—    23    —
Po zimi.
Snežinke padajo . ..            »Glejte, glejte, me 1e mlade
Smo ostale v zimi,
Snežinke sipljejo se z neba               Krona nas zeiena jjči
Na tiho plan.                                       lsta kot spomladi. . ." Otožno vrabček čivka,
Oj, čivka sred poljan.                         Ali iz oblakov temnih
n          ...              .,                      Beli snežec splava,
Pa smeje zimica se zvita                    ...           ••          u V
,         ...                                                e kam veiice pobelt
In menki sneg:                                    :          ...J       \.u
^.        , x ,     .                                   In smehlia se tiho. ,,Oj, vrabček nima zrnec,                                 '
Oj, krasti ie pa greh!"                       , ,,              .        x.,,
'             j    k    »                               Jelke nagnejo vršičke,
Le padaj, snežec beli, padai,             Tiho se soIziJo,
Čez dol in grič __                             Snežec beli neprestano
Kaj zobal bode vrabček,                     Nan'e nalctava • • ¦
Ne skrbi, skrbi nič ...                                                     A p- Grigorjev.
Pri nas je v kašči žita,
Oj, še dovolj                                              Zimska burja.
Dotlcj, da ti izgineš
Z bregov in polj                                 Na poljani v belem snežcu
Semjanov.        Bele brez'ce stojž,
Lunica po ncbu plove, Zlate zvezde se bleste.
Ptiček pozitni.
Vse leskeče v žarnem siju
Mrzel veter piha                                  Kot kristalni, bajni grad,   -
Cez sneženo plan;                              Kar priveje ljuta burja
O, kako otožen                                   Do zatišja mirnih trat. Si ti, zimski dan!
*,....                                   Pa zaraja in zapleše,  —
Zalostno snež.nkc                                Bde brcze jokajo
Naletujejo;                                            v temnem gr0Zdu hrastom močnim
t-     V snegu drobne ptičke                       Trde veje      kajo Pa zmrzujejo.
,Mraz in glad ob enem -             f ^ tkfic, tihih ™
Oj, to jc hud6!                            JVIŽP- ^11' kar s,e //>.
Dajte nam drebtinic,                            Drobna deca po   cžiščih
Prosimo Iep6!                                      Že Pred volkom trePcta • •'
Sokolov.
Blagor tisti hiši, Ki postreže nam:
Sadja bo čez leto                                               Ob Peč»-
jim napolnjen hram!"                         Zunaj nQČ je   snežnj metež
Satunun.        Lma   mrz\a zjmska noč, Kot volkulja burja tuli
,  ...                                      Okrog vaških koč. Jelcice
Jclčice šutnijo v gozdu                       V kočah pa je gorko, svetio,
Pesmico skrivnostno,                           Krog zakurjene peči;
Stresajo košate veje,                            Deca radostno posluša
Tiho se smehljajo:                              Bajke davnih dni.
—     24     —
Bajke, pravljice, povcsti,                      O,  kje zdaj ste časi krasni!
Pravi deci sivi ded,                             Mi  žc osiveli smo . . . In spomini vsem hitijo
V  čase davnih let. . .                          Le  zašumi pesem tožno,
Taras Vaziljev.        S snegom kriti zemski gaj; In opevaj vigred rožno — Blaženi življenja  maj! Skrbi.                                                             Slavko Slavič.
Srcdi polja snežncga
Raste mlada lipa,
Velo listje se po tleh                                          Kje ? . . .
Ji z vejevja sipa.
Kje je ptička mladokrila,
A odejo belo spet                               Da zapoje pescm milo,
-   Bodc izgubila,                                      Da mi srce utolaži
Ko se kroginkrog pomlad                  jn prežene žalost tiho?
Nova, bo zbudila.
Le skrbi odeje mi                               *}* je cvetkf. drobnolista,
Prej ne odložimo,                                ^a jo posadim s. v lonček,
Da v neznanem svetu  se                    ?a J5" c,vc!a v beh ?».mi
V   Bogu prebuditno.                            In dehtela mi P° sobl?
Slavko Slavič.
Kje je ribica srebrna, Da na trnek jo ujamem,
Starček po zimi.                    Da prinesc mi iz morja
Le zašumi pesem tožno                      Prstan s svc41im diamantom ?
O mladosti zlati, gozd!
In spominjaj me na rožno,                  Kje je sreča zlatolaska,
Žarnopisano mladost.                          Da mi posladi življenje
In mi lepi raj ustvari,
Takrat, v oni dobi jasni,                    V srce pomlad spet pričara ? . . ,
S cvetjem mi cveteli smo;                                                         Zvonimir.