Poštnina plačana v sotovtnl Leto LWI. V Ljubljani, v sredo, dne 21. avgusta 1929 St. 188 st.2 Dir Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp. pefll-VTSlo mali oglasi po t'30 ln 2D, veCJI oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v urednISIcem delu vrstica po lO Din g Pri veClern o naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po prazniku uredništvo le v Kopltar/evl ulici št. 6,111 Uokopl.il so ne vračalo, netranklrana platna se ne sprefemalo — Uredništva l/prava le vKopltar/ev! ul.št.6 - Čekovni račun: Clubllana štev. 10.650 ln 10.340 xa Inaerate, Sarajevo št.7563. Znoreli Spremembe pri nabavah Železniška ravnateljstva ne smejo več vršiti nobenih nabav, tudi za lokalne interese ne Po krvavi avstrijski nedelji Štirje mrtvi, nad 50 težko in še enkrat toliko lahko ranjenih, to je žalostna bilanca nedeljske bitke med avstrijskimi nacionalisti in marksisti v St. Lorenzenu. Ni pa ta žalostna bilanca iztreznila nasprotnikov, temveč z nezmanjšano in celo povečano sovražnostjo se vodi sedaj med njimi polemika, kdo je kriv prelite krvi. Nacionalisti opozarjajo na vse protizakonitosti in na vsa izzivanja marksistov, ti pa zopet nastopajo z enako ostrimi protiočitki. In da ne bo nobenega dvoma, da tudi po krvavi nedelji ni nobenega pomirjenja, izjavlja vodstvo avstrijske socialno demokratične stranke v posebni resoluciji, da je prišel čas, ko se mora organizirano delavstvo poslu-žiti samoobrambe in zato poživlja razredno zavedno delavstvo, da skrbi za okrepitev republikanskega Schutzbunda. Baš ta Schutz-bund pa je nastopil pri nedeljskih dogodkih s pištolami in puškami, baš ta Schutzbund pa jc bojna organizacija za slučaj državljanske vojne. Na drugi strani pa ponavljajo nacionalistični listi s povdarkom besede, ki jih je govoril na nedeljskem zborovanju v Lienzu voditelj vseh bojnih nacionalističnih organizacij dr. Steidle in ki se glase: »Razrednobojni in mednarodni marksizem je strup za vsak narod; že je postal nesreča za avstrijski narod in vsaka strpnost proti tej mednarodni kugi bi bil samomor okuženega naroda. Tu gre za življenje in smrt naroda in boj za biti ali ne-biti ljudstva je gola samoobramba. Z vsakim rojakom in državljanom se moremo sporazumeti zavoljo celote. Samo z razrednobojnim marksistom ne more in ne sme biti nobenega sporazuma, nobenega miru.« Na obeh straneh torej popolna nepopust-ljivost, na obeh straneh se mržnja šc stopnjuje in že so tudi posamezni pretepi po manjših krajih dokazali, da res ni nobenega sporazuma med obema taboroma. Trezni in tudi vladni krogi se sicer trudijo, da bi to naraščajočo sovražnost omejili, toda pravega uspeha njih prizadevanja ni videti. V Wiener-Neustadtu je mogla lani vlada še preprečiti, da bi iz skupnega nastopa obeh nasprotnih skupin sledili krvavi dogodki, letos se ti že niso mogli več preprečiti. Čisto brezuspešen je tudi apel treznih krogov na demokratično zavest voditeljev obeh skupin. Eni ko drugi sicer zagotavljajo, da so za demokracijo, toda eni ko drugi dostavljajo, da so le za demokracijo, kakor si jo oni predstavljajo. Vsak teden pa se dogajajo po industrijskih krajih dogodki, ki dokazujejo, da ni mogoče spraviti nazorov o demokraciji enih in drugih voditeljev v sklad. Tako je začelo 930 delavcev v državni železniški družbi na Dunaju stavkati, ker je ravnateljstvo nastavilo delavca, člana nacionalistične bojne organizacije. In sličnih nastopov delavstva je vse polno. Odveč je razpravljati o tem, če so ti nastopi delavstva upravičeni ali ne, ker zadostuje dejstvo, da se taki nastopi vedno znova ponavljajo in da ni nikjer niti sledu popustljivosti. Nedeljski krvavi nauk je brez učinka in med obema skupinama jc fronta potegnjena. Vedno večji obseg pa bo ta fronta zavzela, če se ne bo posrečilo vladi s trdo roko priboriti zakonu popolno spoštovanje in razorožiti ter razpustiti obe bojni organizaciji. Ni ravno dosti prepričujočih znakov, da bi vlada imela potrebno voljo in moč za izvedbo te svoje naloge. Na eni strani se namreč množe simpatije vladnih krogov nacionalističnemu taboru, na drugi strani pa postajajo vedno bolj konkretni glasovi, da pri vsem boju ne gre samo za boj med avstrijskimi strankami, temveč da imajo tu svoje prste vmes tudi vplivni zunanji krogi. Ze so padle konkretne trditve, da so nekatere velesile zelo interesirane na tesn, kakšen režim vlada v Avstriji in da prihaja od te strani glavna spodbuda za boj. Sigurno je, da te trditve tudi niso vzete iz zraka, vsaj je tako vprašanje Anschlussa ko grupacije držav Srednje Evrope zelo odvisno od stališča, ki ga zavzame dunajska vlada. V zunanji politični perspektivi dobi boj mej avstrijskimi nacionalisti in marksisti čisto poseben pomen in morda bi bilo dobro, če bi ravno na to pomislili voditelji ene ko druge skupine. Kajti potem bi spoznali, da vse to veliko sovraštvo vendar nima pravega smisla in da ne bo nc za ene ne za druge dobičkano-sen boj, ki ga opazuje kot interesent že tretji in močnejši. Če že ne ozir na demokracijo, pa naj bi prisotnost gledalca, čeprav še previdno skritega, izmodrila oba tabora, da bi prene- 1 hala s prelivanjem krvi in se sporazumela. I Belgrad, 20. avg. (Tel. »Slov.«} Do sedaj so bila posamezna železniška ravnateljstva pooblaščena, da so lahko tudi ona vršila nabavo materijala v svojem področju. Sedaj pa je glavno ravnateljstvo državnih železnic izdalo naredbo, po kateri se bodo vse dobave osredotočile izključno v glavnem železniškem Belgrad, 20. avg. (Tel. »Slov.«) 2. septembra se prične zasedanje Sveta Društva narodov. Zunanje ministrstvo je že sestavilo člane delegacije in njih namestnike. Naša delegacija, ki ji bo načeloval zunanji minister dr. Marin-kovič, bo odpotovala 1. septembra v Ženevo. Praga, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji ministrskega sveta, ki je prva po počitnicah, je na vrsti ratifikacija vojaških pogodb, ki so bile sklenjene med državami male antante na bukareški konferenci. Dr. Benešu blizu stoječe »Češke Slovo« izjavlja, da je vsebina teh pogodb sicer tajna, da pa se lahko reče, da te pogodbe združujejo Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo v gotovo vojaško celoto. Ta vojaška enota — gre za skupino držav z več kot 40 milijoni prebivalcev — ima značaj velesile. Ta skupnost se bo že formalno pojavila pri letošnjih češkoslovaških manevrih na Moravskem, katerih se bodo udeležili jugoslovanski šef generalnega štaba Milovanovič s svojim namestnikom generalom Maričeni in s šefom operacijskega oddelka Živkovičem, od romunske strani pa šef generalnega štaba Larusono-vici, predstojnika operacijskega oddelka pol- London, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Reuter poroča iz Tokija, da so oficirji, člani posadke zrakoplova »Grof Zeppelin« predmet splošne pažnje. Japonski cesar je izročil dr. Eckenerju 11 srebrnih pokalov za 11 članov posadke. V. manjšinski kongres Dunaj, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Na petem evropsikem manjšinskem kongresu, ki se bo v kratkem začel v Ženevi pod predsedstvom voditelja manjšin dr. Wilfana, se namerava ustanoviti zveza manjšinskih časnikarjev s sedežem na Dunaju. Kongres vinogradnikov Split, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Kmetijsko ministrstvo je sklicalo za 25. avgust kongres vinogradnikov v Splitu. Razpravljalo se bo o novem zakonu in pravilniku o trošarinah na vino, o vplivu prometnih tarifov na izvoz vina in o raznih predlogih za povečanje konsuma in izvoza vina iz Dalmacije. Na kongresu bodo sodelovali tudi vinogradniki iz ostalih krajev naše države. Zakaj še vedno se je izkazalo, da jc tudi z naj-• težjimi koncesijami dosežen mir, cenejši od I voine- ravnateljstvu v Belgradu, ter posamezna železniška ravnateljstva nc bodo smela več vršiti dobav niti za svoje lokalne potrebe. Vplačevanje kavcij pa se bo tudi za naprej lahko vršilo pri državnih blagajnah v provinci ter bodo morali ponudniki hkrati s ponudbo vred priložiti tudi potrdilo o plačani kavciji. Med člani delegacije sta tudi bivši trgovinski minister Mažuranič in član vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Andrej Gosar. Na dnevnem redu bodočega zasedanja ni nobenih posebnih stvari ter bodo v glavnem poročali poročevalci strokovnih odborov. kovnika Filitrescu in Florescu, iz Francije pa pride general Petain. »Češke Slovo« obžaluje, da se o tako važnih vojaških pogodbah razpravlja v prisotnosti nemških in slovaških ministrov, katere opominja, da je predpogoj za njihovo udeležbo pri vladi brezpogojna zvestoba državi. Praga, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Na današnjem ministrskem svetu je bil med drugim odobren protokol o podaljšanju zavezniških pogodb med Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. Ravno tako je bila odobrena tro-stranska arbitražna pogodba med temi tremi državami, ki je bila podpisana na zadnji konferenci male antante. Odobrene so bile tudi vojaške pogodbe male antante. Zanimivo je, da se oba nemška ministra današnje seje ministrskega sveta nista udeležila in opravičila svojo odsotnost. Pričakuje se, da bo »Grof Zeppelin« tekom jutrišnjega dne izpopolnil zaloge goriva in živil, tako da bo mogel zapustiti Tokio že v četrtek zjutraj. Načrt zakona za povzdigo kmetijstva Belgrad, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Kmetijsko ministrstvo je bilo svoječasno izdelalo načrt zakona za povzdigo kmetijstva, ki ga je dobilo najprej v oceno s pravniške strani pravosodno ministrstvo, poleg tega pa tudi nekatera gospodarska združenja. Agronomi so poslali k načrtu svoje pripombe, oziroma svoj poseben načrt. Kmetijsko ministrstvo jc na podlagi tako zbranega novega materijala izdelalo nov načrt, po katerem je zakonu za povzdigo kmetijstva dodeljen tudi oddelek, ki govori o melioracijah, česar v prejšnjem načrtu ni bilo. Sedaj je tudi ta nov načrt šel v pravosodno ministrstvo, da ga oceni s pravniške strani. Naša poslaništva v inozemstvu opozarjajo zainteresirane oblasti, naj vloge na poslaništva pošiljajo edino potom zunanjega ministrstva, izvzeniši slučaje, kjer ie neposredno občevanje nujno potrebno. r. 39.011, Praga In liunat št. 24.797 Nadškof Bauer odpotuje na Bled Zagreb, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer odpotuje jutri na Bled, kjer bo sprejet v avdienco. Kongres hotelirjev in gostilničarjev Belgrad, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila predkonlereiica hotelirjev in gostilničarjev iz vse države; na konferenci so bili zastopani tudi Slovenci. Razpravljali so o poročilu na jutrišnji glavni skupščini hotelirjev in gostilničarjev, da bi se ta izvršila v popolni soglasnosti. Obravnavali so načrt novega zakona o trgovinah in zbornicah, o tujskem prometu, o odpiranju in zapiranju trgovin, o delovnem času osebja, o gostilniški higieni ter o izvedbi zakona o državni trošarini in njegovem pravilniku. Nadalje so obravnavali zakonito omejitev krošnjarstva ter o potrebi osnovanja strokovnih gostilničarskih šol. Gostilničarji in hotelirji so zopet poudarili svoje znano stališče, naj se v slučaju uzakonitve novega zakona o zbornicah gostilno smatrajo kot samostojna obrt in ne kot trgovine, kakor so sedaj. Kar se tiče delovnega časa natakarjev, so hotelirji in gostilničarji ugotovili, da njihovo delo ni naporno, ker je statistika dokazala, da jo med natakarji malo smrtnih slučajev, in so na podlagi tega svojega zaključka zahtevali, da se za gostilniške uslužbence uvede najdaljši delovni čas, ki je dovoljen po uredbi o zapiranju in odpiranju trgovin. Dve novi naredbi profesorjem Belgrad, 20. avg. (Tel. »Slov.«) V prosvetnem ministrstvu je izšla naredba, ki prepoveduje profesorjem, da bi postali prefekti in iz-praševalni člani institutov, v katerih so dijaki njihovega zavoda. Obenem je prepovedano profesorjem, ustanavljati katerekoli institute za dijake tiste gimnazije, na kateri služijo. Druga naredba prosvetnega ministrstva pa prepoveduje profesorjem, prodajati knjige in pisarniški materijal. Ta intervencija je izšla gotovo na intervencijo kongresa knjigarnarjev iz cele države, ki so se v tej točki zedinili v strogi zahtevi, da smejo prodajo knjig in učil vršiti edino za to koncesijonirani obrtniki. Mizerna stanovanja zagrebških dijakov Zagreb, 20. avg. (Tel. >Slov.«) Dijaški dom v Ilici št. 83 je končno veljavno kot ostanek nekdanjega večjega dijaškega doma likvidiran. V njem je stanovalo večje število akademikov pod zelo neugodnimi higienskimi pogoji v dveh barakah. Kolika jo bila vrednost tega dijaškega doma, najbolj kaže dejstvo, da so bile barake, v katerih so akademiki stanovali, prodane za 2000 Din. Belgrajske vesti 20. avgusta. Madjarsko poslaništvo in kolonija v Belgradu sta danes proslavila na slovesen način državni praznik sv. Štefana. Stavka dolavcov bolgrajskih mestnih avto busov in čistilnih naprav je prenehala, ker sn deloma ugodili delavskim zahtevam. Zašel jo preko meje v Bolgarijo delavec Perko Ivan iz Murskega Središča, ko je iskal dela. Pravi, da so bolgarske oblasti z njin slabo postopale ter je dno 13. avgusta le ter/ko prispel zopet čez mejo v Caribrod. Različno kočevske organ i zarije so poslah merodajnim činiteljem v Belgrad spomenico v kateri na podlagi utemeljenih razlogov pro. si jo, da bi se še nadalje ohranila v Kočevju po-polna gimnazija. Eva Lapajno je postavljena za praktikanti-njo pri poštni upravi v Ljubljani. Zagrebške vesti Zagreb, 20. avg. (Tel. sSlov.«) Svoječasm so listi javili prihod angleških pevcev, ki bi naj posetili Zagreb in druga večja hrvatska mesta. Ker pa jo angleška pevska reprezentanca iz nepredvidenih razlogov zadržana, se je njen predsednik opravičil in poslal nekatere angleško pevce privatno v našo državo Nekateri so že prišli k nam in se nahajajo trenutno v Dubrovniku. Zagreb, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Zadnje čase se tu često dogaja, da kakn oseba brez sledu izgine. Tako je tudi danes zmanjkalo štiri! oseb, dveh žensk in dveh moških. Policija vodi preiskavo, da bi sc dognalo, kaj je vzrok tega sumljivega pojava. Vprašanje dodelitve bogoslovij Bogoslovja naj ostanejo pod verskim oddelkom pravosodnega min. Belgrad, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Zadnja škofovska konferenca je poslala med drugim na predsedništvo vlade tudi obširno spomenico, v kateri zahteva, naj bi bila bogoslovna učilišča še vnaprej pod kompetenco pravosodnega ministrstva. ki je prevzelo posle ministrstva za vere. V spomenici se navaja, da se je zgodila nedoslednost, ker se je oddelek, ki skrbi za bogoslovja vseh veroizpovedi, oddal k prosvetnemu ministrstvu, škofje navajajo kot zgled, da je povsem samo po sebi razumljivo, da na primer trgovske akademije in obrtne šole spadajo pod kompetenco trgovinskega ministrstva, in da je ravno tako samo ob sebi umevno, da je kmetijske šole prevzelo v upravo kmetijsko ministrstvo in vojaške šole vojno ministrstvo. Z ozirom na to smatrajo škofje za potrebno, da se dosledno, kakor v drugih ministrstvih, združijo tudi vsi posli bivšega verstvenega ministrstva v pravosodnem ministrstvu. Spomenica ugotavlja, da bi se le na tak način moglo posvetiti tem ustanovam, ki so izredne važnosti za narodno in moralno vzgojo ljudstva po njegovih duhovnikih, dovolj pažnje. To prizadevanje katoliškega episkopata je podprl tudi sv. sinod pravoslavne cerkve. Pred zasedanjem Sveta DN Sestava naše delegacije Vojaška pogodba male antante Nova vojaška enota, ki ima značaj velesile Zeppelin" na Japonskem Darilo japonskega cesarja Naše knjižnice Spominska knjiga naše univerze ima tudi sani m i ve podatke o naših knjižnicah. Od samega kraja se je morala ljubljanska univerza pobrigati za potrebne knjige in »vire. Strokovnjaki raznih fakultet so skrbeli kot njeni pooblaščenci za pridobitev arhivov bivše Avstro-Ogrske že leta 1922. Zdaj ima svojo zibirko učbenikov in drugih publikacij sleherni samostojni institut in seminar. Med največje med njimi se šteje v pritličju dvorčnega poslopja nameščena profesorska biblioteka juridične fakultete z nad 20.000 zvezki. Od leta 1926 se ji je priključila tudi jako dobro obiskovana čitalnica. Vsi razpoložljivi prostori juridične knjižnice bi lahko nudili zavetišče kakšnim 46 do 50 tisoč zvezkom, in se torej lahko zbirke nemoteno razvijajo naprej. Pod sedanjimi razmerami je to izredna sreča, ker se morajo droge knjižnice stiskati po pretesnih prostorih. Malo manjša kakor juridična je knjižnica seminarja za slovansko filologijo (nad 18.000 zvezkov) v drugem nadstropju Dvorca. Postala je središče delovanja vseh naših jezikoslovcev in literarnih zgodovinarjev ter so tu delali dalje časa tudi številni inozemski gostje: Čeh Wollmann, Poljak Malecki, Nemec Griinenthal, Italijan Maver in Cronia ter drugi (Giovanni Maver, profesor slovanske fiMogije v Padovi je letos natisnil knjigo o Leopardiju v jugoslovanskih prevodih). Med posetniki seminarja so bili številni ugledni gostje: minister Ljuba Davidovič ter profesorji in akademiki Srba Cvijič in Belič, Slovenca Murko in Mušič, Hrvata Branko Vodnik in Skok, Čehi Hujer, Vajs m Weingart, Poljaki Nitsch, Rozwadowski in Porzežinski, Rusi Karski, Francev, Durnovo, Spektoreki, Struve, Bolgar Teodorov-Balan, Francoz Meillet, Anglež Jobson, Nemci K. H. Mayer, H. F. Schmidt in mnogi drugi. Med Številnimi dobrotniki, ki so omogočili razvoj knjižnice, je omeniti Slovensko Matico s 6440 zvezki, g. ministra Ivana Hribarja s 1472 zvezki ter mnogo drugih. Med književnimi zakladi slovanskega seminarja so: dve Dalmatinovi bibliji iz leta 1584. Vrazove »Djulabije« (Zagreb, 1840) z avtorjevim posvetilom: >P. N. G. Dr. Franji Prešernomu u znak starog prijateljstva Stanko Vraz«, krasen Miroslavov evan-gelistarij v faksimilirani izdaji, Sv. Pismo Nove Zaveze (Beč, 1847) s Karadžičevim avto-grafom in druge redkosti. V zadnjem zimskem semestru je poslušalo slavistična predavanja 128 dijakov, torej skoro majhna fakulteta. Zanimiva razprava prof. F. Kidriča »Bi-blioteški problem in univerza« našteva za do-Iflovino tekom stoletij žalibog izgubljene pomembne biblioteke ter podaja pregled v Ljub-Jjani obstoječih javnih knjižnic. Med njimi je na prvem mestu tako zvana licejska ali študijska knjižnica, ki ima ?e 145 letno tradicijo ter je bila 1810—1814 univerzitetna biblioteka. Vsebuje neprecenljive kulturne zaklade s približno 110.000 zvezki in ima- izredno mnogo dragocenih rokopisov. Stiska se še vedno v povsem neprimernih, prostorih II. državne realne gimnazije na Poljanah in >mora priti za nekaj let v katastrofalno zagato«. Pomembno kompletacijo Študijske knjižnice tvori muzejska s približno 25.000 zvezki. (Med novimi pridobitvami je ruski Brockhau-sov leksikon, edini primer v Ljubljani.) Semeniška ali alumnatska knjižnica z 230-letno preteklostjo in 18.000 zvezki je nastala kot knjižnica prvega znanstvenega društva v Ljubljani, akademije »operosorum« (1693 do 1721) in ima dragocene arhivalije ter siiare knjige. Tudi frančiškansko biblioteko s približno 25.000 zvezki mora imeti na vidiku vsak literarni in kulturni zgodovinar. Nastala je leta 1612 po vrnitvi reda v Ljubljano ter ima med drugimi zakladi letopise ljubljanskih jezuitov za dobo po 1722, ostalino g. Benvenuta Kro-bata s podatki o Prešernu in dr. Centralna knjižnica pri višjem sodišču z 8000 zvezki je največja te vrste v državi. Poleg javnih obstojijo v Ljubljani tudi bogate zasebne knjižnice: Iv. Vrhovnikova, Ad. Robidova, J. Šlebingerjeva in dr. in se je v njih našlo marsikaj, česar ni bilo v javnih. (V Vrhovnikovi celo Dalmatinov Pentatevh iz 1578 in Illyrisches Blatt 1834 s privezanim Prešernovim Sonetnim vencem.) V celem štejejo ljubljanske javne in kor-porativne knjižnice vsekakor več stotisoč knjig: okoli 200.000 jih je bilo že po prevratu. V interesu univerze bi bilo usmeriti nabave vseh znanstvenih ljubljanskih knjižnic po novih potrebah univerzitetnega mesita in oskrbeti vsaj rokopisen skupen katalog. Štednja in smotrnost v nabavljanju zahtevata, da postane Državna študijska knjižnica prava univerzitetna in obenem centralna ljubljanska knjižnica: posle univerzitetne knjižnice dejansko vrši že sedaj. »Z vsem poudarkom se mora tudi ob desetletnici univerze ponoviti, da potrebuje Državna študijska knjižnica novih, lastnih in primernih prostorov.« Volilna zmaga romunske vlade Bukarešta, 20. avg. Pri delnih volitvah za okrožno skupščino v okrožju Hunedoare je prejel vladni kandidat Moldovanu 47.000 glasov od 60.000 oddanih glasov. Dva opozicijska kandidata sta dosegla skupaj 6000 glasov, dočim je bilo 7000 glasov razveljavljenih. Te volitve so pomembne za to, ker eal >i i LO Kastelic, trgovec v Kandiji; Alfonz Furlan, frančiškan v Novem mestu; Josip Rudež, veleposestnik na Tolstem vrhu; Rudolf Faleskini, opekarna v Dolenji Straži; Ivan Rakoše, posestnik in trgovec na Straži; Bertold Bartelj, župnik v Vavti vasi; Franc Žitnik, župnik v Stopičah; Adolf Pečak, posestnik in trgovec v Toplicah; Ignac Sitar, posestnik in hotelir v Toplicah; Josip Zupančič, posest, in usnjar v Trebnjem; Alojzij Saje, trgovec v Žabjem; Henrik Tomše, župnik na Čatežu; Jakob Dereani, trgovec v Žužemberku; Anton Porenta, župnik v Hinjah; dr. Zvonimir Janežič, zobozdravnik na Bledu; Franc Mavrič, posestnik in župan v Bohinjski Bistrici; Alfonz Mencinger, hotelir v Bohinjski Bistrici; Ivan. Finžgar, posestnik in župan na Brez-nici; Franc Papler, posestnik in trgovec v Doslov-čah; Gregor Klančnik, posestnik in župan v Mojstrani; Jakob Kozjek, trgovec na Dovjem; Jožef Zaje, posestnik in župan v Krnici; Andrej Cufer, posestnik in župan na Jesenicah; Kari Neumann, kleparski mojster na Savi; dr. Maks Obersnel, pro-kurist na Savi; Heribert Kren, zidarski mojster na Koroški Beli; dr. Ivan Grašič, notar v Kranjski gori; Jožef Lavtižar, posestnik in župan v Kranjski gori; Jožef Gašperšič, ravnatelj v Kropi; Valentin Mulej, posestnik in trgovec na Lancovem, Alojzij Kristan, posestnik in tovarnar v Zapužah; Ivan Marčun, posestnik in župan v Ljubnem; Anton Pogačnik, posestnik in trgovec v Podnartu; Anton Spendov, posestnik in župan v Sp. Dobravi, Florijan Jane, posestnik in obrtnik v Radovljici; Anton Kavalar, posestnik in trgovec v Ratečah; Valentin Kumrdej, posestnik in trgovec v Ribnem; Friderik Olifčič, posestnik in trgovec na Bohinjski Beli; Jožef Sodja, posestnik in župan v Bohinjski Cesnici; Janez Peternelj, posestnik in župan na Gornji Že-tini; Janko Jezeršek, posestnik in župan na Fužinah; Ivan Debeliak, posestnik in župan na Visokem; Franc Šmid, posestnik in župan v Selcah; Joško Leben, posestnik in trgovec v Sevljah; Anton Pfaj-fer, župnik v Dražgošah; Franc Lušina, župan v Gostečem; Anton Grohar, posestnik in župan v Sp. Sorici; Lovro Pintar, posestnik in gostilničar v Sp. Sorici; Anton Hafner, župan in trgovec v Stari Loki; Josip Hafner, župan v Škofji Loki; Matija Mrak, dekan v Stari Loki; Lovro Planina, posestnik v škofji Loki; Janko Potočnik, trgovec in posestnik v Škofji Loki; Viktor Žužek, posestnik in pek v Škofji Loki, Franc Uršič, posestnik in župan v Hotovljah, Franc Jelovčan, posestnik in trgovec v Gorenji vasi; Franc Bernik, posestnik in župan v Bodovljah; Matevž Ziherl, posestnik in gostilničar v Škofji vasi; Pavel Tavčar, mizarski mojster v Železnikih; iz Ljubljane: Avgust Jenko, posestnik in pek; Josip Lavrenčič, posestnik; Stanko Bloudek, inžener; Franc Krapež, kavarnar; Josip Rebek, ključavničar; Josip Sfiligoj, upokojenec; Ivan Korenčan, trg.; Simon Praprotnik, mizar; Franc Peterca, pos.; Ivan Vrbinc, posestnik, Josip Lovša, poljedelec; Viktor Meden, trgovec; Dragotin Krušič, livarski mojster; Jernej Jclovšek, sedlarski nioster; Ivan Kovič, sodar; Anton Belec, vrtnar na Grmačah; Josip Štrukelj, gozdar na Grmačah; Franc Vovk, tkalec v Št. Jerneju; Franc Štrukelj, posestnik v Guncljah; Anton Belec, posestnik v Št. Vidu; Franc Bernik, posestnik v Št. Vidu; Ivan Tomšič, krojač na Verdu; Ignac Piletič, lončar v Št. Jerneju; Gregor Peternel, posestnik in gostilničar v Poljanah nad Škofjo Loko; Vinko Jamar, trgovec v Poljanah nad Škofjo Loko; Janez Bcrčič, krojač v Stari Loki; Matej Šmid, posestnik in krojač v Stari Loki; Ivan Šober, posestnik in čevljar v Škofji Loki; Franc Pogačnik, posestnik in mizar v Škofji Loki; Urban Bohinc, čevljar na Trati; Pavel Cadež, čevljar na Trati; Ivan Kušar, čevljar na Ježici; Anton Sever, mizar na (ežici, Janez Sever, posestnik na Ježici; Peter Bajda, krojač v Stepami vasi; Martin Medved, sodar v Tacnu;" Ivan Gašperin, ključavničar na Viču; Franc Kozina, pekovski mojster na Viču; Alojzij Skarjevič, krojač na Viču; Franc Glatek, zidar na Dobračevi: Matei Strlič, čevljarski mojster na Do-bračevi; Viljem Kraje, mesar v Starem trgu; Franc Matoh, krojač v Mirni peči; Ivan Rozman, krojač v Mirni peči; Anton Zaje, kovač v Mirni peči; Alojzij Pavlin, posestnik in gostilničar v Trebnjeny Josip Jurca, krojač v Radovljici; Kari Šafer, posestnik in trgovec v Dolenji vasi; Anton Prijatelj, slikar v Zamostecu; Rudolf Fajdiga, posestnik irt gostilničar v Zamostecu; Franc Lesar, posestnik ir trgovec na Koprivniku; Matija Vuks, posestnik in gostilničar na Koprivniku; Jožef Lakner, posestnik in gostilničar na Koprivniku; Janez Vuks, posestnik in mesar na Koprivniku; Josip Dular, diplom, eksport. akademik v Vavti vasi. S posebnim ukazom Nj. Vel. kralja je odlikovan Ivan Rus, župan občine Bled z redom Sv. Save IV. razreda. V mariborski oblasti so bili odlikovani: Z redom Karadjordjeve zvezde IV. razreda: Rudolf Maister, divizijski general v pokoju v Mariboru. Z redom belega orla V. razreda: dr. Alojzi) Juvan, advokat in župan v Mariboru; dr. Milan Gorišek, advokat in župan pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah; dr. Alojzij Goričan, odvetnik in župan v Celju; Marko Tomažič, dekan v Kozjem; Friderik Horvat, dekan v Veliki Nedelji; Anton Podvinski. dekan v Zavrču. Z redom Sv. Save III. razreda so odlikovani: dr. Ivan Tomažič, pomožni škof v Mariboru; dr. Josip Hohnjec, profesor teologije in predsednik »Prosvetne zveze« v Mariboru, dr. Franc Jankovič, zdravnik v Mariboru. Z redom Sv. Save IV. razreda so odlikovani: Andrej Ljubinkovič, upravnik podružnice Narodne banke v Mariboru, Josip Hladek-Bohinjski, profesor glasbe v Mariboru; Ferdo Pinter, veletrgovec v Mariboru; dr. Ivo Šorli, notar in književnik v Mariboru; Peter Mijovič, trgovec v Mariboru; Josip Rosenberg, veleindustrijalec v Mariboru; dr. Franc Lipold, odvetnik in podžupan v Mariboru; dr. Andrej Veble, advokat in predsednik okrajnega zastopa v Mariboru; Oskar Dračar, inžener v Mariboru; dr. Leopold Boštjančič, advokat v Mariboru; Mirko Bazili, profesor trgovske akademije v Mariboru; dr. Viktor Kac, zdravnik v Mariboru; Vilko Weixl, veletrgovec v Mariboru; Mijo Vahtar, obrtnik in predsednik Slov. obrtniškega društva v Mariboru; Vekoslav Spindler, urednik v Mariboru; Josip Janžekovič, dekan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Jernej Frangeš, župnik in duhovni svetnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici; Josip Cerak, kanonik v Slovenski Bistrici; Anton Krejči, tovarniški ravnatelj v Rušah; Vekoslav Cilenšek, župnik v Polj-čanah; Peter Jurak, opat in mestni župnik v Celju; Avgust Drukar, notar v Celju; Josip Kardinar, profesor v pokoju v Celju; dr. Josip Karlovšek, advokat v Celju; dr. Anton Ogrizek, advokat in podžupan v Celju; Josip Zeichen, direktor »Mohorjeve družbe« v Celju; Josip Smrtnik, direktor »Celjske posojilnice« v Celju; Linus Prah, provincial kapu-cincev v Celju; Alojzij Pohar, superior lazarisfov v Celju; Ivan Toman, dekan v Vojniku; Karel Ze-rovnik, posestnik in župan v Loki; dr. Fdvard Šerko, zdravnik na Vranskem; Franc Zdolšek. župnik v Št. Jurju ob Taboru; Martin Medved, dekan v Braslovčah; dr. Vid Cervinka, zdravnik na Polzeli; Fortunat Vogrinc, župnik pri Sv. Frančišku; Alojzij Cižek, mestni župnik v Slovenjgradcu; dr. Vinko Želcznikar, zdravnik v Slovenjgradcu: Franc Vrečko, šolski ravnatelj in župan v Slovenjgradcu; Simon Šalamon, nadučitelj v pokoju v Šmartnem; Davorin Roškar, župnik v Mislinju: Ivan Rotner, dekan v Skalah; Alojzij T robe j, šolslJ; ravnatelj v pokoju v Šoštanju; Ivan Hojnik, župnik v Koprivni; Ivan Horneberk, župnik v Mežici; Simon Viher, nadučitelj v pokoju v Vuzenici; Avgust Kolšek, notar v Marenberpu: dr. Ivan Rudolf, advokat v Konjicah; Matija Karba, župnik v Žrečah; Franc Lom, dekan v Šmarju pri Jelšah; Franc Lov rec. šolski upravitelj v pokoju v Podčelrlku; dr. Ferdo Kunej, zdravnik pri Sv. Petru pod Svetimi gorami; dr. Franjo Ster, ravnatelj zdravilišča v Ro- Kino tjubij«atiski dvor Konrad Veidtl ŽIVA KRINKA! Drama trpljenja in ljubezni! Ob 4., >/« na '/a 8, 9. gaški Slatini; Franc Šalatnon, dekan v Rogatcu;> Franc Bratušek, župnik v Svetinju; dr. Ivan Fer-» tnevc, advokat v Ptuju; Anton Rovšek, župnik vi Cirkovcih; dr. Matej Senčar, advokat v Ptuju; Josip Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah; Alfonz Svet, župnik v Ptuju; Mihael Brenčič, župan v Ptuju; Janko Zunkovič, nadučitelj v pokoju in župan v Naraplju; Josip Weixl, dekan v Križevcih; dr. Ivan Stojan, notar v Ljutomeru; Andrej Lovre, župnik v Ljutomeru; Hinko Palum, notar v Gornji Radgoni; dr. Lenart Brezir, advokat v Gornji Radgoni; Jožef Klekl, župnik v Velikih Dolencih; Josip Benko, industrijalec in župan v Murski Soboti; Ivan Jelič, kaplan v Murski Soboti; Ivan Baša, župnik v Bogojni; o. Sikst Zbil, frančiškan gvardijan in župnik v Cakovcu; dr. Ilija Grtinvvald, višji rabin v Cakovcu; dr. Albin Blašič, zdravnik v Cakovcu; Štefan Murko, župnik v Podturnu; Ivan Kuhar, vicearhidiakon in župnik v Prelogu; Andrej Fischer, župnik pri Sv. Jurju; Adolf Rozinja, šolski upravitelj v Hardelču; Josip Rajšp, nadučitelj v pokoju v Mariboru; Milko Senčar, trgovec v Ptuju. Podjetnost žejnega Anastazija Ljubljana, 20. avgusta. Brezposelnost je hudo stanje, žeja pa tudi. Anastazij Suša je brezposeln in vedno žejen ter pravi, da ga radi tega oblega vseh sedem egiptovskih nadlog. Bili so časi, ko teh nadlog Anastazij ni poznal in v tistih časih je mož krepostno »špa-ralc denar. »Ne vemo, kaj pride,« je preudarjal in nosil bridko prislužene denarce na kupček, ln je prišlo tisto, kar Anastazij ni pričakoval niti želel, da bi prišlo. Jedva tri križe, četrtega pol je imel na hrbtu, ko so merodajni faktorji sklenili, da pošljejo Anastazija Sušo v zasluženi pokoj. Od tedaj rešuje Anastazij brezposelno vprašanje. Naporno, neprijetno in sila utrudljivo je to vprašanje. Anastazija Sušo je pritiralo malone v obup Prišli so pasji dnevi, najneprikladnejši čas za naporno razmišljanje. »En sam tisočak še imam, slabi časi se bližajo. Kaj bi! Kamor je šla krava, naj gre še tele! Naj utone zadnji tisočak v tej preklicani žeji! In pa veselo mora biti!«, je odločil Anastazij in sklenil. da odrine v »letovišče«. Da ste videli Anastazija Sušo, kako imenitno se je imel v svojem letovišču. Naselil se je bil kar na obrežju Save, si v njenih valovih hladil živce, opazoval vrveče kopališko življenje in živel kakor pravcato dete solnca. Še na žejo bi bil pozabil, če bi ne bil čutil v žepu tisočaka. Toda ta ga je žgačkal in mu povzročil neznanske skušnjave. Ko je Anastazij posedal na razbeljenem savskem produ, zamišljen in pogreznjen sam vase, je imel čudovite vizije. Zdelo se mu je, da sedi v prijaznem, senčnatem vrtu Jankove krčme tam gori pri Sv. Križu, obkoljen od vesele, razigrane družbe. Sam gostilničar mu streže, družba pa navdušeno vzklika: »Še na mnoga, mnoga leta, Anastazij Suša, naš mecen in pokrovitelj!« In on, Anastazij Suša, ves srečen in blažen, rdi od zadrege in zavzetja nad toliko iskrenostjo družbe, dviga kupico in kratko predlaga: »Eks!« Anastazij Suša je olikan in vljuden človek, ki ceni tudi gostilničarjevo požrtvovalnost in prizadevanje. Zato se mu je zdelo jako umestno, da pove: »Izvrstna kapljica, Janko, še izvrstnejši si ti, ki nudiš zavetje in okrepčilo nam, žejnim žrtvam pasjih dni I« »Tisočak imam! Ali bi ne mogle postati te-le sanje resnica?« OdloČil se je Anastazij, šel in našel vse tako, kot je sanjal. Krasne tlakove (mozaične plošče) izdeluje I. Gosti nčar, cementarna Pešata p. Dol, pri Lfnblfani. Ko je menjal zadnji stotak, so navalile v Anastazijeve možgane mračne misli in na glas je izpovedal: »Še malo, in postal bom vreden svojega imena, zakaj pišem se Suša. Suša v krstnem mi listu, suSa v žepu, suša v grlu. Kdo bo žirant, ko bom iskal posojilo?« »Mi vsi, vsi! Zivio Suša!« se je uslužno odzvalo omizje. »Ha, hvala vam, vi, vi, moji dragi — po-po-žiranti!« »Stoj, Suša! Nespodobno govoriš! Pa sem ti mislil povedati za zaklad. Sedaj pa ne bom, ker zabavljaš!« ^Zaklad? Ne bo treba. Vsaj zaenkrat še ne. Imam drug izhod Tamle preko onega-le zidu počivajo v skupnem grobu moji starši, moja mati, oče, brat... Spomenik imajo, lep, bel spomenik. Pet sto dinarjev je vreden Naprodaj je. Moja mati mi je vedno rada pomagala. Čemu bi mi iz groba ne dala pomoči? Pet sto dinarjev, naprodaj je!« ^Nagrobni spomenik? Anastazij Suša, pijan si. Ali te je vrag obsedel? To je peklenska misel. Materin spomenik prodajaš! Človek, strezni se!« »Pet sto dinarjev in pijače na mizo!« je hro-pel Anastazij. »Strašen človek! Da ga pri priči zemlja ne iBOgoltne!« Vstal je nekdo izmed družbe in spregovoril: »Anastazij Suša, poslušaj moj nasvet in ne grešil Tak si, da bi prodal tudi materine kosti, če prodajaš spomenik. Pa ga ne boš, zakaj pijan si in tako govoriš. Veš kaj? Tam doli ob Savi so po prevratu pokopavali poginule konje. Razgrebi tiste grobove, naloži kosti in jih prodaj tovarni za klej, ki ni daleč. Nikdo ti ne bo tega branil in dobro boš skupil.« »Konjske kosti? Ali bom dobil zdrav denar zanje, ali bomo potem še pili?« »Za konjske kosti še, za materin spomenik nikoli!« je odločno povedal oni, ki je Anastaziju svetoval. »Za konjske kosti, da, da, za konjske ali pa za — moje; samo za materin spomenik nikoli! Oh, kaj sem bil zinil! Moja mati se bo obrnila v grobu radi moje podivjanosti. Ali pa mi je že odpustila, saj mi je tolikokrat prizanesla, uboga moja mati!« Anastazij Suša se je sklonil na mizo, odrinil prazni kozarec in zaihtel kot otrok. Molče je družba vstala in se razšla. Osebne vesti Učiteljska imenovanja. Minister prosvete je podpisal odlok, s katerim se postavljajo za začasne učitelje: V ljubljanski oblasti: Taufer Venčeslav, Litija; Gabrovec Benedikt, Žiri; Koderman Milena, Trbov-Ije-Vcde; Šercelj Ana, Žužemberk; Rabič Marija, Jesenice Radovljica); Mazelle Marija, Mokronog; Krušič Hilda, Št. Rupert (Krško); Šetinc Danijela, Koroška bela; Zupančič Natalija, Preserje (Ljubljana okol.); Vrhovnik Marija, Kočevje; Mrhar Feliksa, Birčna vas (Novo mesto); Šiška Ana, Žalna (Litija), Kalan Veronika, Hrastnik; Narobe Pavla, Šmartno p. Šmarno goro (Ljubljana okol.); Gale Ana, Št. Jurii pri Grosupljem; Berger Marta, Zagorje o. S.; Hlebe Marija, Št. Vid nad Ljubljano; Hafner Pavlina, Jesenice (Radovljica); Jerneje Ivana, Tržič; Golob Frančiška, Št. Vid nad Ljubljano; Čeh Ana, Sostro (Ljubljana okol.); Kosti Ljudmila, Senovo (Brežice); Iskra Marija, Jesenice (Radovljica); Traven Ivana, Studenec-Ig; Uršič Marija, Tomišelj (Ljubliana okol.); Jenko Mihaela, Zagorje o S.; Kralj Vida, Črnomelj; Luder Alojzija, Ribnica; Bezeljak Vida, Trbovlje; Svetina Frančiška, Kapela (Brežice); Kocijan Angela, Laško; Amon Viktorija, Suhor (Črnomelj); Brenk Marija, Rajhen-burg; Potokar Rafaela, Št. Lovrenc (Novo mesto); Rihar Roza, Hrastnik; Žebre Viktorija, Škocijan (Krško); Dobnikar Ivana, Stara cerkev (Brežice); Punčuh Julijana, Bloke (Logatec); Kenda Olga, Bi-zeljsko (Brežice); Žigon Ljudmila, Rovte (Logatec); Benedičič Ivana, Adlešiči (Črnomelj); Brejc Marija, Ljubljana na I. ž. o, š. in se dodeljuje na delo etnografskemu muzeju v Ljubljani; Zadek Bogomir, Grahovo (Logatec); Peterca Aleksander, Kranjska gora; Novak Milena, Novo mesto; Železnik Minka, Stari trg (Logatec); Lavtižar Hermina, Zagradec (Novo mesto); Tome Kristina, Loški potok (Kočevje); Vreček Bernarda, Trava (Kočevje); Hude Ljudmila, Talčji vrh (Črnomelj); Šegula Iva, Trava (Kočevje); Volavšek Deva, Zidani mo«t; Pire Ml-jena, Bučka (Krško); Šubic Ana, Rajhenburg. V mariborski oblasti; Grom Ana, Topolščica na osn. šoli zdravilišča; Petančič Martina, Stavnica; Ukovič-Zalaznik Karolina, Pamefie (Slovenji gradeč). ic V državno sluibo pri katasterski upravi v Ljubljani je sprejet geometer g. Križaj Pavel iz Ljubljane. Drage vesti ic Nenadoma je umrl včeraj zjutraj v starosti 79 let g. Janez Zamen, posestnik v Cerkljah in dolgoletni natakar v znani gostilni »pri Petrovcu«. Pogreb bo v četrtek 22. t. m. ob 9 dopoldne. Bil je globokoveren mož, v službi pa zmeraj vesten in natančen. Svetila mu večna luč! ic Caveunt consules! Opozarjam gg. sobra-te, da hodi po brežiškem in krškem okraju neki mlad_ mož blizu 27—30 let, silno pi-ijaznegn in pobožnega značaja, ki prodaja sv. pismo angl. hibi. družbe in pa adventistične knjige iz založbe šišič, Novi Sad Ker so knjige čedne in od sile poceni, jih je mož že prccej razpečal med ljudstvo. Gospodje dušni pastirji naj po svojih župnijah poizvedo o tem tihem »apostolatu«, pa naj ljudem pojasnijo, kako je s temi knjigami, ki nima jo škofi jskega odobren ja. — M. J. ic Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani ponovno opozarja vse lastnike hranilnih in čekovnih vlog ter rentnih depozitov pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju, da prijavijo, če tega še niso storili, te svoje terjatve Upravi Poštne hranilnice v Belgradu. Rok za te prijave poteče 1. septembra. Prijave, ki bi prispele po tem roku, se ne bodo upoštevale. Lastniki hranilnih vlog morajo svoji prijavi priložiti hranilno knjižico in domovnico ali potrdilo o domicilu, to je dokazati morajo, da so na normativni dan 26. marca 1919 prebivali in še danes prebivajo na ozemlju naše kraljevine. Lastniki rentnih depozitov morajo priložiti prijavi še potrdilo o državljanstvu. Prijave hranilnnih vlog in rentnih depozitov morajo vsebovati pooblastilo, da sme Poštna hranilnica v Belgradu prevzeti v prijavi navedene zneske in zavezo prijavitelja, da bo poravnal vse stroške prenosa. Lastniki ček. računa morajo priložiti svoji prijavi zadnji računski izpisek svojega čekov, računa. Prijave je treba poslati hkrati z ostalimi dokumenti naravnost Poštni hranilnici v Belgradu. Vsem onim interesentom, ki so svoje terjatve proti bivši Poštni hranilnici na Dunaju že v redu prijavili v mcsecu maju in juniju 1928, ni treba več ponovno pošiljati prijav. Glede likvidacije vlog pri bivši poštni hranilnici v Budimpešti se bodo kasneje izdali posebni pozivi. ic Dobrovoljci, ki bi se hoteli udeležiti kongresa »Fidaca«, mednarodne zveze rez. častnikov in bojevnikov, ki se vrši od 30. t. m. do 1. septembra v Belgradu, naj se javijo svoji organizaciji takoj, da se jim bo dostavila prosta vozovnica proti plačilu Din 30. Seveda je število teh zelo omejeno. Kot dobrovoljci smo tudi člani »Fidaca«. — Oni, ki prejmejo v kratkem obrazce prošenj za zemljo, naj jih takoj vrnejo s podpisi. Uverenj sa sedaj še ni iz Belgrada. ic Zadružniški in izobraževalni tečaj slovenskega učiteljstva. Poverjeništvo UJU Ljubljana priredi v dneh od 22. do 27. t. m. na učiteljišču v Ljubljani zadružniški in izobraževalni tečaj za slovensko učiteljstvo. Na zadružniškem tečaju bodo strokovnjaki predavali o sledečih lemah: histori-jat zadružništva in ustanavljanje zadrug; zadružno knjigovodstvo kreditnih in gospodarskih ustanov; najvažnejša korespondenca; o gospodarski politiki. Poieg tega se bo vršil praktično-zadružni in knjigovodski tečaj. Tečaja se lahko udeleže učitelji in * Hudo zaprtie, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna »Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. M nežna britvica iz srebro-jekla celo za najobčutnejšo kožo. Preprodaialci naj se obrnejo na Onstev fisssser & Softn, wien VII., Rlcltterg. 10. m ip 1 ■enhUR Pantelejmon Romanov: Krave Trofim, po poklicu cestni delavec, je stopil v urad občinskega sovjeta in s strašno žalostnim obrazom vprašal: »Pravijo, da je konec z ženami...« »S kakšnimi?« »S poročenimi vendar.« »Zelo pozno si zvedel za to. Že prejšnji teden se je zgodilo. S tistimi, ki so se poročile pred sovjetskim časom, je konec I« »Kako je to mogoče? S svojo staro sem živel trideset let,« je odvrnil ta bedak. »Kam pa naj jo sedaj dam?« »Kamor hočeš, samo da ne bo tu,« je odgovoril rdeči Mitka. »Ako zabita buča česa ne razume, naj molči,« se je oglasil član sovjeta. »Saj je nihče ne podi, samo ukaz je tak, da je treba pritisniti pečat.« »Kam pa naj ji pritisnem pečat?« Član sovjeta se je za trenutek zamislil, nato pa rekel: »Tja vendar, kamor spada!« »Se razume, toda... tam je vendar pisano nekaj o prejšnjih ženah,« je rekel Trofim. »Tam je le rečeno, da je ločitev dovoljena.« »Hudiča... to je bilo dovoljeno tudi preje.« »Preje, državljan, si se moral tri leta plaziti za njo in s pričami, dokler je nisi zasačil, toda sedaj... sedaj se lahko ločiš, kadarkoli si poželi tvoja duša. Dovolj je, če napišeš na papir in pojasniš vzroke z dokumenti. Ona pa gre lahko proč od tebe tudi zaradi slabega občevanja z njo.« »Na primer, ako jo pretepa«.« »Kakšna pa je zopet ta novotarija? Ali je ne smem sedaj niti pretepati?« »Nimaš niti pravice do kletve. < Vojak Andrjuška, ki je tudi priš"! po pojasnilo k članu sovjeta, je vprašal: »Ail moram torej, če se hočem ločiti, navesti kot vzrok, da sem jo pretepel ?< »Ne, ona mora zoper tebe pričati.« »Ona?« »Kdo pa?« »Čudno, čudno... A kako je z živino? Ako sem se na primer dal loči'ti, imava pa skupno eno kravo. Komu ostane krava?« Član sovjeta je zopet pomolčal, nato pa je odločil: »Ako se izkaže, da je ona kriva, tebi.« »Kaj pa bo z drugo,« je vprašal Andrjuška. »S kakšno drugo,« je zarjovel član sovjeta. »Govori glasneje, saj se nič ne sliši!« »Meni gre za to: Če se poročim drugič in žena ima svojo kravo, čigava bo pa ta?« »Skupna, dokler bosta živela skupaj... in... seveda, razume se, mož je glava hiše in vsega.« »In če napravim konec s staro, ali me boste poročili z novo?« »Mi ne. To je popovo delo. Mi pritisnemo samo pečat. « »Torej, kako je sedaj? Če si ti, državljan, skočil iz pravice, ali potem ne moreš nazaj,« je vprašalo hkrati več glasov. »Civilno, civilno se lahko poročim vsak dan ....« »To že, ali brez pečala ... In če ima >ta tvojo kravo, se je ne smeš ti niti dotakniti. Najprej moraš dobiti pečat, si razumel?« »Razumel... Človek lahko izgubi pri tem glavo kakor v temnem gozdu.« »Zelo mučijo ljudstvo. Predvčerajšnjim se je na primer dal ločiti vaški mizar od svoje žene. Komu se bi ne smilila? Živela sta skupaj, kot angela. Še jaz sem pričel buliti.« »Kako pa je bilo s to stvarjo?« »Nevesto si je našel. Imela je dve kravi, kožuh; lepo ga ie bilo videti, tako nov ie bil — in petdeset pudov žita.« »Dve kravi?« >Da... In ženska, da je kaj in čedna... in močna, da bi mogla prijeti vraga za roge in ga prisiliti na tla ... A stara, čeprav je bila dobra in ponižna, je bila slabša ... S seboj je pripeljal dve svoji in obe njeni kravi...« »Sveta Mati božja ...« »Hm, ali bo to zmerom?« je vprašal Andrjuška. »Kaj?« »No, tisto z živino?« »Koliko je pa manj vredna?« »Nova?« »Ne, stara.« »Za eno kravo, petdeset komolcev platna in za devet pudov sladkorja.« »Ali si se s staro prepiral ali kaj?« »Ne. Ona je preveč slaba. Kruh sicer peče —■ i oda prazne vreče ne more privzdigniti.« »Ah, to je nekaj drugega!« »Te dni se je vrnil Ivan Andronov od vojakov. Pogledal je in ni bilo ne krave, ne kožuha, sploh ničesar njegovega. Žena se je poročila z drugim in izpraznila vso hišo. Sedaj se toži z njo. Čez par dni je srečal njenega novega moža in mu rekel: »Vrni mi kravo s kožuhom vred in hudič naj vaju nosi!« A oni mu je odgovoril: »Kaj bo pa potem meni ostalo?« »Kaj se pravi, kaj,« je odgovoril Ivan Andronov: »Ali žena ni nič?« »Kaj pa vendar misliš,« mu je odvrnil oni. »Ali sem mar vzel tvojo ženo zastonj? Saj nima niti toliko moči, da bi mogla orati. Vzemi si svojo ženo nazaj, če hočeš.« In tako nima ne krave ne kožuha. Kaj bo neki dejala sodnija?... Človek bi se kar obesil!« »O čem pa razpravljate,« je vprašal kovač, ki je pravkar vstopil. »Kar tako, o kravah.« »Kaj pa se je zgodilo? Ali že zopet po-ginjajo?« »Zakaj neki?... Tako pač, o ločitvi.« I. V. I učiteljice, ki delujejo na zadružnem polju ter tudi : oni ki bt radi delovali na tem polju. Tečaj prične jutri in se ga udeleže lahko tudi oni, ki se niso prijavili, ako »e priglase pri vodstvu tečaja tekom jutrjfajega dne. Na izobraževalnem tečaju, ki se vrSi potebe, se bodo obravnavala sledeča vprašanja: Moderna psihologija in vzgoja; strnjen pouk v teoriji in praksi; ali naj študira učitelj psihologijo ali sociologijo in kako; kmetijstvo in učitelj; učitelj kot prosvetni delavec in zadružnik. Po vsakem predavanju se vrši diskusija. Za oba tečaja vlada veliko zanimanje in je že mnogo prijavljen-cev, obeta pa se poleg prijavljenih tudi od ostalega učiteljstva obila udeležba. ic Strela ubila dva delavca. V nedeljo, dne 18. t. m. se je v Bosni nad Palo in vso okolico nebo naenkrat pooblačilo, ob 7 zvečer pa se je vlila ploha. Bliskalo in grmelo je ves večer, vmes pa je padala toča, ki je napravila na polju mnogo škode. Troje delavcev, Abid Mizdrak, Zejnil Šehič in pa Alija čosič, je ob 9 zvečer odšla z bližnje žage spat v skladišče. Med ploho pa sta udarili v skladišče dve streli in ubili delavca Abida Mizdraka in Zejnila Šehiča, Alija čosič pa je bil le lažje opaljen po vsem telesu. ic Grozen samoumor pod vlakom. Potniki, ki so se vozili v ponedeljek iz Hrvatskega Zagorja do Zagreba, so bili priče groznemu prizoru. Blizu vasi Vrapče se je vi alt sredi proge naenkrat ustavil. Vlak je namreč povozil nelznejša velika dejanja. Preprosti način življenja in hitro vživetje v dane razmere nudijo vsakemu športniku njegovo udej-stvovalno torišče takorekoč pred domačimi vratmi. kar ga izpodbuja k stalnemu treniranju. Večni bo.' s strogo severno naravo zahteva zvišane napore, dolge razdalje med vasmi in mesti so dodelile teku na dolge proge naravno največji pomen in največjo gojitev. Učenec in učitelj, ki gresta v šolo, pismo noša, ki nosi pisma v 50 in več km oddaljene kraj?, trgovec, ki gre na razna tržišča, vsak ima pozim smuči na nogah, vsakomur se mudi in vsak brzi ž veliko hitrostjo naprej. Zato tudi v severnih dežel1! pri smučarskih tekmah zasedejo prva mesta veti noma pismonoše. Med vsemi športnimi panogam se zanimajo Finci najbolj za lahko atletiko; mort! ie to posledica prvih modernih olimpijskih iger kjer so stopili Finci s svojimi športnimi uspehi v lahki atletiki v isto vrsto kot veliki športni narodi. Poizvedovanja General Nobile in prof. Bcrson. Italijanski general Nobile, vodja ponesrečenega zrakoplova »Italija«, se mudi v Berlinu, kjer namerava izdati knjigo. Obiskal je znamenitega aeronautika prof. Bersona. Pomožna Dostaja za avtomobile. Na progi Beri- Leipzig so uvedli telefonske stebre, kjer avtomobilisti, ki se jim na po. pokvari vozilo, poklicati pomoč. >M?/a i/mmbi/? vppenie^s Razdalje padajo Nekaj silnega je »naga velikega nemškega zrakoplova nad svetovnimi daljavami. Če kaj, mora to dejstvo v človeštvu dvigniti in utrditi zavest, da smo vsi zemljani otroci enega Očeta in ene matere-zemlje, bratje tedaj, pa naj nas tudi ločita jezik in barva. Ta zavest prevzema v prvi vrsti tudi udeležence Zeppelinovega svetovnega poleta, kakor pričajo brezžična poročila časnikarjev s krova »Grofa Zeppelma« Eno teh poročil slove: Egiptovski ministrski predsednik Mohamed Mah-mud paša (levo) in voditelj opozicionalnc stranke »Vafd« Nahas paša, ki sta za nove volitve, ki se bodo vršile čez 6 tednov, izdala na prebivalstvo vsak svoj poziv. Po sijajni vožnji, ki je neskončno bogata na veličastnih, nepozabnih vtisih, je »Grof Zeppelin« danes, po 75 urni vožnji dosegel obalo Ohotskcga morja pri Port Ajanu in krenil v smeri Nikolajevsk-Sahalin. Iz Japonske že prihajajo številni brezžični pozdravi. Na krovu je najkrasnejše razpoloženje; najbolj pa jc seveda svojega uspeha vesel dr. Eckener. Dosedanje potovanje se je razvijalo sledeče: V soboto ob 11 dopoldne berlinskega časa smo prehiteli berlinsko krajevno uro že za 5 ur. Pluli smo s povprečno hitrostjo 105 do 120 km na uro. 2e tedaj smo izračunili, da bomo, če nam bosta veter in vreme šc dalje ostala zvesta, v nedeljo zjutraj dosegli Jakutsk, popoldne pa obalo Ohotskega morja, a v ponedeljek opoldne, to je po berlinskem času zgodaj zjutraj, pa Tokio. Torej za dan prej nego smo upali. Na krovu se je ta uspeh seveda vsestransko živahno pretresal in stotniku Leh-mannu ne bi bilo treba igrati na harmoniko, ki jo izvrstno obvlada, da bi nas ohranil v dobri volji. Pogovori so se običajno sukali okolu ozemlja, preko katerega smo leteli. Za Jenisejem in spodnjo Tungusko, približno na 64. stopinji zemeljske širine, smo imeli mrzlo, deževno vreme. Pokrajinska slika, močvirna tajga, pragozd, ki jo oživlja komaj nekaj ptic, napravlja silno samoten in zapuščen vtis. Na ozemlju, ki je večje nego Nemčija, smo opazili ponoči samo dve luči. Ena je bila taborski ogenj nekega lovca in trgovca s krznom, ki se pač ni malo čudil, ko je opazil naš zrakoplov; druga luč pa je pripadala vremenski postaji Jenisej, ki nas je radostno pozdravila. V nedeljo zarana smo dosegli vzhodnosi-birsko »velemesto« Jakutsk. Tu, kjer smo imeli skoraj zapustiti rusko ozemlje, smo se za hip zbrali v spomina na nemške vojake, ki so padli na Ruskem. Ko se je zrakoplov bližal pokopališču, smo se spustili niže in dr. Eckener je kot vodja zrakoplova vrgel venec, ki je padel natančno na pokopališče. Ti trenotki so šli vsem globoko do srca. Nato je sledil najbolj romantični del vožnje: predor skozi mesecu podobno, popolnoma golo in mrtvo Stanovojsko gorovje, ki je mnogo višje, nego je zaznamovano na zemljevidih. Pogled na ostre greben in raztrgane skale je bil veličasten. Ko se je nato razlegel klic: »Morje, morje!« so nas pač prevevala enaka čustva, kakor nekoč posadko Kolumbove la- dje, ko je slednjič opazila kopno in zaklicala: »Zemlja, zemlja!« Port Ayan, Sahalin, Tokio. Prevzemalo nas je osrečujoče čustvo, da smo v malo urah prepotovali pot, ki gleda nanjo ves svet z največjim zanimanjem in občudovanjem. Kaj jc celina, kaj je morje: ljudje so vedno bližji drug drugemu. Vožnja »Grofa Zeppe-lina« je resnično narode združujoče dejanje. V Romuniji gori zlato 2e tri mesece traja požar v enem izmed petrolejskih vrelcev v Moreniju; vsi poizkusi, da bi ogenj udušili, so se izkazali kot brezuspešni in požar utegne trajati še nekaj mesecev, dokler samega sebe ne použije. Če se peljemo v Moreni, opazimo že takoj, ko zapuščamo Bukarešt, v pravcu Ploestu, rdeč sij, ki postaja vedno močnejši, čim bolj se bližamo mestu požara. V Ploestiju ogenj že vidimo in slišimo. Potem postaja plamen vedno višji in bobnenje neprestanih sledečih si eksplozij vedno močnejše. Kmalu jc ta šum tako silen, da se je mogoče sporazumeti samo z znamenji. Vedno jasnejša postaja noč, kakor bi se vozili proti vzhajajočemu solncu, a ura je 11 pred polnočjo. Pred nam se pojavi vojaška straža, ki avto ustavi: ob vhodu v dolinsko prave, ki jih neprestano oblivajo z vodo, da bi se tako preprečilo razširjanje požara. Toda to so le človeške igračice proti naravni sili; eden sosednjih vrelcev se je že užgal. Na žarečem nebu slepo in nezmiselno lebdi meščev krog, ki mu plamen jemlje vso svetlobo. Z nesrečnim morenskim prebivalstvom je komaj mogoče govoriti. Reveži že mesece nimajo mirnega počitka; muči jih neprestan strah in razburjenje, vsaka nova eksplozija jih šc bolj ostraši. Vsak hip more iskra užgati njihove hiše in če hočejo vsaj nekoliko zasnuti, morajo z deskami zabiti okna. Samo cigani se počutijo dobro ter izkoriščajo položaj s prodajanjem razglednic, sumljive limonade in z medvedjimi umetnijami. V dobi, ko je tehnika tako napredovala, da se človek že zdi popoln gospodar narave, nihče ne ve za sredstvo, ki bi požar udušilo. Poizkusili so s skrivnostno sestavljenimi kovinskimi poklopi, ki so jih vrgli na žrelo vrelca, pričakujoč, da bodo ogenj zadušili. Za nekaj minut je plamen izginil, potem pa s podvojeno silo šinil kvišku — poklop se je stopil kakor tanka pločevina. Zgradili so tunel, dr ■ pod zemljo prišli do vrelca in ga zasuli; toda preden so bili gotovi, so v predor udarili plini in se užgali. Predor se je zrušil; dva delavca sta izgubila življenje, trije se bore s smrtjo. Kljub temu se neprestano vrše novi poizkusi, kako obvladati ogenj. Delavci in inženerji v čudnih asbestnih oblekah neprestano zalezujejo ogenj in mu skušajo priti do živega. Njigovo delo po-menja neprestano smrtno nevarnost — saj jih asbestno blačilo nc more rešiti ne pred novo eksplozijo ne pred pogreznenjem. Iz celega sveta prihajajo inženjerji in geologi ter proučujejo svojevrstni pojav. Plamen pa liže in žre dalje neizmerne podzemske zaklade. Rumunsko zlato gori... Orjaški požar v rumunskih petrolejskih vrelcih pri Moreniju. Dne 16. t. m. je nastala nova silna eksplozija, pri kateri jc bilo težko poškodovanih 11 oseb. kotlino smo. Peš gremo še približno slo metrov dalje in tu se ustavimo: Goreči vrelec leži v razdalji približno 300 m pred nami. Niti koraka ne moremo dalje, ker je vročina tako silna, da nam sežiga dih. Izprva tudi ni mogoče videti plamena. Samo zelo zelo počasi se navajata uho in vid na ta svojevrstni pojav naravnega upora proti človeškim poizkusom, da bi si naravo popolnoma zasužnjili. » Kakor orjaški ognjeni steber na žrtveniku se dviga plamen visoko v zrak; temelj tvorijo plini, ki prihajajo iz vrelca. Ognjeno telo sc zvija in krči, narašča in pada v oblikah in slikah, ki jih ne zmore nobena domišljija. V plamenu, ki se hrani iz neznanih globin, se dozdevno neprestano dogajajo eksplozije, katerih grmenje spominja na bobneči ogenj najtežjih topov. Ako obrnemo trudno oko od ognja v okolico, vidimo ožgano drevje, ki obupno dviga svoje veje proti nebu. Okolu gorečega vrelca stoje kakor pošasti počivajoči črpalni stolpi sosednjjji vrelcev. Na njihovih vrhovih so na- Po lastnem pogrebu prišel domov V Desenzanu ob Gardskem jezeru se je odpravil 63 letni vpokojenec Campostrini s kolesom v Mantuo, da bi obiskal sorodnike. Ko ga več dni ni bilo nazaj, so se njegovi domači obrnili na tamkajšnje sorodnike z vprašanjem, če se še mudi pri njih. Tam so zvedeli, da se je Campostrini že pred par dnevi s kolesom vrnil proti domu. Prav v tem času se je pa bila pri Roverbelli na proga Mantova—Gardsko jezero zgodila strašna nesreča: neki avtomobil je v blaznem diru povozil nekega kolesarja in ga tako zmečkal, da ga skoraj ni bilo mogoče prepoznati. Prihitela je v mrtvašnico med drugim žena nekega trgovca, ki se je bil s kolesom odpravil po kupčiji in v razmesarjenem truplu menila spoznati svojega moža. V družini jc zavladala žalost in bol; izvršil se je pogreb in čitala črna maša. Kmalu nato pa je prišel trgovec zdrav in vesel domov — kupčije so se mu bile zavlekle. Sedaj so morale oblasti zno- va začeti poizvedbe zaradi istovetnosti ponesrečenega kolesarja. Domneva se je takoj obrnila na Campostrinija iz Desanzana. Ponesre čemca so izkopali in Campostrinijevi domač: so v njem takoj prepoznali svojega očeta. Sedaj je neznan samo še brezvestni avtomobilast ki je Campostrinija povozil in ga pustil na cesti. Prekasno pomiloščenje Komunist Haša Lipšitob, ki je bil v Kolo-švaru v preiskovalnem zaporu, je bil začel štrajkati s stradanjem. 40 dni jc odklanjal vsako hrano, nato je prišlo pomiloščenje. Lipši-toba so prepeljali v bolnico, kjer je pa od prevelikega oslabljenja umrl. Danska znamka v prid pobijanju raka. Kaj si more privoščiti milijonar Ladjedelnica Friedrich-Krupp-Germania v Kielu je pravkar dogradila za ameriškega mul-timilijonarja Julija Forstmanna v Newyorku razkošno jahto, ki je največja in najlepša na svetu. Vsi prostori so obširni in zgrajeni ter opremljeni po lastnikovem okusu. Na zgornjem krovu leže jedilni salon, glasbena dvorana in družabna soba drug poleg drugega ter tvorijo celo dolgo vrsto velikih oken in steklenih vrat. Plavalno kopališče je obloženo z zelenimi ploščami. Na spodnjem krovu je z nazrazličnejšim športnim orodjem opremljena športna dvorana. Za vožnjo v vročem pasu je jahta opremljena s hladilnimi napravami. Ladjo ženeta dva Dieslo-va motorja po 1800 PS; brzina znaša približno 16 morskih milj na uro. Posadka na jahti šteje 56 oseb. 6000 trgovskih letal v Združenih državah Po uradnem izkazu je sedaj v Združenih državah okroglo 6000 letal z licenco. Povprečno napravi vsako leto 4000 pilotov izpit za vodje letal. f28 letni ženin Iz Johannesburga poročajo, da se je te dni neki 128 letni Hotentoi poročil z 48 letno soplemenjakinjo. Bil je že dvakrat oženjen in ima 35 otrok, katerih najmlajši je 10 let mlajši nego njegova mačeha. Hotentot in njegova nevesta sta izjavila nekemu časnikarju, da sta se vzela iz ljubezni. »Ze dvajset let otiram žalostnim solze.« >Ali ste duhovnik?« »Ne, tovarnar žepnih robcev!« * »Peterček, ali si olupil jabolko, predno si ga snedel?« »Da.« »Kam si pa dejal olupke?« »Pojedel sem jih — najprvo jabolko, potem pa olupke.« Za duha in srce Nova cerkvena umetnina . Iz Št Vida nad Ljubljano nam sporočajo: Na veliki Šmaren smo slovesno blagoslovili novo oltarno sliko, dar g. dekana Zabreta Marijini družbi, Marijino oznanjenje, delo ge. Helene Vurnikove. Delo je dokaz, kako novejša umetnost svojo nalogo vzvišeno pojmuje, kako umetnik, pač vse novejše pridobitve izrabljajoč, zna obvladati materijo in v lepo oblikovani materiji izraža duševnost, notranje življenje in čustvovanje. Snov je stara, skoz tisočletja že oblikovana, pa je tu po svoji obdelavi tako nova, tako samostojno pozajeta, da se od vseh dosedanjih brezšte-vinih upodobitev v podrobnostih in celoti bistveno razlikuje. Sredstva so skrajno preprosta: V prostoru, iz počrnele opeke in kamenitih skladov zgrajenem, skoz katerega na desni veličastno okno odpira čarovit razgled na zadnje obronke hermon-skega gorovja — ljubko mestece leži na robu gore, okopano v žaru opoldanskega solnca, sinje sence se skrivajo za rumenkasto prepojenimi stenami — v prostoru, v ozadje se dvigajočem po kamenitih stopnicah in v polmrak se topečem, stoji navzlic vsej preprostosti kraljevska postava Device, odete v lahno rumenkasto nadahnjeno volneno haljo, ki se ji v živahnih gubah vije krog telesa in lije na tla, da se le konci prstov na nogah vidijo izpod nje. Edino krog ledij ji višnjev pas drži ohlapno obleko skup. Marija se vsa osupla pol okrene — in začne ee vekoviti razgovor med njo in poslancem božjim, razgovor, ki ga je umetnica z izredno intuicijo od Marijinega strahu in začudenja nad pozdravom an-gelovim do njene v vsej ponižnosti prečudne dostojanstvene izjave: »Glej, dekla sem Gospodova,« v Marijinih kretnjah in izrazu znala izraziti. V desni, v kolenu lahno upognjeni nogi še strah, neodločnost; v dvignjeni desnici: prisluškovanje angelovim besedam; v levici, mogočno utripajoče srce mireči, začudeno vprašanje: »Kako se bo to zgodilo?< — v lahno nagnjeni prelepi glavi, s čudovito nežnim, nedolžnim deviško milim, pa vendar tako dostojanstvenim izrazom: njena privolitev v namene božje: »Glej dekla sem Gospodova .. .< Posebne pozornosti je vreden angel Gabriel. Posebno duhovito je zamišljen, izredno spretno, drzno slikan. Ves je poduhovljen. Pravzaprav so na temno rdečkasto ozadje (stene iz opeke) nane-sene samo svetlobe, samo to je naslikano, kar je na mogočnem škrlatnem plašču, na obrazu, na rokah svetlega, tako da je angel vidno breztelesen, kakor iz luči stkan. Saj je obraz človeški obraz, pa je kakor iz svetle meglice zgneten. Slika ostane še nekaj dni na velikem oltarju. Kdor ima priliko, naj ne zamudi ogledati si jo. Ne V> mu žal. Št. Vidu k umetnini iskreno čestitamo. K. Srbska moderna Še en dokaz za veliko aktivnost srbskih mladih in najmlajših literatov! »Pravda« je prinesla drugi članek o njihovih načrtih za predstoječo jesensko sezono. Moderni kozmopolit Sibe Miličič, katerega letošnji roman »Veličastveni beli brik« je žel mnogo priznanja, pripravlja dvoje novelskih abirk: »Marija Kaledonija« in »Moj predak Sindab Moreplovac«. rudi na romanu iz belgrajske sredine dela, ki bo nosil naslov: »Ani, Lizi i demon«, m pesniško zbirko »Detinjstvo« iz ciklusa: »Put oko sveta« ima v načrtu. — Folklorist Momčilo Nasta-sijevič izda novelsko zbirko »Kronika moje varoši« in knjigo lirskih drobcev »Magnovenja«. Obenem pripravlja »Eseje« in meščansko dramo »Gospodar Mladenova kčer«. — Branimir Čosie piše kroniko iz Belgrajskega življenja »Pokošeno polje« in knjigo novel »Povratak«. Tudi drugo luksuzno izdajo romana »Vrzino kolo« obljublja. — Modernist Rade Drainac izda »Cirkus Drainac« in ljubezensko dramo »Udata žena«. — Jovan Popo-rič iz Velike Ki-kinde bo dal en roman, novele »Marionete života i smrti«, knjigo esejev »Oko u oko« in pesmi »Crte-& u ničemu«. — Boško Tekin ima pripravljene tri komedije (»Gospodar sedme umetnosti«, »Sistem Voronov«, »Okeanija«), Ta zadnja bo najbrže tudi prišla na belgrajski oder. In še novelski zbirki »Veliki planovi« in »Filozof na utakmici« ima gotovi in duhovite eseje »Sedma umetnost« in »Od Tina do Zenita«. Pripravlja pa roman »Euritinija«, knjigo »Konstrukcije« in miniaturen roman »Posledice jedne sijajne ideje«. — Levičar Risto Ratkovic je napisal tragedijo »Zoraj«. D. Potokar. Belgrajski literarni drobiž Dr. Pero Sod je izdal politično-ekonomsko ra®pravo: Črna gora za proboj solunskog fronta. Ponatis iz Ratnika. Stane 10 Din. Naročati pri Cvi-janoviču, Belgrad. — Črnogorec Vasilije Lekovifi namerava izdati almanah s prispevki mladih črnogorskih književnikov z naslovom: Srž mlade Zete. — Verka Škurla-Ilijič je napisala šestnajst novel iz življenja Bosne in Dalmacije. Izdala jih je zagrebška »Zabavna biblioteka« pod naslovom: Dje-vičanstvo. — Nadarjeni ruski umetnik Mihajlo Šu-šoenko namerava izklesati kip tragično umrlemu srbskemu pisatelju Milutinu Uskokoviču. Na jesen bo razstavljal v Umetniškem paviljonu in takrat bomo več pisali o njem. — Profesor Prve sarajevske gimnazije Fr. Poljanec je izdal zanimivo razpravo: Pregled srpsko-hrvatskog književnog jezika. Stane 15. Din. Naročati pri piscu, Prva drž. gimna-eija, Sarajevo. * Ob Hamsnnovi sedemdesetletnici. Ob sedemdesetletnici »največjega pesnika našega časa«, kakor ga imenujejo po Thomas Mannovem izreku vsi njegovi sodobniki, se je o Knutu Hamsunu nagro-madila velika priložnostna literatura. Najpomembnejša je pa gotovo knijga »Knut Hamsun«, ki jo je napisal Walter A. Berendsohn (Albert Langen, Verlag, Miinchen). Berendsohn, ki se je proslavil že s sijajnim življenjepisom Selme Lagerlofove, je eden tistih življenjepiscev, ki mimo skrbno izpeljane filološke strani najdejo zlato sredo med analizo in poročilom, prijateljstvom in kritičnim tolmačenjem. Zbral je mnoge pozabljene Hamsunove izreke ter jih postavil v razmerje s celoto, tako da nudi obilico novih vtisov tudi tistim, ki menijo dodobra poznati pesnika, njegovo življenje in njegovo delo. Morda se posreči temu delu razširiti diferenciranejše spoznanje notranje podobe Hamsunove, ki se je v mnogih ukoreninila v praznih frazah o naravnem človeku, o vikinški krvi itd. Rudolf H e n s e 1 : Die neue We!t. Ein Amerikabuch. (Založba lakob Hegner, Hellerau.) Autor je prepotoval od konca do kraja Zedinjene države Severne Amerike in neumorno sprejemal vase, z očesom in ušesom, s prodiniim razumeva-njein in kritično sodbo za vse, kar ivori amerikan-ski svet. Brez dvoma bo knjiga odpravila marsikatero zmotno naziranje ter odkrila v marsikaterem oziru novo, resničnejšo Ameriko našim očem. Otvoritvene igre. (Nadaljevanje.) 4. Igra dveh skakačev. 1. e2—e4 e7•—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3. Lfl—c4 Sg8—f6 4. Sf3—g5 d7—d5 5. e4 : d5 + Sc6—a5 6. Lc4—b5 + ali------ d2—d3 (d4) 5. Igra treh ali štirih skakačev. 1. e2—c4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sb3—c6 3. Sbl—c3 Sg8—f6 6. Škotska partija. 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3. d2—d4 e5 : d4 4. Sf3 ! d4 Lf8—c5 5. Lcl—e3 Dd3—f6 6. c2—c3 itd. ali varijanta (škotski gambit): 3, e5 : d4 Lf8—b4 + d4—c3 c3 : b2 4. Lfl—c4 5. c2—c3 6. 0—0 Kompromitirana obrana škotskega gambita. Ali 2. varijanta: 4. --Lf8—c5 5. c2—c3 ali --- 5. Sf3—g5 Drugo nadaljevanje je: 4. Sf3 : d4 Dd8—h4 ali 4. --Lf8—c5 7. Angleška igra skakačev. 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3. c2—c3 d7—d5 4. Ddl—a4 ali Lfl—b5 (Nadaljevanje sledi.) Reti Rihard t- Dne 1. junija t. 1. je umrl genijalni šahovski mojster Rihard Rčti, avtor moderne šahovske strategije in čudovitih šahovskih kompozicij v končnicah. Žal, da nam vsled pomanjkanja prostora ni mogoče objaviti njegove biografije, kar bomo storili ob prvi priliki. Za danes prinašamo eno njegovih najlepših končnic iz znamenite partije Ržti — Romanovski, igrano v Moskvi 1. 1926., za katero je prejel Reti drugo specijalno nagrado moskovskega komiteja. 21. partija. Pozicija po 20. potezi: k ■ m m i m i Up Mk m f m m A si ■ ■ d ž 11 k ■ H Ž B k B S Wš 1 S a b 0 d e f s h Beli: R 6 t i 20. Lg5—e3 + 21. Kgl—hI Dd6—h6 22. Lb2 : d4 Td8 : d4 23. Tc4 : d4 Le3 : d4 24. Lg2—e4 Tf8—d8 25. Khl—g2 b6—b5 26. Ddl—cl Dh6 : cl 27. Tfl : cl b5—b4 28. Tel—c4 Kg8—f8 29. Kg2—f3 Td8—c8 30. e2—e3 Ld4—c3 31. a2—a4 Kf8-e7 32. Le4—d5 Tc8—c7 33. Tc4—h4 h 7—h 6 34. Kf3—e4 Ke7—f6 35. Th4—h5 Tc7—d7 36. g3—Ž4 g7—g6 37. Th5 : h6 Kf6—g5 38. Th6—h 7 Kg5 : g4 39. Ld5—e6!! S to potezo si vstvari prednost! 39. f7 : e6 40. f5 : £6 Td7—d8 41. Th7 : a7 Kg4—g5 42. g6—-g7 Kg5—h6 43. a4—a5 Kh6—h 7 44. a5—a6 Td8—d6 45. h2—h4 Lc3—el 46. h4—h5 Lel—h4 47. h5—h6 in črni se vda! Problem štev. 19. S. S. a b c d e f g h 8 n WM m 8 7 liliji ^ lil B 7 6 '' ln m mm wm. 6 5 4 3 * fJH 8P & U 4* ■ S m ■ 5 4 3 2 1 I mi & pi mm iH m M': ■ 2 1 a b H i u Črni: Romanovski (Beli: Kgl, Ddl, Tfl, Tc4, Lb2, Lg2, pešči: a2, b3, d3, e2, f5, g3, h2; skupaj 13 figur. — Črni: Kg8, Dd6, Td8, Tf8, Sd4, Lji5, pešči: a7, b6, c5, e5, f7, g7, h7; skupaj 13 figur.) Gospodarstvo Hmelj Pomanjkanje hmeljskih obiravcev. Cena za letošnji pridelek. Kongres. Hmeljarsko društvo v Žalcu je sprejelo večstransko pritožbo, da je letos veliko pomanjkanje hmeljskih obiravcev, kar so deloma povzročevali hudobni jeziki, ki trobijo po svetu, da je toča ves hmelj v Savinjski dolini potolkla, da se bo plačevalo le po 4 K itd. Vsled tega govoričenja nekaterih obiravcev sploh ni bilo, drugi so se vračali. Dogaja se tudi, da se na določeno mesto namenjenim obiravcem obljubuje višja mezda, boljša hrana itd, in jih skuša pregovoriti, da bi postali nezvesti svojim večletnim delodajalcem — kar je vsega ob-sojevanja vredno in podlo. — Mezda za obiranje hmelja se je določila povodom zborovanja hmeljarjev dne 11. t. m., in sicer: eden in enpol Din in trikratna hrana z dvema malicama, eden in tričetrt Din in trikratna hrana brez malic in 2 Din brez hrane za eden škaf (281) obranega hmelja. Znižanje mezde je posledica krize, v katero je došlo hmeljarstvo vobče, Vsled neutemeljenega razpravljanja o cenah za letošnii pridelek (7 Din za 1 kg) se je naših hmeljarjev lotila neka zbeganost. Da se zbegani hmeljarji pomirijo, izjavlja Hmeljarsko društvo na podlagi zanesljivih informacij, da se o cenah za letošnii hmelj sedaj še sploh govoriti ne more. Ko bodo Nemci in Čehi začeli obirati svoj pridelek in bo njegova množina določena, potem se bodo določevale cene za naš hmelj. Hmeljarji, ne razburjajte se po nepotrebnem! Kongres Srednjeevropejskih hmeljarjev, ki je imel svoje letošnje posvetovanje dne 17. t. m. v Friedrichshafnu na Bodenskem jezeru, ceni letošnji pridelek plemenitega hmelja na 688.500—728.000 starih stotov in sicer: Nemčija 215.500—231.500 stotov, Čehoslovaška 2(19.500—232.000 stotov, Jugoslavija 123.000—130.000 stotov, Poljska 58.500— 60.500 stotov, Alzacija 70.000—75.000 stotov in Avstralija 1000—1500 stotov. Množina v Vojvodini se ceni na 75.000—80.000, ona v Sloveniji na 48.000 —50.000 stotov. — Hmeljarsko društvo » Žalcu. Sladkor Tajništvo D. N. v Ženevi Je rzdalo poročilo gospodarskega komiteja o svetovnem položaju sladkorja. Anketa gospodarskega komiteja kaže, da je po vojni konzum sladkorja narasel za 4Yi% letno, dočim je produkcija naraščala v še večji meri; pred vojno pa sta produkcija in konzum napredovala paralelno. Vzrok za to dispariteto je iskati v velikem povišanju produkcije trsnega sladkorja, še v začetku 20. stoletja je tvorila produkcija sladkorja iz pese nad polovico svetovne produkcije, pa je že 1. 1913. padla pod polovico in sedaj predstavlja komaj tretjino vse svetovne produkcije. Od 1902—1912 je svetovna produkcija trsnega sladkorja narasla za 140%, pesnega pa samo za 50%. Še večje izpremembe je prinesla svetovna vojna. Sedaj je produkcija trsnega sladkorja narasla za 8 milj. ton, pesnega pa samo za pol iniljona ton napram 1913-14. Vse to je vplivalo na cene. Zaradi tega se vedno bolj pojavljajo glasovi za mednarodne dogovore med važnimi pro-ducenti ali pa vsa j izvozniki. Ekonomski komite je mnenja, da se dajo težkoče sladkorne industrije radi svoje narave rešiti po osebah v industriji sami. Pripominja, da je sedanjo krizo še povečala politika mnogih držav za povišanje lastne produkcije. Dogovori med produ-centi bodo omejili uspehe umetnih ukrepov za povzdigo sladkorne industrije v nekaterih državah. Nazadnje prosi svet Društva narodov, naj priporoča vladam znižanje trošarin na sladkor. Iz brošure posnemamo še sledeče podatke o konzumu sladkorja v nekaterih državah na t prebivalca v 1. 1927-28. Za našo državo pa smo vzeli podatke za koledarsko leto 1928, za Slovenijo pa cenitev tukajšnje veletrgovine. Konzum je znašal: Danska 51.7 kg Francija 23.8 kg Anglija 44.8 „ Madjarska 13.5 „ Švica 42.5 „ Poljska 12.7 „ Švedska 37.7 „ Španija 12.2 „ Holandija >0.6 „ Italija 9.1 „ Avstrija 30.0 „ Rusija 8.9 „ ČSR 27.0 „ ost. evr. drž. 10.9 „ Belgi ja 26.4 „ Slovenija 1 f .3 „ Nemčija 25.4 „ Jugoslavija 7.5 „ * Živinorejska razstava v Salzbnrgu. V mestu Solnograd se vrši od 31. avgusta do 2. septem-\ bra (929 I. avstrijsko bavarska razstava pinc-j gavske pasme konj in goveje živine, katero priredita avstrijsko bavarska zveza za norijsko konjsko rejo (osterreichisch-bayerischer Ver-band fiir norisehe Pferdezucht«) in državna zveza avstrijskih in bavarskih rejnih organizacij za pinegavsko govedo (sReichsverband osterreichischer und bayeriseher Zuhtorganisa-tionen fiir das Pinzgatierrind« . Razstavl jeno pa ne bo samo okoli 300 glav konj in goveje živine iz več avstrijskih zveznih dežel in iz Bavarske, ampak razstavila se bo tudi mala živina in drugi kmetijski izdelki najrazličnejših vrst. Borza DENAR 20. avgusta 1929. Mat v dveh potezah. Rešitev v naslednji šah. rubrikL Devizni promet je bil srednji. Največ prometa je bilo v devizah Curih in Praga. Tečaji so napram včeraj deloma oslabeli. Narodna banka je intervenirala v devizah Berlin, Curih, Dunaj in Praga, dočim je bilo v devizi Trst zaključeno privatno blago. Rešitev problema štev. 18. (Končnica od Karolkoffa.) 1. f6 : g7 Ld8—e7 + 2. Kf8—e8 d5—d4! 3. c3—c4 Zelo važna poteza. Črni mora vzeti pešca, da lahko drži d5 prosto za tekača. 3. --Sb6 : c4 4. g7—g8D Le4 : cb + 5. Ke8—f7 Lc6—d5 + 6. Kf7—g7 S to potezo g3—g4 preti mat, zato ne sme vzeti kraljice! 6. - Le7—f61 + Ld5 : g8 Kh5—h6 Kh6—h7 Kh7—h8 Kh&-lh7 Kh7—h6 Kh6—h5 Črni mora vzeti tekača. Na 7. Kg7 : f6 8. g3—g4 + 9. f4 : g5 + 10. f5 s kronske bone kupuje proti gotovemu plačilu Pučka štediona, Osijek, Desatičina 27. Orgle in harmonije izdeluje in popravlja po nizki ceni. Anton Dernič, orglar, Radovljica, Slovenija. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) - Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Kanarček se je zatekel. Kje se nahaja, pove uprava. Sadfe in zcleniad vsake vrste vkuhavajte samo v originalnih Weclcovlti pripravah za vkuhavanje. Zahtevajte samo Weck a. pri vseh trgovcih. Tovarni-ška zaloga FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg 10. Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz in Pinter & Lenard; Celje: Josip Jagodič. najboljših svetovnih znamk v veliki -izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. Perfcktna kuharica z osebno koncesijo išče v najem kako boljšo gostilno ali restavracijo. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8974. Žaganje drv najceneje Uran Franc, Vilharjeva c. Tel. 28-20. Dijaki Dijaka nižjih razredov se sprejme v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo k pošteni družini. - Naslov v oglas. odd. Slov. št. 8829. Dva dijaka mlajša, sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8943. Dva srednješolca sprejmem na stanovanje v sredini mesta event. tudi na hrano. Naslov v upravi »Slov.« št. 8991. Dijaka prvo- ali drugošolca, iz boljše rodbine, sprejme na hrano in stanovanje, strogo nadzorstvo - profesor v Mariboru. Naslov v upravi Slovenca. Višješolec odličnjak, gre v pomoč nižješolcu v Mariboru, kjer bi ga vzeli na stanovanje ali proti plačilu Naslov pri upravi »Slov.« v Mariboru. Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. .m*. sanes JjS^j*S«, voizni fran.-t ,'f AV-TfcV' poma< 'jMJBSrM^-l' kadar <1 H - Lm *< „„,.{ Zanesljivo zdravilo za nego ias je no. ZSn.MICHEL" kadar 95 °/0 pleSasti človek zopot dobi nazaj svoje 'Zgubljeno lase, todaj je oni . ki mu izpadajo lnsjo alt so mu izpadli i! do iiolovii-e, uverjen, da so mu zopet 1 - povrnejo lasje in ozdravi lusno tkivo, odstrani pa t erhaj, svrbež in vso one boli vsled katerih lasjo izpadajo alt osive. Pošiljc po povzetju ,,MISEL", Vasi na 3, lieograd. — Prodaja tudi lekarna Delini. Knez Mihajlova 1. Doze 60, SO. 100 ln 160 gr. Cene 115, 150. 185 in 290 dinarjev. Nekaterim osebam zadošfa 60 gr. drugim pa 160 gr, kakor je komu vet ali manj obolelo lasno tkivo. Nekatera oseba porabi 160 gr. pa jej no zrasto laki lasje, koj jih je imela, tedaj pošljemo na svojo stroške Se 160 gr omenjenega zdravila. Ako pa oseba, ki je porabila 160 gr, nima prav nikakega uspeha, jej vrnemo poslani denar. — V vsaki dozi je prložetio navodilo o uporabi in garancija za uspeh. — Toštnina gro na naše 6troSke. JI 1 ® .5 H > f >2«q 3 > dti .O lNa S.S" Si t . Z." 1 N . e .5 o cj1-1 gS a" ninO hO S N S o s. a ■Sod« I" Gospod župnik je rekel, da je.« V. Križanje. Admiral je prišel zgodaj zjutraj obiskat Dominiko ter ji je prinesel škatlo cigaret. »Če se ne motim, imaš te vrste najrajši.« »Hvala, stric Hektor, ne kadim več, tudi na skrivnem ne.« Začudeno in resno jo je pogledal, potem je po-mignil z rameni in dejal: »Potem mi boš pa vsaj dovolila, da si prižgem svojo pipo, da bo vsaj par oblačkov v tej sobi.« Delavna soba, v kateri je Dominika včasih obiskala svojega botra, je bila polna čudnih spominov. Na stenah so bile pritrjene mornarske karte. Na policah so bile razložene morske školjke in nagacene ptice iz južnih krajev so čudno gledale vse te pred- mete. S stropa je visela morska boja, na kateri je bilo zapisano: »Zahvala Naši ljubi Gospej, Maladivsko otočje, 1852.1.« »Imel sem tedaj petindvajset let,« je dejal admiral in pokazal z roko na visečo bojo. Dominika je dejala: »Vem, dragi striček, bilo je takrat, ko so vojne ladje obstreljevale Kinburn. Oj, jaz bi rada šla na vojsko!« Admiral ji je hotel sneti sabljo s stene, toda Dominika ga je zadržala rekoč: »Meni prisloja tale sablja!« In z roko je pokazala na veliko razpelo, ki je viselo v kotu, ter nadaljevala: »Saj sem vendar ženska in ta meč mi zadostuje.« To razpelo je bilo čisto razjedeno od morske vode in majhne školjke so se bile naselile na njem. »Ob japonski obali smo potegnili na križ z ribiško mrežo z dnu morja. Včasih mislim, kadar gledani ta križ, na križ svetega Frančiška Ksaverija, ki mu je bil padel v morje in katerega mu je rak prinesel nazaj iz globine oceana. Apostol Indije, preljubljeni patron Francisa Jam-mesa, ki piše to povest, je umrl v kitajskih vodah, kjer so bili potegnili iz vode križ strica Hektorja. Dominika je preskočila s svojimi mislimi na drug predmet, kot se je to ponavadi pri njej večkrat zgodilo. »Kar hudo mi je, če nimam nobenega dela. Kaj bi ti storil na mojem mestu?« Po dolgem premisleku ji je resno odgovoril: »Ljubil bi, kot sem ljubil, in hotel bi, da sern ljubljen, kakor sem bil ljubljen.« »Ali so vas mnogo ljubili in ali ste mnogo ljubili stric Hektor?« »Da, dete moje.« »Ne čudim se temu, tako dobri ste!« »Na žalost ljudje ne ljubijo vedno dobrote in človek tudi ni vedno dober, kadar ljubi.« »To se pravi, da človek ljubi slabo ali pa, da je slabo ljubljen?« »Da, dete moje.« »Vi ste ljubili večkrat, striček?« »Ne, samo enkrat. Pozneje sem pa samo še ljubi) našega Gospoda Jezusa Kristusa.« »Kako je morala biti krasna ona deva, ki vas je ljubila in ki ste jo vi ljubili! Zakaj se pa niste poročili z njo, stric Hektor?« Molčal je trenotek, potem pa je dejal: »Grob mi jo je vzel.« »Ali je bilo to v Franciji?« »Ne, dete moje, bilo je v dežela velikih cvetov.« Dominika je videla, da je star mož plakal, objela ga je, potem pa je dejala: »Ali hočete, naj jaz ljubim?« »Da, in da se poročiš, moje drago dete.« »Stric admiral!« »Govori dete!« »Dragi stric, rada bi ti zaupno nekaj povedala, zakaj rada te imam, in to tem bolj, ker nisem imela nikoli očeta, in ne vem, kako je to, da se tebi lažje zaupam kakor mami.« Odložil je svojo pipo, si obrisal z indijskim robcem naočnike ter dejal: »No, draga moja?« »Pravkar si rekel, da naša brezbrižnost pribija našega Gospoda na križ.«