselilo, kljubovati mu j. .. Krenil je v Kozji rep.
"Pa jo pusti, Anton!" je prigovarjala Gornica sinu. "I, kaj se pa siliš tja, kjer te ne marajo? Pameten bodi!"
Anton se ni dal pregovoriti. Vse je vrelo po njem, in misel za mislijo se mu je porajala, ljubezen in srd sta ga razburjala. Ej, kako bi ga! . .. Hvalil je pa Boga, da mu je dal mirnost. Ko je Lazar zbesnel in se je vrgel nanj, takrat je Antonu zavrela kri in ga silila k uporu; toda obenem mu je tudi šinila v glavo misel, da je nasprotnik — Ančkin oče.
"Ali te bo potem še ljubila, ako prizadeneš očetu kaj hudega?"
Kri se mu je umirila in kakor neobčutljiva stvar se je pustil sukati Lazarju, ki ga je potem igraje spehal vun.
O, saj bi ga ne bil! Ali če je pa Lazar Ančkin oče . . .
Premišljal je, kaj bi storil, a za materin svet ni maral.
Barbič se je prismejal h Gorniku. Po pozdravu je sedel kakor domačin in je gledal sedaj njo, sedaj Antona, ki sta bila^oba v zadregi.
"No, si opravil?" je vprašal Barbič čez nekaj časa s takim glasom, da se je poznalo, da ve
vso stvar.
Zato mu ni nihče odgovoril.
"Ali ti nisem pravil, hehebe?
. .. Fant, sedaj pa imaš!"
"Ničesar nimam!" je vzkipel Anton.
"Saj vem, da ne, hehehe . . . Pa tudi nič imel ne boš, če ti je Lazarjeva Ančka vse."
"Bom videl!" se je zagrozil Anton.
"Jaz ga tudi prosim, naj si jo izbije iz glave. Pa je samoglav," je rekla mati.
"Pa take hruške klati, katerih ne doseže, hehehe ..."
Anton ga je jezno pogledal in se zatogotil:
"Starec, ali sem te klical in iskal tvoje pomoči!"
"Nič se ne jezi, pa ostaniva še prijatelja! Nisem prišel dražit te. I, kako je pa vendar bilo?"
Nesrečniku je dobro, ako si more olajšati srce. Tudi Anton si ga je.
"Kaj boš pa sedaj naredil ?" ga je vprašal Barbič, ko je izvedel, kako je bilo.
Anton tega sam ni vedel, samo to je trdil: "Moja bo, pa moja bo, pa nobenega drugega .. ."
"Da bi ti jo izlepa dal, ne smeš upati; ti Lazarja premalo poznaš."
"Jaz mu tudi tako pravim, pa me ne uboga in mi ne verjame," je pritrjevala mati vsa solzna.
Anton je bil hud, ker ni vedel, kako bi se izmotal; mati in Barbič mu nista nič takega svetovala, kar bi se zdelo njemu pametno. Grozil se je Lazarju, ako mu ne bo dal hčere izlepa.
Mati je tarnala:
"Moj Bog, še v nesrečo nas spravi zaradi te ženske!"
Barbič pa je dejal čez nekaj časa skrivnostno:
"Jaz pa vem,'kako bi jo Lazar-
ju vpihal in punco dobil . . t Gornica ga je sumljivo pogleda, toda Anton se ga je oklenil, kakor se oklene utopljenec bilke.
"Vi veste, vi ? Pomagajte mi!"
"Pa si ti fant za to?"
"Jaz ne? . . .KJaz?"
"Pa dekle mora tudi biti!"
"Moja Ančka? ... Ta me ljubi!"
"Pa jo poizkusi!"
Anton ga je pogledal, kakor bi hotel ugeniti Barbi£eve misli. Ta se je nasmehnil in dejal: "Po-
begni ž njo!"
Mati in sin sta ostrmela, in ona je dejala: "O, to pa ne! To pa ne!... Po poštenem potu se vze-mita ali pa nič!"
"Ako pa ni drugače mogoče?"
"O, meni je vse eno," je vzkliknil Anton.
"Nič ni nepoštenega ... Poslušajte, kako si mislim jaz to stvar. Lazarja poznam. On ima velik srd do revnih ljudi. Revnejšega kakor je sam ne pogleda lepo in ne izpregovori ž njim prijazne
Novcu
till !
ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tarifa« vest o smrti mojega ljubljenega moža «n očeta podpisanih otrok
Rudolph Koleto
ki nas je za vedno zapustil dne 30. avgusta, 193». v starosti 54 let in 12 dnL V njcforl dolgotrajni močni bolezni Je bil večkrat previden s sv. zakramenti sa amfc-ajoče. .
Pokojnik Je Ml rsfen v vasi Pradeiis, Italija, odkoder so se preselili njegovi star« že v njegovi otroški dobi, in sicer v vas Račiea, fara Loka pri Zidanem mosta. V Ameriko Je priiel leta 1906 v Cleveland, O., leto zatem se Je pa preselil semkaj v Joliet. IBL, kjer Je živel do svoje smrti. Bil Je élan drnitva sv. Antona Padovanskega, it, 87 KSKJ, pri katerem Je bU več let tajnik in todi predsednik; radnik pri tem druttvu Je bil neprenehoma od leta 1813-19». Spadal Je todi k društvu sv. Družine, št. 1 DSD in k Loyal Order of Moose.
Lepo se sahvaljajem članom omenjenih drnžtev. ki so g» obiskovali v njegovi dolgi bolezni in g» spremili do groba. Hvala lepa odbornieam drnitva sv. Genovefe, H. 108 KSKJ, katerega članka sem Jas, sa molitev sv. rožnega venca pri krsti in za častno udeležbo pri pogreba.
Iskrena hvala nsMm čč. gg. Father Kosmi In Father Ceponu, ki sta vedno obiskovala mojega pokojnega moža ter ga tolažilo, isto tak o hvala Jima za večkrat podeljene ma sv. zakramente in za molitve sv. rodnega venca pri rak vi ter za opravljene pogrebne obrede.
Hvala vsem tistim, ki so darovali vence ln rože, iskrena hvala sa naročene sr. maie zaduànice. Oprostite, imen istih ne bom tukaj navajala, bilo JUt Jd 85, kar M vselo preveč prostora. Hvala todi mojemu brata Josipa Novaka is Batte, Mont., dalje; Ignatz Tmnkla is Great Falls, Mont^ za naročene sv. maže. Hvala drobni Upogiaviek Is West AWs. Wis., družinam: George Šimeta, William Happy, Frank in Jennie Fon iz Cudahy, Wis., ra naročene cv. maie ta udeležbo pri pogreba. Ravno tako hvala družini John AJstra is Aurore, 111., za darove in naročene sv. maie ter udeležbo pri pogreba.
Hvala družinam Šinkovec, Banieh, in SkalJ Is Chicago, IU. Hvala vsem, ki ste ga priW kropit in U sfc motili za mir in pokoj njegove dnie. Lepa hvala vsem udeležencem pogreba in vsem onfat, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago. Hvala pogrebnemu zavoda Jean Težak in sinovi za lepo delo in tako lepo urejeno pogrebni sprevod. Hvala lepa za rabo njih pogrebne kapele, kar ml Je bUo v veliko olajšanje in pomoč. Hvala vcem in vsakemu posebej, kdor nam Je že na en ali drogi način pomagal v dolgi bolezni dragega nam ranjoega. Posebna hvala pa družinam M. Vranežič. A. Teriep, A- Noose. Ramuta in Golo-bič, za vse. kar ste stariU dobrega za mojega moža v njegovi bolezni. Bog vam povrni!
Še enkrat vsem in vzakemu posebej hvala, kar Je kdo v tem oziru kaj za nas in sa našega pokojnika storfl. priporočamo ga v molitev in Mag spomin. Naj mu bo lahka ameriška zemlja hi naj mu večna loč sveti!
Žalujoči ostali:
THERESA KOLETO, vdova.
CHARLES, WILLIAM, ERNEST, EDWARD, sinovi ROSIE, omošena GUDAČ. ANNETTE, CHRISTINA, omoèena COOPER, Mera En vnak in tri vnukinje.
V starem kraja ie živeč» oče, en brat ln tri sestre.
Jcbet, I1L, 34. septembra, 1939.
VELIKA
KUHARICA
Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor še tako gostobesedna reklama.
Na več kakor 700 straneh Je strnila odlična in priznana avtorira vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelana nad vse pregledno, Izbira reeeptov Je iclrpns. TO J K NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI GA IMAMO NA TEM PODROČJU. Oprema knjige Je razkošna. Nešteto je slik v besedilu, 34 pa je novih barvonih tabel, ki Jih Je naslikal Dragotin Ifumek.....
Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti za zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja ho hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA
četudi Je osmi natisk knjige v vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak todi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih Izdaj, je cena knjitf
sedaj znižana.	$ C* (Poštnino plsčamo mi.)
Naročite pri. VeUasan,°
KNJIGARNI: SLOVENIC PIBLISHIM COMPANY
216 West 18th Street New York, N. Y.
GOSfQDLNJE IN DEfLLETA, TO JE KNJHtA ZA VAS!
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem našim sorodnikom. prijateljem in Znancem, da je nam preminula, prevl-dena s sv. zakramenti za umirajoče, ljubljena soproga in dra?a mati
ROSE BOKAL
(ROJENA PERME)
dne 19. septembra. 1939. Pogreb pokojne se Je vršil dne 22. septembra, 1939. iz hiše žalosti v cerkev sv. Katarine in nato na pokopališče Sv. Marije.
Pokojna je bila doma iz vasi Kot. fara Šmartno pri Litiji. V Ameriki je bivala nad 33 let.
Cb tej žalostni priliki se želimo iskreno in prisrčno zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojno obiskovali za časa njene bolezni in ob času žalosti, ko je ležala na mrtvaškem odru, ko so prihajsli k pokojni čut in kropit ter molit k njeni rakvi, kakor tudi vsem onim. ki so se udeležili njene zadnje poti, njenega pogreba. Najlepša hvala prav vsem za vsa izražena sočutja in obiske.
Posebno iskreno zahvalo pa izražamo vsem onim. ki so se spomnili pokojne s Um, da so ji naklonili sv. maše. kakor tudi vence in cvetlice. Ti so: Mr. in Mrs. J. Novak, Mr. in Mra Bukovic iz Hegewich, Mr. Frank Gabriel, Mrs. Frances Avsic, drtfitvo Čistega Spočetja, št. 80. KSKJ; Mr. in Mrs. S. A vsi::, družina Tome, Mr. in Mrs. Matt Sumeners. Mr. Anton Perme, Jr„ Mr. in Mrs. C. Ernst, Mrs. Jtones, Mr. in Mrs. Jen£«n, Mr. in Mrs. Hesselfeld. Mr. Gabor Goriš. Mr. in Mrs. Hansen, Mrs. W. Mullally Mr. in Mrs. Wm. Jahnke, Mr. John Pipp. Mr. in Mrs. P. Nielsen, Mrs. Kreucenger. Mrs. P. Schug. Mrs. Carl Sipin. Mro. A. Tanis, Mrs. Gephart, in Mr. in Mrs. Robert Carl.
Dalj 2 se najlepše zahvaljujemo tudi preč. g. Fathru Byrne£-u, župniku cerkve sv. Katarine, za njegovo duhovno oskrbo in opravljene pogrebne obrede za pokojno. Najlepša hvala pogrebnicam društva Marije Čistega Spočetja. Najlepša hvali tudi vsem onim, ki so v nečeh žalosti čuli pri pokojni kot Mr. Ignatz Avsec iz Jclieta in Mr. Hvala iz South Chicaga in vrf drugi. Za mnoge se ne moremo spomniti niti imen, toda pomnite vsi. da smo iskreno- hvaležni, za vse. karkoli je kdo storil za pokojno ali za nas ob tej žalostni preizkušnji.
Ti ljubljena soproga in draga mati p.a vedi, da kljub temu, da si odšla od nas v večnost, boš vedno med nami v spominu. Prooili bomo ljubega Boga, da se srečno snidemo gori nad zvezdami v nebesih, ko bo tudi nas Vsemogočni poklical s sveta. Spavaj v miru in spočij se v Bogu, dokler ne pride snidenje in svidenje, kakor nam to govori sv. Križ.
Žalujoči ostali: LOVIŠ BOKAL, soprog; LOUIS in JOSEPH, sinova. Chicago (Pullman), 111., dne 28. septembra, 1939.
besede. Za svojo hčer bo iskal bogatega ženina in ljubezen ne bo čisto nič odločevala. Kaj je takemu človeku ljubezen, zlasti ako se njega ne tiče! On bi sko-prnel jeze in sramote, ako bi imel zeta v Kozjem repu, kjer vsi nismo za enega trdnega kmeta. Tvojo snubitev veš, kako je sprejel, in sedaj pravijo, da kar besni. Hči in žena morata dosti pretrpeti ... Da bi jo dobil izlepa, ne moreš misliti, izsiliti je tudi ne moreš, a njegove smrti čakati seveda n^ kaže, ker taka grča nekaj prenese in lahko vsi drugi prej umrjemo kakor on. Ako se imata res rada, da drug brez drugega živeti ne moreta,
pobegnita zdomi v Ameriko pa se tam poročita ... Potem vaju tudi Lazar ne bo mogel razdreti. Nu, ali ti je všeč moj svet?" '(Dalje prihodnjič)
AGITIRAJMO ZA MLADINSKI ODDELEK!
LOGE
▼ tej posojilnici
Barings *___
ration, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne ln društvene vloge
Plačano obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
<235 St Clair Ave. HEnd. M70 Cleveland, Ohio
Svetovno vojno so prespali
KDO? Tisti, ki nisočitali časopisov. Yes, na skrajnem koncu severne švedske so poročali časopisi, da je neko pastirsko selo šele dve leti po svetovni vojni zaznalo, da se je vršila skoro 4 in pol leta svetovna vojna 1914— 1918. To se pravi, VOJNO SO PRESPALI!
VAŽNE NOVICE prespi vsak dan, kdor ne čita in ne zasleduje dnevnega časopisa.
VI GOTOVO NOČETE zamuditi nobene novice o sedanji vojni, ki divja v Evropi. Gotovo nočete, da hi ne bili informirani dnevno tudi o položaju, v katerem se nahaja vaša stara domovina.
VI GOTOVO NOČETE zamuditi, da bi ne bili poučeni točno o vseh zakonih in postavah, ki se tičejo mogoče vaše starostne pokojnine, brezposelne podpore in o drugih važnih zadevah, o katerih se zakoni in postave pogosto spreminjajo.
VSE TO SE TIČE VAS! Vaše zadeve so to in v vašem interesu je to, da ste o vsem tem dnevno poučeni, da se ne bi vam radi nepoznanja zakonov in postav škoda godila.
V VAŠEM INTERESU je torej, da ste naročeni in da citate dober in zanesljiv slovenski dnevnik
" Amerikanski SI ovenec"
ki bo vas o vsem dnevno informiral o vseh političnih, vojnih in vseh dogodkih in novicah tu v Ameriki in stari domovini. Naročite si ga še danes! Stane letno $5.00; za pol leta $2.50; za četrt leta $1.50. — Za Chicago, Kanado in Evropo letno $6.00; za pol leta $3.00; za četrt leta $1.75. Naročnino pošljite na:
UPRAVA "AMERIKANSKI SLOVENEC"
1849 W. CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS
Ameriški državljani imajo prednost pri delu
Ako želite postati državljan spoznajte ameriške postave!
Najbolj točna, zanesljiva in vsa potrebna vprašanja dobite pri
"Ameriška Domovina"
SLOVENSKA -UNIJSKA TISKARNA 6117 St. Clair Ave.	, Cleveland, O.
Cena tej najnovejši knjižici je samo 2Sc. Pri naročilu pošljite znamke ali money order.
OUR
êê
The Spirit of a 'Reju-venated K.SK.J"
r>un»i|ii is
—Campaign It On—
1929, and has been its most loyal supporter. He is always on the look out for new members. He is a sticker for lodge by-laws down to the last period. At the ! dull present time he is keeping the various committees on the run.
VAUKEGAI ST. MARY'S LODGE SETS BATE TO MARK35THARNIVERSARY
Waukegan, 111.—Sunday, Oc- John Gerchar, Jr., is the young-tober 22, 1939, the Saint Mary's est officer and has held his posi-lodge, No. 79, will celebrate its ticn since last December. When 35tji anniversary. The hardest elected last year he claimed that working group in connection he can not read Slovenian, but with this event is the lodge of- j after nine months he can read ficers whom we wish to intro- Jike an old timer. Mr. Gerchar duce at this time.	I is also head of the St. Mary's
The president, Mr. John Can- Sports Club, kar, Sr., has held this office for j The trustees, Mr. Frank Hlad-the past 16 years. He also was nik, always dependable and will-instrumental in organizing the! ing to lend a hand at lodge af-St. Mary's Sports Club back in'fairs. Mr. Andrew Pirman, i
quiet sort with a 100 percent at tendance at meetings. Mrs. Jennie Keber is the lodge live wire who never lets a social event get At present she is very active on several committees for the 35th anniversary celebration.
A quiet and careful observer'	ba"quet and ticket com
of all happenings at lodge meet-1 ™ tees as* a11, those from out" ings is the vice-president, Mr.j^J11 ?hoocpIan to attend the Frank Petric, who has held this!'St* 1.35th anniversary to office off and on the*, past years. Send fln their names to the lodge
; secretary, Mr. John Hladnik, Our secretary, Mr. John Hlad- i 613 10th Street, North Chicago, nik has held this office for the j Illinois, for reservations, past two years. He -has held ev- j To date several lodges have ery office in the St. Mary's j notified the committee that they lodge. Mr. Hladnik may be seen j will attend and places have been most any day on his way to sign | reserved for them. The commit-up some new member with the tee also asks the local people to result that the efforts of the Sec- obtain their tickets as soon as retary and the President bring at least one new member each month. Mr. Hladnik is also a member of the Mid-West KSKJ Bowling Association, and loyal supporter of the Lodge Sports Club and organizer of St. Mary's
possible because of the great number of people who will be here from out-of-town, so the committee will know how many patrons to accommodate.
The evening program will include dancing to both accordian bowling teams which are enter- j music in the hall up stairs, and ed in the annual bowling tour-1 a njne-piece orchestra directed ney.	by a St. Mary member, Mr. V.
The treasurer Mr. Anton Mo- Hellman will provide the dance zina, has held his office for the music in the large auditorium, past two years.- He has been a Admission for the evening is 25
trustee for quite a number of years. He is very active in lodge bowling affairs.
The recording secretary, Mr.
cents. Remember the day— Sunday, October 22, 1939. The place—Mother of God Hall, Waukegan, Illinois.
"miss blue eyes" to sparkle at joliet josephs' premiere
Joliet, 111.—The Saint Joseph Players, opening the current season, will present Charles George's sparkling musical comedy "Miss Blue Eyes" on Sunday afternoon and evening, October 15th, and Tuesday evening, October 17th in the parish auditorium. The evening performances will commence at 8:00 o'clock, and the matinee at 2:30 o'clock.
A diligent cast of 18 characters has been rehearsing for this production and expects to be in the "pink of condition" at curtain call. Besides the regular cast there is a four voice chorus to assist in making this musical well worth seeing and hearing. Mr. John Nemanich is directing the production. He is assisted by Mr. Anthony Roz-man, as vocal director, and Miss Virginia Stukel, as dance direct-oress.
The plot is interesting to follow. The summer home of the Farnsworth's is the scene of action for the operetta. Reynolds Ryan, a mellow-voioed crooner and actor, played by William To-dorovich, falls in love with Miss Blue Eyes," a young lady from one of his audiences with whom he is not acquainted. When "Miss Blue Eyes" or Fay Farns-v/crth, played by Dorothy Zu-pancich, is forever pining over Reynolds Ryan, her father, Franklin Farnsworth,
sonated by Ludwig Kuhar, invites the actor Ryan to their summer home to put on an act and disillusion Fay so that she will marry her "home-town" sweetheart, Donald D e m i n g, played by William Buchar. So Reynolds Ryan, with the help of his leading lady Betty Brice, played by Virginia Stukel, plans an act to put on. The tempo of the play speeds up hilariously when Reynolds finds that the act is being put on for "Miss Blue Eyes," and it seems that all goes wrong at the success of his ruse.
Real comedy parts are supplied by Harriet, the maid, played by Anne Jevitz, in her rapture for "the perfect man" actor, Reynolds Ryan, and the Smiths, Browns, and Jones, old-fashioned friends of Franklin Farnsworth. The musical features are supplied by the melodious solos and the beautiful harmonious duets, and the songs by the chorus.
Other members of the cast
It's Here !
Cleveland, O. — The Mary Magdalene Lodge No, 162, is to sponsor a dance Saturday, Oct. 7 at the Slovenian National Home.
A cordial invitation is extended to neighboring lodges and friends to attend this Annual Autumn Dance.
Music will be provided by Sunny Ray's 7-piece orchestra, playing both popular jitterbug music and good old Slovenian polkas.
Refreshments of all kinds will be served and a real good time is in store for all who attend.
The price of admission will be only 25 cents.
THE PHANTOM LETTER
■
ZEFRAN TAVERNS RETAIN PACE IN STEVE CIRCUIT
Chicago, 111.— Zefran Tavern kept their hot pace from last week as they rolled 2621 for a team total last Tuesday in the | Steve's league. The Tavern team
are: Lydia Langdon, played bv1,^ „ QCC .	, .,
V> \tA 1» o .j./ r, ' I has a 866 team average for the
Eetty Vidmar; Mr. Smith, Ber-'x- . .______ D ,..
I XM U U o » 1 first six games. By rolling 2621 nard Musich; Mrs. £mith, Bea- U »„„u.^j ¿u.- * * * i .. * • o if » i, , enabled this team to take all
trioe Setma; Mr. Brown, Frank	____ .	„ ,
xk u- i-	r.	A i three games from the Kosmach
Muhich; Miss Brown, Dorothy t,^. _ , , „ . ... „ J , w T A... 1,./ Boosters. John Zefran with 580 Eradeska; Mr. Jones, Albin Vid
mar; Mrs. Jones, Marie Terlep;
and Margaret Zoran and Genevieve Setina as girl friends of imper-'Lydia Langdon. -o-

SHEBOYGAN CHOIRS TO PRESENT ANNUAL CHURCH BENEFIT CONCERT
Sheboygan, Wis. — The an-, delightful repertoire of Slo-nual concert of the SS. Cyril venian folk songs, melodious
ANNS' PIN LEAGUE FORMED; PLAN VARIED SOCIAL PROGRAM
Cleveland, O. — After three weeks of practice bowling the St. Ann's No. 150 bowlerettes have been divided into 4 teams according to their respective averages. These teams are as follows:
Mary Debeljak, Anna Sraj, Mary Gliha, Antonette Zupan, Mary Zmarzly, captain.
Rose Papez, Josephine Winter, Angela Winter, Rose Shu-ster, Mary Urbancic, captain.
Theresa Gliha, Blanche-Mi-lkavcic, Stephania Mflclavcic, Jean Godec, Anna Winter, captain.
Anna Russ, Frances Miklav-cic, Frances Globokar, Theresa Ferfolia, Antonia Sraj, captain.
Now that the practice session is over the girls hope to show some very good scores. We know each one of us will be trying her best as a cash prize will be awarded to the team finishing in first place at the end of the season.
Now let's hope that every bowlerette will be only hitting strikes or at least spares in every frame.
The bowlerettes would like to take this opportunity to invite you to their roller skating party which will be held on November 18 at 8 p. m. at the Euclid Gardens, 36th and Euclid Ave. The admission is only 85c. Tickets can be obtained from any of the girls or at the home of our president Miss Jean Godec, 3579 E. 82d
St. You are all cordially invited, so come one and all.
We are also going to hold our annual dance on February 3, 1940 at the Slovenian National Home on E. 80th St. Music will be furnished by Tre-bar's orchestra.
Here's hoping to have a big and cheering audience at the Spear Alleys on Monday evenings at 7:30 p. m.
The Bowlerette.
MAGIC CITY GROUP TO HOLD SEMIFORMAL HOP
Barberton, O.— The members of the Young Ladies' Sodality will hold their annual SEMI-FORMAL DANCE in the Do-movina Hall, 14th Street, on Saturday, October 7, at 9 p. m.
Lcuis Trebar's Orchestra will supply the melodious tunes that should guarantee more fun than last year's SEMI - FORMAL, which will be remembered as the most successful dance held in Barberton last year.
The girls are expecting fritnds from Euclid, Lorain, Girard, Cleveland and all neighboring cities. These out-of-towners will certainly enjoy the beautiful decorations, good music and the main feature, CONFETTI.
Last year almost 300 people attended the SEMI-FORMAL and returned home with plans to join the Young Ladies again. Now is their chance! <
Plan to attend this merry-making social with all your friends!
and Methodius church choirs will be held Saturday evening, Oct. 7, in the Croatian hall, and it promises to be an outstanding event in the history of the choirs as is evident by the elaborate preparations for this yearly presentation.
As a special inducement this year to make the concert a success, is the fact that the entire proceeds will be used towards the purchasing of a new organ for the church.
The splendid response in the form of generous contributions that have been made by the parishioners and friends of the choirs, is indeed gratifying, and the members and their organist, Mrs. Louis Francis, extend their deepest appreciation.
The idea of the concert is to start a fund and add to it the proceeds of the various projects which the choir3 will carry out in the future. An organ fund will be maintained until enough money is collected to buy an organ. The concert on Oct. 7 is then the initial project which will start the ball rolling towards buying a new organ.
Diligent rehearsals have been in progress for the last several months and the fine spirit of co-operation and enthusiasm on the part of the singers is worthy of the patronage of the parishioners and others interested. The members are giving of their time and patience to attend regular rehearsals several times each week, and are doing their utmost in every way possible to make the presentation an outstanding one.
In response to the many requests on the part of the choirs' following, a varied and
national airs and several English selections has been carefully arranged that will have popular appeal and will meet with the approval of the audience. Pleasing arrangements of chorus, quartet, trio, duet and solo numbers will comprise the program.
Following the entertainment, a "domača zabava" will be held. A "homey" atmosphere will prevail with typical Slovenian customs and "eatables" in evidence.
--o-
INVITE SPORTS TO STEPENS' MEETING
Chicago, 111.—Members of tjie St. Stephen's Society, No. 1, are cordially invited to attend the monthly meeting of the society which will be held Saturday evening, October 7, at 8 p.m. sharp in the church hall.
The members of the bowling teams and also the baseball players and all the other younger members are urged to attend each meeting, for their is an attendance award given. The cash award for this meeting will be $10.00.
After the meeting the famous Monarch beer will be served to all the members which will be donated by Mr. John Kochevar, the beer distributor, and Mr. Frank Grill, the president of the Park View Laundry. Movies of
and Gottlieb with 578 led the victors, while Captain Bogolin again led his team with 510.
The Korenchan Grocers came through with a three-game win over Fidelity Electric. The Gro- j cers now have won four and lost two. Johnny Sinkovec's 560 and Papesh's 536 were top scores for J -he winners. The Strupeak, brothers were high for the los-i ers, Frank roling 524 and Carl! 507.
Monarch Beer took two games from Perko's Inn to leave them in second place just one game in back of Zefran Tavern. Anion Kremesec led the Beer team with 504 and Bill Arbanas was liigh for the losers with 516.
Joe Kobal's 526 brought Park j View Laundry to life as they won two games from Tomazin Tavern. This two-game win put the Laundry team into a tie for fifth place with the Kosmach Boosters. Johnny Ter sei ich was high for Tomazin Tavern with 549.
This last week of bowling saw cwo members of last year's squad get into action for the first time due to some last min ute changes. One is Urban Ströhen, bowling for the Kosmach Boosters and the other is Steve Papesh with the Korenchan Grocers.
I am the letter you meant to write.
But you were too busy, or you kept putting it off, or you excused yourself by claiming you "didn't know what to say."
So I never was written.
And because I never was written there is a question in the mind of one of your friends; or a pleasant bond with some one has been broken; or there is loneliness in the heart of one who thinks of you.
It was such an easy thing to have done—that letter which should have been written. But you let the time pass, and somewhere a friend, or a family, or even an acquaintance, is the poorer.
The word that would have brought cheer to the sick one was not written; the gracious thank-you for a favor done or a gift exchanged was never mailed; the happv ones who wished to know that you shared their happiness; and the unhappy ones who so craved a word of sympathy are wondering at your silence.
I am just a phantom letter.
I am the letter you did write.
Joyfully, cheerily, I sped on my way, expectant for the 1 warm welcome I knew awaited me wherever my destination.
I went into the eager hands of a mother or a father, and I watched old eyes grow bright at my message of love' and remembrance was read and re-read.
I went to the absent friend of yours and brought to him I or her the news of early intimates; I renewed to them the picture of their home circle, and with them I relived hours of friendly and warm-hearted activities.
I went to the newlyweds and in your name rejoiced in their delight; I went to the bereaved and your sincere words brought them a comforting ease.
To a birthday I added the joy of your good wishes; I refreshed a shut-in with your newsy chat; to a young person on the threshold of a career I brought your words cf courage.
Everywhere I went I spread the warmth of your personality, and I brought back to you an overflowing wealth of friendship and affection; your name was loved and remembered.
* * *
It's so easy to write a letter, because a letter is just yourself. Fancy phrases aren't necessary. The best letter is the one that makes the reader say happily, "It just sounds like - - - -." Take your pen now. Write across the surface of that blank sheet just merely what you would say in person. The simple words of Lincoln's letters are great literature because the words were just his own voice speaking. Write your I thoughts just as they come to you. Then your letter will be | a part of YOU and doubly precious to those you have remem- § bered.	I
But above all, don't let your letters be phantoms. Bring I them to life by writing them.	i
UNITED STATES POST OFFICE DEPARTMENT WRITE TODAY TO THOSE AWAY
$ wowiMiiuiaMiiuiwuauwiuiu^
COST OF CRIME
THE TRADE OF WAR
War is man killing man in wholesale self-destruction. It is the blessing of the new KSKJ ¡jungle practice. If individuals home, which were taken in Joli- were to pursue toward each oth-
CADET HOP
Youngstown, O. — The Sodality of SS. Peter and Paul Church of Youngstown, Ohio, announces its Fall "Popularity Dance." It is to be the first social affair of the season to be held by the young people at the Church Auditorium, 421 Covington St., on Sunday, Oct. 8, with dancing to the tunes of Shy Lockson and his orchestra, from 9 to 12 p. m. Admission is only 35c.
-o-
et, will also be shown by Mr.
Louis Ziefran.
4 ' 1
Again I urge all members to attend the next meeting October 7th, 1939, at the St. Stephen's Church Hal!.
John Prah, sec'y.
er the same methods in settling their disputes that nations pursue, there would be no such thing as civilization. War is usually neither heroic nor patriotic. It is the trade of mass killing.
—The Ave Maria
The Wisconsin Crime Conference has made a study of the crime situation in the United States. Its findings are startling in the extreme. Since a comparison is made with other countries our national face should be very red indeed.
A major crime is committed here every 21 seconds. Since 1890 crime incidence has increased rapidly each year. The annual murder rate has gone up by 350 per cent. Just now we can count on 17 murders and 14 manslaughters each day.
Our general crime rate is seven times that of England, Scotland and Wales. When it comes to murder our position is simply unique. We have twice the murders here that they have in Italy; 10 times as many as Japan has, and 36 times the number that England and Switzerland have.
The apprehension and punishment of criminals costs us $15,-000,000,000 a year. Roughly that is about one-fourth of our national income. Though new jails are going up constantly we do not have sufficient room for our ever-increasing army of criminals.
communities because we really must build prisons to house our criminals where they can net injure society.
These conditions alarm us. They should- Something must be done about them. The first step in that direction will be the training of our youth to have a healthy respect for God and His law.
Unfortunately as a nation we do not seem to be able to comprehend that simple truth. We conduct our public schools without any reference to the Creator of all things.
Worse than that, the only chools that include a knowledge of God and our relations to Him in their curricula are penalized by the nation. The people who conduct them must support the public schools they cannot usé and must then tax themselves anew to maintain the schools to which conscience dictates that they send their children.
Of course, this is merely a sidelight that comes into the picture when we study the crime situation. But it is an interesting one.
Crime will decrease in exact proportion to the way that grow-
Think of the churches, schools,¡ing children are taught that they hospitals and libraries we could ¡must know, love, and serve God. build with this enormous sum of j	Universe Bulletin.
money. Yet we have to pass up(	_0_
the cultural influences that these Modern needles first came institutions would wield in our, into use in 1645.
Gii A St LO K. S. K. JÈDNOTE, OOTOBËR 4, 1989

eor god, home i and country |
By FATHER KAPISTRAN
Although we do not want to anticipate any deciaiona of. the Catholic Church regarding the purported aatoniahing cure through prayer to Biahop Baraga of Father Francis Jmger, nevertheless we are genuinely encouraged to continue storming Bishop Baraga with petitions for added manifestations of his power before God's throne.
»
After making a pilgrimage to the shrines erected in lower Michigan under Bishop Baraga, we had the pleasure and privilege of meeting Captain M. Bonner, a pious Catholic of eighty summers who remembers Bishop Baraga distinctly. *
Captain Bonner was five years old when he saw Bishop Baraga taking the boat from the mainland to his mission on Beaver Island. To this boyhood memory he has added a wealth of mental pictures through continued reading and discoursing about the saintly bishop. He has a deep affection for "The Apostle of the Chip-pewas."
*
It was Captain Bonner who presented the Beaver Island Church with a picture of Baraga, framed in wood taken from the old boat "Rutledge" which was the boat Bishop Baraga used on his last trip to Beaver Island.
*
This article has a definite
spiritual purpose: it is this: *
Captain Bonner's wife is seriously ill in Traverse City, Michigan, at the present time. We saw in this illness a potential opportunity for Bishop Baraga to manifest again his power. For this reason, we encouraged Captain Bonner and his relatives, the Gallaghers, to pray to Bishop Baraga for the cure of Mrs. Bonner. At the same time we pledged our own spiritual bouquet of prayers and Masses for the same intention. For, what could be more appropriate than to expect the miraculous cure of one so hopelessly ill yet so hopefully close to Baraga through the memories of Captain Bonner.
"We ask all readers of this page to offer at least a little orison to Bishop Baraga for this intention before they lay
down this paper.
•
Then, God grant, we will have on hand the record of two miracles which the process demands.
MANNERS
Most people concentrate a lot *on correct manners. No one wants to be put down as a boor. Accordingly a man tips his hat
The Ten-Pin Game - A Real K. S. K. J. Sport!
By JOSEPH J. ZORC v
KSKJ Athletic Director
, ,.	With the thundering of min-
to women, stands when they ap-teraHtes down the alleyways and
proach the dinner table, does not | ^	craahinR and conkljng of
start eating until his hostess be-: m	wood> the 1939_4() j^SKJ
gins. He is scruplously on time ^	season ^ into m
for engagements. He performs
a hundred and one little cour-
swing.
for the coming months. Eastern, Far Eastern, Northern and Western KSKJ districts will carry on a similar program thru the winter months, in addition to the other seasonal sports.
With all this bowling activity, the annual KSKJ bowling and
. The KSKJ sport world, both'duckpin tournaments should tesies that stamp him as a gen- oJd ^ yQung> ^ mak} and fe_; Rgain ghow a dedded increaae in
tleman,	mftje members alike have taken a members participating. The
But how often does he forget'firm hold on this enjoyable All- j Midwest KSKJ Bowling Tour-courtesies towards Him vyho de- | American pastime. Lodges in a ney has been awarded to good old serves the most homage in the good number of our KSKJ dis- Milwaukee, Wisconsin, one of
world4? His manners too often include God out.
Stand at the back of the
tricts are organizing and have organized their own local leagues and hundreds upon hundreds of
church some Sunday and watch teams are competing in varipus him come in late. He is well. city and fraternal bowling loops
dressed, apparently schooled in under K. S. K. J. colors. Many all the canons of etiquette. But KSKJ lodges now have bowling
he will saunter into the Euchari-stic banquet of Christ the King with the utmost abandon and disinterest.
He will slump back in the pew and throw himself into a semi-somnolent state. At the consecration he raises hi^ head feebly, hoping that the priest hurries up. The "Ite Missa Est" is like a fire-alarm to his feet. He plunges out into the open spaces with the utmost enthusiasm. As soon as he is*satisfied that he is no longer in church, his etiquette returns. "Pood morning, Mrs. Dussenspeck, it is a lovely day, isn't it?" Followed by: "Isn't Mr. Critic a perfect gentleman?"
He has just left the House of God. He has assisted at the most sacred action in the world Mass is the greatest and most sublime ceremony allowed to man. On the altar is the actual presence of Our Lord Jesus Christ. Around this august Presence is flung the precise ceremonies of the Church. No effort is spared to give honor to the great sacrifice of the New Law. Mr. Critic should know that courtesy to God is infinitely meritorious, courtesy to man fleeting and transitory.
The New World.
teams traveling from town to town, meeting local KSKJ lodge tsf.ms in inter-city KSKJ competition. This activity will surely become greater as apparently working conditions are improving in a great many sections of our country and many more of our members will be able to participate in these inter-city matches. Inter-city KSKJ bowling activity no doubt increases
our finest KSKJ centers. Ohio, Western Pennsylvana and Far Eastern KSKJ sections have definite arrangements for their annual highly successful events. It might be ^ very practical and convenient arrangement if two of these districts could conduct their annual affair some time prior to the April-May rush season of tournaments thus offering many KSKJers a better oportu-nity of entering more of these KSKJ bowling events. Each district would, without doubt, benefit by a larger entry from other KSKJ locales. Four district tourneys within a month or six weeks, create both a physi-
the good will and friendship ofical and financial handicap to
CONTRIBUTORS
In submitting contributions to Our Page, please consider the following:
1.	Use one side of paper only.
2.	Manuscripts written in pencil will not be considered.
3.	If possible typewrite material, using double-spacer.
4.	All contributions must be signed by author. Name will be withheld from publication by request.
5.	Material must be received by Our Page not later than 8 a. m., Monday prior to intended publication.
7. Address communications to Our Page. 6117 St Clair Avenue, Cleveland. Ohio.
REPORTERS John Beree	Valentin« Maleckmr
Anthony J. Buwhar .Eleanor Matesevac Frank Buchar	Frances Merhar
John A. Cankar Nick Mikatich Jr.
Joseph Mitock Michael Polatnik Frank Ribieh Jr. Francis Sever Charles Staudohar Leo Radkovie Stephen Strong Francis Sumic Peter Sre*el Helen Terlep Mary Trambnsh Stephania Turk Dorothy Udovich Pauline Virant John Volk Margaret Weidman Frank Zabkar Paulin* Zelesnikar
Mary Delost Gale Elenieh Joseph Erchull Frank Glavan Pauline J. Goren* Frank Gribbons Marie Grom Helene Ivanich Kranees Janeer Agnes Jenich A. J. Kästelte Jr Joseph Kaossk Joseph J. Klin Edward Kompars Milton Koren Viatoris Krall PnuwM Lokmr Mary Maleckar
KNOW YOURSELF
Most of us know more about our neighbor than we do about ourselves. If we concentrated as much on "yours truly" as we do on the faults and shortcomings of John Doe, this world would be a beter place in which to live. But usually one's self is a terrific burden. The popular song: "I Get Along Without You Very Well" could easily be changed in regard to one's self: "I Get Along Without Myself Oh So Well." Unfortunately, our own personality is usually boring to ourselves, even more than it is to others, if that is possible.
The natural reaction is an attempt to escape from one's interior life. Therefore we fall into criticisms of things external, arrangements, people —anything that might cross our paths.
But complete escape is impossible. We always have ourselves on our hands. After the feast is over and the lights expire we look ourselves squarely in the face and draw inevitable conclusion. We can sidestep a thousand and one issues, a hundred or more people, but when we fall exhausted into sleep, we are with ourselves alone. And in the long run, the question resolves itself into this—can we live with ourselves?
If we are uncharitable, greedy, strong-headed, ruthless, we usually know it htor-oughly after the strong glare light of reality plays over our character. So it is logical to try to live with ourselves before we attempt to succeed in living with our neighbor. -The New World.
all KSKJers in these communities. The further developement of fraternal friendship alone is well worth the efforts of any society in sponsoring such a means of contacting other members and boosting along our K. S. K. J. organization.
The Midwest KSKJ district* are now showing a decided interest for organization of a Midwest Traveling Bowling League, likewise, intercity KSKJ bowling matches are being booked
many members. By having one tourney during February, two during the first part of May, it may prove as a definite advantage to the KSKJ bowling and duckpin events.
The Midwest KSKJ maple crashing fiesta has been set according to eustom as the second Sunday after Easter, the date being April 7, 1940. The other KSKJ districts may have their local committees take this 1940 question under advisement and
ON EVERY HUMAN HEART
From the Catholic Digest By Edward L. Curran
The saddest sight in America is not the empty factories, sad as these may be, but the empty churches. If America is to find herself and restore herself, America* must go back to God.
The recognition of God and His providence appears in one of the most precious and powerful doctrines of American history. We come upon this reverential mention of God's providence towurds the close of the American Declaration of Independence. There it is that the founding Fathers of this republic, after pledging one another their lives, their fortunes and their sacred honor, were also proud to state their reliance upon divine Providence in the great battle for political freedom that awaited them. One of the loveliest pictures in the textbooks of American history which I studied in elementary school was the picture of George Washington kneeling in the snows of Valley Forge.
It is not for nothing that George Washington insisted upon religion and morality as the two pillars of the recently formed republic; that the first papers of the presidents refer again and again to the existence and providence of almighty God; that the motto, "In God We Trust," appears upon our coins; that a special standard has been adopted by the Navy Department to be flown at the top of every battleship while religious services are being conducted; that both houses of Congress open their sessions wjith prayer.
Modern godless totalitarian states, like communistic Soviet Russia, base their separation of Church and State on the premise that religion must be despised and reduced, if possible, to annihilation. In America the separation of Church and State is predicated upon the belief that religion should be interferred with by the State and that with-
out such interference religion will increaae and grow and expand to the benefit of the nation as a whole.
When nations refuse to recognize the rights of God then the way is wide open to the repudiation of tHe rights of human beings. There can be no brotherhood of man without the prior doctrine of the Fatherhood of God. The world in which we live has denied the Fatherhood of God for too long a time. There-ore is the world a sick world and nigh unto death.
The U. S. as a nation should return to the worship of God. We should admit the earthly and the eternal truth that we are here to go and not to stay. We should restore to the world that concept of the infinite value of Bvery human being born into the world, redeemed by Christ, inflamed with the spirit of the Holy Ghost and destined for an eternity of happiness where all things shall be known, where all tears shall be wiped away, where all love shall ba purified and where all emotions shall be united in a twofold tide: the incoming tide of God's eternal love for us and the outgoing tide of our( eternal love for God. The world is but a stepping stone to the stars.
This is the vision—the vision of God and eternity - which the Catholic Church imprints upon the souls of her children in her parochial schools and upon the souls of the mighty congregations who gather every Sunday and holyday within her temples that house the sacramental pre-
if upon due consideration the distribution of tourney dates can be made in a satisfactory manner, there may be a definite return to them thru increased entries from neighbor KSKJers. However, this suggestion is subject to local conditions and conveniences and the members of the KSKJ Athletic Board would be happy to co-operate in any way to help out.
-o-
The city of Amsterdam, Holland, is built upon piles driven in the ground. It is intersected by numerous canals, crossed by nearly three hundred bridges.
The tallest man was John Hale of Lancashire, England, who was nine feet six inches in height. His hand was seventeen inches long and eight and one-1 alf inches broad.
The telephone was invented in 1861.
NATIONAL KSKJ ATHLETIC BOARD
Chairman
Joseph Zorc, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111.
District Directors
District No. 1—Frank P. Kosmach, 4112 W. Cermak Rd., Chicago, III.
District No. 2—Frank Zabkar, 724 Raub St., Joliet, III.
District No. 3—Ludmilia. Gcrchar, 1022 McAlister Ave., North Chicago, 111. '
District No. 4—In Cleveland, Anthony Strnisa Jr., 14705 Thames Ave., Cleveland, O.; outside Cleveland, Stephen Strong, 1753 E. 30th St., Lorain, O.
District No. 5 — Milwaukee-West Allis, Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St., Milwaukee, Wis.; Sheboygan, Louis Francis, 102fl S. 8th St., Sheboygan, Wis.
District No. 6—John Poznik, Leo-neth, Minn.
District No. 7—Pittsburgh, Martin Berdik Jr.. 207 — 57th St., Pittsburgh, Pa.; outside Pittsburgh, John Bevec, Box 16, Strabane, Pa.
District No. 8—Eastern Pennsylvania, Valentine Maleckar, 940 N. Main St., Forest City, Pa.
District No. 9—Nick Mikatich Jr., 208 F.. Mesa Ave., Pueblo, Colo.
District No. 10—William Radez, 739 N. Holmes Ave., Indiana'polis, Ind.
OUR PAGE COOKING SCHOOL
By
frances jancer
WE OBJECT
Condensed from America In The Catholic Digest
It is impossible at this moment to justify on moral ground? American participation, direct or indirect, in ahy war in Europe. It is extremely unlikely that any reason will arise to re verse this judgment.
It will probably be admitted that we have no cause which would justify Congress in declaring that a state of war exists with any nation. In this country war is generally thought of as financial aid given by the U. S. to some nation at war, or as active participation in hostilities initiated abroad. In other words, what even the promoters of war have in mind is not offensive, or even defensive war, but a war of intervention. • They postulate a war which would affect our interests so closely that it would be equivalent to an attack on the nation by an unjust aggressor.
The average American is not deeply impressed by the argument. The World War has taught him that in substance "intervention" means that the U. S. will be expected to defray all, or the greater part, of the costs of the war. Conceivably, the argument of the interventionalists might have merit; in the present case, however, it is worthless. A war of intervention to aid a nation unjustly attacked, or as a defen.se against a direct but disguised attack, is not necessarily unjust. In fact, given the necessary conditions, it can be justified. Briefly, then, a war of intervention is to be judged by the principles invoked in exam-:ning the justice of any war.
Even a casual knowledge of these principles suffices to sweep away the case of the interventionists. To take but one principle: would our intervention
INTERNATIONAL POLITICS
The ethics of international politics are precisely those of the gangster, the pirate, the swindler, the bold, bad baron. The exemplary citizen can indulge in vicarious criminality, not only in the films, but also in the field of international relations. The divine nation of which he is mystically a part bullies and cheats, blusters and threatens in a way which many people find profoundly satisfying to their sedul-
To the readers and contributors to the cooking school, the writer hereby notifies a change in address. Address a'.! infor-1 mation to this column directly to ¡1110—,3rd Street, La Salle, 111. Apple Cornflakea Pudding 2 cups cornflakes, 2 cups sliced cooking apples, 14 cup firmly packed brown sugar, 1 teaspoon cinnamon, 2 tablespoons. butter.
Place a layer of cornflakes in a well-buttered baking dish; then a layer of thinly sliced apples ;sprinkle with a mixture of
brown sugar and cinnamon and dot with butter. Repeat until material is used. Bake in a mod-! erately hot oven for 30 to 40 work for the welfare of this minutes. Serve with cream, country and of the world, or j Make 6 portions, against it?	Cornflake Macaroons
We rushed into the World 2 egg whites, 1 j teaspoon salt, War in the delusion that it was | 1 cup sugar, >4 teaspoon almond a war "to save democracy." We extract, 1 cup shredded cocoa-should have known, but did not, nut, 2 cups cornflakes, that war does not save demo- Beat egg whites until frothy; cracy, but lets loose a flood of, sprinkle salt over top and beat moral and economic evils which until stiff. Gradually beat in clestroy democracy. The ifiost sugar, then flavoring; fold in co-evident result of the World War coanut and cornflakes. Drop is a world in which democracy, from teaspoon on greased bak-taking that much-abu»2d term : jng sheet and bake in moderate in its best sense', has all but per- 0ven for 15 to 20 minutes. Place ished. Recourse to war helped pan on damp cloth and remove no one in 1914, but well-nigh macaroons immediately with ruined the world. It will help | spatula or knife. A heart shaped no one in 1939. ,	' or round cinnamon drop may be
Powerful factions here and placed ¡11 center of each maca-abroad are determined to spend ro0n, if desired. Makes 3 dozen, our money and the blood of our	Fig Loaf Cake
young men, to enable Europe to 1 1 cup shortening, 2 cups brown try to kill civilization by another sugar, 4 egg's, 3 cups flour, 2 war. That war will be judged; teaspoons baking powder, unjustifiable. We hope that j teaspoon salt, 1 teaspoon cina-Congress and the Administra-! con, teaspoon ground cloves, tion will realize that millions of j 1 teaspoon nutmeg, 1 cup water Americans do not admit that a 1 ± pound finely cut figs, 2 cups war is made just when Congress chopped raisins, declares that it is just. We had Cream the shortening and add a few conscientious objectors in the sugar Add the egg& we„ this country during the World beaten Mix and sift the dry in_
War. Should another World gredjents and add alternately War come, we shall have mil-|vvith the water Add figs and
,10ns'	raisins, dredged with a little of
DID YOU~EVER~THINK— ;	, ^ in *	'°af
j pan 111 a slow oven aDout 2 hours.
Molded Lime Fruit Salad
That to judge anybody by! packaj,e lime je„0 1 cup
their personal appearance	^ water, 1 cup cold water,
stamps you as not only ignor- } slices canned pineapple> ,, cup
ant but vulgar?	ned whjte cherries^ cup
That to talk, and talk, and	^ seeded g cut jn fancy
talk about yourself and your gh	4 ha,ved
belongings is very tiresome to ^ n;*,—u. 11 • u
7	'	I Dissolve jello 111 boiling water
the people who listen?	I „ , ,, ,, . 0 .
* *	...	and add cold water. Set aside
That to be witty (?) at the L „ , ,. , A ,, .. .. , ,	,,, . 1 to cool slightly. Add fruit and
expense of somebody else is I • 4	, . , u ,
...	' . „ pour into mold which has been
positive crueltv manv times?
That personalities are not always interesting and very often offensive?
That the ability to keep a friend is very much greater than that required to gain one?
-0-
rinsed out with cold water. Refrigerate to set.
Garnish—Mix cream cheese with chopped nuts and raisins; ¡stuff pears; place in individual ; gelatin molds, fill with lime gelatin and allow to congeal. Use : as a garnish around lime mold, I topped with pimiento cream cheese flour. Place decorated
Serve with creamy eggless mayonnaise.
DID YOU EVER THINK—
ously repressed lower natures, sence of the living God. This is j Submissive to the wife, kind to what Christ meant when He j the children, courteous to the
said in the Sermon on the Mount : "Seek ye first the King-
neighbors, the soul of honesty in business, the good citizen feels
dom of God and His justice and a thrill of delight when his coun-
all these things will be added unto you."
A spiritual recovery in the U. S. will be followed by an economic recovery just as surely as a spiritual depression was followed by an economic depression.
try "takes a strong line," "enhances its prestige," "scores a diplomatic victory," "increases its territory"—in other words, when it bluffs, bullies, swindles and steals.
From Ends and Means
by Aldous Huxley
SOME THINGS WORTH KNOWING
The largest university is Ox-, . , ford, in England. It consists of P,neaPPle, sllces betwe€" Pears-twenty-one colleges and five halls.
The first illumination with gas was in Cornwall, England, 1792; in the United States, at Boston, 1822.
The great wall of China, buil* 200 B. C., is 1,250 miles in length, 20 feet high, and 25 feet thick at the base.
Printing was known in China in the sixth century; introduced into England 1474; America, 1536.
That if the girls all over the world were to form societies of one, each being her own president and house committee and entertainment committee and secretary and treasurer, and make kind words the currency, considerate actions the social about functions, love the great aim, I that the whole world will be The first iron ore discovered sweeter and purer for it? Just in this country was found in form one such society where Virginia in 1715.	vou are, and see what a great
Jamestown, Va., founded,; success it will be. — Ladies' 1607; first permanent English Home Journal.
settlement in America.	_0
The first newspaper adver- Coaches were first used in tisement appeared in 1652. j England in 1569.