LETO II. ŠT. 23 (71) /TRST, GORICA ČETRTEK, 5. JUNIJA 1997
SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LEGGE 549/95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596
CENA 1500 LIR
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
ZGODOVINSKI SPOMIN VČERAJ IN DANES
V	zgodovinskem dogajanju srečujemo razne komponente, ki ga obeležujejo. Med temi je gotovo tudi moralnost, ki obvezujoče zadeva tako posameznika kot skupnost. Za svoja dejanja pa mora človek tudi odgovarjati. Komu? Italijanski liberalni filozof Be-nedetto Croce se v svojih spisih nekje sklicuje na znan nemški Die Weltgeschichte, das Weltgerichte - svetovna zgodovina, svetovna sodba (čeprav sam tega vedno ne sprejema). Vseeno pa je tak podoben klic po svetovni sodbi v svetovni zgodovini včasih vendarle aktualen. Tudi v primeru, o katerem bo tu govor.
Podobne misli se nam lahko porodijo ob neštetih dogodkih, ki so pretresali našo dobo. Tudi ob spominu na zločine in preganjanja s strani vseh avtoritarnih režimov, ki so po načelih neke ideologije zatirali svobodo ljudi. Eni v imenu rase, poveličevanja lastnega naroda in namišljene zgodovinske veličine, drugi spet v imenu proletariata in njegove mednarodne enotnosti pod vodstvom ene velesile in enega vodnika. Spremljajo nas tudi lahko, ko se občasno porajajo polemike in razprave o določenih vojnih in povojnih tragičnih dogodkih. Eden takih je primer fojb, ki jim od časa do časa odmerjajo pozornost krajevni in vsedržavni mediji. Novo debato je sprožil nedavni izid knjige o tem tragičnem dogajanju ob koncu zadnje vojne. Na predstavitvi v Trstu je tekla beseda med različnimi diskutanti, kot je že sama knjiga plod različnih zgodovinarjev. Tu je tudi prisoten glas slovenske zgodovinarke, ki se uvršča v skupino raziskovalcev problema fojb. Paziti pa je treba, da se objektivna resnica ne izprevrže v orodje za izkrivljanje zgodovine same. Jasno je, da so bile fojbe zločinsko početje komunistične diktature proti njenim nasprotnikom, ne samo Italijanom, ampak tudi Slovencem samim. Italijanski krajevni dnevni tisk pa je vseeno morda zlorabil stališča prej omenjene zgodovinarke, po kateri naj bi fašistični zločini ne opravičevali fojb. Res je, toda hočeš nočeš so jih vendarle povzročili...!
So morda italijanske oblasti kdaj izrazile uradno in javno obsodbo nad krivicami, ki jih je fašizem prizadejal Slovencem v Italiji v dobi dvajsetletne diktature? Ne bi rekli. Prav je zato na nedavni spominski svečanosti v tržaški Rižarni nabrežinska podžupanja pred vsemi iznesla vprašanje in s tem spomnila na dolg italijanske države do slovenske manjšine! Dolg, ki še obstaja in je še bolj moralnega kot materialnega značaja, čeprav tudi slednji veliko pomeni v sklopu manjšinskega obstoja in gospodarsko-socialne ohranitve. Posamezni sicer odmevni nastopi v tem smislu s strani nekaterih predstavnikov večinskega naroda (naj spomnimo le na pomemben govor, ki ga je imel pred leti takratni goriški župan Scarano v občinskem svetu ob komemoraciji Lojzeta Bratuža) še ne morejo zadostiti vsemu temu, kar je država v imenu temne ideologije zakrivila proti Slovencem (in takrat tudi Hrvatom) našega območja. / STRAN 7
-	ANDREJ BRATUŽ
OB PODPISU "USTANOVITVENEGA AKTA" NATO-RUSIJA
SPORAZUM SPREMINJA PODOBO EVROPE
DRAGO LEGISA
S podpisom "ustanovitvenega akta", ki ureja prihodnje odnose med Severnoatlantsko zvezo (NATO) in Rusijo, sta "Jalta in Potsdam odromala v arhive zgodovine" in je "hladne vojne zares konec".
Tako je dejal nemški obrambni minister Ruhe, ko se še ni posušilo črnilo sedemnajstih podpisov v besedilu omenjene listine, ki dejansko spreminja dosedanjo podobo Evrope. Listino so v torek, 27. maja, v Parizu podpisali predsedniki 16 vlad ali držav, članic Severnoatlantske zveze, in predsednik Ruske federacije Boris Jelcin. Če so zmagovite velesile tik pred koncem ali ob koncu druge svetovne vojne razdelile Evropo (in ves svet) na dve interesni sferi, o čemer je bil govor najprej v Jalti in nato v Potsdamu, se z ''ustanovitvenim aktom" dejansko odpravljajo vzroki in razlogi za sam obstoj območij, nad katerimi ima ta ali ona velesila izključni gospodarski in politični vpliv.
V	prvem od štirih poglavij ustanovitvenega akta podpisniki namreč poudarjajo, da bodo medsebojni odnosi temeljili na načelih, kot so: "razvoj trdnega, trajnega in e-nakopravnega partnerstva pri krepitvi varnosti na evro-atlantskem območju; vloga demokracije, političnega pluralizma, prava, spoštovanja človekovih pravic in tržnega gospodarstva; odpoved zatekanju k sili ali gro-
žnjam; spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav ter njihove pravice, da se same odločajo za način zagotavljanja svoje varnosti".
V	drugem poglavju je predvidena ustanovitev stalnega sveta NATO-Rusija, ki naj rešuje morebitna neso-
glasja. Svet bo imel tri področja dejavnosti: posvete, priprave na skupne pobude in sprejemanje odločitev, ki morajo biti v skladu z listino Združenih narodov in načeli Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Slednja je tudi edina evropska varnostna organizacija.
50-LETNICA MARSHALLOVEGA NAČRTA
GLOBLJI VZROKI IN POSLEDICE EVROPSKEGA OBNOVITVENEGA PROGRAMA (ERP)
Prav danes (5. junija) poteka 50 let od slovitega govora, ki ga je imel na harvardski univerzi tedanji ameriški zunanji minister George Cutlett Marshall. Predsednik Truman mu je bil le nekaj mesecev prej zaupal ministrstvo za zunanje zadeve. S svojim britanskim kolegom Bevinom se je kar 43
dni v Moskvi zaman trudil, da bi prepričal Stalina, naj se pridruži zahodnim zaveznikom pri gradnji miru v Evropi. V Washington se je vrnil praznih rok in svojemu predsedniku dejal takole: “Stalin hoče osvojiti vso Evropo in računa zlasti na gospodarski kaos".
 DL/STRAN 2
Tretje poglavje določa področja oziroma predmete medsebojnih posvetov in medsebojnega sodelovanja (med drugim prihajajo v poštev jedrsl<a varnost, preprečevanje širjenja jedrskega, biološkega in kemičnega o-rožja ter boj proti terorizmu in trgovini z mamili). V četrtem in zadnjem poglavju podpisniki poudarjajo, da ni "nobenega namena, načrta ali razloga za nameščanje jedrskega orožja na ozemlju novih članic, niti potrebe po spremembi jedrske politike Severnoatlantskega zavezništva."
Zanimivo in politično pomembno je, da je Evropa v torek, 27. maja, bila priča še enemu vrhunskemu zasedanju. V estonski prestolnici Talinu so se zbrali predsedniki baltskih držav (Litve, Latvije, Estonije), Poljske in Ukrajine. Soglasno so podprli pariško listino, ker krepi medsebojno zaupanje, varnost in stabilnost v Evraziji. Poudarili pa so, da mora biti Severnoatlantska zveza odprta za vse države, ki bi se ji rade pridružile.
Ruski predsednik je tudi v Parizu ponovil, da je njegova država proti širitvi Atlantske zveze na vzhodne in srednjeevropske države, a je hkrati povedal, da bo Rusija odstranila jedrske konice z vseh raket, ki so zdaj uperjene proti Zahodu. V političnem pogledu pa je po mnenju komentatorjev s podpisom listine še največ iztržil sam Jelcin, ker si je zagotovil: članstvo v klubu bogatih in razvitih držav, prodor na zahodni trg in velikanske kredite, ki naj rešijo iz krize rusko silno majavo gospodarstvo.
ČETRTEK 5. |UNI|A 1997
ZMAGA LEVICE V FRANCIJI
M m ČE BI BOG ODLOČIL, DA BOM V ŽIVLJE-NJU SLUŽIL DENAR, NE BI POSTAL VOJAK," JE REKEL POVELJNIK GLAVNEGA STANA AMERIŠKE VOJSKE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO GEORGE CUTLETT MARSHALL. LETA 1953 JE DOBIL NOBELOVO NAGRADO ZA MIR; SPREJEL JE VISOKO ČAST, A ODKLONIL DENARNO NAGRADO.
Drago Legiša / intervju MILAN GREGORIČ
ŠTIRJE NOVI MASNIKI NA GORIŠKEM
Vinko Beličič
POT SLOVENCEV DO DANES__________________
Aleksij Pregare
KOZERIJA NA TEMO: SAMO PAHOR
Ivan Žerjal
LEVA SREDINA IN TRŽAŠKI SLOVENCI 2.
Tereza Srebrnič
IZ DOGAJANJA V PROJEKTU COMENIUS
Tatjana Gregorič
NADARJENI, VZTRAJNI, DELAVNI...
Erik Dolhar
POSVET O SLOVENŠČINI
V NABORJETU
Marjan Drobež
NA PRIMORSKEM TRETJA SLOV. UNIVERZA
ED
KRAS GENERALI DRŽAVNI PODPRVAK
ČETRTEK 5. JUNIJA
1997
S
NOVI GLAS / ST. 23 1 997
	S	
		
S 1. STRANI
GLOBLJI VZROKI IN POSLEDICE EVROPSKEGA OBNOVITVENEGA PROGRAMA (ERP)
Ob tem grenkem prepričanju in glede na novo recesijo, ki je grozila ameriškemu gospodarstvu zaradi pomanjkanja tujih trgovinskih partnerjev, je nastala zamisel, naj se v izkrvavele žile evropskega gospodarstva vbrizgne krepka doza ameriških dolarjev. V omenjenem govoru je 67-letni visoki častnik in zunanji minister med drugim dejal, da ameriška "politika ni uperjena proti nobeni državi, ampak le proti lakoti, revščini, kaosu ... da se zavzema za takšne socialne razmere, ki naj omogočijo obstoj svobodnih institucij demokracije". Ko je v London prišla novica o Marshallovem govoru, je britanski zunanji minister Bevin vzkliknil: "Zdaj bomo zmagali tudi mir!"
Le nekaj mesecev kasneje se je začel uresničevati t.i."Evropski obnovitveni načrt" (Europe-an Recovery Program ERP), po katerem so zahodno-evropske države (skupno 16) v dobrih štirih letih prejele od ZDA pomoč (v denarju, hrani, strojih itd.) za skupno vrednost 76 milijard dolarjev. To v današnji vrednosti znaša 760 tisoč milijard lir. ERP je v zgodovino prišel z nazivom "Marshallov načrt', kot se je imenoval njegov pobudnik (na sliki).
50. obletnico so slovesno obhajali 28. majav Haagu. Ob ameriškem predsedniku Clintonu je bilo 36 predsednikov vlad in držav, članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Bill Clinton je pozval Evropsko zvezo, naj sprejme medse kandidatinje iz nekdanjih komunističnih držav, ZDA pa da odločno podpirajo združitvene procese v Evropi. Sode-
lovanje med ZDA in EZ je “simbol uresničevanja sanj in obljub iz Marshallovega načrta", je naglasil ameriški predsednik. Nizozemski predsednik Wim Kok je izjavil, da bi bil za vzhodnoevropske države, ki so se o-tresle sovjetskega jarma, dobrodošel nov Marshallov načrt. O tem naj bi se čimprej pričele pogovarjati ZDA in EZ. Tega mnenja je bil tudi Clinton, ki je še pripomnil, da bi vzhodnoevropske države potrebovale tudi več zasebnih investicij.
Iz Marshallovega načrta je največ pomoči bila deležna Velika Britanija (3.189 milijonov dolarjev). Za njo pride Francija (2.713). Italija in Zahodna Nemčija sta prejeli za 1.508 milijonov oziroma za 1.390 milijonov dolarjev pomoči. Kar zadeva Italijo, je član tedanje ustavodajne zbornice, ekonomist prof. Paolo Sylos Labini te dni izjavil, da je od Amerike dobila tolikšno pomoč tudi zaradi komunistične nevarnosti, ki jo je predstavljala KPI. Približno tretjina te pomoči pa je nezakonito končala v zasebnih žepih, je še povedal bivši poslanec.
"In kje smo v zgodbi o Marshallovem narčtu Slovenci?," se sprašuje Gorazd Bohte v ljubljanskem Delu. Takole še piše: "Kot del SFRJ smo ga zavrnili... Marshallov načrt je bil verjetno zadnja (ali sploh edina) priložnost za vzpostavitev demokratične Jugoslavije. Če bi slednja po in formbiroju sprejela ameriško pomoč, vzpostavila pluralistično demokracijo in uvedla tržno gospodarstvo, bi morda celo obstala in preživela".
Zgodovina pa se seveda ne dela s če!
POGLEDI ČLANOV KATOLIŠKE ZVEZE ITALIJANSKEGA TISKA
ČASNIKARSKA ZBORNICA: DA ALI NE?
15. junija bodo italijanski državljani z referendumom odločali tudi o usodi Časnikarske zbornice. V času, ko je velik govor o posameznih referendarnih vprašanjih, prihajajo na dan s svojimi mnenji tudi poklicni časnikarji.
ZMAGA LEVICE V FRANCIJI
Tudi drugi krog francoskih volitev je potrdil zmago levice, ki je prizadela še drugi, zaporeden udarec predsedniku Chiracu. Ta je ostal brez besed, vendar je moral zaupati sestavo nove vlade zmagovalcu Jospinu, ki bo vanjo spravil gotovo tudi komuniste. Podobno kot v Italiji so ti bistveno potrebni koaliciji, toda v Parizu bodo neposredno vpleteni v upravljanje države. To jim bo naprtilo odgovornosti in tudi neko doslednost, čemur se je Berti-notti srečno izognil, kar mu daje možnost, da vlado izsiljuje in pogojuje. V Parizu tega ne bo, pač pa lahko pričakujemo zaplete na relaciji odnosov med levičarsko Jospinovo vlado in predsednikom Chiracom, ki bo prisiljen sodelovati z levico, a dolgo ne bo mogel preboleti volilnega poraza. Vsaj leto dni namreč ne bo mogel razpustiti parlamenta in bo moral v nujne kompromise, če bo hotel peljati naprej osnovne ideje evropske politike. Volitve je izsilil, da bi olajšal uresničevanje Evrope, toda volivci niso več prenašali konservativne vlade, ki je bila morda najmanj popularna v zadnjih desetletjih, in so Chiracovo objestnost kaznovali. Francoski socialisti niso nad evropskim združevanjem posebno navdušeni, ker to nalaga vsem veliko žrtev, negotove sadove pa bo mogoče pobirati šele v prihodnosti. Kljub temu da v francoski politiki ni pričakovati prevelikih pretresov, saj se tudi Jospin zaveda, da ne more zakorakati nazaj, pa je evropske kroge zajel nemir in nekateri že napovedujejo, tudi zaradi nemških zapletov, enoletni odlog pri uresničevanju skupne valute.
Po Veliki Britaniji se je torej rožnato pobarvala tudi Francija in ta barva zdaj prevladuje na političnem zemljevidu Evrope. Vendar pa to ni več evropska levica, ker levih sil ne vežejo več skupna ideologija, politični programi ali svetovna velesila zunaj sistema. To so povsem avtonomne sile, ki zelo pragmatično iščejo konkretne rešitve svojih problemov zunaj togih ideoloških shem. Iskanje samostojnih poti, predvsem pa obvezno varčevanje, silijo vse te sile, da sprejemajo ukrepe proti dosedanji socialni politiki, kar v bistvu postavlja velik vprašaj na pretekle dosežke socialne države. To pa bo gotovo prizadelo najširše plasti prebivalstva.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 GORICA,
Rl VA PIAZZUTTA 1 8 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978
34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 F A X 040 / 775419
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDA1ATEL): ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA. PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCY S R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI /fUJj’ IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIII - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 65.000.
INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 120.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
r-c
25. maja je bilo v prenovljeni opatiji v kraju Abbazia di Rosazzo srečanje časnikarjev Katoliške zveze italijanskega tiska- UCSI. Tema srečanja je bila uglašena na bližnji referendum, na katerem se bodo morali italijanski državljani izreči o Časnikarski zbornici, ki jo hočejo predlagatelji referenduma odpraviti.
O tem je najprej spregovoril uveljavljeni italijanski časnikar Sergio Bossi, ki je bil med drugim direktor centra RAI v Turinu, delal za agencijo ANSA, za Avvenire, bil državni tajnik vsedržavne zveze tiska in je sedaj urednik škofijskega tednika Eco iz Bergama. Povedal je, da je začel delati kot časnikar, ko Časnikarske zbornice v Italiji še ni bilo, da pa so se družbene razmere v tem času tudi precej spremenile, saj smo danes - kot je že splošno znano - naravnost bombardirani z informacijami, ki postajajo vse bolj svetovnega pomena in jih prejemamo po televizijskem zaslonu v stvarnem času. Rekel je, da se moramo danes naučiti "razmišljati na veliko", se pravi, da moramo imeti pred seboj celostno podobo informacije. Kot drugo pomembno stvar je navedel dejstvo, da se moramo danes zavedati, kako pomembno vlogo imajo slike-podobe, ki govorijo same zase in je zato večkrat vsak komentar časnikarja odveč.
Današnji časnikar mora biti izredno pripravljen, da
lahko neki dogodek komentira in daja o njem tudi sodbe, posebno če gre za video posnetke. Po Bossijevem mnenju se je danes kulturna raven ljudi precej zvišala in mora biti zato časnikar točen, izredno vesten in pošten. Seveda se je predavatelj zaustavil tudi pri dejstvu, da danes kroji novice predvsem gospodarski trg, saj uspevajo le tisti, ki ponujajo in dajejo take novice, kakršne zahteva od njih bralec, gledalec, poslušalec.
"Danes ljudje kupujejo manj časnikov in jih tudi veliko manj berejo predvsem zato, ker se čutijo zelo informirane. Vprašanje pa je, če je to res tako," je povedal Sergio Bossi in dodal: "V prihodnosti bo naš časnikarski poklic postajal vedno bolj poklic, ki bo samo nudil usluge različnim porabnikom."
Bossi je razdelil današnje časnikarje na tiste, ki informirajo, in je mednje uvrstil predvsem televizijske časnikarje, in tiste, ki tudi formirajo. Med temi je dal prednost časnikarjem tiskane besede. Povedal je tudi, da je "trg informacij" v velikem razmahu, in obenem navedel, kako veliko je danes po vsebini različnih poročil o istem dogodku. Današnja družba je fragmentarna in ima zato tudi veliko potrebo poznatnem številu različnih informacij. Omenil je tudi premalo poznano naraščanje števila krajevnih in strogo specialističnih glasil, ki krijejo krajevne stvarnosti,
predvsem pa zaprte delovne in družbene sloje prebivalstva (glasila podjetij in tovarn, klubov, dobrodelnih organizacij, sindikalna glasila itd.).
Ko se je Sergio Bossidota-knil problematike o Časnikarski zbornici, je dejal, da je bistveno vprašanje danes predvsem v tem, če so časnikarska moralna in etična načela danes še veljavna, ko pa vsi hodijo po njih; če je danes časnikar - član Časnikarske zbornice - le oseba, ki ima privilegije in nobenih obveznosti, ali je drugače. Izrazil je mnenje, da bi morali Časnikarsko zbornico temeljito prenoviti in ustvariti tako organizacijo, ki bi medse sprejela vse tiste, ki delajo na področju komunikacij. Sergio Bossi se je obregnil ob t.i. "korporativizem", ki nima danes nobenega smisla več, tudi pri časnikarjih ne. Povedal je nekaj misli o tem, kakšna bi morala biti nova zbornica, na koncu pa tudi lepo priznal, da v Italiji nihče ne ve, kakšna bi zares morala biti, da bi čimbolje odgovarjala potrebam, in da se o tem tudi zelo malo razmišlja.
Sledili sta razmišljanji mlade NatalieCancian, ki je v Trstu prejela nagrado za mlade časnikarje Sergio Milic, in takoj nato pričevanje Clementa Moranda, urednika pri videmskem Messaggeru Venetu. Ta je odločno povedal, da takšna Časnikarska zbornica, kakršno poznamo, ne odgovarja današnjemu času. ---------JUP
P O V E j M O NAGLA S
| JANEZ POVŠE |
ZNOTRAJ MANJŠINE PRESEČI NOTRANJE NAPETOSTI, VENDAR S ČISTIMI RAČUNI
Sploh ne čudi dejstvo, da je prišlo v zadnjem času znotraj manjšine do napetosti. Nedavne uspešne volitve so mimo, zaradi tega je logično, da se je pozornost ponovno obrnila v manjšino samo. Razčiščevanje odnosov med posameznimi manjšinskimi deli je še kako jasen dokaz, da z nikakršnimi uspehi na krajevnih ali celo vsedržavni ravni ni mogoče nadomestiti ustrezne dobesedne organiziranosti manjšine. S tem pa smo že pri drugem razlogu, zakaj je prišlo v zadnjem času do razmeroma odločnega soočenja. Vsi narodnostni prostori, ki se po padcu berlinskega zidu niso uspeli celovito organizirati, so tako rekoč obsojeni na občasne notranje napetosti in obračune, kar pomeni njihovo nadaljnjo drobitev in slabitev, po drugi strani pa tudi demoraliza-cijo številnih posameznikov, ki si zavestno ali nezavedno želijo resnično skupnega življenja, vendar vanj zaradi odlašanja z odločilnimi dejanji vse manj verjamejo.
Drugo dejstvo je, da je za manjšino iskanje notranjih sovražnikov najbolj zmotno stališče, ki si ga je sploh mogoče misliti. Za nov čas je pravzaprav priporočljivo, da povsod in na vseh ravneh prenehamo z iskanjem sovražnikov, kar je bilo tako značilno za povojno obdobje. V kolikor torej vplivni del manjšine prične z napadi na drug del ali druge dele, smo priče največji možni stranpoti. Na ta način tudi postane jasno, da tisti del manjšine, ki doslej še ni sprejel zamisli celovite notranje organizira-
nosti, nadaljuje z vzdrževanjem prejšnjega časa in utegne omenjeni celoviti organiziranosti še naprej nasprotovati. Seveda je v tej točki možna sprememba stališča, čeprav je najugodnejši čas za sporazum minil vsaj pred tremi, če že ne štirimi ali petimi leti. Sedanja razčiščevanja znotraj manjšine, zaradi ideološkega preteklega obdobja še kako nujna, bi bila neprimerno tvornejša, ko ne bi bili razdrobljeni, skupaj le ob izrednih priložnostih, ki so premalo zavezujoče, ker so navadno kratkotrajne. Sploh bi morali naše sedanje in prihodnje življenje urejati brez želje po ohranitvi preseženih povojnih razmerij, zato bi veljalo smelo priti na dan s čistimi računi, ki seveda izključujejo nekdanjo večvrednost enih v odnosu na kakršno koli manjvrednost drugih. Navadno želijo tako imenovani večvrednostni deli, ki so imeli v ideološkem povojnem obdobju tudi znotraj drugih narodnostnih prostorov večje zasluge, ohraniti ugodnejši položaj in težko sprejemajo enakovrednost drugih delov narodnostnega prostora. Zato ne morejo ali nočejo nič vedeti o svoji odgovornosti za preteklost, pogostoma prihaja do nekakšne izgube spomina, ko se menda sploh ni vedelo, kako je družba v preteklosti delovala, vse to pa je prav gotovo popolno nasprotje čistih računov. Naj se zdi še tako neverjetno, ampak prav čisti računi so za celotno manjšino daleč najkoristnejši način medsebojnega pogovora, bati pa se je, da jim trenutna notranja razdrobljenost ne pusti do besede in veljave.
AKTUALNO
INTERVJU / MILAN GREGORIČ
Najprej bi Vas prosili, da se sami predstavite našim bralcem.
Izhajam iz preproste istrske kmečke družine iz Dekanov pri Kopru, katere predniki so nam, otrokom v mračnih dneh fašističnega nasilja in potujčevanja z vsem žarom šepetaje pripovedovali o velikem času slovenske narodne pre-buje v Istri in s tem počasi in vztrajno sejali v naša otroška srca prve klice narodnostne samobiti. Svoje je prispeval še domači župnik, ki nas je ob veronauku skoraj konspi-rativno uvajal v osnove slovenščine. Globoko veren oče me je jeseni 1945. leta poslal kot desetletnega fantiča v Malo semenišče v Gorico v upanju, da bi lahko postal duhovnik. Po nekaj letih sem moral, mimo volje staršev, semenišče zapustiti, ker me duhovniški poklic ni prepričeval. Ta leta pa so pustila v meni močne sledove krščanskega etosa. Srednjo šolo sem nato nadaljeval na nižji gimnaziji v Gorici in zaključil na klasični gimnaziji v Trstu. Tam smo odraščali ob profesorju Jožetu Peterlinu, ki nas je s svojo dolenjsko blagozvočnostjo vpeljaval v lepote slovenskega jezika, ter ob profesorju Otonu Muhru, ki nam je s svojo pokončno in robato skladnostjo ter z ostrimi štajerskimi podatki skušal prek pouka grščine in latinščine čimbolj vcepljati v zavest zdravo življenjsko skepso ter obenem ravnati naše, tedaj še mladostno upogibljive duhovne hrbtenice. Sledila so leta Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer je poglobljen študij Mar-xovega socialnega nauka vplival name v toliko, da sem sprejel njegovo sporočilo o nedopustnosti izkoriščanja ljudi, kar me je tudi privedlo v partijo. Vendar sem v njej že zgodaj zaznal toliko gnoja, sprenevedanja in samovolje, da je postal konflikt neizbežen.
Kakšna je stopnja narodne zavesti in ozaveščenosti v Istri, in sicer na tistem njenem predelu, ki pripada Sloveniji?
V	slovenskem predelu Istre je sestav prebivalstva zelo pisan in atipičen za Slovenijo. Podeželje je pretežno naseljeno z avtohtonim slovenskim prebivalstvom, z dovolj razvi-
KRATKI
SLOVENSKI DRŽAVNI poslanec Marjan Schiffrer je bil izvoljen za predsednika Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred izvolitvijo za poslanca Državnega zbora je Marjan Schiffrer živel v Argentini in bil zelo aktiven v organizacijah tamkajšnjih slovenskih izseljencev. Nekaj let po drugi svetovni vojni pa je bil šolnik na Tržaškem in torej dobro pozna tudi naše razmere. Za izvolitev mu iskreno čestitamo in mu želimo mnogo uspeha pri opravljanju nove, odgovorne naloge.
ITALIJANSKI DNEVNI tisk iz naše dežele je s poudarkom poročal, da se bosta morala zagovarjati pred sodiščem znana beneškosloven-ska duhovnika msgr. Marino Qua-lizza in g. Božo Zuanella. Neki bivši visoki častnik italijanske vojske in pripadnik nekdanje tajne organizacije Cladio ju je prijavil sodišču zaradi obrekovanja. Pri tem se sklicuje na knjigoGli arini bui del-la Slavia, ki je izšla pred kratkim in ki obravnava delovanje omenjene tajne vojaške organizacije v povojnem obdobju v Benečiji.
SLOVENIJA BREZ MORJA NI DRŽAVA
DRAGO LEGISA
Pred dnevi so najprej v Trstu ter nato v Katoliški knjigarni v Gorici predstavili knjigo "Politični ciklon nad Istro", katere avtor je Milan Gregorič. Knjiga vzbuja pozornost široke slovenske in predvsem zamejske javnosti. Zato smo želeli globlje spoznati njenega avtorja in ga tudi naprosili za pogovor. Za odgovore smo mu še posebej hvaležni, ker jih je napisal, čeprav je te dni izgubil svojo ljubljeno mater. Tudi na tem mestu mu izrekamo globoko občuteno sožalje.
tim čutom za lastno narodnostno I in državno pripadnost. V mestih pa so ob slovenskem življu, ki se je tja naselil iz vseh koncev Slovenije, tudi močne kolonije predvsem bosanskih Muslimanov, Hrvatov iz notranjosti Istre ter Srbov, Črnogorcev, kosovskih Albancev idr., ki gredo v par deset tisoč duš in predstavljajo tudi prek 30% mestnega prebivalstva. Tudi v mestih je slovenski živelj ozaveščen, saj prevladujejo priseljenci iz Primorske, ki so prišli v Istro narodnostno povsem formirani. Ostali priseljenci iz drugih republik pa so večinoma sprejeli Slovenijo kot svojo novo državo, saj jim je dokaj velikodušno ponudila delo, kruh in streho nad glavo ter ob razpadu Jugoslavije tudi svoje državljanstvo. Hrvati in Muslimani so odkrito podprli nastanek slovenske države, slednji celo s prostovoljci ob desetdnevni vojni. Del srbskega življa je sicer poskušal prek zloglasne Mrojevičeve stranke pod taktirko Beograda malo ribariti v kalnem, vendar ni našel godnih tal in se je kmalu potuhnil. Ob siloviti in na tujih tleh zrastli in zrežirani kampanji za istrsko čezmejno regijo je sicer ta projekt naletel na zelo hrupno podporo tudi na Koprskem, zlasti po zaslugi bratov Juri, Primorskih novic in italijanskega programa TV K-C, vendar se je ta podpora ob rezultatih plebiscita in volilnem neuspehu slovenske podružnice Istrskega demokratskega zbora (IDZ) izkazala za napihnjen balon ter so se njeni zagovorniki kmalu začeli umikati nazaj, zlasti, ko je tudi Ljubljana malo zaropotala nad to pre-uranjeno in nezrelo regionalno in čezmejno zagnanostjo. Narodnostno je ožje obalno področje sicer še kar naprej pisano in raznoliko, vendar dela čas svoje, saj se potomci prišlekov, ki so se rodili že v Istri, počutijo v njej kot doma ter se z ostalimi svojimi mladostnimi vrstniki zlivajo v novo istrsko družbeno stvarnost, v kateri pač prevladujejo slovenski jezik in naši miselni vzorci.
Kakšno je stanje v tem pogledu v ostati Istri?
Glede sestava prebivalstva bi lahko oba dela Istre kar primerjali, saj je tudi hrvaški del doživel podobno usodo kot slovenski. Razlika je morda predvsem v tem, daje bilo v hrvaški Istri mešanje etnij mnogo bolj intenzivno ter je tam močno prisoten tudi pojav "istrstva" kot nadomestka za narodnostno pripadnost (okrog 20% deklariranih "Istranov" po popisu prebivalstva iz leta 1991) in to predvsem iz vrst ljudi, ki izhajajo iz mešanih zakonov, ter se iz obzira do staršev ali starih staršev ne želijo narodnostno opredeljevati. V Sloveniji je namreč ta pojav povsem obroben (kake 3%). Tudi hrvaška Istra se je plebiscitarno izrekla za novo hrvaško državo, vendar je polotok ob vsiljeni umazani vojni
in njenih strahotnih posledicah zajela globoka gospodarska, socialna, politična in moralna kriza, ki jo je s "svetim hrvaštvom" nabit avtoritarni Tudjmanov režim z mnogimi svojimi postopki še zaostril. In tako je hrvaška Istra, tudi pod udarom silovite italijanske medijske kampanje, za trenutek zanihala ter se začela predajati mamljivim glasovom nevarnih siren. Vendar se je ob pravem času prebudila tudi njena druga duša, tista namreč, ki je bila u-sodno zaznamovana z bridkimi izkušnjami fašizma ter nepopisnimi žrtvami antifašizma in je spet našla svoje ravnotežje. Tako mislim, da velika grožnja nad Istro mimo in da se bo življenje postopno vrnilo v svoje normalne kolesnice. Moramo pa računati, da bo Italija še naprej poskušala vzpostavljati svoj vpliv nad tem prostorom, čeprav ne več napol subverzivno kot doslej, pač pa v sprejemljivejši kapitalski, medijski idr. obliki.
Kaj bi povedali o skupnem življenju med Slovenci in Italijani na obali?
V	zadnjih desetletjih je bila na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre ustvarjena kar zgledna raven sožitja. Dvojezičnost, vidna in govorjena, je postajala vse bolj opazna značilnost tega predela Slovenije in strpnost si je nezadržno utirala pot med ljudi. V času slovenske politične pomladi smo skupaj ustanavljali celice civilne družbe (Skupino 88, Kulturni klub Istra) in tudi stranke. Na skoraj vseh teh srečanjih sta si oba jezika družno podajala roko, v glavnem brez prevajanja. Bili smo ponosni tako na župana Italijana kot tudi na lepo število italijanskih predstavnikov v slovenskem parlamentu. Politični pomladi pa sta sledili poletje in jesen s svojimi prvimi sadovi: demokratične volitve, plebiscit in proglasitev neodvisnosti Slovenije. In tedaj so nad oazo sožitja legle prve sence. Ustanovitev nove slovenske države so namreč vrhovi Unije sprejemali z velikimi zadržki, kar je nas, pripadnike večinskega naroda, močno o-supnilo in prizadelo, tudi če upoštevamo, da je proces osamosvajanja spremljala močna nacionalna evforija, od katere si manjšina ni mogla obetati nič dobrega. Temu so se pridružile vse bolj glasne zahteve prebujene iredente in, končno, tudi neprijazna in kar že prozorno dvolična uradna politika Italije, pospremljena s pritiski, ki so se jim občasno pridruževali tudi jastrebi iz vrst manjšine. Tako seje počasi vzbudil občutek ogroženosti tudi pri večinskem narodu ter je tako zajela medsebojne odnose določena zmrzal, ki jo občutimo še danes. Moramo pa pri tem priznati, da se kljub zaostrenim odnosom ni zgodil prav noben odmevnejši incident in da ni padla prav nobena pridobljena pravica, pri čemer bi lahko zaključili, da je naboj
sožitja sorazmerno dobro vzdržal naskok težkih časov.
Menite, da se spoštuje zakonska zaščita italijanske manjšine?
Spoštuje se in to v veliki meri. Tudi če se vidna dvojezičnost ne spoštuje dosledno, nam videz naših treh obalnih mest potrjuje, da je vanjo vloženih veliko naporov. In če stopimo potem še v naše javne u-stanove (občino, banke, pošto, zdravstvene ustanove ipd.), bomo opazili ob dvojezičnih napisih še množico najrazličnejših dvojezičnih obrazcev, ki so ob vsakem trenutku na razpolago državljanom. V občinskih in državnih službah, ki delajo v stiku z ljudmi, je bilo po podatkih iz zadnjih let sistemiziranih veliko število delovnih mest z zahtevanim znanjem italijanščine (v Kopru okrog 134, v Izoli 64 in v Piranu 53), ki so bila tudi pretežno zasedena, in sicer v Kopru in Piranu 100%, v Izoli pa 88%. Tudi italijanske šole so v primeru osipa posebej zaščitene po določbah 17. člena zakona o vzgoji in varstvu otrok, in sicer tako, da se lahko odpovedo organizaciji pouka po razredih in oddelkih ter se odločajo za prožnejše oblike vzgojno izobraževalnega dela. In ni mi znano, da bi bil v zadnjih desetletjih ukinjen en samcat razred, kar se pa naši manjšini v Italiji v zadnjem času neprestano dogaja. Kdor bi želel poznati celoto zaščitnih manjšinskih norm v Sloveniji in verodostojne podatke o njihovem (ne)doslednem izvajanju, ga opozarjam na moj esej, ki je bil na to temo objavljen v reviji Primorska srečanja št. 165/95 ter v reviji italijanske narodnostne skupnosti na Hrvaškem La Battana št. 115/95.
V	katero smer bi se morala v prihodnosti razvijati Istra, in sicer v kulturnem, gospodarskem in družbenem pogledu? Gospodarsko Istra sama po sebi ni neka zaokrožena celota, ampak gravitira k trem svojim naravnim središčem, in sicer Reki, Pulju in Trstu ter nazadnje še h gospodarsko zelo okrepljenemu Kopru. Te vezi se bodo s postopnim preseganjem meja še okrepile. To nakazuje, da bi se morale, v pogojih miru in vse tesnejšega medevropskega sodelovanja, ponovno vzpostaviti neke na-
ravno zaokrožene gospodarske ce-lote-pokrajine, kot npr. reška, puljska, tržaško-koprska, goriška idr. To seveda odpira nove probleme in izzive, o katerih sploh še ne razmišljamo. Puljski in reški bazen sta oba kulturno orientirana v prevladujoče hrvaško čakavsko področje ter razen značilne prisotnosti italijanske manjšine ne bosta trčila v kake posebne probleme. Celotna severno-zahodna Istra, vključno s svojim slovenskim delom, pa bo v neprestanih interakcijah z močnim italijanskim delom tržaškega bazena, ki je povrhu še pravo nacionalistično zakotje ter bo težil po prevladi v tem prostoru. Na nas bo, da se temu u-premo ter izsilimo enakopravno partnerstvo, kar pa ne bo niti lahko niti uresničljivo v kratkem času.
Katera je po vašem specifika Istre, ki se najbolj razlikuje od ostalega O slovenskega ozemlja? ^
Morda na prvem mestu medite- četrtek' " ranski pečat, ki ji ga daje bližina junija morja, ki sega tudi še malo dlje na Kras, Vipavsko dolino, Brda in drugam. Pri tem pa ne mislim samo na kake naravne, prostorske in urbanistične danosti Mediterana, ampak tudi na miselnost in nrav ljudi, ki jo zaznamujejo večja odprtost, radoživost in tudi strpnost do soljudi drugačnega porekla, s čimer je v Istri povezana tudi večja jezikovna toleranca. V Istri gledamo drugače tudi na istrsko diasporo, saj vidimo v njej predvsem naše znance, prijatelje in sorodnike ter se ne bojimo njihovega vračanja. Saj se končno del njih tako in tako že desetletja vrača v svoje kraje, kjer obnavljajo domove, obdelujejo polja ipd. Zavedamo se, da obstaja tudi nevarno in trdo nacionalistično jedro te diaspore, ki pa se niti ne vrača ter se tudi ni v stanju več vračati, ker "njihove" Istre ni več. V slovensko in hrvaško govorečo Istro se namreč niso sposobni vživeti, kot tudi niso pripravljeni z nami deliti prav nobene oblasti.
Istrani in tudi Primorci nasploh se tudi bistveno bolj zavedamo geo-strateškega pomena tega koščka slovenske zemlje ter smo rabili veliko časa in truda, da to zabijemo v glavo celinski Sloveniji. Brez Kopra Slovenija sploh ni država. In prav Kopru bi morala pripasti v bodoče vloga lokomotive slovenskega razvoja. Mi ob dveh mejah težimo tudi k dobrim in stvarnim odnosom s sosedi ter nas moti sleherno dejanje, ki te odnose kali.
Že od rojstva Novega glasa ste naš sodelavec. Kaj bi rekli našim bralcem in
tudi uredništvu?
Da mi vaš list deluje resnobno, da je zasidran v sistem vrednot, ki tudi meni nekaj pomenijo in da je bil do mene in mojih prispevkov vedno skrajno korekten. Čutim tudi, da opravlja v slovenskem zamejskem prostoru pomembno funkcijo ter da se zadnje čase kar lepo prebija tudi k nam čez mejo ter tako pomaga soustvarjati in ponovno vzpostavljati našo širšo primorsko skupnost, kar je lahko zelo blagodejno, predvsem za zamejce, ki se ob tem počutijo močnejše in varnejše. Prav iz srca se zahvaljujem vsem bralcem Novega glasa za prijazne besede, ki so mi jih izrekli ob predstavitvi knjige ali ob kaki drugi priložnosti na račun mojih tekstov, ker me to opogumlja ter obenem notranje zavezuje, da bom tudi v bodoče skušal prispevati svoj delež k varovanju in utrjevanju slovenstva na teh naših skupnih primorskih tleh.
4
• •••••••■
ČETRTEK 5. JUNIJA 1997
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
RAST V VERI
DUHOVNA PRIPRAVA NA JUBILEJNO LETO 2000
vodič: EVANGELIST MARKO DOPISNIK: ZVONE ŠTRUBELJ
'mm
Z JEZUSOM NA OBALI (MR 1, 14 - 3, 7) (2)
Marko v prvem delu evangelija predstavi najprej Jezusa, ki na obali Tiberijskega morja (Galilejskega ali Genezareškega jezera) kliče, in prve učence, ki odgovorijo na njegov klic. Jezusovo pot po obali si lahko predstavljamo kot dve sliki, ki jih avtor evangelija hoče postaviti pred nas. Spremljali naj bi nas vsakokrat, ko izgovorimo ime Jezus iz Nazareta, zlasti pa takrat, ko rečemo, da smo njegovi učenci. Za vedno naj bi ostali v našem spominu.
Prva slika: Kdo je ta, ki kliče? (Mr 1, 14-2, 12)
Marko nam tu spregovori o treh osnovnih potezah osebnosti Jezusa iz Nazareta, po katerih se razlikuje od ljudi z istim poklicem: rabijev, potujočih učiteljev in pismoukov.
Jezus ne govori tako kot pismouki. "Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki" (1, 22). Čeprav Jezus govori zelo enostavno, pove bistveno in, kar reče, gre naravnost do srca. To poslušalce privlači. Njegov slovar so dogodki iz preprostega vsakdanjega življenja. Ne razvija visokih teorij, bere iz življenja.
Jezus, ki kliče, je poln dobrote; ne more videti nekoga, ki trpi, zato ozdravlja in izganja zle duhove. O tem nam nazorno spregovori očiščenje gobavca (prim. 1, 40 -45). Ce je bil kdo iz družbe izključen, je bil to gobavec. Marko nam s pripovedjo o ozdravljenju gobavca hoče reči: če je bil Jezus pripravljen stopiti v stik z gobavcem, kdo od nas ne bi mogel priti v osebni stik z njim? Jezus
v	svoji dobroti nikogar ne izključuje. Tudi kadar smo polni demonov, nečistih duhov, kar je za evangelista Marka sinonim za destruktivne sile zla in greha, nas Jezus nikoli ne prezre. Zeli nas osvoboditi in rešiti, saj ne more videti, da fizično ali duševno trpimo.
Jezus odpušča grehe in v vsakem človeku vidi najprej otroka.
Ko ozdravi hromega, mu odpusti grehe: "Otrok, odpuščeni so ti grehi" (2, 5). Samo Bog lahko odpušča. Ljudje na zemlji tega ne morejo; lahko si odpuščajo med seboj, vendar si popolnega očiščenja ne morejo dati, ker je dar, ki prihaja od Boga. Sin človekov, ki je na zemlji - s tem imenom se Jezus predstavi pismoukom -ima pravico odpuščati grehe. Ko to dela, je Bog z njim.
Jezus ob ozdravljenju hromega vpraša navzoče: "Kaj je lažje: reči hromemu: 'Odpuščeni so ti grehi' ali reči: Vstani, vzemi posteljo in hodi'? Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe, je rekel hromemu: 'Pravim Ti: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov" (2, 9 - 11). Ali ni zanimivo, da je po dva tisoč letih še vedno isto; lažje je ozdravljati kot pa odpuščati? Z bliskovitim napredkom medicine je danes mogoče marsikoga ozdraviti, mu podaljšati življenje ali ga rešiti pred smrtonosno boleznijo. Kako težje pa je iz srca odpustiti, premagati sovraštvo, agresijo, negativne sile zla in greha!
Evangelist Marko nam zato v poročilu o ozdravljenju hromega sporoča, da v Jezusu deluje božja ljubezen, ki odpušča. Zdaj si vsakdo lahko reče: tudi če sem storil ne vem kaj hudega, ni več razloga, da bi bil daleč od Boga. Jezus vidi v meni "otroka", vrednega božje ljubezni in božjega dostojanstva.
V	treh omenjenih potezah se Jezus radikalno razlikuje od ljudi z istim poklicem, učiteljev, duhovnikov in pismoukov. Marko to krepko podčrta z izjavo: "Kaj takega še nikoli nismo videli" (2, 12) in "Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: Kaj je to? Nov nauk z oblastjo!" (91, 27).
SVETI OČE NA POLJSKEM
Papež Janez Pavel II. je te dni na enajstdnevnem pastoralnem obisku v svoji domovini, na Poljskem. Poročevalci, ki mu sledijo, pravijo, da za sv. očeta to ni nikakršno nostalgično vračanje v deželo svojih prednikov, saj je v dežju in mrazu že imel več odmevnih nastopov. Papež ni čakal izidov francoskih volitev, da bi povedal nekaj krepkih na račun socialnega nelagodja in krivic v Evropi. Že več let nastopa in naravnost vpije proti krivičnemu liberalizmu za vsako ceno, ki ne upošteva človeškega dostojanstva in niti ne socialnih pravic za vsakega člana naše družbe.
Prav papež, on, ki se je najbolj boril proti enoumnemu komunizmu, je dejal, da je v Marxovem nauku veliko "semen resnice". Tretji dan pastoralnega obiska na Poljskem je spet potegnil na dan socialno plat evangelija, saj se je zavzel za brezposelne in bil odločno proti socialni diskriminaciji. "Ko je delavec obravnavan samo kot instrument proizvodnje, to povzroči, da je človek razvrednoten in je razžaljeno njegovo osebno dostojanstvo... To je v bistvu izkoriščanje. Največkrat se to kaže tako, da delavcu ne dajo nobene pravice, ampak ta ži-
vi	v nenehnem strahu, da izgubi delovno mesto, delo, nima nobene gotovosti in tako izgubi tudi vsako svobodo odločanja," je dejal sveti oče pred dvesto tisoč verniki med mašo v Legnici.
Seveda se je sveti oče obregnil tudi ob čisto konkretne zadeve, ko je kritiziral nepravilna delavska zavarovanja in podobno. Več prihodnjič.
V GORIŠKI NADŠKOFIJI
ŠTIRJE NOVI MAŠNIKI
V nedeljo, 8. junija, bo goriški nadškof Bommarco posvetil v oglejski baziliki štiri nove mašnike, ki bodo služili vernikom goriške nadškofije.
Štirje novomašniki, vsi italijanskega rodu, so:
Claudio Cidin seje selil z družino po raznih krajih bližnje Furlanije tudi kot pek. Potem je stopil v semenišče in študiral šest let.
CESCENJE SRCA JEZUSOVEGA POMEMBNO ZA NAŠ ČAS
Češčenje Srca Jezusovega je pomembno še posebej zato, ker nam že samo po sebi živo kliče v spomin dve stvari, ki sta nam danes gotovo živo potrebni: 1. prvenstvo ljubezni v nasprotju z duhom oholega, pretiranega razumar-stva, sebičnosti uživaštva in pohlepa po bogastvu; 2. prvenstvo prisrčnega notranjega življenja v nasprotju z golim formalizmom, ki se rad prikrade npr. tudi v obhajanje liturgije in v apostolsko dejavnost, ki zaradi pomanjkanja pravega duha sploh neha biti resnično apostolska. Dalje to češčenje vzbuja in ohranja v kristjanih dvoje važnih razpoloženj, ki ju danes posebno primanjkuje: h trdno zaupanje v zveličavno Božjo voljo in v ljubeče vodstvo Božje previdnosti tudi sredi najbolj črne noči, ki okoli nas in tudi v nas samih kdaj nastane ob pogubni malodušnosti in o-bupanosti nad vrednostjo in smislom življenja; 2. duh ra-dovoljne spokornosti in možatega zadoščevanja za svoje
MOZAIKE BODO REŠILI STEKLENI MOSTIČI!
Oglejska bazilika bo konec leta bogatejša za zares prijetno novost, ki se je bodo veselili predvsem njeni obiskovalci.
Ob prisotnosti goriškega nadškofa Bommarca so v petek, 30. maja, v baziliki predstavili posebne mostičke iz stekla in nerjavečega jekla, s katerih si bo lahko obiskovalec lepše in temeljiteje ogledoval slavne oglejske mozaike, ki privabljajo vsako leto v to starodavno cerkev nad 150 tisoč turistov, če običajnih krajevnih vernikov in romarjev niti ne štejemo zraven.
Arhitekt Gino Pavan, ki je tudi aktiven član Društva za o-hranitev oglejske bazilike - društva, ki letos praznuje častitljivih 90 let - je številnim prisotnim prikazal načrt in tudi vzorec, to je nekaj metrov mostička, po katerem se bodo obiskovalci sprehajali, ne da bi poškodovali dragocenih mozaikov. Dejal je, da je ohranjati vsekakor boljše, kot pa restavrirati, in tega načela slavnega italijanskega restavratorja iz prejšnjega stoletja Camilla Boi-ta so se pri načrtovanju posebnih mostov za oglejsko baziliko tudi držali. Seveda so se zavedali tudi dejstva, da je lahko vsaka moderna stvar v oglejski
baziliki tujek, ki bi mogel motiti harmonijo in skladnost stare stavbe, a so tudi poskrbeli, da bo moderna altana - sprehajalni most zares nevsiljivo potisnjen pod stebre in ob obeh ladjah v višini naravnega vhoda v baziliko.
Se pred tremi leti bi si ne mogli zamisliti tako izvrstno tehnološko urejenega sprehajališča, saj so šele tedaj izumili tako steklo, kakršno bodo u-porabili v oglejski baziliki. V bistvu gre za površino 250 kvadratnih metrov sprehajališča - mostičev. Na ta način bo poskrbljeno tudi za mozaike, s katerih bodo odstranili vse preproge in si jih bomo tako lahko mimo ogledovali z viška. Steklo, ki ga je prispevala tovarna Saint Gobain, je vrhunski tehnološki dosežek, saj je bolj prozorno kot pa običajna stekla in hkrati izredno odporno. Tla mostička so iz treh plasti stekla, od katerih sta dve debeli po 36 mm in izredno odporni, na vrhu pa je šest milimetrov debela steklena plast, ki jo lahko po obrabi zamenjamo. Kvadratni meter stekla
lastne slabosti in za grehe drugih, duha tiste spokornosti, ki nam daje dragoceno notranjo svobodo v odnosu do dobrin in ljudi v okolju, v katerem živimo.
Danes mnogi ugotavljajo, da se je močno izgubil čut za greh, ker se je pač izgubil čut za Boga in njegovo svetost Z druge strani pa se današnji človek mnogokrat čuti kakor brez moči nasproti temnim silam, ki prodirajo iz okolja ali iz globin lastne podzavesti, in se jim brez odpora fatalistično vdaja, češ da je tak odpor nekaj popolnoma brezupnega. Kdor se ozre v Srce prebodenega učlovečenega Boga, prebodenega zaradi naših grehov, bo čutil, da greh ni malenkost, marveč strahotna realnost, in da je treba krščansko življenje jemati z vso resnostjo in odgovornostjo zase in za druge.
—— (LETO SVETNIKOV II.)
Paolo NutarelIi je leta 1990 dosegel učiteljsko maturo v Gorici, nato stopil v bogoslovje.
Stefano Goina ima tudi svojo pot do posvečenja. Iz župnije sv. Frančiška v Se-sljanu je končal tehnično trgovsko srednjo šolo in postal knjigovodja. Nato se je vpisal na filozofsko fakulteto na tržaški univerzi. 1991. leta je vstopil v bogoslovje in bo po šestih letih priprave posvečen.
Zadnji med štirimi je Fu-rio Pasqualis iz Gradeža. Rodil se je leta 1929. Najprej seje posvetil glasbi in postal profesor petja. Od 1970 do 1995 je učil na konservatoriju "DallAbaco". Leta 1993 je prosil za vstop v bogoslovje. Kot diakon že pomaga v goriški stolnici in bo po posvečenju ostal v pomoč župniku g. Sergiu Ambrosiju. Vsako nedeljo pri slovenski maši ob 7. uri obhaja vernike. Upajmo, da nam bo še naprej v pomoč.
Pred zadnjo vojno so novomašniki rastli in se vzgajali v malem semenišču in potem v bogoslovju. Sedaj pa se pogosto dogaja, da zorijo duhovniški poklici v javnih šolah in se fantje šele pozneje odločijo za bogoslovje. Upajmo, da bo tudi med nami tako in bo Sv. Duh poklical slovenske fante za maš-ništvo, dekleta pa za redovnice. Moliti je treba in skrbeti za verne družine, ker so te prvi vrt tudi za poklice. ----------KH
}
Notranjost oglejske bazilike
lahko prenaša prek petsto kilogramov teže, medtem ko zdrži ograja tristo kilogramov teže, tako da se bo na teh mostičih lahko nagnetlo veliko ljudi tudi med verskimi obredi in svetimi mašami in ni bojazni, da bi se struktura iz stekla in jekla podrla. Celotna struktura sloni na nosilcih iz nerjavečega jekla, ki so izredno plemenito obdelani in zato delujejo nevsiljivo.
Na predstavitvi podviga so tudi povedali, da so imeli velike težave predvsem z nekaterimi, ki so nasprotovali takemu reševanju težav z mozaiki, češ da bo celotna struktura razglednega mostišča delovala skrajno moteče. Vendar je prevladalo mnenje, da se končno odpravijo preproge, ki prekrivajo mozaike. Novo mostišče bo namreč omogoči-
lo, da bo na ogled celotna površina mozaikov, teh pa je v oglejski cerkvi nad 760 kvadratnih metrov.
Sedaj čakajo še na "nulla osta" - dovoljenje dveh vladnih komisarjev iz Rima, kar pa ne bi smelo povzročati težav, saj bo oglejska rešitev gotovo tudi v zgled drugim cerkvam s podobnimi potrebami. Celotna steklena struktura v O-gleju bo stala milijardo in sto milijonov lir, dograjena pa naj bi bila do novembra meseca, ko naj bi jo svečano predali namenu. 450 milijonov lir je za načrt namenila dežela F-Jk, 100 milijonov Evropska unija, nekaj bo dalo Društvo za ohranitev oglejske bazilike, delež pa pričakujejo tudi od davka Osem od tisoč za katoliško Cerkev in od drugih virov. -----------JUP
ZA UREJANJE ODNOSOV Z DRŽAVO
SLOVENSKA CERKEV RAZPUSTILA SVOJ DEL KROVNE KOMISIJE
Krovne komisije za urejanje odnosov med rimskokatoliško Cerkvijo in slovensko državo sedaj tudi formalno oz. pravno ni več. Slovenska škofovska konferenca je namreč na svojem zadnjem zasedanju cerkveni del omenjene komisije, ki ga je vodil škof Alojz Uran, razpustila. Vladnemu delu komisije - le-ta se je zadnjič sestala marca lani - pa se je iztekel mandat. Krovna komisija je bila povsem neučinkovita ter se je omejila zgolj na razpravljanje o raznih vidikih odnosov med državo in Cerkvijo. Ob taki pasivnosti Krovne komisije pa je vlada oz. oblast sprejemala ukrepe, pri katerih bi bilo nujno tudi sodelovanje oz. mnenje Cerkve. V Sloveniji seje npr. razvila ostra kampanja proti vračanju gozdov in drugih nepremičnin Cerkvi, čeprav so ji bile slednje nasilno odvzete. Medtem ko so v komisiji razpravljali o šolstvu, je Državni zbor sprejel nove zakone o šolstvu, ki so bili v popolnem nasprotju s stališči, ki so jih predstavniki Cerkve izražali in utemeljevali na sejah Krovne komisije.
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode je v izjavi za Radio Vatikan dejal, da je bil cerkveni del Krovne komisije razpuščen zato, ker iz pogovorov ni bilo nobenega sadu, saj je po pojmovanju in tolmačenjih vlade omenjena komisija imela zgolj status in značaj posvetovalnega organa. Spričo takih pojmovanj, je opozoril dr. Rode, komisija ni mogla doseči česa bistvenega. Ljubljanski nadškof je v omenjenem pogovoru poudaril, da so vsi vidni slovenski politiki, ki jih je po nastopu svoje službe obiskal - od predsednika države Milana Kučana, do premiera
Janeza Drnovška in predsednika Državnega zbora Janeza Podobnika - izrazili pripravljenost zazačetek pogajanj o reševanju odnosov med Cerkvijo in državo. Zato dr. Franc Rode upa, da bodo vprašanja, ki zadevajo omenjene odnose, kmalu vendarle začeli resno reševati.
--------------M.
CERKEV ZA POMIRITEV V SREMU
V Osijeku so se srečali zastopniki katoliške in pravoslavne Cerkve. Do srečanja je prišlo na pobudo generala Kleina, ki predstavlja Evropsko zvezo v Sremu in Vojvodini. Na srečanju so se sestali predstavniki obeh Cerkva, da bi se pomenili o postopku vračanja dušnih pastirjev in tudi beguncev v teh krajih, ki so se vrnili pod oblast hrvaške države. Župnik Varžič, dekan v Baranju, je pozdravil: "Vojna nas je, na žalost, oddaljila. Na nas je, da iščemo možnosti za zbližanje in da živimo v miru."
V prijateljskem vzdušju so se potem pomenili, kako naj se vrnejo srbski popi za svoje srbske vernike, katoliški duhovniki pa za svoje hrvaške. Pomenili so se tudi o popravilu razrušenih cerkva in verskih objektov.
Tako katoliška in pravoslavna Cerkev se hočeta truditi za mirno sožitje obeh narodnosti v teh krajih. S strani Cerkve obstaja dobra volja; kaj bodo rekli politiki, je drugo vprašanje.
PRISPEVEK SLOVENSKIH UMETNIKOV K OBNOVI RENESANČNE EDIKULE V PIRANU
MARIJA PRIMC
1
Na osnovi prvotne ideje, porojene v piranskem minoritskem samostanu, da bi piranski umetniki pomagali pri obnovi Carpacciove renesančne edikule (galerije) v cerkvi sv. Frančiška v Piranu (k ideji je pripomogla akademska slikarka in restavratorka Mira Ličen Krmpotič, ki pozna umetniške kroge) in kasneje razširjene ideje, so slovenski u-metniki do lanskega Božiča v ta namen darovali okoli 80 u-metniških del. Od teh so jih skoraj polovico prodali na zaključni licitaciji januarske prodajne razstave. Druga polovica umetniških del (na sliki), ki so ostala, in novoprispele umetniške slike pa so bile do nedavnega postavljene na o-gled in ponudbo v delno prenovljeni minoritski samostanski pinakoteki v Piranu.
Obnovapiranske renesančne edikule, ki je bila posvečena leta 1318, je povezana z vrnitvijo znamenite slike Vit-toria Carpaccia Marija z otrokom in svetniki iz leta 1518. Sliko so na začetku druge
Majska številka Sončne pesmi - lista za kulturo mladih, kot se v podnaslovu prijetna revija sama predstavlja - prinaša tokrat tematske zapise na temo Srečanje. Vsako številko pri Sončni pesmi namreč posvetijo nekemu sklopu razmišljanj. Tokrat so uglasili vse zapise na razmišljanja o srečanjih človeka s človekom. Nadebudni mladi časnikar Tino Mamič je v uvodniku prispeval nekaj misli o tem, kam gre slovenska šola v slovenski državi, medtem ko piše Miha Černetič o srečanju kot priložnosti. Na prijetno grafično o-blikovanih straneh revije je objavljen tudi pogovor z Dragom Kozincem, članom gibanja Pot, ki bo letos posvetilo svoje poletne duhovne tedne prav razmišljanjem na temo Srečanje - umestitvi človeka v družbo in v stvarstvo. Kristina Vencelj je pripravila pogovor z mladimi iz Primorske: večina jih je mnenja, da nas srečanja osrečujejo, saj je človek po naravi družabno bitje.
V	rubriki Iz dnevnika mladega
V SONČNI PESMI
kristjana je zapis o mladostnih srečanjih in misel Theodora Boveta. O srečanju z drugačnim piše Gal Kušar, medtem ko v posrečeni rubriki Črno-belo pišejo Marjetka Raušl, Petra Narat in Boris Popovič o ločitvi.
V	majski Sončni pesmi je še zapis Janeza Čuka o Los Angeles Guitar Quartetu, o filmu meseca Shine - Sijaj piše Tatjana Kren, sledi še rubrika Razvedrila in notna priloga, ki je tokrat posvečena pesmi Ljubezen in hebrejski melodiji Men and Children Every-vvhere. V rubriki Svet glasbe pišejo tokrat o mladinskem mešanem pevskem zboru Škrjančki iz Kranja in o sorodnem zboru Pelikan iz Šenčurja. Benjamin Pezdirje obiskal zavod za gasilno in reševalno službo na Krasu v Sežani. Miha Černetič piše o zrelostnem izpitu.
Klemen Žumer je prispeval zapis o škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, Saška Štum-berger pa se je v rubriki Srečanja zaustavila pri zimovanju slepih mladih fantov in deklet v Srednji vasi pri Bohinju. Tone Dolgan je pripravil kratko razmišljanje ob papeževi poslanici mladim pred svetovnim srečanjem mladih v Parizu. Sončna pesem piše tudi o tokovih kriminala in o mafiji v Evropi in v Sloveniji. V umetniškem kotičku objavlja revija skupinske pesmi.
Mag. Primož Krečič, ki pri Sončni pesmi skrbi za duhovno rast mladih slovenskih kristjanov, ima v reviji zelo dobro rubriko z naslovom Beseda. Tokrat tudi on piše o prvem srečanju: seveda je to razmišljanje o prvem srečanju apostolov z Jezusom, kateremu so potem sledili v dobrem in zlem. Lepo revijo mladih in za mlade zaključujejo misli Draga Jančarja, misli, ki so vzete iz njegove odmevne knjige Egiptovski lonci mesa. -----------JUP
svetovne vojne iz varnostnih razlogov prenesli iz Pirana v samostan v Padovo. Preden bodo sliko dobili nazaj, morajo končati obnovo renesančne edikule, ki so seje lotili lansko jesen. Doslej so opravili veliko restavratorskih del, ki potekajo pod nadzorstvom Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. Veliko dela, kar zadeva slikarije in ornamentiko, je o-pravila akademska slikarka in restavratorka Mira Ličen Krmpotič. Restavriranje kamnitih delov pa poteka pod vodstvom akademskega kiparja in restavratorja specialista Viktorja Gojkoviča.
Po predračunu naj bi stala izvedba načrta preko šest milijonov tolarjev, vendar bo končna vsota veliko večja, ker so se pojavila nekatera nepredvidena dela, kot so obnova o-strešja, ki je bila nujna zaradi zatekanja in zamakanja mavčnega ostenja kupole. Sedaj so že obnovili ostrešje, dve kupoli in zunanjo fasado stranske ladje. Kot predvidevajo, bodo do letošnjega junija ali julija restavratorska in druga obnovitvena dela zaključena. Pri omenjeni obnovi, kjer so z deli na pol poti, se otepajo s finančnimi problemi tega načrta, saj mora samostan kriti račune z začasnimi finančnimi prilivi in seveda z denarjem, zbranim od prodaje slik. Kot je povedal gvardijan piranskega minoritskega samostana p. Janez Šamperl, naj bi finančna sredstva prišla od Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, in upajo tudi v pomoč občine Piran.
Naj še povemo, da je obnova edikule ena od smeri obnove samostana sv. Frančiška v Piranu, ki je s končno odločbo o denacionalizaciji (izdalo jo je lani slovensko ministrstvo za kulturo) spet last manjših bratov minoritov. Druga smer je revitalizacija samostana, ki se nanaša na obnovo enega od samostanskih traktov, kjer je že nameščena stara samostanska knjižnica, ki je tako rešena propada. Upajo, da bo še letos nared samostanska pinakoteka, kjer bodo shranjene in postavljene na ogled umetnine, ki jih samostan premore.
BESEDA ŽIVLJENJA
10.	NAVADNA NEDELJA
SILVESTER CUK
Dar svobode in dolžnost odgovornosti
Francoski pisatelj Michel Quoist v svojem razmišljanju o osmi postaji križevega pota, ko s križem obloženi Gospod žalujočim ženam pravi: "Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki!" molivcu polaga v usta te besede: "Tako rad tožim nad grehi drugih, to je lažje. Na to se dobro spoznam; pred mojim sodnim stolom se vsak dan zvrsti ves svet. Odkril sem jih, krivce; politika, gospodarstvo, umazana stanovanja, alkohol, kino, delo, ljudje, ki ničesar ne delajo, župniki, ki ničesar ne razumejo, kristjani in še drugi, Gospod, še veliko drugih! V splošnem skoraj vsi razen mene."
To odkrivanje krivde na drugih je že prastara zadeva. Povezana je z izvirnim grehom ob zori človeške zgodovine, ki ga pisatelj Alojz Rebula imenuje "padec, zaznan od vseh potresomerov". Na prvih straneh Svetega pisma beremo, da je Bog ob koncu svojih "delovnih dni" ustvaril bitje "po svoji podobi" - človeka. Ta podobnost Bogu je bila predvsem človekova svoboda, da se odloča za dobro ali slabo. Stvarnik mu je dal nekatere omejitve, ki naj bi jih upošteval, da se ohrani prijateljstvo med Bogom in človekom. Človek je te meje prestopil in Bog ga je "poklical na odgovornost". Najprej je človek zaslišal božji glas v svoji notranjosti - glas vesti, ki mu je jasno povedal, da je ravnal napačno. Potem pa se je moral pred Bogom zagovarjati kot pred sodiščem. V tem zagovoru je Adam krivdo za prestopek zvalil na ženo, ki mu jo je bil Bog dal za družico, ta pa se je izgovarjala na kačo-satana. Bog je kaznoval vse tri, vendar pa je svojo pravično kazen ublažil z napovedjo odrešenika. "Kakšen greh je to bil, o tem je komaj mogoče dvomiti," piše Alojz Rebula. "Isti greh, s katerim se je že prej poskusil čisti duh, Lucifer. Greh, v katerem se bo do konca dni poskušal človek. Greh sam na sebi. To pa je en sam: Bog bom jaz. Poskus vreči iz središča biti Boga in ustoličiti namesto njega svoj jaz."
Nemalokrat slišimo očitek, zakaj Bog dopušča toliko hudega na tem našem svetu. S svojo vsemogočnostjo bi vse to vendar lahko preprečil! Tudi to je stara "zgodba", katere začetek je iskati v poročilu o prvem grehu v raju, ki smo ga slišali v današnjem prvem berilu. Bog je ustvaril človeka "po svoji podobi", kot bitje, obdarjeno s svobodno voljo, ni maral imeti poslušnega robota. Svoboda je neprecenljiv dar, hkrati pa tudi velika odgovornost. "Samo v človeških dušah se še bije boj med dobrim in zlim, samo tu je še mogoče vesolje izpopolniti ali pokvariti," piše dr. Janez Janžekovič. "Svoboda nam ni bila dana v pogubo, marveč zato, da bi mogel človek doseči najvišjo možno stopnjo sreče, namreč zavest, da si je svojo srečo nekoliko tudi zaslužil."
Lahki pa sebi in drugim pripravlja najhujšo nesrečo, če dar svobode zlorablja, uporablja neodgovorno. Sami pri sebi in tudi pri drugih - posebno pri tistih, ki ne odločajo le o sebi, ampak tudi o drugih - pogosto zasledimo neko lahkomiselnost in brezskrbnost, v kateri se malo ali nič ne oziramo na posledice svoje odločitve. Edini trden temelj morale (in s tem urejene družbe) je zavest odgovornosti za svoja dejanja pred vestjo, pred družbo in predvsem pred Bogom. "Zavest odgovornosti pred Bogom daje človeškemu življenju tisto zadnjo resnost, ki odločanje v dobrem in slabem pokaže v vse drugačni luči," piše nadškof Alojzij Šuštar. "Kjer se ljudje ne zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom, sčasoma kaj lahko pozabijo tudi na svojo odgovornost pred lastno vestjo in pred družbo."
V	LJUBLJANI PONATIS SV. PISMA
Svetopisemska družba Slovenije, ki je v mesecu septembru lani izdala nov prevod Sv. pisma v slovenskem jeziku, ni mogla zadostiti velikemu povpraševanju vernikov in tudi laikov za to "knjigo vseh knjig". Vseh 11 tisoč izvodov, kolikor je znašala naklada, so v nekaj mesecih razprodali. Zato so se odločili za ponatis Sv. pisma, ki bo kmalu pripravljen, tako da bo v knjigarnah na voljo v drugi polovici meseca ju-
ČETRTEK 5. JUNIJA
1997
nija. Izšlo bo 20 tisoč izvodov, od tega pa jih je nekaj tisoč že rezerviranih oz. prodanih.
Cene bodo ostale nespremenjene. Spomnimo, da ima kupec trojno možnost: Sv. pismo v navadni vezavi, z zlato obrezo in ščitnim ovitkom, z zlato obrezo in vezavo v naravnem usnju. Knjiga bo natisnjena na najbolj kakovostnem papirju, t.i. biblijskem papirju, ki ga je Svetopisemska družba Slovenije kupila na Finskem.
6
ČETRTEK 5. JUNIJA
1997
KULTURA
JANKO KOS / DUHOVNA ZGODOVINA SLOVENCEV
So knjige, komaj vredne branja, so pa tudi druge, ki se nam vtisnejo v zavest, da jih ponovno vzamemo v roke. S presledkom dobrega tedna sem dvakrat prebral Duhovno zgodovino Slovencev. Izšla je 1996 pri Slovenski matici v Ljubljani na 223 straneh. Napisal jo je Janko Kos (1931), literarni zgodovinar in avtor cele vrste tekstov s svojega strokovnega področja. Ta drobna knjiga prikupnega formata in v prijetnem tisku, brez slehernih opomb pod črto ali na koncu, je nastala ne le iz znanja, temveč tudi iz plemenitega nagiba: Slovencem preprosto in razumljivo povedati, kdaj in kje so se "začeli" in kako so se v dvanajstih stoletjih do danes postopoma razvili iz plemenske skupnosti v ljudstvo, v narod, v nacijo (lastno državo).
Na osem poglavij razdeljena snov (Srednjeveški začetki, Od reformacije do razsvetljenstva, Devetnajsto stoletje, Moderna, Kriza - od vojne do vojne, Slovenska katastrofa, Komunistična leta, Leto 1990 in potem) se bere kakor dolga povest, rekel bi celo kot roman. Saj si glavni junak - Slovenci - utira pot iz nepozna-nosti in nesvobode, skozi težave, preskušnje, iskanja, u-godne in neugodne okoliščine
POT SLOVENCEV DO DANES
VINKO BELICIC
k zmeraj bližjemu cilju, ki ga končno tudi doseže.
Naselitev v novi domovini med Alpami, Jadranom in Panonijo, podreditev Frankom, sprejem krščanstva (brižinski spomeniki), fevdalni družbeni red, ljudsko pesništvo, kulturni tokovi Srednje Evrope, prva knjiga - in za njo druge, s čimer postane literatura poglavitna oblikovalka slovenskega duha. Duhovščina in svobodomiselni laiki razdvoje ljudstvo med verne katoličane in veri oddaljene, če ne celo nasprotne. To je tista velika ideološka diferenciacija, ki traja od francoske revolucije in se kaže zdaj v blagi, zdaj v ostri obliki vse do danes in ji ni videti konca.
Avtor se večkrat ustavi ob pojmu metafizični nihilizem ("po smrti ni nič") kot temeljnem nazoru svobodomiselstva. Vernik sprejme resnice svoje vere in živi po njenih zapovedih. Svobodomislec si življenje oblikuje ali organizira po lastni pameti in možnostih, kot mu najbolje ustreza,
ker je odgovoren edinole svetim postavam. Smrt mu je naravni konec vsega. Vero v Boga naj bi mu nadomestila erotika, spolna ljubezen. V slovenskem leposlovju povojnih desetletij je ta nadomestek ze-
lo	viden.
Tekmovanje med vernimi in nevernimi je ustvarjalo tudi kulturo Slovencev - zdaj s prednostjo enih, zdaj drugih. To se je kazalo v politiki in društvenem življenju kot v znanosti in umetnosti. Katoliški in svobodomiselni tabor (klerikalci in liberalci) sta se trla poldrugo stoletje, dokler ni njunih razočaranih privržencev vsrkal komunizem za svoje polstoletje nasilne oblasti. Po njegovem padcu leta 1990 se je oni dvoboj obnovil; odigrava se vedno strastneje pred našimi očmi.
V	sicer zgledno nepristranski (Kosovi) knjigi bo kdo seveda našel kako mesto, ki mu ne bo čisto povolji. Odstavek o mladčevstvu in stražarstvu (str. 170) bi se dal napisati tudi malce drugače. V tridesetih letih, ko so Evropo dušili rdeči,
črni in rjavi totalitarizem, nam je bilo moč videti rešitev samo v globoki, živeti veri in kar največji izobraženosti. Laična katoliška elita, kakršno je spričo prevlade svobodomiselne inteligence potreboval in pričakoval pretežno katoliški narod, je mogla priti le iz študijsko podkovane in nazorsko čvrste generacije.
Duhovna zgodovina Slovencev izpod peresa Janka Kosa je delo, ki bi ga moral poznati vsak slovenski izobraženec. Tudi zamejski, mogoče še bolj! V knjigi je duhovni razvoj našega naroda podan jasno, pregledno in pogumno. Zlasti naše stoletje nam razkriva vso tragiko: iz kriznih iskanj med vojnama se je izcimilo komunistično nasilje, ki ga je rodil napuh metafizičnega nihilizma in je pustilo za sabo nekakšno plaho previdnost. Ampak zgodovinskim dejstvom je treba pogledati v oči ter sprejeti resnico, ki nas bo edina lahko osvobodila za pravo in uspešno nadaljnjo pot. Leto 1990 nam je prineslo demokracijo. Odtlej smo Slovenci pred zgodovino sami odgovorni za svojo usodo. Prvo pa je, da se - majhni kot smo in nespravljeni med sabo - obvarujemo pred utopitvijo v Združeni Evropi.
U JiAJ
XXXIV
'VENETI” V VERONI
Za petek, 30. maja, je ugledna Akademija za kmetijstvo, znanost in književnost v Veroni povabila na predavanje Ivana Tomažiča in dr. Jožka Šavlija, venetoslovca, da sta pred zbranimi poslušalci, člani akademije in nekaterimi izobraženci, ki so napolnili slavnostno dvorano akademije v ulici Leoncino 6, predstavila nekatera odkritja o naših davnih prednikih Venetih.
Dr. Jožko Šavli se je v svojem izvajanju omejil predvsem na razlago imen na Beneškem s pomočjo slovenskega jezika, jezika, ki je dediščina starih Venetov. Pomen imena Verona bi preko njenega nemškega naziva Bern lahko izhajal od okrajšave za "brdo". Tudi predzgodovinska naselbina na tem območju se je nahajala na griču nad mestom. Po še bolj verjetni razlagi pa ima ime Verona svoj koren v v'r-, kasneje ver-, iz česar je tudi slovensko "vrteti" (girare). Na tem kraju naredi reka Adiža namreč širok zavoj. Struga s tem zavojem je stalna, že iz pradavnine. Morebitno predzgodovinsko naselbino pa je nedvomno prekrilo rimsko mesto, grajeno na tem zavoju.
Obstaja seveda še vrsta drugih imen na tem območju, ki so razložljiva preko slovenščine, npr. Lago Iseo (izero -jezero), Monti Lessini (hribi, ki jih pokriva lesovje), Poiana (poljana)...
Razlago venetskih napisov z območja bližnjega starove-netskega središča Este je podal Ivan Tomažič. Naslonil se je predvsem na znamenite abecedne tablice, na katerih se pojavljajo slovnične oblike glagola "ekao" (jekati). Poslušalci, ki so bili z italijansko izdajo knjige o Venetih že večinoma seznanjeni, so z zanimanjem sledili njegovi živi besedi.
Ob koncu posegov se je o-glasil najprej prof. Sartori z u-niverze v Padovi, ki je navedel, da še zlasti akademski krog v Ljubljani nasprotuje osnovni razlagi predzgodovinske dediščine Venetov, in sicer temu, da je mogoče venetske napise razlagati preko slovenščine, kakor tudi imenom, češ da gre pač za istozvočja (omofonije) med različnimi jeziki.
Vendar omenjeni profesor ne zna slovensko. Njegovo področje sta grščina in latinščina. Zato tudi ni mogel ponuditi kakih drugačnih razlag, s katerimi bi lahko utemeljeno ovrgel kako stvar v izvajanju novega strokovnega področja.
Akademija s tem nazivom je bila v Veroni ustanovljena leta 1786, še v času Beneške republike. Preživela je potem
njen konec, francosko in avstrijsko obdobje in vstopila v čas združene Italije. Poznana je v svetu in v Evropi po svoji odprtosti do novih spoznanj in odkritij, nasproti katerim so univerze in razne akademije navadno še nezaupljive ali zadržane iz ideoloških razlogov.
Akademija v Veroni polaga velik pomen na svobodo izražanja in si privzema odgovornost resnosti, ko gre za nova
iznesena odkritja, katera je treba predhodno preveriti.
Vedenje o Venetih, naših davnih prednikih, ki so govorili jezik, podoben slovenskemu, se nenehno širi in prikazuje drugačno Evropo, kot smo jo bili navajeni doslej iz šolskih knjig, z akademskimi konstrukti o "Germanih", "Slovanih" in "Romanih". Gre v prvi vrsti za jezikovne skupine, ki kot narodi z ustrezno organizacijo, kot se zdi, niso nikoli obstajali.
----------JŠ
POEZIJA, KI JO NAVDIHUJE TUDI RODNA VIPAVSKA DOLINA
PESNISKA ZBIRKA JURIJA PALJKA PREDSTAVLJENA V NOVI GORICI
MARJAN DROBEŽ
»Sli
Z leve: Rajko Slokar, Jurij Paljk, Bojan Bratina
Pri predstavitvi nove, že tretje, pesniške zbirke z naslovom Nedorečenemu, zamejskega pesnika in časnikarja Novega glasa Jurija Paljka, v četrtek, 29. maja, v Novi Gorici, so razpravljalci, to je kulturni delavci iz Nove Gorice in Gorice, občuteno opozarja-
li	na razmerje med poezijo in sploh knjigo ter skrb za slovenski jezik. Predstavitev sta pripravila Goriška knjižnica Franceta Bevka in Literarni klub v Novi Gorici.
Po pozdravu ravnatelja Goriške knjižnice prof. Rajka Slokarja je novo pesniško zbirko, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, z literarnih, umetniških, estetsko-jezikovnih in drugih vidikov, ocenil prof. Bojan Bratina, predsednik novogoriškega Literarnega kluba. Dejal je, "da sta Paljkova predanost kulturi in široka odzivnost na dogajanje okrog ljudi berljiva tudi v kompoziciji pesniške zbirke, ki je likovno dodelana skozi barvne reprodukcije olj Davida Faganela in pesnikov kritiški miselni sprehod preko teh olj, pa tudi skozi likovno govorico posameznih pesmi. Paljkova zbirka je pesem o tišini. Samostalnik, ki ga zapisuje tudi
VEČER, POSVEČEN FILOZOFU IN FOTOGRAFU EVGENU BAVČARJU
V	okviru Evropskega meseca kulture, ki poteka v Ljubljani, so v ponedeljek, 2. t.m., pripravili večer, posvečen v Parizu živečemu slovenskemu filozofu in fotografu Evgenu Bavčarju. Slovesnost sta priredila Francoski Inštitut Charles Nodier v Ljubljani in Cankarjeva založba. Predstavili so prevod njegove knjige poetičnih esejev Abso/učn/ Vo-ajer, odprli razstavo Bavčarjevih fotografij ter predvajali dokumentarne portrete filozofa in umetnika, ki sojih posnele različne evropske televizije.
Posebno zanimiv in aktualen del večera je bil pogovor z Evgenom Bavčarjem, ki je predstavil svojo vlogo in delo, ki ga opravlja v Parizu, tudi kot ambasador oz. akter slovenske kulture in države.
Evgen Bavčar: Slovenie
z veliko začetnico, nosi v sebi izjemno semantično bogatost in ga skozi razumevanje metaforike jemljemo zdaj kot kontrastno podobo nemiru in hrupu običajnega življenja, zdaj kot dopolnjevanje tihega neizkričevanega samozavedanja, v naslednjih povezavah pa zaživi mirne trenutke kon-templativnega srečavanja z Bogom ali preprosto razmišlja o lastni umeščenosti v ta svet.
V	tem svetu se neprestano pojavlja trajna povezava tišina-molk-nedorečeno. Pesnik doživlja svoj dom, ki je blizu avtomatiziranim civilizacijskim normam in je blizu asfaltu, za tem domom pa sluti dejanski dom s toplino Vipavske doline. Umirjeno izpovedovanje in prepuščanje bralcu, da bo sam ustvaril vsebino in pomen nedorečenega, je občutno tudi v izbiri pesniških sredstev in postopkov."
Predstavitev v Novi Gorici je pomenila toplo, sproščeno in skoraj intimno razmišljanje
o	poeziji v sedanjem svetu, zlasti v zamejstvu. Paljkove najbolj značilne pesmi je občuteno prebrala Sara Hoban, kulturna delavka iz Štandreža.
O	knjigah, ki krepijo narodno istovetnost in plemenitijo kulturo, je razmišljal dr. Oskar Simčič, predsednik Goriške Mohorjeve družbe. Pri tem je omenil tudi poslanstvo, ki ga je opravljal France Bevk. Pesnik Jurij Paljk je udeležencem predstavitve pripovedoval o svojem življenju, stiskah v okolju večinskega naroda, o prijatelju prof. Otmarju Črni-logarju, ljubezni do maternega jezika in do rodne Vipavske doline. Povedal je, da v svoji poeziji uporablja tudi tišino in molk zato, da bi ju bralci lahko napolnili z lastnim razmišljanjem. Tudi on je poudaril vlogo slovenskega jezika kot bistvene sestavine naše narodne zavesti in menil, da bi morali za materinščino bolj skrbeti tudi v matični Sloveniji. Zavzel se je tudi za poglobitev sodelovanja obeh Goric, "ki naj bi ustvarilo skupni kulturni prostor obeh obmejnih mest."
S predstavitvijo nove pesniške zbirke so v Novi Gorici želeli počastiti predvsem njenega avtorja, toda večer je izzvenel tudi v slavje slovenskega jezika in kulture.
S 1. STRANI
KOZERIJA NA TEMO: SAMO PAHOR
IZŠLA J£ MLADIKA ST. 4
ALEKSIJ PREGARC
Zadev, ki jih je včasih zaradi (ne)spodobnosti in zaradi splošnega javnega zdravja bolje zamolčati, spregledati, preslišati itd., je veliko. Ko pa taka praksa prevlada, kadar se namreč vse posplošuje in bistvo ni več prepoznavno, tedaj je javno zdravje na psu; nevidno ali prezrto, se v njem zabubi virus, ki povzroča zadah po gnilem ali (metaforično) proizvaja plazečo se zarobljenost. V tem primeru traja virusno vnetje lahko zelo dolgo, konča se pa lahko samo tako, da se virus, osramočen pred svojo nemočjo, umakne, ali pa da sredina, katero je napadel, zmore izumiti tak etični an-titoksin, da bi ji bila lahko celo Božja previdnost zavistna. Neponovljivo. Izvirno.
Naš virus se imenuje prof. Samo Pahor, sizmični virus naše narodne in državljanske zavesti.
O njegovi nepredvidljivi narodnosti ima lahko vsakdo svoje mnenje, prav nihče pa mu ne more odrekati pokončnosti in načelnosti, ki sta vanj v genih prešli iz čvrste rodbinske valilnice. Iz teh jajc se je pač izlevil rasni petelin. Temu petelinu se kurnik prazni, pač zato, ker je prvak hotel kokošim začrtati s črko reda in zakona njihovo dnevno opravilo in tudi gnojno gonilo je dobilo svoje natančno mesto v ekonomski normativi kurnika.
Kokoši so v začetku navdušeno pritegnile prav vsem pobudam in tudi svoje piščančke navajale na novosti, a reda, če ne upoštevamo zgodnjega spanja, ne poznajo, in jih je kaj kmalu bujnejše perje in milejše kikirikanje petelinov iz soseske zvabilo iz domačega kurnika: preselile so se k njim z vsemi svojimi piščančki vred, po katerih se je očaku petelinu sicer najbolj tožilo.
Večkrat je šel naš čvrsti petelin na obhod okoliša, zakikirikal v pozdrav, piščančki so ga še veselo pozdravljali, nekdanje njegove odebeljene tovarišice pa stran obračale oči. Milo se je storilo našemu junaku, a ni klonil, sfrfotal je čim više na kurnik, da bi se ja slišalo njegovo že zadirčno pozdravno kikirikanje. Komaj kak negoden petelinček je hripavo odgovoril, a so ga debele matere takoj utišale, da se ne bi zamerile vedno novim razkošnorepim čuvajem. Celo svojim lastnikom, ki so tu in tam tudi kaj podavili, se je kokošji rod pritožil, češ da samotni petelin, ki je sicer re-doslovec, kali mir in red; zato so ga rejci najprej zaprli v temnico, nato pa še izgnali iz njegovega rojstnega kurnika.
A naš samotar, trmast kot sosedov osel, je tedaj skočil visoko v veje najbližjega drevesa in predirljivo zakikirikal, glasneje kot kdaj koli. Tedaj je vse naokoli završalo oziro-
ma brezglavno zakikirikalo, vmes pa so se čuli vzkliki: crkni, mrha! "Saj je to petelin!" "Ne, to je samo mrha!" Vsak dober namen z njim je odveč! To vesoljno kikirikanje je celo Božjo previdnost zmedlo, da ni pravočasno ubožcu, ki ga je medtem kap vrgla z drevesa, prihitela na pomoč.
Druščina se je tedaj zgrnila okrog trupla in nekdo je zapazil: "Na roži ima vtetovirano besedo Ustava."
Na žalni seji so sklenili, da mu priredijo veličasten pogreb, a predsednik zbora je le moral priznati: "O mrtvih vse dobro. Hotel je sestaviti zakonik za kokošji rod. Morda bi bilo to dobro, pri nas namreč vlada nered, zato se tudi naše soproge kar vsevprek debelijo in so slabe ne-snice. To nas spravlja v slabo luč." Predstavnik rejcev je hotel v poklon pokojnemu prestaviti dan davljenja, toda zbor se je odločil, naj se ta praksa ne prekinja. Sklenili so celo, da se na svečani pogreb povabi tudi predstavnik najboljše petelinje rase v deželi, baje je to odličen pevovodja. "Krasno, on bo vodil več-kiki-rikarski združeni zbor."
Nisem šel na pogreb. S par prijatelji sem grob obiskal nekaj dni kasneje in tam zamrmral: oprosti mi, samotar, res mi je hudo za teboj. V tvoji stiski sem ti bil blizu in sem ti vsaj s spoštljivim molkom skušal pomagati. Nikoli nisem kikiriknil.
Položil sem razpoznavni znak na njegov nagrobni križec: belo-rdeči-modri ništrc...
Ta glosa se je porodila po branju sporočila o obsodbi prof. Sama Pahorja, ob skoraj popolni odsotnosti solidarnosti z njim v slovenskem tisku, o namigu, da mu lahko odpovedo delovno mesto, ob izjavi med nekim pogovorom v osmici, češ da je on naše "blato".
Med bralce se vrača revija Mladika. Pred kratkim je namreč izšla njena 4. številka. Uvodnik z naslovom Brez enakopravnosti ni pravičnosti je posvečen izidu nedavnih upravnih volitev na Goriškem in Tržaškem, reševanju Primorskega dnevnika in odnosom v manjšini. Izid volitev je dokazal, piše Mladika, "da smo Slovenci še vedno prisotni in da odločilno posežemo v boj za občino v Trstu in za pokrajino v Gorici". To tudi potrjuje težo, ki jo ima in ki jo mora v bodoče imeti stranka Slovenske skupnosti. Uvodnik prinaša tudi poziv, naj se čimveč ljudi včlani v zadrugo Primorski dnevnik, saj njena rast predstavlja nov argument v življenju skupnosti, ki bi lahko pozitivno vplival na medsebojne odnose različnih komponent slovenske manjšine. Potrebno je tudi najti ustrezno rešitev problema skupnega predstavništva, ki jo uvodničar vidi v demokratičnih volitvah znotraj manjšine in v spoštovanju načel enakopravnosti.
Uvodniku sledi novela Tarcisie GalbiatiSrečanje, ki je prejela drugo nagrado na literarnem natečaju Mladike; zatem si lahko preberemo intervju ob 50. obletnici delovanja Radijskega odra (na vprašanja so odgovarjali člani Marjana Prepeluh, Marijan Kravos, Ivan Buzečan in Ma-tejka Peterlin). Med drugim gre omeniti ugotovitev Marijana Kravosa o prihodnosti te ustanove: "Nizka produkcija nas nujno sili najprej v iskanje novih tržišč ali novih poslušalcev in v širjenje naše ponudbe. Tako smo v zadnjih letih navezali nekaj stikov tudi z Radiom Slovenija, ki je že nekajkrat izkazal zanimanje za nekatera naša dela. Kar se pa tiče novih oblik dela, moram povedati, da vidimo največjo možnost razvoja v sinhronizaciji filmov. Čeprav je ta umetnost v slovenskem prostoru malo poznana in se v glavnem uporablja pri širjenju filmskega materiala za otroke, je naše prepričanje, da je predvsem v zamejstvu taka oblika vstopanja v slovenske domove ne le koristna, ampak celo prepotrebna, da se vsaj nekoliko ublaži neustavljivi plaz italijanskih medijev." Za rubriko Iz arhivov in predalov je Ivo Jevnikar prispeval zgodbo primorskega padalca Milana Boštjančiča, Bruna Pertot pa nadaljuje z literarno navdahnjenim opisovanjem tipičnih rastlin in zelišč, ki so bila nekoč pogosto v rabi na Tržaškem (tokrat je na vrsti luštrek). Objavljenih je tudi več literarnih in likovnih ocen ter pesmi Barbare Simoniti in Vladimira Kosa. Bralec si lahko prebere tudi običajne Mladikine rubrike Mogoče vas bo zanimalo zvedeti, da..., Anteno in humoristično Čuk na Obelisku.
Skupaj z Mladiko je tudi tokrat izšla mladinska priloga Rast. Med številnimi prispevki, ki so jih napisali mladi sodelavci, gre omeniti zlasti intervju Neve Zaghet z mladim grafikom in ilustratorjem VValterjem Grudi no ter razmišljanji Brede Susič (Manjšina kot... berač ali kot prostitutka?) in Petra Černiča (Mi, zamejstvo in matica) o odnosu med matico in zamejstvom v očeh mladih v rubriki Agorapodlipo. Obe razmišljanji imata svoje izhodišče v televizijski oddaji o pomenu pojma Domovina za mladega zamejca, ki smo jo videli marca letos. --------------IŽ
PREJELI SMO IN OBJAVLJAMO
SE O ZCPZ - TRST
Spoštovani prof. Humbert Mamolo in ostali člani prejšnjega izvršnega odbora Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta!
Oglašam se v zvezi s pismom, ki je bilo objavljeno v zadnjem Novem glasu in v junijski številki Našega vestnika, ker meče čudno senco na občni zbor, ki je bil 21. februarja letos v Bazovici, in posredno tudi na novoizvoljeno vodstvo ZCPZ. Oglašam se, ker ste me udeleženci občnega zbora izvolili za predsednika tega zasedanja, in menim, da zato lahko posredujem nekaj podatkov, ki naj pojasnijo zadevo.
Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo res veliko predstavnikov včlanjenih pevskih zborov, je dotedanje vodstvo povedalo, da ne namerava kandidirati in v tem smislu je tudi sestavljena kandidatna lista za izvolitev novega izvršnega odbora. Na listi za sestavo nadzornega odbora pa so kandidirali tudi nekateri člani bivšega izvršnega odbora in bili tudi izvoljeni. Ko so nekateri udeleženci občnega zbora vprašali, zakaj vsaj nekateri dotedanji člani ne nameravajo kandidirati, ste edino Vi, prof. Mamolo, vstali in svojo nepreklicno odločitev utemeljili z osebno prizadetostjo zaradi - po Vašem - nesprejemljivih odnosov med SSO, Slovensko prosveto in ZCPZ. To nepreklicnost so prisotni seveda vzeli na znanje, še zlasti ker ste jo potrdili kljub vsemu prigovarjanju, da naj jo prekličete. Na Vaše izvajanje o pokvarjenih odnosih med SSO, Slovensko prosveto in ZCPZ je prisotnim pojasnil stališče Slovenske prosvete g. Marij Maver. Glede ostalih dotedanjih članov izvršnega odbora, ki naj jih naštejem: dr. Zorko Harej, Tone Kostnapfel, Ljuba Smotlak, Albert Štrajn in Berta Vremec, katerim (kakor tudi Vam) gre vsa hvaležnost članov ZCPZ za izredno uspešno in požrtvovalno delo, ki ste ga nesebično opravljali tudi v zelo težkih razmerah; glede ostalih članov, torej, pa se je marsikdo spraševal, zakaj so se odločili, da ne kandidirajo. Tudi zato so udeleženci občnega zbora glasno in odločno zahtevali, naj se ne umaknejo iz aktivnega vodstva ZCPZ, in so tudi poudarili, da bodo svoje mnenje izrazili z glasovanjem, v kolikor je bila lista odprta. Rezultat glasovanja je pokazal, da je bil izvoljen tudi dr. Zorko Harej, očitno zato, da se tako ohrani kontinuiteta dotedanjega uspešnega dela. Dr. Harej je tedaj, osebno menim, zelo odgovorno sprejel voljo volivcev in s tem dejansko odrešil nov izvršni odbor velikih skrbi.
Naj še dodam, da zelo obžalujem, da ni ostal v novem izvršnem odboru še kdo, ki je bil član dotedanjega, saj mislim, da so to ljudje velikih človeških odlik in sposobnosti. Vesel sem, da se je to zgodilo za nadzorni odbor, in živo upam, da so vsi člani prejšnjega odbora pripravljeni aktivno sodelovati v organizaciji, ki na Tržaškem povezuje skoraj petdeset otroških, mladinskih, cerkvenih in posvetnih pevskih zborov.
- MARKO TAVČAR
ZGODOVINSKI SPOMIN VČERAJ IN DANES
Nestvarno in smešno je namreč danes enostransko zahtevati neke odškodnine za izgubljena ozemlja in lastnino, na drugi strani pa zapirati oči pred objektivno zgodovinsko stvarnostjo. Nekdanji nemški kancler Willy Brandt je tu lahko marsikomu za svetal zgled...!
Naj strnemo te vrstice z mislijo znanega nemškega filozofa, ki je sam občutil nacistično preganjanje. Karl Jaspers (na sliki), e-den najvidnejših predstavnikov sodobnega eksistencializma, je v globoki analizi takratne nemške družbe zapisal prodorne misli. V tem času so namreč postale stvarnost najhujše pošastnosti in zla dejanja, ki si jih more sicer razumni človek zamisliti: to, kar smo si nekdaj lahko samo mislili, je postala realnost.
Posebno šejaspers opozarja na egoistično pasivnost večine prebivalstva do vladajočega režima. Ali ni bilo vse to v taki ali drugačni obliki prisotno tudi pri nas? Ali ni šlo za splošen genocid naroda, ki se ni mogel več kot upirati? In o vsem tem naj bi tudi razmišljala italijanska večina, ki prepogosto pozablja na zgodovinske krivde lastne države. Kje so bili italijanski antifašisti? Nedeljski milanski II Giorna-le piše, da jih je bilo samo dvanajst! Verjetno pretirano majhna številka, toda znak, da je številčna moč italijanskega odporništva še zmeraj v diskusiji.
OB 52. OBLETNICI VETRINJA
V
Se so.v modi,,
pripovedke (2)
STANKO ŽERJAL
Sončni dan sreda, 30. maja, med peto in šesto uro popoldne po legalni uri. Stojim v tistem malem poslopju izven vetrinjskega taborišča na severovzhodnem vogalu taboriščnega štirikotnika pred generalom Krenerjem in polkovnikom Vizjakom. Oba me vprašujeta: "Slišali smo, da se ponujate, da bi mogel spričo svojega poznanja Koroške in mejnih prehodov kaj pomagati za beg v Italijo..." To sem jima potrdil, da srčno rad nudim svoje informacije in pomoč za pohod proti Zahomcu v Ziljski dolini in prehod državne meje čez Žabniško planino in tudi nadaljnja navodila za prebeg vsaj do Vidma ali naravnost do Trevisa, kjer je že bila nastanjena v taborišču prva in edina skupina beguncev iz Kranjske. Žrtvoval bi se tudi za osebno spremljanje, toda prednostno za preproste vojake; intelektualci, torej
tudi oficirji so sposobnejši za samostojno potovanje..." Oba visoka oficirja v en glas: “Saj tudi midva sprašujeva ne zase, ampak za te reveže, ki so še tu v taborišču..."
Med tem razgovorom se je začela pomikati iz taborišča mimo komandne pisarne vrsta tovornjakov s slovenskimi vojaki.
General Krener je vzdihnil poparjen in žalosten: "Glej, zdaj jih peljejo in fantje ne vedo, kam. Oh, da nismo mogli preprečiti vsaj tega trans-' porta zdaj, ko je dokončno jasen cilj!"
Upajmo, da je ta transport zadnjič. Narodni odbor (slovenska demokratična vlada v izseljenstvu, trenutno v Celovcu - opomba pisca) si prizadeva, da bi se odvažanje vojakov ustavilo in da bi se vsem, uniformiranim kakor civilistom I- zajamčilo politično zatočišče. Vsekakor pa: ob devetih zvečer se bo previdno povedalo na vsem vojaškem oddelku taborišča, da smo izdani, da naj si vsakdo pomaga po svoje, če se mu posreči dobiti kake civilne cunje. Toda videti je, da so Angleži pomnožili straže okrog taborišča..."
Čeprav sem si živo vtiskal v spomin vse, kar sem tiste dni doživljal v Celovcu, so mi marsikatere podrobnosti obledele. Vendar se še prav dobro spominjam dejstev, ki demantirajo vsebino Kavčičeve pripovedke. Z generalom Krenerjem sem govoril že prejšnji dan, v torek. In sem v njem videl moža, ki ni prav nič odločal o transportih slovenske demokratične armade in nič vedel o cilju potovanja. Ne spominjam se pa, kdo - ali on sam ali polkovnik Birec ali kateri drugi višji oficir, (a pred očmi mi je v duhu najbolj Krener sam) mi je govoril dobesedno sledeče: “Vprašali smo in vprašujemo angleškega poveljnika koroškega področja, kam vendar odvažajo naše vojake. Vljudno nam je odgovoril: "Vi ste vojak, gospod general (Krener) in boste razumeli, da odredb najvišjega poveljstva (konkretno generala Aleksandra v Italiji) ne smem razodevati v javnost, ampak jih izvršiti. Ko bodo prepeljani na cilj, boste že zvedeli, kje se nahajajo." Drugi viri so mi povedali ponovno še tole: Čim bolj je slovensko vodstvo sililo v Angleže, naj povedo, kam odvažajo slovenske vojake, tem bolj so Angleži ponavljali: "Mar nam ne zaupate? Če ste nam doslej zaupali, je treba, da nam še naprej zaupate."
—-—DALJE
7
ČETRTEK 5. JUNIJA 1997
8
ČETRTEK 5. JUNIJA 1997
TRG GUTENBERG
VELIKO ZANIMANJE ZA TRŽAŠKO KNJIGARNO
Tudi letos poteka na tržaškem Velikem trgu prireditev, znana pod imenom Trg Gutenberg. Začela se je v četrtek, 29. maja, trajala pa bo do nedelje, 8. junija. Prireditelji so občina Trst in njeno odbor-ništvo za kulturo, tržaška trgovinska zbornica, mestna knjižnica A. Hortis, ustanova Trieste carta & grafica in študijski center za mladinsko književnost A. Alberti.
POBUDA KONZORCIJA LETOS NA GRADU SV. JUSTA
K pobudi je letos pristopilo šest založniških hiš, katerih dela razstavlja šestnajst knjigarn in knjigoveznica Dama. Trg Gutenberg pa ni samo priložnost, da si obiskovalec ogleda in po možnosti kupi knjige (prodajajo jih z 10-odstotnim popustom); to prireditev zaznamujejo tudi predstavitve knjig, likovne delavnice (zlasti za otroke) in okrogle mize. V nedeljo, 1. junija, so predstavili tudi slovenski knjigi Bronasti violinist in Taček v gledališču.
Na letošnjem Trgu Gutenberg sodeluje tudi Tržaška knjigarna, katere kiosk vidimo na sliki (Foto Kroma). U-pravnik TK Igor Starc, s katerim smo se na kratko pogovorili, nam je povedal, da vla-
da med italijanskimi bralci veliko zanimanje za dela, ki jih ta knjigarna ponuja. Tako knjige, ki so aktualne za nas (npr. knjiga o temnih letih v Benečiji), gredo dobro v prodajo. Dobro se prodajajo tudi italijanska dela o Kosovelu ter prevoda Valvasorja in Bruna Volpija-Lisjaka. Med slovenskimi deli vlada zanimanje za Sosičev roman Balerina balerina. Veliko se proda tudi zemljepisnih kart Slovenije (zlasti obmejnih področij). Igor Sare je opozoril na bistveno važnost, dajeTK prisotna na Trgu Gutenberg. Knjigarna ima med italijansko publiko poseben status, saj krije določen tip tržišča in informira o tem, kaj se dogaja med Slovenci.
 IŽ
TISKOVNO POROČILO
DOLINSKA SEKCIJA SSk O VARIANTI REGULACIJSKEGA NAČRTA IN O SLOVENSKIH OBRAZCIH 740
Glavni odbor dolinske sekcije Slovenske skupnosti je pred dnevi razpravljal tako
o	splošnem političnem položaju kot o krajevnih problemih v luči programskega dogovora upravne koalicije na občinski ravni. S tem v zvezi je bilo ugotovljeno, da izvajanje programa redno poteka, seveda ob nujnem upoštevanju zapletenih birokratskih postopkov, zaradi katerih se rešitev marsikaterega problema nujno časovno zavleče. Ena pomembnejših točk programa je bila odobritev variante k splošnemu regulacijskemu načrtu, pri kateri so se upoštevale vse tehtno utemeljene prošnje občanov. Ko bo Dežela vr-
nila predložene spremembe urbanističnega načrta, bo odprt rok za morebitne pripombe občanov in drugih zainteresiranih ljudi in organizacij.
Sekcija je razpravljala tudi
o	organizacijskih vprašanjih in o pozitivnih premikih v zvezi z reševanjem nekaterih zahtev naše manjšine. V ta okvir sodi nedvomno ukrep finančnih oblasti o tiskanju tudi slovenskih obrazcev 740 za letno prijavo dohodkov. Zato sekcija SSk vabi občane, da se možnosti uporabe slovenskih obrazcev po-služijo v čim večjem številu. Zadevni obrazci so na razpolago na županstvu.
ERIK DOLHAR
ENO
ki CAR
Po prvi izvedbi pred dvema letoma na Devinskem gradu bo ta sedaj v soboto in nedeljo, 7. in 8. junija, na gradu sv. Justa, kjer bodo vinogradnike spremljali gostinci s Krasa in mesta z značilnimi krajevnimi prigrizki.
O	tem so govorili tudi na sestanku odbora gostinske sekcije pri SDGZ, ki je bil prejšnji teden v gostilni Guštin v Zgoniku.
Ponedeljkovo tiskovno konferenco v prostorih Tržaške trgovi nske zbornice je uvedel njen predsednik A-dalberto Donaggio, ki je poudaril, da so take pobude hvalevredne predvsem za promocijo turizma na Tržaškem z ovrednotenjem teritorija in krajevnih pridelkov. Obenem je pomembno tudi dejstvo, da bo letošnja izvedba Enokrasa na gradu sv. Justa, o katerem sta se Donaggio in tržaški župan llly že pogovarjala, da bi ga bilo treba valorizirati s tem, da bi podelili upravo grajskih prostorov s kletjo vred kakemu podjetju, ki bi tako prilagodilo grad turističnim potrebam.
Predsednik Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin "Kras" Benjamin Zidarič seje najprej zahvalil vinogradniku Ediju Kantetu, od katerega je prišla zamisel za prvo izdajo Enokrasa. Zidarič je pojasnil, da bo uradno
V	ponedeljek, 2. junija, je Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras predstavil promocijsko degustacijo vin vinorodnega okoliša Kras Enokras 97.
odprtje degustacije vin Enokras 97 v soboto, 7. junija, ob
1	7.30 v muzejski dvorani Caprin, pred tem pa bo degustacija vi n samo za gosti n-ce in operaterje (samo z vabilom), prav tako kot v nedeljo od 10.30 do 12.30, medtem ko bo od 15. do 18. ure prosta degustacija.
Na tiskovni konferenci so spregovorili še pokrajinski odbornik Marini, predsednik gostinske sekcije SDGZ Do-Ijak ter predstavnik kmetijskega inšpektorata. Na vprašanje, zakaj na takih pobudah ne sodelujejo tudi vinogradniki oz. gostinci s slovenske strani meje, je Doljak odgovoril, da so tesnejše sodelovanje skušali uvesti že z ustanovitvijo ceste terana, ki pa, kot znano, poteka samo na italijanski strani Krasa, a so tako tedaj kot sedaj v Sloveniji naleteli na gluha ušesa, katerim so se pridružili še birokratski zapleti. Tako bo na letošnjem Enokrasu sodelovalo vseh 13 vinogradnikov, ki so včlanjeni v Konzorcij. Predvsem z avtohtonima sortama terana in vitovske se bodo predstavili: Bole (s Piščancev), Castelvecchio (Zagraj), Colja (Samatorca), Ferluga (Piščanci), Kante (Praprot), Lupine (Praprot), Andrej Milič (Zagradec), Ladi Milič (Salež), Orlando (Milje), Parovel (Dolina), Škerk (Praprot), Ušaj (Nabrežina) in Zidarič (Praprot).
Posnetek s predstavitve (Foto Kroma)
TUDI V TRSTU SO PRAZNOVALI DAN HRVAŠKE DRŽAVNOSTI
Na generalnem konzulatu Republike Hrvaške v Trstu je bil v četrtek, 29. maja, sprejem, ki gaje ob prazniku hrvaške državnosti priredil generalni konzul prof. dr. Miroslav Bertoša. Sprejema seje udeležilo veliko število povabljencev, med katerimi so bili tudi vidni in ugledni predstavniki oblasti, gospodarstva in kulture. Prisotni so bili npr. tržaški podžupan Roberto Da-miani, rektor tržaške univerze Giacomo Borruso, predsednik trgovinske zbornice Adal-berto Donaggio, škof Evgen Ravignani idr. Republiko Slovenijo je zastopal vicekonzul Zorko Pelikan.
Ob tej priložnosti je bila na ogled razstava hrvaškega kiparja Kuzme Kovačiča, ki je izdelal kip papeža Janeza Pavla II. ob njegovem obisku na Hrvaškem kot zahvalo za vse, kar je sv. oče naredil za Hrvaško in hrvaški narod. Odprtja razstave se je udeležil umetnik sam, konzul Ber-to-ša pa je podčrtal, da želi biti razstava dokaz, da hrvaška civilizacija spada v evropsko in zahodno civilizacijo.
ZAKLJUČKI
LETOŠNJIH
ŠMARNIC
Mesec maj je za nami in z njim tudi šmarnične pobožnosti.
V	soboto, 31. maja, so po raznih župnijah na Tržaškem potekali slovesni zaključki šmarnic. To priložnost so nekje tudi slovesne-je proslavili, npr. na Opčinah, kjer je bil že tradicionalni dobro obiskan koncert, ki so ga oblikovali domači zbori: otroški, mladinski in dekliški zbor Vesela pomlad ter deška skupina in pripravniška skupina za večglasno petje in cerkveni mešani pevski zbor Sv. Jernej pod vodstvom Franca Poha-jača, Zdenke Križmančič in Aleksandre Pertot. Kot gost je nastopila vokalna skupina Resonet pod vodstvom Aleksandre Pertot. Priložnostno misel je podala Nataša Sosič Fabjan, spored pa je povezovala Alenka Hrovatin.
Isti večer so tudi v Nabrežini imeli slovesen zaključek šmarnic. Na sporedu so bili sv. maša, govor predstojnika Sv. gore, litanije in nastop vokalnega tria Musiča noster amor.
FOTO KROMA
RAZSTAVA LESENIH PODOB BOGOMILE DOLJAK NA OPČINAH
na dela "odkrivajo svet ritualov, verske zavesti, šeg in navad. Posamezne motive je Doljakova oblikovala zvesto po kraški dediščini, bodisi na formalni strani same zgodbe rituala, pripovedi ali šege, bodisi z uporabo ali preobleko "tradicionalnih" nastopajočih v značilnih kraških razpoznavnih znakovnih sistemih (npr. oblačilni videz ženske, botanični svet Krasa itd.)." Odprtja razstave seje udeležilo veliko število ljudi. Tekst prof. Bogataja je prebrala Ko-stanca Filipovič, spregovorila je tudi umetnica sama, večer pa je popestril nastop ženske vokalne skupineMu-,s/ca noster amor pod vodstvom Tamare Stanese.
i
, ^
Od petka, 23. maja, do nedelje, 1. junija, je bila v veliki dvorani Prosvetnega doma na Opčinah na ogled razstava z naslovom Srečanje dveh pripovedi: življenjskih zgodb lesa in likovnih zapisov
Bogomile Doljak. Gre za vrsto umetniških podob iz lesa, ki upodabljajo svetnike, kra-ške ljudi in legende, ki so zelo znane v naših krajih (npr. tisto o Kristusu in sv. Petru). Kot je v zgibanki napisal prof. dr. Janez Bogataj, razstavlje-
DRUŽABNIVEČER
NABREŽINSKIH
DRUŠTEV
V	petek, 30. maja, je bil na Radovičevi domačiji v Nabrežini družabni večer, ki sta ga priredili domači društvi S D Sokol in SKD Igo Gruden. Udeležencev večera - prisotni so bili seveda tudi odborniki in člani - ni bilo ravno veliko, vendar je bilo vzdušje ob prigrizku in pristni domači kapljici sproščeno in živahno. Gotovo so se prisotni pogovarjali tudi o sedanjih razmerah, v katerih sta obe društvi in ki niso ravno rožnate (o njih smo poglobljeno poročali v prejšnji številki). Srečanja se je udeležila tudi devinsko-nabrežinska podžupanja Vera Tuta Ban.
Družabno srečanje je predstavljalo tudi priložnost za informacijo o zadrugi Primorski dnevnik. Potekalo je tudi vpisovanje v zadrugo samo.
TRŽAŠKA
RAZGOVOR O KNJIGI V DSI
LEVA SREDINA IN TRŽAŠKI SLOVENCI - II. DEL
IVAN ŽERJAL
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta je izdal 2. del književnega truda dr. Rafka Dolharja Leva sredina in tržaški Slovenci s podnaslovom Od levosredinske odjuge do osimske pozebe. Ob izidu knjige je bil v ponedeljek, 2. junija, v Društvu slovenskih izobražencev razgovor o obdobju levosredinskih uprav na tržaški občini in pokrajini od druge polovice štestdesetih do srede sedemdesetih let.
Posnetek s ponedeljkovega razgovora ob izidu "belega priročnika" (Foto Kroma)
Kot je na ponedeljkovem večeru povedal avtor dr. Rafko Dolhar, knjiga noče biti zgodovinsko delo, ampak je le osebno pričevanje oz. kronika o nekem določenem obdobju in o opravljenem delu. Po besedah časnikarja Iva Jevnikarja opisuje knjiga udejanjanje levosredinske formule tudi na Tržaškem. To zgodbo pelje Dolhar (ki je takrat bil odbornik za Slovensko skupnost na tržaški občini) preko določenih uspehov do t.i. "osimske pozebe" po letu 1975, ko se je kot reakcija na podpis Osimskih sporazumov v Trstu ustanovila Lista za Trst, ki je na občinskih volitvah leta 1976 premočno zmagala.
Avtorje bil protagonist tistega dogajanja, zato se leta prepletajo tudi z osebnimi j spomini, ki pa so ločeni od opisa, v obliki dnevniških zapisov in tiskani v ležečih črkah. Avtorje vire za svoje delo črpal iz takratnega pisanja tržaških italijanskih in slovenskih časopisov in iz arhiva SSk; to je bila dejansko edina stranka, ki je dala na razpolago svoj arhiv za raziskave. Dr. Dolhar je tudi podal oceno tistega obdobja in dejal, da imamo Slovenci danes v glavnem tisto, kar smo si v | letih levosredinske uprave priborili. Ko bi sredi sedemdesetih let ne prišlo do "o-simske pozebe", bi danes veja, na kateri sedimo, bila verjetno drugačna od tiste, ki
dejansko je. Tudi nekatere stvari, ki se nam danes zdijo samoumevne, takrat to niso bile in se je bilo treba zanje težko pogajati in boriti.
Svoje osebno pričevanje sta prinesla tudi bivši deželni svetovalec SSk dr. Drago Štoka in časnikar Saša Rudolf, ki je bil v obdobju leve sredine pokrajinski odbornik slovenske stranke. Rudolf je npr. dejal, da je takrat izvoljeni predstavnik imel za seboj tudi določeno strukturo stranke, ljudi, ki so mu pomagali. Morda, je dejal, bi bili takratni izvoljeni predstavniki dosegli kaj več, če bi imeli nekoliko več izkušenj. Dr. Štoka pa seje dotaknil zlasti odnosov s takratno Krščansko demokracijo, ki je skušala pri-
peljati na svojo stran katoli-| ški del manjšine, a ji to ni uspelo (kljub pritiskom, ki naj bi prihajali s tržaške škofije in -kot se je slišalo med razpravo - delovanju nekaterih duhovnikov), in krize, ki je zajela
1	SSk ob aferi za tržaški naftovod konec šestdesetih let.
O	odnosih med SSk oz. .slovenskimi katoličani in KD ije govor tudi med razpravo. Nekateri so se zlasti vpraša-
li,	ali smo Slovenci od levosredinske polijike imeli dejansko korist ali je bila to le ! špekulacija krščanskih de-;mokratov s ciljem, da bi v-ključili v svoje vrste katoliško usmerjene Slovence. Dr. Dolhar je vsekakor dal svoje priznanje takratnima voditeljema KD in PSI na Tržaškem Guidu Botteriju in Arnaldu Pittoniju, da sta imela toliko poguma, da sta šla zaradi v-ključitve Slovencev v tržaški občinski in pokrajinski odbor tudi proti močnemu delu last-
i	nih strank. Prisotni so obravnavali tudi vprašanje posledic Osimskih sporazumov za na-; še kraje in manjšino, vlogo takratne Slovenske levice, prišlo pa je tudi do primerjave med takratno in današnjo situacijo na tržaški občini.
Kot je na koncu povedal Ivo Jevnikar, je z drugim delom knjige Leva sredina in tržaški Slovenci (knjiga stane 24.000 lir, skupaj s prvim delom pa 39.000 lir) krožek Virgil Šček bistveno pripomogel k spoznavanju tržaškega vprašanja. Ugotoviti pa je treba, da se je ponedeljkovega razgovora v DSI udeležilo malo ljudi. Upati je, da bo knjiga sprožila širšo diskusijo tudi med drugimi akterji iz tistega obdobja.
KONCERT V PREČNIKU
DOMAČE PESMI FANTOV IZPOD GRMADE
V torek, 27. maja, je kulturno društvo Vigred iz Šem-polaja priredilo na dvorišču Šemčeve domačije v Prečniku celovečerni koncert moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade, ki ga vodi Ivo Kralj. Zbor (na sliki Foto Kroma) se je predstavil z izborom dvajsetih pesmi iz "železnega repertoarja", ki jih je s priložnostnimi mislimi sproti predstavljal Marko Tavčar, s kmečkimi pesmimi doma-
čih pesnikov pa povezoval Gregor Pertot. Številno občinstvo, ki se je zbralo v tem prijetnem kraškem kotičku, je lahko prisluhnilo predvsem domačim, narodnim ali ponarodelim pesmim ter zlasti tistim, ki govorijo o delu na polju in o življenju na Krasu.
Večer se je, kot je že običaj, zaključil z družabnostjo ob pristni domači kapljici. ----------ED
VERSKI IN KULTURNI PRAZNIK
PRAZNIK SV. TROJICE NA KATINARI
Letošnje praznovanje Sv. Trojice, kateri je katinarska cerkev posvečena, je bilo še posebno slovesno.
Ob tej priložnosti so se farani te župnije, ki zajema Katinaro samo, Lonjer, Rovte in del Rocola, spomnili tudi slikarja Toneta Kralja, ki je s poslikavo mogočnega Križevega pota v letu 1931 zapustil v tej cerkvi eno izmed najlepših del svojega opusa. Z njim je umetnik hotel povedati to, česar on in njegovi primorski rojaki v tistih temnih časih z živo besedo niso smeli.
V čudovito okrašeni cerkvi je zjutraj župnik g. Anton Žužek daroval sv. mašo. Po njej pa so številnim vernikom otroci in žene v narodni noši razdelili kolače, kot je to že v skoraj stoletni navadi.
Popoldne se je v cerkvi sv. Trojice odvijal enourni program, ki je vseboval pozd-
ravni nagovor člana župnijskega sveta, župnikovo misel, opis dela slikarja Toneta Kralja, nastop otroškega pevskega zbora Kresnice pod mentorstvom s. Karmen ter skupine Shalom. Za čudovit glasbeni prispevek pa je poskrbel orkester Glasbene matice pod vodstvom prof. Petra Filipčiča in prof. Jagode Kjuder. Številno občinstvo je nastopajoče nagradilo s prisrčnim ploskanjem in se nato še dolgo zadržalo pred cerkvijo pod košatimi lipami ob prigrizku in klepetu.
Za nekaj ur je imel naš človek občutek, da se vsaj tu pod zvonikom, pod krošnjami stoletnih lip, Katinara ni spremenila.
--------- O.	PEČAR
OBVESTILA
POJ, PLEŠI, igraj in še kaj v veselje sebi in drugim, velika otroška prireditev pevskega društva Vesela pomlad in Ma-rijanišča na Opčinah. Sobota, 7. junija, ob 20. uri v dvorani Finžgar-jevega doma koncert OPZ OS Danila Lokarja iz Ajdovščine pod vodstvom Marinke Šuštar in ob klavirski spremljavi Tatjane Krapež ter nastop zborov Vesela pomlad. Nedelja, 8. junija: ob 9. uri sv. maša na prostem; ob 10. uri odprtje delavnic, ki jih bodo vodili številni animatorji; ob 13. uri skupno kosilo; ob 14. uri lutkovna igrica Lenčke Kuperjeve Kapljica Mav-rinka v izvedbi lutkarjev SKD Šmihel iz Koroške; ob 14.30 vodene otroške igre; ob 16. uri prikaz izdelkov in animiranih točk otrok iz vseh sodelujočih delavnic, nastop ansambla Zamejski kvintet, dua Martina in Mitja Malalan, harmonikarjev Alme in Boruta Vi-dau, fantovske vokalne skupine ter malih solistov OPZ Ve-
sela pomlad. Povezovala bo Sara Balde. Prisrčno vabljeni!
GLEDALIŠKA SKUPINA Slovenskega kulturnega kluba vabi v nedeljo, 8. junija, ob 19. uri, v Marijin dom v Rojanu na premiero celovečerne igre Tajno društvo PGC. Režija Lučka Susič, scena Magda Samec. Predpremiera bo v soboto, 7. t.m., ob 17. uri v isti dvorani. Vabljeni otroci in odrasli.
SDGZ IN NŠK vabita na predstavitev knjige Milana Pahorja Jadranska banka v Trstu, ki bo v sredo, 11. t.m., ob 18. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah.
DAROVI
ZA CERKEV v Ricmanjih: A-leksija Semenič, Ricmanje, v spomin na pokojne starše 200.000; M.B., Trst, 200.000.
NAMESTO CVETJA na grob prof. Juriju Slokarju daruje N.M. 20.000 lir Slovenski Vin-cencijevi konferenci v Bar-kovljah za begunce.
GLASBENA MATICA
KONCERT OB 70-LETNICI SKLADATELJA PAVLETA MERKUJA
NASTOPAIO SKUPINE GLASBENE MATiCi Kulturni dom - Trst, 10. junija 1997, ob 20.30.
VOKALNO-INSTRUMENTALNA SKUPINA NOMOS Z BASOM ALDOM ŽERJALOM
vabi na
KONCERT
Na sporedu bodo skladbe Rossinija, Verdija in Borodina. Sodeloval bo tudi vokalni kvartet Musiča noster amor, ki ga vodi Tamara Stanese.
Sobota, 14. t.m., ob 20.30 v prostorih KD Ivan Grbec v Trstu.
PRVO SVETO OBHAJILO V BARKOVLJAH
f
G. Jože Speh deli otrokom prvo sv. obhajilo (Foto Kroma)
25. maja je pristopilo k prvemu sv. obhajilu v Barkov-Ijah osem otrok, dva dečka in šest deklic. Srce se nam je kar širilo, ko so stopali mimo nas v sprevodu otroci v narodnih nošah, deklice v bogato vezenih belih s sinjim trakom v pasu, dečka v sinjih oblekcah in s slamničkoma, ovenčanima s cvetjem in rdečim trakom. Lepo je, da rabimo čim pogosteje to naše narodno bogastvo. V cerkvi je bila lepa, prisrčna slovesnost. Vodil jo je naš dušni pastir g. Jože Špeh. Ob koncu pa je otroke in starše nagovoril tudi župnik g. E-lio Stefanut. Barkovljani se ob tej priložnosti zahvaljujemo
obema duhovnikoma, gospe Veri Poljšak, ki je g. Špehu letos pomagala pri pripravi o-trok na prvo sv. obhajilo (prejšnja leta je to opravljala gdč. Felicita Vodopivec - tudi njej prisrčna hvala!), verouči-teljici v šoli s. Karmen, ki je vodila petje otrok, požrtvovalnim skavtom, ki so poživili slovesnost s petjem in igranjem na kitaro; pa tudi gospem, ki so pridno šivale, prale in likale narodne noše, in onim, ki so poskrbele, da so se po maši otroci, starši in drugi lahko pomudili ob lepo pripravljeni mizi v župnijski dvorani.
ČETRTEK 5. JUNIJA 1997
-NM
FOTO BUMBACA
"EVROPA SKUPAJ"
Od torka, 20. maja, do sobote, 24., je bilo zvečer v Kulturnem centru Lojze Bratuž vse živo. Velika dvorana je bila prizorišče posrečene "maratonske" pobude Europa insie-me (Evropa skupaj). Letošnjo prireditev, ki je bila že dvanajsta, so uresničili goriško šolsko skrbništvo, goriška pokrajina in občina, tržiška občina (ponedeljkov večer je potekal v občinskem gledališču v Tržiču). Pokrovitelj manifestacije je bil pokrajinski odbor Unicef. Sodelovala je tudi Evrope-istična akademija F-Jk, podprli pa sta jo Kmečka banka in Goriška hranilnica. Vsak večer se je na odru predstavilo po pet ali šest skupin iz raznih osnovnih, predvsem pa srednjih šol iz mesta in bližnjih vasi, pa tudi iz severne Italije. Zadnji večer, kateremu so v prepolni dvorani prisostvovali tudi župan Valenti, odbornica za šolstvo Francioso in šolski skrbnik Mannini, so sooblikovali gostje iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Nastopil je tudi zbor Seghizzi, mestna Glasbena šola pa je z orkestrom kitar zaigrala v petek. Program je povezoval E. De-vetag, ravnateljica L. Fasiolo pa je podeljevala spominske pokale in plakete. Nastopajoči so se potrudili, da bi svoje točke čim bolje izpeljali. Izvajanja so bila bolj ali manj zanimiva in posrečena, a vsa so odražala nekaj skupnega: vsak profesorski zbor skriva v sebi skupinico navdušencev, ki želijo poleg obveznega, za dijake včasih malo privlačnega učnega načrta, posredovati učencem čut za lepoto kateregakoli umetniškega izražanja. Izvajalci so bili hkrati poslušalci in gledalci, tako so ob spremljanju narodnih in umetnih pesmi, dramskih prizorov, ljudske, klasične in moderne glasbe ter plesa spoznali svojo kulturo in seveda tujo, odkrili skupna zanimanja, a tudi različne pristope do umetniške govorice. Sicer pa je globlji namen te širokopotezne pobude predvsem ta, da se mladoletniki pobliže spoznajo z vrstniki različnih narodnosti in že zgodaj vsrkajo vase čut za sožitje, strpnost, ljubezen do drugega in drugačnega. Tako se v njih prebudi pozitivna radovednost do manjšin in sosednjih narodov. Italijanske in tudi slovenske družine so tiste dni sprejele medse profesorje in dijake iz sosednjih držav. Skupno bivanje jih je spodbudilo k navezovanju prijateljskih stikov, prelivanju šolskih izkušenj in spoznavanju navad, težav in želja, ki so skrita v mladih srcih. Gostje iz bližnjih in bolj oddaljenih dežel so si ogledali krajevne lepote in zgodovinska obeležja, zvečer pa so jih odrski nastopi še tesneje povezovali. Med nastopajočimi so bili predstavniki italijanske manjšine iz Istre in goriška slovenska srednja šola Ivan Trinko. Naši dijaki so prikazali lutkovno igrico, drugi dan pa zapeli splet ljudskih pesmi ob instrumentalni spremljavi. Po uspešni premieri v lanskem juniju in odmevnih ponovitvah (v Štandrežu, Benečiji, na Danskem, v San Daniele in Tržiču, kjer so nastopili kot ena izmed najboljših šolskih gle-
daliških skupin v celi Italiji) se je ponovno izkazala lutkovna skupina Iskrice z uprizoritvijo zgodbice Jane Kolarič Salon Expon v režiji neutrudne prof. Lučane Budal (na sliki). Pod njenim vodstvom so mladi lutkarji še izpilili odrski prikaz
I	in pri tem odpravili drobne napake in pomanjkljivosti. S skrajšanjem teksta so se zabri-
TEREZA SREBRNIC
Šolsko leto gre h koncu, vrstijo se prireditve z nastopi u-čencev vsepovsod. V Sovod-njah bo v ponedeljek zvečer predstavitev Comeniusa ali tega, kar se je v tem šolskem letu zgodilo v okviru tega projekta. Učenci so bili vseskozi krepko zaposleni: s sovrstniki treh pobratenih šol (srednje Ciril-Metodove šole iz Trsta, osemletke iz Rathcoola-Du-blin ter trirazredne OŠ iz Chvviloga-VVales) so si izmenjavali pisma, risbe in fotografije ter različne pdatke in zanimivosti. Kdaj vstajajo in hodijo spat, kaj vsebuje njihova prehrana, kaj se najrajši igrajo, katerim TV programom sledijo, pa tudi, kako in kaj se praznuje in kakšne so vremenske razmere. Vse to so si otroci zabeležili in izmenjali zapiske v treh manjšinskih jezikih in angleškem prevodu. Pomembnejše dogodke smo tudi snemali na videokasete, ki so krožile med štirimi šolami. Zelo pomembni so bili tudi medsebojni obiski. Poročali smo že
o	gostovanju irskih in vvale-žanskih učiteljev v Trstu in So-vodnjah tik pred Veliko nočjo. Mesec dni kasneje pa je skupina dveh tržaških profesoric in dveh sovodenjskih učiteljic vrnila obisk obema pobratenima šolama v VValesu in Dublinu. Takratna doživetja so se zapisala kot enkratni trenutki, ki povezujejo in poglabljajo prijateljske odnose. Učenci so bili deležni odmevov preko diapozitivov in pripovedi ter razstave. Kdo je prej vedel za VValežane ali Irce kaj bolj točnega? Prav stik z njihovo deželo, odkrivanje lepot in zanimivosti nam je odprl vpogled v bogastvo teh dveh narodov. VValežani so nam Slovencem kar blizu: teptani in zapostavljeni v lastni domovini prav do pred kratkim, se odločno in zavestno oklepajo svojih korenin, jezika in kulture. Wale-ški jezik je za baskovskim najstarejši živi jezik na evropskih
IVA KORŠIČ
sala nekatera mesta, ki so zaustavljala tempo predstave. Nastopi v letošnjem šolskem letu se niso še sklenili, a prof. Budal (čeprav okrog njenih zamisli ne veje zmeraj ugoden veter) na tihem že snuje novo lutkovno pravljico, ki bo po pridobljenih izkušnjah gotovo še bolj dovršena.
tleh in ga skupaj z irskim, škotskim in bretanskim uvrščamo med keltske jezike.
S prihodnjim šolskim letom stopa Comenius v drugo fazo sodelovanja: redne povezave štirih šol prek interneta in izmenjave učencev 4. in 5. razredov ter srednješolcev. Za teden dni se bodo vključili v prirejeno delo na šolah-gosti-teljicah. Naj omenimo še zadnje, sveže v brstenju tega Co-meniusovega drevesa: srečanje v Dublinu za ravnatelje in koordinatorje projekta, povezano z otvoritvijo tamkajšnje nove šolske stavbe, na katero so čakali kar 121 let! Ravnateljica doberdobskega okrožja ter ravnatelj in koordinatorka Ciril-Metodove šole so se iz
i	Irske vrnili zelo navdušeni!
Ob koncu naj vse bralce, prijatelje mladine ter druge naše rojake povabimo v Sovo-dnje: 9. junija ob 18.30 bosta v sejni dvorani na županstvu otvoritev razstave izdelkov in materiala v okviru projekta Comenius ter predstavitev skupne brošure pravljic vseh štirih sodelujočih šol. Ob 19. uri bosta sledila v Kulturnem domu ogled videokaset in nastop osnovnošolcev. Še enkrat vsi prisrčno vabljeni!
NA POBUDO VIDEMSKE UNIVERZE V GORICI
MITI: ZMERAJ ISTI, VEDNO DRUGAČNI
Tretje srečanje Soglie
-	Pragovi\e prineslo razmišljanja o "metamor-fičnih besedah".
Videmska univerza - oddelek za poučevanje tujih jezikov - pripravlja v tem akademskem letu niz odprtih srečanj za spodbuditev razmišljanja brez meja. Po razpravah o tem, kako se za od človeka postavljene meje ne brigajo rastline in živali, in po razmišljanjih o ljudski kulturi, je bila prejšnjo soboto pod žarometi vloga posrednikov med kulturami, torej prevajalcev, pa ne samo njih, saj kultura ne ubira zgolj ubesednjenih oblik. Delovni naslov predavanj, ki so se zvrstila v goriški podružnici videmske univerze, je bil Me-tamorfične besede. Za uvod je deseterica študentov odre-citirala Shakespearov 18. sonet v ducatu različnih jezikov in s tem uokvirila rdečo nit pomladanskih Pragov, ki so prinesli štiri poglede na prevzemanje, preoblikovanje in zorenje mitov, stilov in - globalno vzeto-kultur. Pobudnica razmišljanj prof. Marisa Se-stito je na primeru zgodbe o tragični ljubezni dveh mladih, ujetih v rodbinske spore, poskrbela za nazoren prikaz časovnih in prostorskih "metamorfoz" ene in iste tematike. Maila DAronco je predstavila trčenje germanskih z latinsko kulturo in preplete, ki so sledili vdorom Langobardov, Vi-sigotov, Frankov in drugih plemen; Maria Paola Frattolin pa je razmišljanje prenesla v slikarsko govorico. Arhitekta Lino Visintin in Dorče Simčič sta razmišljanja sklenila z iskanjem izvirne podobe briških vasi. Srečanja, ki seje zaključilo s kulturnim programom, sta se poleg številnih pretežno mladih poslušalcev udeležila tudi slovenski konzul Tomaž Pavšič in rektor videmske univerze Strassoldo, ki je ob tej priložnosti ponovno potrdil namero videmskega vseučilišča, da z naslednjim letom odpre katedro za slovenščino.
----------SF
VRH SV. MIHAELA: PRVOOBHAJANCI
Vasi Gabrje, Vrh sv. Mihaela, Rupa in Peč so tudi letos imele skupno pripravo na prvo sv. obhajilo. Otrok je bilo osem: 5 z Vrha in po eden iz ostalih vasi. Zbirali smo se dve leti v Gabrjah, ki so nekako središče in zato primerno za vse, saj drugje tudi ni župnijskega doma. Otroci so radi prihajali, starši so pomagali z nasveti. Zadnji teden smo se večkrat podali na Vrh. Tam smo imeli bližnjo pripravo in prejem zakramenta sprave. G. Marjan je priskočil na pomoč kljub pripravi na sv. birmo in drugemu delu. Vsi, zlasti starši, so pripravili cerkev in srca za slovesnost 25. maja ob 10.30 na Vrhu. Zmenili smo se, da pridejo Vrhovci za sv. Rešnje telo in kri, 1. junija, v Gabrje, da počastimo tudi Samanto: prav tako na Peči Natašo in Saro, ker so navezane na svojo župnijsko cerkev; prav tako starši. Na Vrhu so pri maši s petjem in molitvijo sodelovali tudi drugi, saj so prvoobhajanci z Vrha (Alex, Lorena, Manuel, Erika in Barbara) povečini člani otroškega in mladinskega pevskega zbora. V Gabrjah so za Telovo vsi lepo sodelovali, prav tako na Peči, ob lepih procesijah; zlasti na Peči ob mogočnem petju MePZ Rupa-Peč. Prav otroci so te dni gotovo pomagali utrditi našo povezanost po veri.
IZ DOGAJANJA V PROJEKTU COMENIUS
PRAZNOVANJE 70-LETNICE PODJETJA TERPIN
V	soboto, 31. maja, je goriška tvrdka bratov Terpin slavila 70-letnico svojega obstoja. Ob tem jubileju je bila posebna prireditev v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki se je je udeležilo veliko število povabljenih gostov z obeh strani meje. Praznovanje se je nato zaključilo v novih prostorih tvrdke na industrijskem področju. Tu je prostore blagoslovil škofov vikar msgr. Oskar Simčič.
Na slovesnosti so spregovorili predvsem prireditelji sami in prikazali zgodovino in razvoj današnjega podjetja, tako brata Marjan in Ciril Terpin. Slednji jev daljšem govoru orisal nastanek tega danes močno razširjenega podjetja z začetkom 1.1927, ko je oče Franc Terpin odprl v Števerja-
nu trgovino z mešanim blagom. Sledili so pozdravi številnih gostov. Med prvimi je pozdravil podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, nato pa še predsednik slovenskega parlamenta Janez Podobnik. Prisotna sta bila tudi pravosodni minister Marušič in minister za kmetijstvo Smerkolj. Pozdrave so nato prinesli še številni upravitelji, med katerimi novogoriški župan Špacapan, števerjanski župan Corsi, poleg njih pa še deželni predsednik SSk Bernard Špacapan, nekdanji deželni poslanec SSk Drago Štoka in številni drugi.
Na prireditvi je zapel tudi ob spremljavi citer vrsto pesmi Vokalni kvartet Do, ki ga sestavljajo člani nekdanjega Slovenskega okteta.
VRSTA PRIREDITEV NA PRAZNIKU ŠPARGLJEV
V	prejšnji številki smo že poročali o prvem delu Praznika špargljev, ki je potekal v soboto in nedeljo, 24. in 25. maja, z nastopom zbora Sedej iz Števerjana in članov štandre-ške dramske skupine z vedro igro Čudna bolezen. Tudi v drugem delu, zadnjo soboto v maju in prvo v juniju, je bilo več zanimivih pobud. Tekmovanja v pritrkovanju se je udeležilo sedem skupin iz Aiella, Ajdovščine, Budanj, Novega mesta, Podmelca, Šempetra in Vrtojbe. Strokovna komisija je najvišje ocenila izvajanje pritrkovalcev iz Budanj. Večino skupin so sestavljali zelo mladi člani, iz Novega mesta pa so se povzpela na štandreški zvonik tri mlada dekleta. Na letošnjem Prazniku špargljev je prvič bilo tudi tekmovanje v fotografiji. Najlepše slike je posnela Loredana Prinčič. Kar 55 mladih umetnikov se je udeležilo slikarskega ex temporeja (na sliki). Razdeljeni so bili v štiri skupine. Za vrtec so najlepše risali Tina Del Fabbro, Mateja Nanut in Jakob Fajt, v skupini prvih in drugih razredov osnovnih šol pa Lara Si-moneta, Fabiola Torroni in Gregor Nanut. Za tretje, četrte in pete razrede so naj lepše risbe oddali Stefano Mastrolil-
lo,	Samanta Di Palma in Isabel Paškulin. Prvo nagrado za srednjo šolo je prejel Peter Povšič. Za najštevilnejšo prisotnost na ex-temporeju je prejel posebno priznanje tretji razred štandreške osnovne šole Fran Erjavec. Vsi nagrajeni so bili deležni lepih poklonov,
ki so jih darovale razne ustanove, domači obrtniki in trgovci.
Nedeljski program je obsegal tudi nastope raznih mladinskih skupin. Odprl ga je štandreški združeni otroški zbor pod vodstvom Elde Nanut in Barbare Piccolo. Marja Feinig Tavčar pa je vodila mlade pevce z Vrha sv. Mihaela. Zelo duhovit je bil nastop učencev drugega razreda štandreške osnovne šole, ki so številnim prisotnim dajali nasvete za koristne nakupe. Zabavna besedila so si otroci sami izmislili, za nastop pa jih je pripravila Majda Paulin. Na ploščadi župnijskega parka stas plesnimi točkami sklenili program skupini ritmike ŠZ Dom in Show dance pod vodstvom Damjane in Mije Češčut.
UCENCI PROF. SIJAVUSA GADZIJEVA NA KONCERTU
NADARJENI, VZTRAJNI, DELAVNI...
TATJANA GREGORIČ
Srečanje z mladimi talenti iz razreda prof. Sijavuša Gadžijeva je vedno tudi srečanje z občudujočo zagnanostjo mladih, srečanje z njihovo predanostjo glasbeni muzi in srečanje z neizčrpnim virom volje in delavnosti, ki ju lahko izžareva le glasbi popolnoma zvest (in z njenimi čari tudi dobro animiran) mlad človek. Profesor Sijavuš Gadžijev iz Moskve je s svojim pianističnim in pedagoškim poslanstvom nedvomno postavil nove temelje klavirski igri na Primorskem in pozitivno vplival na njen razvoj. Ob priznanem mojstru pianizma so se zbrali učenci iz različnih glasbenih šol na obeh straneh meje, čedalje bolj pa "Gadžijevova šola" privablja tudi mlade pianiste iz drugih krajev Slovenije in Hrvaške. V razredu nadarjenih mladih pianistov prof. Gadžijeva je danes 17 učencev in kar štirinajstim smo lahko prisluhnili na koncertu v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v ponedeljek, 26. maja. Glasbeni večer, ki je, kot vsi podobni nastopi Gadžijevovih "varovancev", ponujal pomladno svežino in brezmejno voljo do raziskovanja skrivnosti črno-belih tipk, je o tvoril šestletni Aljaž Srebrnič, Goričan, ki je s svojo še začetniško pianistiko v Mozartovem Menuetu in slovenski ljudski Izidor ovčice pasel vsem, ki doslej še niso imeli priložnosti slišati Gadžijevovih talentov, razkril posebnosti in vrline pedagoškega dela ruskega pianista: v mladem človeku prebuditi in razvijati specifično naklonjenost glasbi, ob klavirski igri v vsakem posamezniku razkriti srčiko njegove glasbene izpovedi in jo v različnih skladbah čim bolje povezati v glasbeno celoto, ki naj bo čim bližja tudi celovitosti mlade glasbene osebnosti. Slednje smo - seveda v različnih zvočnih odtenkih - prepoznavali prav v vseh nastopajočih: v Chopinovem Nocturnu v c-molu maldostno muzikalično kipenje Nine Kruh, vAllegru iz So-
nate v D-duru J. Haydna in Pomladi op. 34 E. s Griega samozavestno in hitro igro Urške Babič, v dveh pesmih (št. 5 v g-molu, št. 6. v F-duru) iz zbirkeKinderstuckeop. 72 F. Mendelssohna-Bartholdy-ja še iskajoče simpatiziranje s klavirskimi tipkami Sare Rustja, v Fantaziji v d-molu W. A. Mozarta in Poetični sliki št. 6 E. Griega genialnost, popolno predanost in izjemen občutek za klavirski zvok komaj osemletne Nasta-sije Žibart, v Pesmi brez besed op. 19 št. 3 F. Mendelssohna-Bartholdy-ja in Preludiju v C-du-\ru op. 12 S. Prokofjeva lahkotno muziciranje Roka Palčiča, v pianistično zahtevni skladbi Fantaste - Impromptu op. 66 F. Chopina še malce hladno, a vendar izdelano igro Maje Furst, v obsežnem in razpoloženjsko raznovrstnem Pa-pillonsu op. 2 R. Schumanna nenavaden občutek za celovitost glasbene umetnine Mihe Što-klja, v Allegru iz Sonate v F-duru op. 10 št. 2 L. van Beethovna in Aufschwung op. 12 R. Schumanna odločno, temperamentno pianistiko Maje Matjanec iz Zagreba, v Arabeski op. 18 R. Schumanna predano in razglabljajočo klavir-jsko pripoved Mateje Gruntar, v Varijacijah ABEGG op. 1 R. Schumanna zvočno bujno in v diskantih zelo iztanjšano klavirsko govorico Irene Koblar, v Andantu v C-duru op. 58 L. van Beethovna dinamično razkošno glasbeno misel Jana Bratoža, v Nocturnu L.M. Škerjanca in Rigolettu F. Liszta G. Verdija herojsko virtuoznost Ivana Skrta, v Scherzu št. 4 v E-duru F. Chopina izjemno predanost in obvladovanje tehničnih in muzikalnih zahtev klavirske partiture Aleksandre Pavlovič.
Mladi talenti iz razreda prof. Sijavuša Gadžijeva so vnovič prijetno presenetili in dokazali, daje vloženi trud, tako njih samih kot vseh, ki I ta projekt podpirajo, prav z vsakim koncertom poplačan.
'SKALA'' NA SARDINIJI
Pred občino v Nuoru; spredaj mis. Alojz Gril
Kulturno društvo Skala iz Gabrij je dve leti pripravljalo izlet na Sardinijo, da bi se tam poklonilo spominu sovaščanov, ki so na tem italijanskem otoku preminili med drugo vojno. Namen izleta je bil, da bi na spominska obeležja položili vence in fantom, ki so tam umrli, zapeli slovensko pesem. Povezali so se z misijonarjem Alojzijem Griljem, ki živi na Sardiniji že od leta 1948 in je stric znanega goriškega gostilničarja, bivšega sovo-denjskega župana Vida Primožiča; pri organizaciji izleta sta jim pomagala tudi Zveza partizanov ANPI in goriški Klub Sardincev.
16. maja so odpotovali na Sardinijo in se prvi dan ustavili v kraju Miliš, kjer so položili dva venca. Prvo noč so prenočili v Sassariju. Naslednji dan so se poklonili spominu umrlih Slovencev pred vojaško grobnico, kjer so tudi zapeli. Se isti dan so odšli v Nuoro, kjer jih je sprejel župan in jim priredil nepozabno srečanje. Zupan Nuora in Vid Primožič sta izmenjala pozdrave, nakar so skupno odšli na pokopališče, kjer so pod vodstvom g.
Grilja zmolili za rajne in zapeli slovensko pesem. Ogledali so si še nekaj krajevnih znamenitosti in še eno noč prespali v Sassariju, kjer so naslednjega dne prepevali v nunski kapeli in se tako redovnicam in g. Grilju zahvalili za gostoljubje.
V Sassariju jih je sprejela županja Sanna, ki bo jeseni o- 1 biskala Gorico in tudi Sovod-
nje. Sledila sta ogled sprevoda narodnih noš in odhod v Ca-gliari, kasneje v mestece Sin-nai. V Cagliariju so obiskali vojaško grobnico, na kateri je vklesanih veliko imen slovenskih fantov; tudi tu so zmolili, zapeli in položili vence. V mestecu Sinnai so imeli člani pevskega zbora Skala koncert, ki je bil dobro obiskan in rekla-miziran, saj so viseli plakati po vsem mestu. Večer se je ob slovenski in sardinski pesmi zavlekel dolgo v noč. Naslednji dan so se Gabrci in Sovodenjci vrnili domov.
Ko smo se pogovarjali z Vidom Primožičem, je povedal, da je sardinski izlet povsem uspel in da so bili ljudje zadovoljni predvsem zato, ker so obiskali grobove svojcev. O umrlih Slovencih na Sardiniji pripravlja daljši zapis znana goriška časnikarka Dorica Makuc, objavili ga bomo v eni prihodnjih številk.
------------JUP
ZGLEDNO
SREČANJE
PEVSKIH
ZBOROV
Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž je bila v nedeljo, 25. maja, prizorišče zelo uspešnega nastopa treh zborov; ti so navezali zgledne prijateljske stike, ki pa niso ostali le pri besedah.
Mešani zbor Rupa-Peč in moški Mirko Filej sta v letošnjem letu pod vodstvom izkušene taktirke dirigenta Zdravka Klanjščka že večkrat obiskala "prijatelje v glasbi" v Kropi na Gorenjskem. Tja sta bila povabljena za nastop ob dnevu kulture; po petju so se v veseli družbi in domačem vzdušju stkala lepa prijateljstva. Lepa zato, ker so kolikor toliko stalne vezi med matičnimi Slovenci in zamejci zelo dragocene in, žal, še vedno preveč redke.
Popoldanski koncert je s tremi pesmimi uvedel MePZ Rupa-Peč, ki se v zadnjih letih z mladimi močmi, s pestrim in kakovostnim delom tako na domačih kot na tujih odrih postavlja med najboljše goriške zbore. Tudi moški zbor Mirko Filej je s svojimi pesmimi dokazal svoj krepki elan vital. Nato sta gostitelja predala besedo in glasbo gostom iz Krope, ki so pod vodstvom Egija Gašperšiča nastopili v treh zasedbah (moški, ženski in mešani). Poleg del slovenskih avtorjev so ob okroglem jubileju v pravem romantičnem duhu ob klavirski spremljavi Jožice Potočnik predstavili kar štiri Schubertove skladbe; briljantna je bila Podoknica, ki jo je ob ženskem zboru suvereno zapela slavna operna pevka Zlata Ognjanovič, dirigentova sestra. Res lep je bil Linhartov samospev Pesem v priredbi za zbor. Na koncu je mešani zbor zapel še sedem "zmeraj zelenih" ljudskih pesmi v nezahtevni harmonizaciji, v priredbi Egija Gašperšiča. Pred zadnjo pesmijo je bila na vrsti obredna izmenjava priložnostnih daril in zahvalnih besed, tokrat posebno občutenih, spontanih, iskrenih.
Na koncu si lahko upravičeno zaželimo, da bi taka glasbena srečanja res preverjala pevske in - predvsem - prijateljske zmogljivosti naših zborov; to potrebujemo. Predvsem pa naj postanejo, kot je pisalo v uvodnih besedah na koncertnem listu, "cepljenje naših udov v zdravo telo domovine, skozi katere se bo pretakala kristalna linfa, ki nas bo oživljala in krepila".
------------DD
DRUGI RAZRED ŠOLE ŽUPANČIČ PRI NAS
Prejšnji teden so nas na uredništvu Novega glasa obiskali učenci drugega razreda osnovne šole Oton Zupančič z učiteljico Tanjo Sokol. Ogledali so si, kako nastajata naš časnik in Pastirček, od člankov prek računalnika do tiskanja. Z navdušenjem pričakujemo tudi njihove prispevke, saj so otroci naša prihodnost...
MILAN GREGORIČ V KAT. KNJIGARNI
V Katoliški knjigarni na Travniku je bil v petek, 30. maja, odmeven večer, saj je istrski publicist Milan Gregorič predstavljal svojo knjigo z naslovom Politični ciklon nad Istro-ali izjalovljen poskus njene destabilizacije. Na srečanje z avtorjem je prišlo precej ljudi, pa čeprav se t.i. kulturna sezona v juniju že izteka. Večer v knjigarni je pokazal, kako malo vemo o Istri in dogajanju v njej danes, pa tudi to, da bi se morali zanjo bolj zanimati. Nedavni slogan tržaških fašistov ' Kupimo si Istro nazaj!11 je namreč še kako aktualen in sploh ne tako ideološko neumen, kot se na prvi pogled zdi.
OBVESTILA
UDELEŽENCE POTOVALA z
NG na Sicilijo prosimo, da do 16. junija poravnajo celotni strošek potovanja.
LETOŠNJE ŠKOFIJSKO romanje v Lurd bo od 3. do 9. julija. Vpisovanje se bo zaključilo 15. junija. Za informacije: msgr. Močnik, Zavod sv. Družine, tel. 530341
V SOBOTO, 7. junija, bo romanje otrok koprske škofije na Sv. goro, ki ga organizirata Družina in Mavrica. Sv. maša bo ob 10. uri, po maši pa bo pester program.
OTROŠKI VRTEC i n osnovna šola A. Gradnik iz Števerjana vabita na sklepno prireditev, ki bo na šoli A. Gradnik v Šte-verjanu v ponedeljek, 9. junija 1997, ob 14.30.
SREDNJA ŠOLA Ivan Trinko vabi na zaključno prireditev, ki bo 10. junija 1997 ob 20.30 v Kulturnem centru L. Bratuž.
V ZAVODU sv. Družine bodo srečanja za osnovnošolce in srednješolce od 16. junija do 18. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. Na sporedu bodo igre, sprehodi, odkrivanje likovnega in dramskega sveta in še in še. Pohitite z vpisom, oglasite se v zavodu za vsa potrebna navodila in pojasnila (530341)!
DAROVI
ZA SLIVENSKO cerkev: v spomin na pok. Ireno Kralj Metlikovec Rožica, Niko in Gregor 100.000 lir, Majda in Igo Legiša 30.000 lir.
ZA P. VIADEVilRA Kosa: ob 53. obletnici usmrtitve Marte Terčon družina 100.000 lir.
ZA SCGV E. Komel v Gorici daruje žena Vera ob obletnici smrti moža Tončija Nanuta 150.000 lir.
ZA CERKEVsv. Ivana L. in E. Devetak ob krstu male Veronike 500.000 lir.
ZA SOVODENJSKO cerkev: ženski pevski zbor ob pogrebu Rozalije Lavrenčič-Humar 100.000; sinova in hčere 200.000; birmanci za popravilo orgel 720.000; Batistič 100.000; v spomin na pok. Bernardo Kavčič Petejan druž. Petejan 200.000 lir.
ZA PD Štandrež: Irena Beltram 100.000 lir.
PRVOOBHAJANCI Z Vrha darujejo 100.000 za lačne o-troke in 200.000 za obnovitev cerkve.
ZA OBNOVITEV cerkve na Vrhu: N.N. 20.000; N.N. za cvetje 30.000 lir.
ZA CERKEV v Gabrjah: N.N. 5.000 lir.
V NEDELJO, 1. JUNIJA, STA STOPILA NA SKUPNO ŽIVLJENJSKO POT ALEKSANDRA KOSIČ IN FRANKO PAHOR.
NA MNOGA LETA JIMA POJEJO FANTJE IZPOD GRMADE.
Misijonar LUDVIK ZABRET bo v nedeljo, 8. junija, ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž govoril o svojem misijonu v Indiji in kazal skioptične slike.
Vabljeni vsi prijatelji misijonov!
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO E. KOMEL
GLASBENI POKLON OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 1996/97
• MOJCA POKRAJCULJA IN PRIJATELJI
velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, sobota, 7. junija, ob 19.30
• V GALERIJI INSTRUMENTOV
velika dvorana Kulturnega centra L. Bratuž, sobota, 14. junija, ob 20.30
• PETJE IN GLASBA POD CERKVENIM OBOKOM cerkev sv. Ivana v Gorici, petek, 20. junija, ob 20.30.
GLASBENA MATICA GORICA - ŠOL. LETO 1996/97
zaključna akademija VEČER Z GLASBO
Kulturni dom - Gorica, 11. junija, ob 20. uri
Zaključni nastopi:
ŠTANDREŽ, 9. junija, ob 18.30 - Kulturni dom A. Budal, gorica, 12. junija, ob 18.30 - Avla glasbene matice; DOBERDOB, 16. junija, ob 18.30 - Občinska glasbeni v sodelovanju s pihalnim orkestrom Kras;
SOVODNJE, 17. junija, ob 18.30 - Kulturni dom.
n	Vljudno Vas vabimo na
f-	odprtje razstave
i \	LD HERMANA KOSIČA
GALERIJA Umetnika bo predstavil	
	Jurij Paljk.
	Katoliška knjigarna, Travnik 25, Gorica
	petek, 13. junija 1997, ob 18. uri.
MEŠANI PEVSKI ZBOR RUPA - PEČ
vabi na
SREČANJE POBRATENIH ZBOROV
Sodelujejo:
MEŠANI ZBOR FRAN BOGOVIČ - Dobova MEŠANI ZBOR CIRIL SILIČ - Vrtojba MEŠANI ZBOR RUPA - PEČ
Kulturni dom Sovodnje, sobota, 14. junija 1997, ob 20.30 uri.
11
ČETRTEK 5. JUNIJA
1997
12
ČETRTEK 5. JUNIJA 1997
BENE
IKE
POSVET V NABORJETU
PREDLOG UVEDBE POUKA SLOVENŠČINE V JAVNE ŠOLE KANALSKE DOLINE
ERIK DOLHAR
V soboto, 31. maja, je Gorska skupnost za Kanalsko dolino in Rezijo v Beneški palači v Naborjetu priredila posvet na temo Zaščita majhnih in manjšinskih jezikov v šolskih ustanovah v Kanalski dolini (Eksperimentalno učenje slovenščine v Kanalski dolini).
Predstavniki šolskih in drugih oblasti, ki so sodelovali na posvetu, so dali razumeti, da bo slovenščina morda že v prihodnjem šolskem letu postala dodatni učni predmet v državnih šolah v Kanalski dolini. V imenu Gorske skupnosti za Kanalsko dolino in Rezijo je najprej spregovoril njen predsednik Sergio Paleschini, ki je povedal, da Gorska skupnost čuti potrebo po zaščiti in ovrednotenju kulturne in jezikovne raznolikosti Kanalske doline, kjer se prepletajo trije najpomembnejši evropski narodi: slovanski, latinski in germanski. To je pred nedavnim prišlo do izraza tudi v trbi-škem občinskem svetu, ki je v uradni resoluciji potrdil, da so v teh krajih doma štirje jeziki: italijanski, slovenski, nemški in furlanski, ki jih je treba posebej zaščititi.
Predsednik nemškega društva Kanalthaler Kulturverein Karl Lager je pojasnil,davjav-nih šolah Kanalske doline že učijo nemščino (poskusili so jo uvesti tudi v otroške vrtce z vzgojiteljicami nemškega maternega jezika).
Na posvetu je bil govor predvsem o uvedbi slovenščine v javno šolstvo, saj je pouk v našem maternem jeziku doslej (že od leta 1918) potekal le v zasebnih tečajih v okoliških vaseh (Žabnice, Ukve) in še to po zaslugi nekaterih narodno zavednih Slovencev, kot je bil pokojni Salvatore Ve-nosi. Poleg slovenščine je bil tudi krajevni furlanski element doslej premalo ovrednoten.
O	pomembnem izčrpnem poročilu predsednika slovenskega društva Planika iz Ukev Rudija Bartolotha poročamo v dodatku k temu članku. Vezna nit pri posegih vseh raz-pravljalcev je bila, da je večjezičnost, kakršno poznajo v Kanalski dolini že iz davnih časov, bogastvo, ki ga je treba zaščititi in ovrednotiti. Špetr-ski župan Marinig je omenil pozitivne izkušnje iz Benečije, saj je do tega posveta prišlo, potem ko je ministrstvo za šolstvo uradno priznalo dvojezično šolsko središče v Špetru, kar predstavlja velik korak naprej na poti uveljavitve slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, saj gre v bistvu za prvo državno priznanje prisotnosti naše manjšine na tem območju. Poleg tega predstavlja parifikacija beneške šole tudi priznanje za uspešno zastavljeno pedagoško delo, ki špetrski šoli daje pozitivno značilnost, ki jo velja posnemati tudi v drugih krajih videmske pokrajine, kjer živi slovenska narodna skupnost.
O	tem je govoril tudi župan iz Rezije Luigi Paletti, ki je prisotne seznanil z dejstvom, da pouk slovenščine v državnih šolah v Reziji poteka s pomočjo podpor, ki jih deli dežela.
Didaktična ravnateljica s Trbiža Annamaria Confessi, ravnatelj trbiške višje srednje šole Tommaso Girolamo in deželni šolski skrbnik Valerio Giruleoso podprli prizadevanja za ovrednotenje slovenščine, saj gre za dragocen krajevni kulturni element. Predlagali so, da bi pouk slovenščine uvedli v javno šolstvo v obliki dodatnega fakultativnega predmeta. Deželni šolski skrbnik je obema ravnateljema pojasnil, da jima nova zakonodaja na področju šolstva v bistvu daje proste roke na tem področju. V tem smislu lahko
ocenjujemo tudi posega senatorja Darka Bratine in podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina, ki pa sta poudarila, da je treba večjezičnost in multikulturnost zakonsko podpreti oz. urediti. Bratina je posebej omenil zaščitni zakon, Budin pa seje zavzel, da bi občini Trbiž in Naborjet v-ključili v seznam občin, ki prejemajo deželne prispevke za razvoj slovenske kulture.
Že samo dejstvo, daje domača Gorska skupnost čutila potrebo, da se javno sooča s to tematiko, je treba pozitivno oceniti. Ob tem posvetu je prišla na dan stvarnost slovenske manjšine v Kanalski dolini, predstavniki katere so aktivno sodelovali na posvetu in ponudili svoje poglede glede tako pomembnega vprašanja, kot je šolstvo. Če bo do uvedbe slovenskega jezika, tudi le v obliki dodatnega pouka, prišlo že v prihodnjem šolskem letu, pa je sedaj predvsem stvar dobre volje!
f
SREČANJE BRICEV IN BENEŠKIH SLOVENCEV
PETER STRES
23. maja so predstavniki Občine Brda vrnili obisk Beneškim Slovencem, ki so jih pred časom obiskali na Dobrovem. Srečanje je bilo v občinski sejni dvorani v Špetru. Prireditev sta organizacijsko pripravila podžupan občine Brda Bruno Pod-veršič in predstavnica Kulturnega društva I. Trinko v Čedadu ga. Lucia Trusnach. Srečanje se je začelo z razgovorom obmejnih županov, upraviteljev in predsednikov gorskih skupnosti. Poleg župana Špetra Fir-mina Mariniga in župana občine Brda Franca Mužiča so v razgovorih o življenju ob meji sodelovali še drugi župani vse do Rezije in predsedniki gorskih skupnosti. Na srečanju je sodeloval tudi župan Čedada, ki je le nekaj dni pred tem zavračal nekatere dele zadnjega predloga zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Dobro urozatem se je občina Brda predstavila s pozdravom župana in kulturnim sporedom. Z dovršenim programom je nastopil briški mešani pevski zbor Rado Simoniti. Nekaj uvodnih pesmi je zapel tudi moški zbor Matajur iz Klenja (Špeter). Sledil je recital Gradnikovih in Zorzutovih pesmi, ki sojih predstavili učenci Osnovne šole Dobrovo pod vodstvom profesorice Vanje Kragelj, življenje v Brdih je predstavil podžupan Podveršič, sledila je še predstavitev videokasete o Brdih. Za italijanske prevode in pojasnila v italijanščini je poskrbel prof. Marino Vertovec. Občinska dvorana je bila polna in razvil se je prijeten večer pod naslovom Spoznajmo se.
Lucia Trusnach je za to priložnost pripravila lepo dvojezično publikacijo na 12 straneh velikega formata. Poleg občine Brda predstavlja brošura tudi pesnika Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta ter nekatere njune pesmi. Zanimivo je, da se je prireditve udeležil tudi Gradnikov sin ing. Sergej Gradnik s sorodniki. Na koncu brošure je predstavljen še mešani zbor Rado Simoniti, ki ga vodi pevovodkinja Rozina Konjedic.
ŽIVLJENJSKE ZGODBE KOROŠCEV
Tinjski dom so v nedeljo, 25. maja, zasedli udeleženci mednarodnega simpozija o vrednotenju življenjskih pričevanj. Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik gaje organiziral v spomin pok. duhovnika, kulturnega delavca in ravnatelja Slovenske gimnazije dr. Pavla Zablatnika. Bil je to že tretji Zablatnikov dan (prva dva sta bila v Bilčovsu) in je predavanjem sledila diskusija. Predavatelji so prišli od vsepovsod: iz Slovenije, Bolgarije, Italije, Hrvaške, povezovala in prevajala pa sta dr. Miha Vrnic in Mojca Ramšak. Izšlo je zanimivo dejstvo, da je pisanih življenjskih pričevanj v svetovni literaturi zelo veliko, da pa mnogi zanje ne vedo in da večinski narod npr. v Avstriji ne pozna manjšinskih razmer in problemov.
Pet dni kasneje (30. maja) so se časnikarji zbrali v prostorih Krščanske kulturne zveze v Celovcu ob Nužeju Tolmajer-ju in Mariji Makarovič, ki je na svetlo dala že pet zvezkov oz. knjig življenjskih pričevanj koroških Slovencev. Udeleženci so dobili četrti in peti izvod te dragocene in zanimive knjige, ki vsebujeta enajst oz. štirinajst pripovedovanj. Branje ni koristno samo za starejše ljudi, ampak je hkrati tudi pouk mlajšim, da spoznavajo, v kakšnih razmerah so odraščali njihovi predniki. Preprosto in iskreno pripovedovanje mož in žena iz vseh koroških dolin je obogateno tudi z narečnim slovarčkom, tako da ne more branje nikomur delati težav. Kdor je svojo knjižnico že obogatil s prvimi tremi izdajami, mu toplo priporočam naslednji. V pripravi (za naslednje leto) je šesta knjiga.
----------RB
"UVESTI FAKULTATIVNI POUK SLOVENSČINE!"
Povzemamo zadnji del posega, ki ga je na posvetu v Naborjetu imel predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika iz Kanalske doline Rudi Bartaloth.
Po izčrpnem zgodovinskem pregledu o stanju slovenske manjšine v Kanalski dolini, v kateri je slovenščina doma že najmanj od 6. stoletja po Kristusu, je Bartaloth podčrtal, da so novejši zgodovinski dogodki potisnili slovenščino na obrobje. Na podlagi izkušenj, ki jih imajo s poučevanjem slovenščine na zasebnih tečajih v Žabnicah, pa je predlagal, naj se eksperimentalno uvede fakultativni pouk slovenščine v vse državne šole večjezičnega območja. Slovenščina mora biti učni jezik v vsem šolskem obdobju, od otroškega vrtca do višje šole. Če želi šola uvesti eks-
perimentalne tečaje (jezikovna lekcija je v tem pri meru informativnega značaja), je treba pomisliti na neko metodo, ki bi omogočila dijakom spoznavanje krajevne stvarnosti z uvedbo pouka zgodovine, zemljepisa, socio-kulturnega in jezikovnega položaja v dolini. Pouk mora biti torej osnovan na načelu medsebojne strpnosti. Skupina izvedencev mora predmet vsakič, ko bi bilo potrebno, pripraviti, podpirati in popravljati.
Predstavniki slovenske manjšine v Kanalski dolini so predlagali in podpisali sledečo skupno izjavo:
-	Slovenci v Kanalski dolini
kot jezikovna manjšina ne uživajo nobene vrste pravne zaščite, borijo pa se za priznanje te posebnosti, ki bogati ta večkulturni kotiček s posebno identiteto med različnimi načini življenja in tradicijami ter v medsebojnem priznavanju med različnimi stranmi, da je dolina večjezična.
-	Slovenci se aktivno borijo za dosego institucionalne zaščite in optimalnih pogojev za plodno in produktivno sožitje v Kanalski dolini.
Konkretno naše Kulturno središče Planika, tako zaradi izkušenj kot zaradi kvalitetne službe, ki jo je do sedaj nudil šoloobveznim otrokom, se predlaga za sodelovanje in koordiniranje pri uspehu pobude in se daje na razpolago didaktičnim in istitucionalnim
oblastem kot tudi ustanovam in pristojnemu deželnemu odborništvu.
Naš center bi lahko tudi, po naročilu pristojnih oblasti, predložil načrt uvedbe morebitnih podpornih predmetov, kot so bili prej omenjeni za eksperimentalni pouk, tako v slovenskem jeziku, kot pri razširitvi pouka nemškega jezika, saj ima v vrstah svojih sodelavcev prvovrstne izvedence in svetovalce na pedagoškem področju. Ti bi lahko takoj sestavili skupino tehnikov, ki bi lahko v relativno kratkem času pripravili študijo o možnostih in predlogih.
Na koncu je Bartaloth še povedal, da je bil po velikem uspehu konference o večjezičnosti ob mejah Evrope, ki je bila oktobra 1995 na Trbižu, ustanovljen Študijski in raziskovalni center za obmejna področja.
■ ED
SLOVENIJA
ČASNIKA V OBEH PREDELIH GORIŠKIH BRD
Goriška Brda imajo skupen izvor, zgodovinske in druge značilnosti in so nasploh enotno območje. Toda iz političnih razlogov, lahko bi dejali po volji velesil, ki so po drugi svetovni vojni določale oz. krojile meje in usodo posameznih držav in narodov, so bila Goriška Brda razdeljena na del, ki se nahaja v Sloveniji, in nadel, ki spada pod Italijo.
V	novih razmerah in po vzpostavitvi demokratične oblasti v Sloveniji se med obema predeloma obnavljajo nekdanje povezave ali pa oblikujejo nove oblike sodelovanja. Tako imata oba dela Goriških Brd svoj časnik.
BRIŠKI ČASNIK
Na Dobrovem izhaja glasilo občjne Brda z naslovom Briški Časnik, ki ga gospodinjstva - vseh je okrog 1800 -prejemajo brezplačno. Glasilo izhaja v nakladi 2.500 izvodov, stroške pa v celoti krije Občinski svet iz svojega proračuna. Briški Časn/fc izide štirikrat letno, in sicer po ena številka ob začetku vsakega letnega časa. Vsebina je pestra, aktualna in raznolika in posega domala na vsa področja življenja, razvoja in odnosov v občini. V zadnji številki Briškega Časn/7ca članki in drugi prispevki obravnavajo prvi rojstni dan omenjenega glasila in drugi rojstni dan občine Brda, pregled dveletnega uvajanja lokalne samouprave, povišan občinski davek, ki buri duhove, podražitev vode, zapuščenost Golega Brda, pomembnost novega Meduni-verzitetnega središča v gradu Vipolže, stanje v vasi Senik, podobo dobrovske graščine in nekaj drugih prispevkov. O časniku je bil govor tudi na seji Občinskega sveta, in sicer zaradi kritike nekega prispevka, ki daje bil preveč navijaški le za eno politično stranko.
ŠTEVERJANSKI VESTNIK
Že več let redno izhaja tudi Steverjanski vestnik^ glasilo prebivalcev občine Steverjan pri Gorici. Objavlja veliko člankov, zlasti pa poroča o vseh dogodkih s področja občinske kronike in objavlja novice o stanju prebivalstva. Iz prispevkov je predvsem zaznati in občutiti narodno zavednost prebivalcev štever-janske občine in ustvarjalno vnemo piscev.
----------M.
SKA SLOVENIJA
LINA
RUBI?
KANALSKA DO KOROŠKA
V OBSTOJEČIH VISOKOSOLSKIH ZAVODIH VEČ KOT 2000 ŠTUDENTOV
NA PRIMORSKEM SE RAZVIJA TRETJA SLOVENSKA UNIVERZA
MARJAN DROBEŽ
SLOVENIJA
STAVKA ŽELEZNIČARJEV
Na posvetu o ustanovitvi univerze na Primorskem, kije bil pred kratkim v Lipici, so ugotovili, da so ta veliki cilj že začeli uresničevati. V Kopru, Novi Gorici, Portorožu, Piranu in drugih središčih namreč že deluje 29 visokošolskih zavodov oz. izobraževalnih ustanov na ustrezni ravni, ki jih v tem šolskem letu obiskuje nad 2.000 študentov. To je trikrat več, kot jih je bilo v študijskem letu 1992/93. Na posvetu so predstavniki gospodarstva, obstoječih in delujočih Visokošolskih zavodov in drugih izobraževalnih ustanov, župani posameznih občin iz Primorske in pristojnih ministrstev podpisali t.i. Pismo o namerah za izvedbo projekta Univerze na Primorskem. Dokument zdaj podpisujejo in sprejemajo predstavniki tudi drugih občin, tako da bo nova univerza sad enotne volje in soglasja vseh, ki odločajo, so vplivni, obveščeni in imajo sredstva za financiranje nove izobraževalne ustanove na visokošolski ravni.
Ustanovitev nove univerze, tretje v Sloveniji, bo dejanje zgodovinskega pomena. Uresničena bo vizija nekaterih velikih duhov iz preteklosti. Omenjamo pravnika in publicista Vladimira Knafliča, ki je leta 1912 napisal Spomenico, v kateri je utemeljeval potrebo in nujnost, da bi Slovenci ustanovili vseučilišče v Trstu. To mesto je bilo v tedanjih političnih razmerah, ko seje večal vpliv našega naroda, za ustanovitev univerze namreč bolj primerno, kot pa bi bila npr. Ljubljana. Brošuro z besedi-lom Spomenice, ki jo je Vladimir Knaflič namenil slovenski javnosti, je Raziskovalna enota Zgodovinskega inštituta ZRC SAZU v Novi Gorici ponatisnila in jo namenila udeležencem posveta v Lipici. Dr. Branko Marušič je ob predstavitvi omenjene brošure napisal, "da se je Knafličev koncept slovenske univerze v Trstu razlikoval od podobnega načrta, ki ga je v publikaciji Omladina že leta 1904 oz.
1905 izdelal - in potem še dograjeval - Henrik Tuma."
Nova univerza na Primorskem je torej skoraj že danost, čeprav bo projekt zahteval še veliko priprav, volje, naporov in seveda tudi denarja.
In kakšni so razlogi za ustanovitev oz. kakšne bodo u-temeljitve in usmeritve nove slovenske univerze, ki bo dokončno oblikovana, tako pričakujejo, do leta 2000? Njena zasnova je vsebovana v Nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije. Poglavitni razlog je naraščanje števila študentov na visokih šolah. V študijskem letu 1990/91 je bilo v Sloveniji 17 študentov na tisoč prebivalcev, v sedanjem študijskem letu pa na tisoč prebivalcev pride že 24,5 študentov. Za prvo polovico tega desetletja je značilen tudi porast podi-
UNIVERZA V LJURUANI .
FAKULTETA Za pliVtOKS! vo
IN PROMIT	I
PORTOROŽ
ZNANSTVENO
Raziskovalko
SREDIŠČE
koper
• UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA I FAKULTETA ! ENOTA V KOPRU
INSTITUT ZA
VISOKA »OLa
T A HOTELIRSTVO IN TURI« M PORTOROŽ
ZNANSTVENO
RAZISKOVALNI
INSTTTi I
VISOKA SOLA ZA MAN AiiEMENT KOPER
. -
INSTITUT ZA
RA7ISKOV SNU
FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU NOVA GORICA
PRT SAZU ENOTA V NOVI OORK 1
VISOKA STROKOVNA
SOLA ZA PODJETNIŠTVO PORTOROŽ
PRT SAP!
ZVEZA LJUDSKIH UNIVERZ SLOVENIJE
i (ofunirifor immi vuofcotolrtih Mod p»o(
j - LJUDSKA UNIVERZA KOPER i - LJUDSKA UNIVERZA SE/ANA
■ Ljudska univerza postoina
j LJUDSKA UNIVERZA NOVA OORKA
OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA KOPER
Študentska
ORGANIZACIJA
MASK
STUDI NTSKI
■i	.
VII III NTSKI
Sil IH Sl skl
Prikaz obstoječih fakultet in drugih visokih šol in ustanov na Primorskem - jedro nove univerze.
plomcev (s 1.647 na 1.953 študentov) in ponoven porast izrednega študija (z okrog 6.000 na 12.000 študentov). Po letu 1994 se je poleg Ljubljane in Maribora znatno o-krepila visokošolska dejavnost na slovenski obali. Najvažnejšo vlogo ima Visokošolsko središče v Kopru, ki je bilo ustanovljeno leta 1995.
V razvojnem projektu za u-stanovitev univerze na Primorskem so opisani tudi podlage in pogoji, ki omogočajo
ustanovitev omenjene ustanove. Poudarjeno je, da gre za potrebe in možnosti, ki na-j stajajo zaradi zemljepisno-po-litičnega položaja Primorske v okviru Slovenije in Srednje Evrope; ustanovitev bo v skladu s policentričnim razvojem Slovenije; oblikovanje univer-Jze omogočajo gospodarske jzmogljivosti Primorske; uporabiti bo mogoče intelektualne sposobnosti in moč Primorske, Slovenske Istre in zamejstva v Italiji. Univerza bo
nadalje ustanovljena zaradi potreb na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, nova visokošolska ustanova pa bo lahko tudi spodbujala razvoj alternativnih vsebin in oblik visokošolskega študija ter primerljivost razvoja slovenskega visokega šolstva z razvojem srednjeevropskih in evropskih (tudi italijanskih) univerz.
Nova univerza na Primorskem bo vključevala v študij tudi Slovence iz Italije. Kar zadeva usmeritev študijskih programov, strokovnjaki najpogosteje omenjajo ekologijo, pomorstvo, turizem, upravljanje s prostorom, mednarodno trgovino in finance, jezikoslovje, zdravstvo, edukacijske vede, humanistiko, zgodovino, geografijo, agronomijo ter druge panoge oz. dejavnosti. Bodoča univerza bo razvijala tudi nove dodiplomske in po diplomske programe.
O SEDEŽU UNIVERZE ŠE NIČ DOLOČENEGA
Na Primorskem sedaj deluje torej 20 visokih šol, raznih inštitutov in drugih ustanov visokošolske ravni oz. izobraževanja. Sedeže imajo v Kopru, Novi Gorici, Portorožu, Piranu, Postojni, Tolminu in drugod. Lokacije obstoječih ustanov bodo najbrž določale tudi sedež nove univerze. To ahko postane vprašanje prestiža, saj bi sedež univerze bil za vsako območje koristen. Poglavitno je seveda, da bo u-niverza nastala, o njenem sedežu pa se bodo že sporazumeli. Najbrž bo nova visokošolska ustanova imela osrednji lokaciji v Kopru oz. na slovenski obali in Novi Gorici.
NOVA GORICA BREZ URBANISTIČNE ZASNOVE IN PROSTORSKEGA NAČRTA
V Novi Gorici potekajo razne prireditve in proslave v počastitev nekaterih jubilejev oz. obletnic, ki imajo tudi širši pomen in razsežnost.
Nova Gorica ok. 1950
Tako praznujejo 1000-let-nico prve omembe Gorice, 50-letnico priključitve Primorske matični državi Sloveniji ter 50-letnico pričetka gradnje Nove Gorice. O prvi omembi Gorice (zapisi o njenem slovenskem nazivu so ohranjeni v zgodovinskih virih) je TV Primorka pripravila daljšo oddajo, v kateri sta na vprašanja časnikarja odgovarjala zgodovinar dr. Branko Marušič in dr. Bernard Špacapan, občinski svetovalec Slovenske skupnosti v Gorici in predsednik edine slovenske politične stranke v Italiji. V TV-oddaji, ki jo je vodil časnikar Marjan Drobež,
sta gosta in poznavalca ob-l mejne problematike obravnavala tudi stike in sodelovanje med Novo Gorico in Gorico, torej med mestoma, ki sta skupni dedič območja, "ki se Iv jeziku Slovencev imenuje Gorica". O tem sodelovanju ibo kmalu izšel zbornik z na-islovom Izzivi in možnosti so-i bivanja, v katerem bodo objavljeni prispevki avtorjev iz "obeh" Goric.
Prebivalci Nove Gorice in druga javnost pa niso seznanjeni s tem, da nima Nova Gorica osnovnih urbanističnih in prostorskih dokumentov. Gre za t.i. urbanistične za-
snove oz. za načrt prostorskega razvoja. Teh dokumentov, ki so izhodišče in temelj za nadaljnji prostorski razvoj mesta, Nova Gorica nima že več kot 30 let. Na to sta v pogovoru s sodelavcem Novega glasa opozorila arhitekta ter javna delavca Vinko Torkar in Niko Jurca. Nova Gorica je v for-malno-pravnem pogledu le naselje, ki meji na druga samostojna naselja, kot so Solkan, Kromberk, Rožna dolina in Ajševica. Teh naselij ne bi smeli upoštevati kot dele Nove Gorice.
Arhitekt Niko Jurca, ki je tudi eden vodilnih članov Foruma za Goriško, opozarja, da je Nova Gorica spričo tega, da nima temeljnih urbanističnih in prostorskih dokumentov, ki bi jih moral sprejeti Mestni svet, vformalno-pravnem pogledu pravzaprav "divje naselje". Brez omenjenih temeljnih listin Nova Gorica tudi ni mogla vzpostaviti sodelovanja s Studiom za prostorsko načrtovanje Gregotti v Gorici, ki izdeluje regulacijski načrt tega mesta. Sicer pa sta novogoriška arhitekta, ki delata v Studiu za urbanizem in arhitekturo Axa, povedala, da ima Nova Gorica danes okoli 15 tisoč prebivalcev, razteza pa se na površini okrog 300 ha.
GMOTNE ZAHTEVE POVOD IN PRETVEZA ZA POLITIČNE CILJE?
Stavka železničarjev je povzročila veliko gospodarsko škodo. Nobena stavka v slovenski državi še ni tako pretresla javnosti in politiko postavila pred takšne dileme, kot je to dosegla stavka železničarjev.
Železnice so ena izmed najpomembnejših struktur v slovenski družbi; te imajo s svojimi skoraj 10 tisoč zaposlenimi velik vpliv na celotno gospodarstvo, ki je kljub razvoju in možnostim cestnega prometa še zmeraj močno odvisno od prevozov po železnici. Zato stavka ni povzročila samo ogromne materialne škode, ki se dviga v milijarde, temveč tudi posledice na drugih področjih, ki bodo še dolgo trajale.
Luka Koper ni prevzela številnih tovorov, ki sojih podjetja in družbe iz tujine preusmerile v druga pristanišča, npr. v Trst, na Reko ali v druge evropske luke. Spričo stavke se je očitno za dalj časa oddaljil cilj koprske luke, da po obsegu prometa, kakovosti poslovanja in po dohodku postane najboljše severno-ja-dransko pristanišče. Neki bralec ljubljanskega časnika Delo je v pismu uredništvu celo menil, da je stavko železni čarjev kakšna neznana organizacija iz tujine izkoristila predvsem zato, da bi preprečila nadaljnji vzpon Luke Koper.
Odnos slovenske javnosti do stavke železničarjev je v začetku kazal naklonjenost izraženim zahtevam, potem pa se je postopno spremenil obsodbo njihovega početja. Postalo je namreč očitno, da so zahteve po povečanju plač in dodatkov v tej kategoriji skoraj zanesljivo samo povod in pretveza za politične cilje ene ali več strank. "Stavke so resda legalne in legitimne v demokratični državi, toda samo do stopnje in ravni, ko ne začno ogrožati interesov in razvoja celotne družbe," u-gotavljajo časniki in tako menijo tudi tiste politične Strance, ki se uvrščajo bodisi ne-Dosredno v sedanjo vladajočo koalicijo v Sloveniji ali pa so njen zaveznik v Državnem zboru. Pri tem pa seje stavka železničarjev kompromitirala tudi zaradi tega, ker sta obe strani, torej sindikati in uprava Slovenskih železnic, prekršili veljavne zakone (zlasti zakona o stavki oz. Slovenskih železnicah) ter tudi sklep Ustavnega sodišča, ki je železničarje obvezoval, da morajo izvajati sklep vlade o minimalnem obsegu železniškega prometa med stavko. Storjeni sta bili dve napaki; direktor železnic Marjan Re-car je grobo in samovoljno prekršil zakone in pravice sindikatov s tem, da je suspendiral ali disciplinsko kaznoval člane stavkovnega odbora in nekatere železničarje (skupaj okrog 80 oseb); vodja stavkovnega odbora Slavko Kmetič pa je javnost užalil, ker je trmasto vztrajal na pozicijah sindikatov, tudi ob argumentih, ki so zanikali njegova stališča.
Stavka železničarjev, ki je povzročila globoke rane gospodarstvu in državi, se je formalno začela zaradi zahteve po povišanju plač in nadomestil tudi t.i. regresa, to je delnega povračila stroškov dopustov in letovanj. Toda t.i. tarifne priloge, s katero bi do-polnili splošno kolektivno pogodbo (v začetku so sindikati na slovenskih železnicah zahtevali tudi t.i. božični dodatek), kmalu niso več omenjali, ker je, tako se zdi, prevladala politika. Uprava železnic je predložila dokaze o tem, da so plače na železnici višje kot drugod v gospodarstvu; delavci jih prejemajo redno, zagotovljeno pa imajo tudi stalno, državno službo.
Z MOTORJEM, MEDVEDKOM IN PERESOM V GUINNESSA
Benka B. Pulko je prva ženska, ki bo osvojila svet.
Trditev v našem podnaslovu je vse prej kot izmišljena ali iz trte izvita. Benka B. Pulko, ki so jo ob rojstvu krstili za Bernardko, je rojena na Ptuju. Srednješolska leta so jo zanesla v Maribor, univerzitetna - po poklicu je diplomirana biologinja - v Ljubljano. Tu skuša pognati korenine, a ji ne uspeva prav dobro. Kot biologinja je poučevala na osnovni in srednji šoli v Ljubljani in Kamniku, konec junija pa se bo kot prva ženska v zgodovini s težkim motorjem odpravila na večletno potovanje okoli sveta.
Popotniška in pustolovska žilica Benko spremlja od nekdaj. Do danes je prepotovala pokrajine, države in celine -svet v malem; zdaj jo zanima svet v vsej svoji podobi. 10. junija bo v Ljubljani pripravila novinarsko konferenco, na kateri bo orisala načrt poti in se prepustila izjemnemu medijskemu zanimanju zanjo. Ko ji bo triletni podvig uspel - računa, da se bo vrnila pred iztekom tisočletja - bo svojo pustolovščino kronala s knjigo, predavanji, fotografskimi postavitvami in drugimi možnostmi uveljavljanja svojih popotniških vtisov. Zagotovo se bo ob vrnitvi oglasila tudi na Goriškem, da bomo v nekaj besedah njeno popotno sago povzeli tudi za naš tednik; pred odhodom pa bo Benka jutri, v petek, gostja večernega programa na Modrem valu Radia Koper.
Z najboljšimi željami bomo Benko pospremili na pot, ki so jo finančno podprla tudi številna primorska podjetja! — M. REMIAŠ
13
ČETRTEK 5. JUNIJA 1997
14
ČETRTEK 5. JUNIJA
1997
SGZ GORICA - SEJA PREDSEDSTVA
DOGOVARJANJE Z ZAVODOM ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
MARTIN DRUFOVKA
Na sedežu Združenja je bila v ponedeljek, 26. maja, seja Predsedstva. Kot gost se je je udeležila ga. Tamara Blažina, direktorica Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. Spregovorila je o nastanku in ustanovitvi zavoda in o prirejanju pobud in tečajev v slovenskem jeziku.
Zavod ima sedež v Trstu in Gorici; včasih prireja tečaje tudi v videmski pokrajini. Doslej je priredil pobude, ki segajo bolj ali manj na vsa področja: od obrtništva do gospodinjstva, od informatike do tujih jezikov, od trgovine do varnosti na delu, od upravljanja podjetij do socialnega skrbstva, od kmetijstva do turizma itd. Pri tečajih, ki jih financira dežela, je treba spoštovati deželne
I	predpise, predvsem karzade-! va število tečajnikov (najmanj 12), organizacijskih in finan-
i	čnih aspektov itd. Zavod mora letno predložiti deželi približno meseca maja v odobritev predloge tečajev, posebej za redno delovanje in za Evropski socialni sklad. Pobude so odobrene in financirane samo, če prejmejo zadostno število točk. Pri tečajih rednega delovanja je predvidena vpisnina, ki jo določa dežela, medtem ko je pri tečajih Evropskega socialnega sklada predvidena štipendija. Obiskovalci prejmejo potrdilo o opravljenem tečaju ali kvalifikacijo.
Osnovni namen obiska ge. Blažinove je bil izmenjava informacij o izpeljavi novih tečajev za šolsko leto 1997/98. Odborniki Združenja so se strinja-
li,	da sta tečaja informatike in angleščine nujno potrebna, poleg teh pa bi v Gorici kazalo organizirati osnovni tečaj za podjetnike oz. za vodenje malih podjetij in tečaj za vpis v trgovski register pri Trgovinski zbornici (REC).
Združenje je sprejelo tudi letos povabilo šole Ivan Cankar za poletno prakso dijakov poklicnega in tehnično-trgov-skega zavoda pri goriških podjetjih v poletnem času. Namen vežbanja je, da dijaki dopolnijo svoje šolsko znanje s praktičnim delom v podjetju in se tako bolje pripravijo na poklic. Delovna izkušnja v podjetju je namreč nujno potrebna za zaposlitev mladih v sedanji neprizanesljivi stvarnosti. Upajmo, da se bo pobuda, ki je bila v prejšnjih letih zelo uspešna, nadaljevala. Podjetja, ki bi rada zaposlila kakega dijaka v poletnih mesecih, naj se javijo na sedežu ali direktno na tajništvu zavoda Ivan Cankar.
SESTANEK GOSTINCEV SDGZ
NASTOP NA ENOKRASU '97 IN PREDSTAVITEV KNJIGE VESNE GUŠTIN
Prejšnji teden se je sestal v gostilni Guštin v Zgoniku odbor gostinske sekcije pri SDGZ. Srečanja so se udeležili tudi obrati, ki so na Vinski poti terana, in gostinci, ki redno sodelujejo pri promocijskih akcijah Združenja. Pripravlja se namreč skupna pobuda s Konzorcijem vin Kras, degustacija kraških vin Eno-kras '97. Po prvi izdaji na devinskem gradu bo ta sedaj na gradu sv. Justa, kjer bodo vinogradnike spremljali gostinci s Krasa in iz mesta z značilnimi krajevnimi prigrizki.
Sestanek je nudil priložnost za pregled opravljenega dela in sindikalne problematike v gostinstvu in turizmu. Vsi posegi v razpravi so bili enoglasni. Zlata doba za krajevne operaterje, trgovce, gostince in povezane sektorje, je dokončno mimo. Zato si je treba krepko zavihati rokave in samo obrati, ki se bodo prilagodili novim razmeram in pov-
praševanju, imajo možnost razvoja in obstanka na tržišču. Potrebne so promocijske akcije, pri katerih naj sodelujejo vsi zainteresirani osebki na teritoriju za učinkovito ovrednotenje le-tega in reklamizaci-jo v sosednjih deželah. Nekatere akcije, ki se že izvajajo, npr. ponudbe ob vikendih T For You, nagrade za tuje kupce Trieste City Club, niso dovolj odmevne ali so nezadostno povezane z našim okoljem, zato bi morali spodbuditi nastanek novih.
Združenje bi moralo prevzeti vlogo pobudnika, dobiti pri javnih upravah podporo in sredstva za uresničitev ambicioznih in perspektivnih, tudi skupnih projektov na podro-| čju zelenega turizma, enoga-stronomije, vrednotenja krajevnih zanimivosti in tradicij, drugih novih in neizkoriščenih področij. Ti inovativni projekti bi lahko pritegnili mlade, pospešili nastanek novih de-
javnosti in obogatili obstoječo ponudbo. Kar se zadnje čase uspešno dela na področju kmetijstva (vinogradništvo, oljkarstvo), naj bi se preneslo na sorodne sektorje gostinstva in turizma.
Vsestransko zanimivo srečanje je popestrila predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc Je več dnevou ku klobas, na kateri je poleg avtorice sodeloval še urednik knjige in založbe Devin Andrej Furlan. Knjiga je poznana, saj so jo že večkrat predstavili, tokrat pa prvič gostincem. Guštino-va je izpostavila dva cilja: želela je dokumentirati dragocen in doslej neobdelan izsek krajevnega ljudskega izročila pred izginotjem pričevalcev; še bolj pa si želi, da bi zbrani recepti ponovno zaživeli v jedilnikih kraških gostiln. Tudi gostinci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja,
i	ki so knjigo sponsorizirali, so bili mnenja, daje ta lahko res povod za ponovno odkritje pradavnih receptov, prav tako pa izziv za uporabo le-teh v utečeni gostinski ponudbi, čeprav mora ta spoštovati določene zakonitosti ekonom-sko-komercialne logike.
ZDRAVJE NAŠIH OTROK
Pri masaži otrok si predstavljajte, da masažni prijemi u-smerjajo otrokovo energijo na boleča mesta. Na primer pri masiranju hrbtenice poskušajte speljati vročo energijo ven iz glave, pri masiranju vzdolž križnice pa si predstavljajte, da spodbujate delovanje črevesja.
MASAŽA PO ČELU NAVZGOR
Indikacije: vročina, glavobol.
Otrokovo glavo držite z o-bema rokama, obrnjeno k sebi. Zdaj z enim, zdaj z drugim palcem 50-krat potegnite po čelu navzgor od nosnega korena do črte lasišča.
JELENA STEFANČIČ
Za vročino in glavobol lahko masirate otroka tudi tako, da mu držite z obema rokama glavo obrnjeno k sebi ter ga s palcema obeh rok nežno masirate prek čela, od sredine navzven (masaža prek čela). Ponovite 50-krat.
MASAŽA PRSNEGA KOŠA
Indikacije: kašelj, astma.
Posadite si otroka na kolena, tako da bo obrnjen proti vam, in ga trdno držite pod pazduhama. S palcema mu 3-4 minute nežno masirajte prsni koš med prsnima bradavicama od središča proti vsaki bradavici.
MASAŽA LOPATIC
Indikacije: kašelj, astma, težko dihanje, splošna medlost in šibkost.
Posadite si otroka na kolena, tako da bo obrnjen stran od vas in ga trdno držite pod pazduhama. S palcema mu čvrsto masirajte hrbet med lopaticama, skoraj od vrha hrbta do konca lopatic. Masažne gibe ponovite 50-100-krat. MASAŽA TJANTU (Sapnik) Indikacije: kašelj, astma. Otroka si posadite na kolena, tako da bo sedel pokončno in ga podpirajte z roko. Dojenčka držite skoraj navpično in mu podpirajte glavo. S kazalcem masirajte jamico na sprednjem delu vratu, nad vrhom prsnega koša. Z nežnimi tresljaji čvrsto masirajte. Masažne gibe ponovite 200-krat.  DALJE
POSVET O KMEČKIH TURIZMIH
NAČRT DR. GREGORIČA ZA RAZVOJ VINOGRADNIŠTVA
ERIK DOLHAR
23. maja je tržaška pokrajinska uprava priredila v kongresnem centru raziskovalnega območja pri Padričah posvet o zaščiti in razvoju kmetijstva in okolja na Tržaškem, s posebnim poudarkom na možnosti, ki jih ponuja čezmejno sodelovanje.
Sintezo načrta je podal poslanec Oljke prof. Mario Pre-stamburgo, Gianluigi Gallenti pa je razložil namembnost načrta, ki je nastal v sodelovanju z izvedenci za posamezna področja: Enos Costantini za vrtnarstvo in kmečki turizem, Susanna Frausin za oljkarstvo, dr. Mario Gregorič za vinogradništvo, Maria Luisa Pizzu-lin za cvetličarstvo in Roberta Leonarduzzi za živinorejo. Menimo, da bi bilo za našega kmeta še zlasti zanimivo poročilo dr. Gregoriča.
NAČRT "TRTA11 V TRŽAŠKI POKRAJINI
KLIMATSKI POGOJI
Govorimo o območju, ki je široko od 3 do 7,7 km in dolgo nekaj več kot 30 km. Gojenje vinske trte je bilo tu od vedno najpomembnejša kmetijska panoga. Podnebje je v tržaški pokrajini mešanica kontinentalnega in vlažno -sredozemskega. Ločiti moramo med dvema teritorialnima
OLAJŠANA PREUREDITEV KMETIJSKIH DEJANSKIH DRUŽB
DAMJAN HLEDE
Dejanske družbe, ki se u-kvarjajo z dejavnostmi, ki jih predvideva člen 2135 civilnega zakonika (obdelovanje zemlje, gozdarstvo, reja živine in s temi povezane dejavnosti, med katere spada npr. agritu-rizem), in tihe družinske skupnosti na kmetijskem področju (gre za kategorijo, ki jo predvideva zadnji odstavek člena 230-bis civilnega zakonika in jo podreja pravilom družinskega podjetja; označuje jo v glavnem dejstvo, daje podjetje vpisano na več oseb, npr. več oseb je skupaj nosilcev iste davčne številke Iva) se lahko do 1. decembra 1997 preuredijo v individualna kmetijska podjetja z olajšanimi stroški: nadomestni davek v znesku petstotisoč lir namesto vseh drugih davkov, ki bi bili potrebni v normalnih pogojih.
Omenjeno možnost predvideva drugi odstavek člena 9-bis zakonskega odloka št. 79/ 97 (Prodijev dodatni finančni manever), ki je bil prav v teh dneh spremenjen v zakon s spremembami, med katere spada tudi olajšana preureditev kmetijskih družb. Tehnično gre za dodatek enega odstavka (75-bis) k tretjemu členu zakona št. 662/96 (povezan s finančnim manevrom za leto 1997). Sistematizacija tega zakonskega vložka nam
okoljema: obalnim in kra-škim. Prvo ima submedite-ranskeambientalne značilnosti in ponuja zato vino, ki vsebuje višjo stopnjo alkohola in nižjo stalno kislino. Drugo okolje, kraško, za katero so značilne nižje srednje temperature, pa omogoča proizvajanje vina z nižjo stopnjo alkohola, z izrazito sadnostjo in sveže s precejšnjo kislino.
pove, da se predpis uvršča med norme, ki na splošno urejujejo olajšano preureditev dejanskih in nepravilnih družb (gl. NG, 9. januarja 1997), za katero pa je čas le še do 30. junija. Ta preureditev je postala nujna potem, ko je bil objavljen zakon, ki je končno poskrbel za izvedbo Registra podjetij in ki dejansko odpravlja legitimnost dejanskih družb. Posredno pa gre tudi za ureditev teh pojavov z davčnega vidika.
Za preureditev je potrebno ižročiti pristojnemu uradu Iva anagrafski vzorec št. AA9/6, nakar bo treba spremembo javiti drugim organom, s katerimi je podjetje v odnosu (trgovinska zbornica, Inps, itd.). Edini primer, v katerem bi stroški bili višji, bi bil v slučaju, ko bi z omenjeno operacijo bil povezan tudi prenos kakšne nepremičnine. V tem primeru bi bil potreben notarski akt in navaden registrski davek za nepremičninske prenose. Spomniti pa je še treba, da je ta preureditev še vedno alternativna s tisto splošno (za katero pa veljajo olajšave le do 30. junija), ki na kmetijskem področju predvideva preureditev dejanskih družb v navadno netrgovinsko družbo, za katero veljajo predpisi zakona 662/96, tretji člen, odstavki 68-75.
KRATEK ZGODOVINSKI OKVIR
Prve novice o vinogradništvu v sedanji tržaški pokrajini lahko najdemo v rimskem obdobju, ko je Plinij Starejši dvakrat omenil žlahtno vino, ki je v majhnih količinah prihajalo s kamnitega griča Pucinum, ki ga nekateri postavljajo v okolico Devina. Noviceovin-ski proizvodnji zasledimo tudi v srednjem veku, o tukajšnjem vinu pa se podrobneje govori v prejšnjem stoletju. Iz teh podatkov lahko izvemo, da so kmečko gospodarstvo obmorskega pasu sestavljale vasi Križ, Prosek in Kontovel. Trta pa, čeprav v manjšem delu vseh kmečkih proivodov, je bila zelo razširjena na celotnem tržaškem ozemlju, posebno v ožji mestni okolici: na Opčinah, v Rojanu, na Ro-colu, Verdeli in Sv. Mariji Magdaleni. Podatki o vinogradništvu nam povedo, da seje vzpon vinogradništva nadaljeval tudi v našem stoletju in dosegel svoj višek med vojnama. Začelo se je nato krčenje površin vinogradov, ki se je pospešilo v zadnjih 25 letih. Naj navedemo samo 3 zgovorne podatke: leta 1970 je površina vinogradov znašala 527 hektarov, leta 1982 352, leta 1994 pa 310 hektarov. Ta težnja se je danes ustalila oz. obrnila, saj je za kakih 10 hektarov več novih vinogradov.
PROIZVODNA STRUKTURA KMETIJ
Iz analize približno sto kmetij, ki so bile izbrane tako, da lahko predstavljajo verodostojni vzorec vinogradniške stvarnosti v tržaški pokrajini, so izšli zanimivi podatki. Pri manjših kmetijah prihaja še zlasti do izraza pomanjkanje razpoložljivih kmetijskih površin, da bi bilo gojenje trte donosno.
NEKAJ PODATKOV
Najbolj razširjene so domače avtohtone sorte (teran in istrski refošk ter vitovska), ali tiste, ki so postale avtohtone (istrska malvazija). Malvazija je sploh najbolj gojena bela sorta (kar polovica vseh belih sort). Za naše vinograde je značilna raznolikost, ki je ponekod tolikšna, da na isti vrsti lahko uspevajo tri različne sorte, ki so večkrat drugačne tudi po barvi jagod. V zadnjih dvajsetih letih smo bili priča občutni prenovi vinogradov. Razširilo se je gojenje malvazije, pred kratkim pa sta se pri nas uveljavila še sauvignon in chardonnay.
ANALIZA PROIZVODNE OSNOVE TERITORIJA
Močna razdrobitev in razpršitev sta bili glavna razloga za opustitev mnogih rodovitnih površin, ki so bile še zlasti primerne za gojenje vinske trte. Skoraj polovica vinogradov ima več kot 30 let. Največ je prodaje v tradicionalnih osmi-cah, kateri sledi prodaja točenega vi na zasebnikom. Omenjene tradicionalne oblike prodaje po relativno visoki ceni ne spodbujajo vinogradnikov, da bi pridelali visoko kvalitetna vina, kot bi jih podnebje in druge okoliščine omogočale.
 -------DALJE
NAMIZNI TENIS
JADRANJE
KRAS GENERALI DRŽAVNI PODPRVAK
ERIK DOLHAR
Vanja Milič, Ana Bersan in VVangova so potrdile lanski rezultat. Naslov je romal spet v Castellano (MN).
REKORDNA REGATA TRST-BRIONI
Državne podprvakin je Krasa Generali: z leve trener Geke, sedita Ana Bersan in Wang Xuelan. Na sliki spodaj Vanja Milič v akciji (Foto Kroma)
V	Zgoniku v soboto, 31. maja, torej nismo dočakali čudeža. Moštvo Castellane iz okolice Mantove je potrdilo, da je trenutno najboljše v italijanski ženski A ligi, kar je bilo razvidno že "na papirju", saj gostje lahko računajo na št. 1 in št. 3 v Italiji (Bulatova in Negrisolijeva), ob teh pa je še dobra Kitajka Chen. Glede na njihovo starost pa je prihodnost nedvomno na strani Krasovih pingpongašic, ki so se povsem enakovredno upirale očitno močnejšim nasprotnicam.
Zgoniški športni center je bil v soboto do zadnjega kotička napolnjen z domačo publiko, a tudi z navijači iz Mantove, ki so se z velikimi zastavami in trobojnicami že pred začetkom druge finalne tekme pripravljali na potrditev lanskega državnega naslova. Prisostvovali smo nekaterim res kvalitetnim dvo-
FOTO KROMA
bojem. Bersanova je uvodoma, kljub bolečinam v hrbtu, iztržila zmago proti vitki Ne-grisolijevi, kar je bil za Castellano nekak alarmni zvonec. Za ponovno izenačenje pa je v kitajskem dvoboju poskrbela Chenova, ki je po izredno izenačeni igri z minimalno razliko v točkah premagala domačo tujko Wan-govo. Izredno pričakovanje pa je veljalo za spopad med najboljšo igralko v Italiji, sicer Rusinjo poročeno v Italiji, več kot tridesetletno Bulato-vo, in domačo novo zvezdo Vanjo Milič. Vanja ni razočarala, saj je Bulatovo pošteno namučila in jo z atraktivnimi in učinkovitimi potezami večkrat spravljala v krizo, ter tako osvojila tudi niz. Kaj več
pa očitno ni zmogla. Še za dve točki je poskrbela domača Kitajka VVangova in tako postavila končni izid na 5-3 za gostinje Castellane.
Igralke in navijači iz Mantove so lahko tako dali duška svojemu veselju, morda pa je kdo bil presenečen, ko je videl, da je veselje preplavilo tudi Krasov tabor, saj so naša dekleta letos vendar nepričakovano potrdila lanski naslov državnih podprvakinj.
Po tekmi je trener Krasa Generali in mož Krasove Kitajke VVangove, kitajski strokovnjak Quiang Ge-Ke izjavil: "Igrali smo proti močnejšemu nasprotniku, kljub temu pa so vse naše igralke dale vse od sebe. Igrali smo neizmerno bolje kot na prvi tekmi v Mantovi. Zadovoljen sem, da si je moja žena po u-vodnem porazu, na katerega je verjetno vplival prevelik psihološki pritisk, takoj opomogla in zmagala dva naslednja dvoboja. Naravnost navdušen sem nad nastopom Bersa-nove, ki i-gra vse bolje. Miličevi pa manjka izkušenosti na tako pomembnih srečanjih. Zadovoljen sem z ekipo v tej sezoni. Premagati Coccaglio v polfinalu in se uvrstiti v finale je bil za nas lep podvig."
ABSOLUTNO DP:
KRAS CILJA NA VEČ NASLOVOV
Bologna - V sredo, 4. t.m., se je začelo absolutno državno prvenstvo, na katerem je zgoniški Kras prisoten s številnim zastopstvom, tako med posamezniki kot med pari. V petih tekmovalnih dneh nastopajo igralci 2. lin 3. kategorije, najboljši pa v absolutni kategoriji. Kras bo skušal še obogatiti svojo zbirko kolajn, drugokategor-nica Vanja Milič pa potrditi lanski naslov podprvakinje.
Tržaški pomorski klub Sirena in J K Vega iz Pulja sta v sodelovanju s turistično ustanovo Vodnjan v soboto in nedeljo, 31. maja in 1. t.m., odlično organizirala že tradicionalno, 12. izvedbo nočne regate od Trsta do Brionov. Regata je bila rekordna, saj se je je udeleži lo kar 4 7 jadrnic iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Danske. Na startu ob sončnem zatonu pred barkovljan-skim sedežem našega društva so jadrnice zašle v skoraj popolno brezvetrje, ki jih je nato do prvih jutranjih ur skoraj za vso pot spremljalo do istrskega otočja. Na cilj je kot prvi prispel predstavnik društva SVBG Angelo Rosso, ki je svojo premoč potrdil tudi na drugi, nedeljski krožni regati okrog Brionskih otokov. Takoj za njim pa se je uvrstila jadrnica sesljanske Čupe Cimbra s posadko Bezin,
iUii.
Suban, Carli, Musina, Cernac, Ferluga, Levade, De Cristini, Ferfolja, ki je bila naslednjega dne najboljša v kategoriji Maxi. Na 2. regati sta se na odlični 2. mesti v svojih kategorijah uvrstili tudi drugi dve Cupini jadrnici Kima in Vieni via con me. Od naših dveh društev so nastopile še jadrnice Sirene Selve (Tomšič), Typsi Cock (Maseti), Alcar (Čok) in Čupe Sciuscia
(Milič). Predsednik TPK Sirena Livio Pertot je bil nad uspehom regate naravnost navdušen: "Mislim, daje bila letošnja organizacija daleč najboljša med vsemi doslej, za kar se moramo predvsem zahvaliti sponzorjem, ki so nas podprli, saj zahteva organizacija take prireditve velike stroške."
------------ED
KOŠARKA
DOMNA POPRAVNI IZPIT
Dom Agorest Rob Roy je v soboto izgubil v dodatni tekmi za napredovanje v C2 ligo. Jadran na turnirju Sarti.
Peterka Livia Semoliča na nevtralnem igrišču v Štaran-canu proti tržaškemu Santosu ni imela sreče. Že na začetku srečanja proti peterki, s katero so si Domovci delili prvo mesto ob koncu prvenstva D lige, si je izkušeni play-maker Marko Corsi tako hudo ranil čelo, da se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu nadeli kar sedem šivov. Njegova odsotnost na igrišču je pogojevala nadaljevanje izenačene tekme, v kateri so se Goričani v prvem polčasu še kar dobro držali. Ko pa si je v nadaljevanju Santos priboril prednost, tudi povratek Cor-sija na igrišče ni več zalegel. Santos tako direktno napreduje v C2 ligo, medtem ko bodo imeli Domovci že v soboto popravni izpit, ko se bodo, spet v Štarancanu, ob 20. uri pomerili z drugouvrščenim moštvom iz videmske pokrajine, Aiellom. Po besedah deželnega predsenika košarkarske zveze Deganuttija, pa bi ta tekma lahko bila nepomembna, saj bo verjetno prišlo do reorganizacije C2 lige, v katero naj bi napredovale prve 3 ekipe iz vsake skupine, torej tudi Dom in Bor. Za to naj bi manjkal samo še formalni sklep.
V	promocijski ligi se Breg, po porazu v zadnji tekmi proti Skyscrapersom ni mogel izogniti izpadu iz lige.
Naša združena ekipa Jadrana pa je v ponedeljek začela igrati na tradicionalnem 14. članskem turnirju za memorial Don Giacomo Sarti, ki ga prireja tržaški Don Bosco.
V	skupini z Jadranom sta še Latte Čarso in Motonavale, v drugi pa Barcolana, Don Bosco in Intermuggia. Na tem turnirju je Jadran vselej odigral vidno vlogo, saj je zabeležil rekordno število zmag (5). Jadran nastopa s člansko ekipo, ki je letos igrala v B2 ligi.
MLADINSKA ODBOJKA
MATEJ CERNIC ODLOČILEN
Valovka A. Ambrosi na izbirnem treningu v Venetu.
•-*v
FOTO BUMBAC A
Riga (Latvija) - 18-letni talent štandreškega Vala Matej Černič (ha sliki) je odločilno pripomogel k uvrstitvi italijanske mladinske reprezentance na svetovno prvenstvo, ki bo od 19. do 29. avgusta v Bahreinu. Na prvi kvalifikacijski tekmi je odločilno pripomogel k zmagi Italije proti Nemčiji, ko je v tie-breaku stopil na igrišče in se izkazal z vrsto udarcev. Matej je nato z "Azzurri" gladko premagal še Portugalsko, Finsko in Latvijo.
Naš Matej se bo lahko tako pomeril še na enem vrhunskem tekmovanju! Že v četrtek, 5. junija, je spet odpotoval, tokrat na priprave v Cagliari, kjer bo od 19. do 22. t.m. četveroboj med
Italijo, Brazilijo, Bolgarijo in Nizozemsko.
Valovka Aleksi ja Ambrosi je bila povabljena na meddeželni zbor, iz katerega bodo 8. in 9. t.m. izšle kandidatke za državno selekcijo letnika 1982, ki bodo nastopile na mednarodnem turnirju v Lizboni.
AMATERSKI NOGOMET
MLADOST DEŽELNI PRVAK 3. AL
Doberdobska enajsterica je na najboljši način zaključila letošnjo uspešno sezono. Do prestižnega deželnega naslova prvakov 3. amaterske lige se je dokopala z dvema goloma Roberta Devette v zadnjih minutah dodatnega srečanja proti Atleticu Rizzi.
MLADINSKI NOGOMET
ZMAGALI ZARJA IN GAJA
Naraščajniki Zarje so po zmagi v finalu proti San Giovan-niju povsem zasluženo osvojili turnir v Ogleju. Jaš Gregori je bil proglašen za najboljšega vratarja turnirja, Matej Skrl pa za najbolj-j šega strelca.
Najmlajši združene ekipe j Gaje so na najboljši način začeli ; lov na deželni pokal, saj so v u-
i	vodnem srečanju z dobro igro tesno premagali Castionese. Ob tej priložnosti so prvič igrali na novem travnatem igrišču na Pa-dričah. Pred tem je naša združe-: na ekipa osvojila turnirvOgleju.
KOTALKANJE
TANJA ROMANO V DOBRI FORMI
Sirotti (Vipava) na Pokalu Evrope. Dobri rezultati Poleta in Vipave v deželni fazi prvenstva UISP.
Članica openskega Poleta Tanja Romano se je odlično o-drezala na letošnjem Domžalskem slamniku, tradicionalnem tekmovanju v umetnostnem kotalkanju. Med kadetinjami je namreč premočno zmagala in za odlični nastop prejela enako o-ceno kot članska svetovna prvakinja v kombinaciji, tekmovalka iz Benetk Giusi Ločane. Romanova je tako potrdila, da ima vse možnosti za uresničitev svojega letošnjega cilja: uvrstitev na evropsko prvenstvo.
Kotalkarica Vipave Cristina Sirotti bo v paru z Guglielmijem iz Gradišča branila barve Italije
na Pokalu Evrope, ki ga bosta konec meseca v Trstu organizirala Polet in Jolly.
Kotalkarji Poleta in Vipave so se dobro odrezali tudi na deželnem delu prvenstva UISP Najboljši rezultat je dosegla članica Vipave Karin Kukovac, ki je bila najboljša v prostem programu pred klubsko kolegico Moreno Vižintin. Na zmagovalni oder sta stopili tudi Poletovki Daša Hrovatin (3. v prostem programu med letniki
1986) in Mateja Milič (3. v prostem programu med letniki
1987).
CONI-OKS: USPEŠNO SODELOVANJE
Rim - Na sestanku, ki sta ga imela predsednika italijanskega in slovenskega olimpijskega komiteja Pescante in Kocijančič v torek, 27. maja, sta sogovornika potrdila u-spešno medsebojno sodelovanje. CONI in OKS bosta še naprej podpirala športne organizacije slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji, ki jih oba komiteja priznavata.
GORSKO KOLESARSTVO
USPEL 6. DEVIN BIKE
FOTO KROMA
Smučarski klub Devin je pod pokroviteljstvom občine Devin
-	Nabrežina v nedeljo, 1. t.m., brezhibno pripravil 6. dirko Devin bike, ki je veljala tudi za 2. trofejo Zadružne kraške banke. Na tehnično zahtevni progi je v 10 kategorijah nastopilo 162 tekmovalcev iz 43 društev, od katerih jih je na žalost bolj malo prišlo iz Slovenije. Žal je prišlo tudi do dveh manjših nesreč, pri katerih si je en kolesar zlomil ključnico, drugi pa utrpel o-drgnine. Od kolesarjev iz naših društev je treba omeniti 5. mesto Devinčana Cristiana Leghi-sse v kategorji do 23 let, njegov klubski kolega, novinec Danilo Bergamasco, pa je bil 4. v kategoriji M3. Precej smole je imel Tomaž Legiša (Devin), ki je v zadnjem krogu strgal verigo in odstopil.
MACCHIUT NA SRE DOZEMSKE IGRE
Tržaška zaprekašica Margaret Macchiut (na sliki) si je z 2. mestom na ekipnem državnem prvenstvu bržkone že priborila mesto v reprezentanci, ki bo od 13. do 25. t.m. sodelovala na Sredozemskih igrah v Bariju. Njen trener Lasič tudi meni, da je to njen letošnji cilj.
ROKOMET, BALINANJE
TURNIRJI V ZGONIKU
V	sklopu razstave vin so bili konec tedna v Zgoniku na sporedu tudi 3 turnirji v balinanju, moškem in ženskem rokometu, ki jih je tretjič organiziral ŠK Kras. Na sliki Kroma je bivši Krasov rokometaš Marko Pertot, ki je prvič nastopil s svojo novo ekipo iz Sežane.
16
ČETRTEK 5. JUNIJA
1997
ZADNJA STRAN
KAMPANJA
Z JASNIM SODELUJ S
Je res, da živimo v brezbrižni družbi, v družbi individualistov in nezanimanja? In da brezbrižnost zapira človeka v svet, v katerem ni prostora za nobeno stvar, ki prihaja v družinsko in zasebno okolje od zunaj? Četudi bi lahko odgovorili pritrdilno na ta vprašanja, moramo vseeno poudariti novost, ki traja že od leta 1990. Vsako leto namreč 80 odstotkov vseh davkoplačevalcev nameni Osem od tisoč katoliški Cerkvi. Kaj to pomeni? Msgr. Ersilio Tonini je o tem dejal takole: "Še obstajajo hvaležnost, navezanost in občutek pripadnosti, javno priznanje in spodbuda." To je nedvomen znak zaupanja Italijanov v katoliško Cerkev in njeno duhovno poslanstvo, njim moramo namreč prišteti tudi neverne in vse tiste, ki ne hodijo v cerkev, a vseeno za Cerkev prispevajo. Cerkev mora seveda zelo jasno pokazati, kam nameni denar, ki ji ga nakaže najmanj 14 milijonov državljanov. Tudi zato vzbuja vsakoletno poročilo
o	porabi sredstev, ki ga objavljajo vsi večji dnevniki, veliko zanimanja. Seveda smo lahko zadovoljni z rezultati dela, vseeno pa moramo paziti, da bo tudi v prihodnje tako.
Spomniti se moramo, da vsako leto do 30. junija nakaže država Italijanski škofovski konferenci na račun določena
OD TISOČ
PODPISOM CERKVIJO
: sredstva od dajatev Osem od tisoč. Ta bi morala delno Cerkev vrniti, če bi se zmanjšalo
i	število podpisnikov za davek Osem od tisoč, ki je namenjen katoliški Cerkvi. Za leto 1997 bi morala denarna vsota znašati ok. 1.383 milijard lir, kar je že 71 milijard manj kot lani.
Upadanje števila podpisov je resna zadeva. In to ne samo zaradi odločitev davkoplačevalcev; predvsem zaradi vedno novih sprememb na davčnem področju in zaradi drugih verstev, ki hočejo svoj prispevek. Prav povečanje števila "kvadratkov" na davčni prijavi, v katere polagajo davkoplačevalci svoj podpis in tako namenjajo svoja sredstva, povzroča .zmešnjavo, saj so bili na o-brazcu davčne prijave leta 1990 samo 4 "kvadratki", medtem ko jih je na zadnji prijavi že sedem. Zato naj ne bo odveč, če ponovimo, da je na vseh obrazcih za davčno prijavo (740,101 -za odvisne delavce in 201 za upokojence) "kvadratek" z napisom Katoliška Cerkev drugi z leve v prvi vrsti. Da ne bi razveljavili vašega podpisa, morate podpisati samo v en "kvadratek" in vedno znotraj "kvadratka". Do 30. junija je še čas. Tudi to dejanje je za vsakega katoličana sodelovanje pri pomembnem misijonskem delu Cerkve. ---------MGB
TUDI UPOKOJENCI Z OBRAZCEM DAVČNE PRIJAVE 201 IN ODVISNI DELAVCI Z OBRAZCEM 101 LAHKO NAMENIJO OSEM OD TISOČ ZA KATOLIŠKO CERKEV
KONEC FEBRUARJA SO MILIJONI UPOKOJENCEV IN ODVISNIH DELAVCEV PREJELI OBRAZCE DAVČNE PRIJAVE 201 IN 101, KI JIM JIH NI POTREBNO VRNITI DAVČNIM URADOM, ČE NIMAJO DRUGIH PRIHODKOV IN NE ODBITKOV PRI DAVKIH. VSI TISTI PA, KI PREJMEJO NA LETO VEČ KOT 8.611.000 LIR, LAHKO, ČE SEVEDA HOČEJO, NAMENIJO OSEM OD TISOČ ZA KATOLIŠKO CERKEV. SEVEDA MORAJO V TA NAMEN IZPOLNITI OBRAZEC DAVČNE PRIJAVE 201 IN 101 IN SE PODPISATI V "KVADRATEK", KJER PIŠE "KATOLIŠKA CERKEV", OBRAZEC PA MORAJO SEVEDA TUDI PODPISATI. IZPOLNITI MORAJO TUDI OBRAZEC IN NAPISATI SVOJE IME IN PRIIMEK, NASLOV, ROJSTNE PODATKE IN DAVČNO ŠTEVILKO (CODICE FISCALE), ČE Tl PODATKI ŽE NISO VNESENI NA DAVČNO PRIJAVO. KOPIJO OBRAZCA 201 ALI 101 BODO POTEM LAHKO ODDALI NA OBČINI, KJER IMA DAVKOPLAČEVALEC STALNO BIVALIŠČE, ALI PA JO BODO POSLALI NA BLIŽNJI DAVČNI URAD V PREPROSTI OVOJNICI Z OBIČAJNO ZNAMKO ZA POŠTNE STORITVE. ORIGINAL OBRAZCEV 201 ALI 101 BODO OBDRŽALI DOMA.
POZOR: ČE HOČETE, DA BO PODPIS VELJAL, MORATE PODPISATI SAMO V "KVADRATKU” IN SAMO V ENEM “KVADRATKU".
d.d
"5'ODD'NOVA GORICA
Kidričeva/
p.p. 52
ž i r o r a c u ri t 52 000- 6 20 -112
EDINA BANKA V NOVI GORICI,
KI IMA V MESTU TUDI SVOJ SEDEŽ
VIPA IZVAJA MERILA IN STANDARDE EVROPSKE ZVEZE ZA DOBRO IN USPEŠNO POSLOVANJE TER ZA RAZVOJ TE BANKE
V	Novi Gorici deluje več bank, ki pa imajo sedeže in vodstva v slovenskem glavnem mestu, Ljubljani. Samo Banka Vipa ima v Novi Gorici tudi svoj sedež, kar seveda spodbuja skrb in prizadevanja te finančno-denarne ustanove, ki je organizirana kot delniška družba, za dobro in uspešno poslovanje na sicer zelo zahtevnem in konkurenčnem tržišču z denarjem. Podatki in primerjave med Vipo in povprečji, ki veljajo za celoten bančni sistem v Sloveniji, kažejo, da ta novogoriška banka prednjači v vseh elementih poslovanja. To tudi pomeni, da Vipa izvaja oziroma izpolnjuje merila in standarde, ki jih na področju finančno-denarnega sistema in bančništva določajo organi Evropske zveze. Gre za zelo pomemben uspeh, saj bo novi zakon o bankah, ki ga bo sprejela Slovenija pri svojem približevanju evro-atlantskim integracijam, banke postavil pred nove odločitve, zahteve in izzive. Domače banke se bodo morale na finančno-denarnem tržišču soočati s konkurenco tistih tujih bank, ki bodo v Sloveniji odprle svoje enote oz. t.i. "okenca". Bilančna vsota Vipe znaša skoraj 36 milijard tolarjev ter je samo lani narasla za 28 odstotkov. Po teh sredstvih se je novogoriška banka uvrstila na enajsto mesto med vsemi bankami v državi. Vipa se je skratka vse od ustanovitve pred petimi leti izjemno hitro razvijala, povečevala bilančno in zunajbilan-čno poslovanje ter obenem širila tudi obseg plačilnega prometa s tujino. Takšen njen razvoj in uspešno poslovanje je potrdila tudi londonska revizijska hiša KPMG. T.i. diagnostični pregled je bil opravljen tudi s sodelovanjem Banke Slovenije.
Navajamo nadaljnje pomembne podatke, ugotovitve in primerjave. Bilančna vsota na enega zaposlenega v Vipi, ki je eden osnovnih kazalcev o produktivnosti dela, je lani dosegla 348 milijonov tolarjev, s čimer je za več kot dvakrat presegla raven produktivnosti v drugih slovenskih bankah. Operativni stroški na povprečno bilančno vsoto, ki jih je banka imela ob koncu leta 1996, so bili najnižji med vsemi slovenskimi bankami; znašali so 2,1 (povprečje slovenskih bank je bilo 3,41). Po tem merilu se Vipa lahko primerja s podobnimi bankami v Evropi. In tudi donosnost na kapital je v tej novogoriški banki dvakrat višja od slovenskega povprečja.
SPREJETA STRATEGIJA RAZVOJA VIPE
V	OBDOBJU 1997-2001
Londonska revizijska hiša KPMG - pregled poslovanja je napravila za potrebe Banke Slovenije in za organizacijo Phare v okviru Evropske zveze - je v poročilu o banki Vipa zapisala tudi naslednje: "Banka je bila v zadnjih letih zelo uspešna. Svoj uspeh je gradila na konservativni posojilni politiki, nudenju dobrih storitev svojim komitentom in vzdrževanju visoke likvidnosti. Prihodnost banke je odvisna od njene nadaljnje sposobnosti zagotavljanja dobrih storitev svojim komitentom po konkurenčnih cenah ob hkratnem reševanju nekaterih ključnih notranjih zadev in številnih pomembnih tržnih problemov." Na osnovi tako ugodnega mnenja in predlogov londonske revizijske hiše KPMG in odločenosti vodstva banke za samostojen razvoj je Skupščina banke obravnavala in sprejela strategijo razvoja Vipe v letih 1997-2001. V tej strategiji je določila zahtevne naloge, med njimi doseganje 15-odstotne rasti obsega poslovanja vsako leto, najmanj 10-odstotno donosnost na vloženi kapital, povečanje storilnosti, tako da bo leta 2001 bilančna vsota na zaposlenega znašala 608 milijonov tolarjev, ob hkratnem povečanju števila
zaposlenih na 120, in znižanje operativnih stroškov na poldrugi odstotek glede na povprečno bilančno vsoto. Vipa bo mrežo svojih enot (ekspozitur) na območju severne Primorske in Krasa povečala, tako da bo vseh enot 25. Finančno in komercialno se bo povezovala z drugimi bankami: doma zlasti za financiranje večjih projektov nacionalnega pomena in za napredek bankomatskega in negotovinskega poslovanja. V tujini pa bo Vipa poglabljala komercialno poslovanje z ostalimi bankami v EZ, da bi skupaj delovale na Balkanu in v Vzhodni Evropi.
Banka Vipa skratka zelo uspešno posluje, ima svojo strategijo in vizije razvoja, upoštevaje možnost vključitve Slovenije kot enakopravne članice v Evropsko zvezo. Ves napredek je plod trdega dela, lastnih znanj in izkušenj vseh zaposlenih, ki so jih pridobili v petih letih delovanja oz. obstoja Vipe. Poudariti velja tudi vsestransko podporo delničarjev banke, in to vse od ustanovitve banke pred petimi leti. Število le-teh se je od 38, kolikor jih je bilo ob ustanovitvi Vipe, povečalo na 233. Delničarji so pretežno iz zasebnih podjetij in iz nekdanjih družbenih podjetij, ki so se olastninila. Med delničarji pa so tudi obrtniki in fizične osebe.
Banka Vipa je zagotovo primer "zgodbe o uspehu", ki je nastala v Novi Gorici.
KABINSKA ZICNICA v Ov
S\. maša: delavniki ol> 12. uri; nedelje in prazniki oh 9.30, 10.30, 12., 13. uri.
PROMOTUR
Z ŽIČNICO DO SVETIH VIŠARIJ, KJER SE SREČUJEJO VERNIKI TREH NARODOV
telecabina
MONTE SANTO
D E ^ L
LUSSARI
vasi obratuje vsak dan od 21. junija 8. septembra. Oh sobotah in nedeljah pa še: 7./8. in 14./15. junija ter 13./14., 20./21, 2T./28. septembra in 4./5. oktobra.
URNIK: delavniki od 9. ure do 16.30; nedelje in prazniki od 8.30 do 18. ure. Posebne ugodnosti za organizirane skupine (min. 25 oseb): povratna karta 14.000 lir.