ona in Ljutomer, V okviru te njene dejavnosti velja njeno zanimanje gradivu in informacijam, ki so na območje vezani vsebinskoy ob tem pa zbira tudi podatke o prekmurskih (pomurskih) avtorjih, o izdajah Pomurske založbe (tudi bibliografija iz 1. 1979), tiskih območnih tiskarn in drugem. Domoznansko gradivo (prekinuriano/poniur i a no) v kni l?ni ci zbiralo de, obdelujejo v več skupinah, ki pa ima j c \> o lavnem domoznanski značaj; knjige in periodiko posebej odlagajo (večinoma) tudi kot arhivski i z v tki , roko£i£i so hranjeni v trezorjih po zaporednih številkah prispelos ti; zanje načrtujejo knjižni katalogr raritete (v trezorju) imajo abecedni imenski katalog, lokalni katalog ter katalog po strokah UDK, muzikalije (predvsem notno gradivo) stoji na posebnih policah, gradivo pa je obdelano v abecednem imenskem in strokovnem katalogu, kartografsko gradivo (v posebnih mapah) ima geselski in strokovni (UDK) katalog, razglednice so v posebnem albumu z abecednim kazalom in zemljevidom, fotokopije gradiva, ki ga knjižnica sicer nima; obdelane so s križnim katalogom, fjascikli imajo dve skupini a) arhivsko gradivo s posebnimi seznami v mapah, b) seminarske in diplomske naloge o obrnoč- -ju, ki imajo posebni križni katalog, fotografije v posebnih albumih z vsebinskim kazalom, fonografsko (avdiovizualno) gradivo je primerno spravljeno ter ima posebni listkovni katalog., mikrofilmi (gradiva), ki imajo katalog skupaj z ostalim knjižničnim gradivom, drobne tiske, ki so v posebnih folijah shranjeni v registra-torjih po tematiki, niso obdelani; tematika je ločena a) drobni tiski pomurskih OZD (hranjeno po abecedi nazivov), b) drobni tiski pomurskih tiskarn (razdeljeno po nazivih aradiva) in c) ostali drobni tiski, Na podlagi gradiva ter bibliografij (npr, slovenske) nastaja bibliografski katalog avtorjev z območja (za vsa področja znanosti in umetnosti) ter drugih avtorjev, ki pišejo'o Prekmurju (Poniurju) * Ta bibliografski katalog je razdeljen na abecedni imenski del, strokovni {UDK) del, katalog Ljudske pravice (abecedni imenski), geselski katalog izpisov iz zgodovine Prekmurja ter analitični iropresum. Posebej za celotno domoznansko zbirko pripravljajo centralni katalog vsega gradiva. Važen del domoznanske dejavnosti so prigodne in druge razstave na temo domoznanstva. Ob njih nastajajo posebne mape s takim gradivom, ki'so lahko tudi del zbirke map za biografske skice prekmurskih avtorjev; Žal pa za domoznansko dejavnost ni določen posebni delavec in tako vse delo v zvezi z njo ostaja le del delovnih obveznosti enega samega človeka. Študijska knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto Oddelek domoznanske bibliografije Dolenjske deluje od 1966. leta in "sodi med temeljne informacijske vire, ker znanstveno obdeluje bibliotecno gradivo o Dolenjski# izpisuje in dokumentira pomembne objave o Dolenjski iz slovenskih periodik in izpisuje tudi sestavke iz periodik iz prejšnjih let, ko v knjižnici še ni bila organizirana.ta služba. Oddelek vodi a .1 f a b e t a r i j dolenjskih naselij in alfabeta r i j pomembn ih oseb, ki so javno delovale na Dolenjskem ali pa bile za pokrajino pomembne81. (Statut knjižnice, 37. člen str. 11)* V oddelku delata dve delavki (mesto bibliotekarja -biblio-grafa je sistemizirano od leta 1972). Domoznansko knjižno in časopisno gradivo je uvrščeno med centralni knjižnični fond, obdelano in dostopno v centralnih katalogih (abecednem imenskem in katalogu po UDK)* .Posebne zbirke Boga Kome!ja imajo večinoma domoznansko gradivo. Bogate .so zbirke rokopisnega gradiva, drobnega tiska in starih fotografij., ki so skrbno urejene v mapah in urejene po temah, abecedi ali kronološko s podrobnimi opisi gradiva in vsebinskimi kazali. Skrbno zbirajo vse težje dostopno gradivo, npr. šolska glalila, glasila krajevnih ' skupnosti ali separate znanstvenih delavcev. Domoznansko dokumentacijo sestavljata dva delaš 1. domoznanski kata^log^jcnjIg, ki je v izdelavi, in 2» bibliografijo.......člankov. Dokumentacija člankov je tekoča in retrospektivna, Iz periodike so izpisovali članke od leta 1966, iz vse tekoče slovenske periodike pa izčrpujejo od 1972, Retrospektivno izčrpujejo Dolenjski list {začel izhajati 1950), v načrtu pa imajo izpisovanje predvojnih glasil, Večinoma so članki anotirani. Kriterij za izpisovanje člankov je povzet po Slovenski bibliografiji, vendar je selekcija manj ostra. Pomembni so avtor, kvaliteta in trajna vrednost Članka* Najmanj je * ostra selekcija za področje kulture, šolstva in družbenopolitičnega življenja, ostrejša za gospodarske vesti in najostrejša za športne novice* Dokumentacijo sestavljajo za 17 dolenjskih občin, za ■ katere je bil sestavljen alfabetarij naselij na podlagi podatkov iz leta 1984. Alfabetarij javnih delavcev Dolenjske so začeli voditi 1972 leta na podlagi SBL in štiriindvajset drugih virov. Leta 1.984 .je obsegal 2,487 imen s podatki o rojstvu, -smrti *in^ delovanju, Vodijo še katalog virov dokumentacije * Na podlagi domoznanskega gradiva sestavljajo Gradivo za dolenjski biografski leksikon, ki izhaja v Dolenjskih razgledih (od leta 1980, obdelano do črke H), osebne bibliografijo (npr * v katalogu o Marjanu Mušiču) in razstave. Uporabniki domoznanskih informacij so največkrat dijaki, študenti in novinarji. Domoznanskega gradiva ne izposojajo na dom« U n i ve r zi te tna knjižnica Maribor ¥ mariborski Univerzitetni knjižnici (nekdanji študijski knjižnici) predstavlja domoznanska dejavnost enega bistvenih delov njenega delovanja že od njenih začetkov oz. je tudi njena ustanovitev izšla iz domoznanskih potreb. Na teh osnovah tudi danes ob funkciji univerzitetne knjižnice opravlja domoznanske naloge za Maribor ter območje večjega dela severovzhodne Slovenije« Njeno domoznansko dejavnost lahko razdelimo v dva dela; a) zbiranje in obdelovanje (ter hranjenje) domoznanskega gradiva, sem lahko štejemo tudi razstavno dejavnost, in b) dokumentiranje tega gradiva in sestavljanje lokalnih bibliografije Prvo nalogo opravlja knjižnica kot celota (s pomočjo posameznih knjižničnih služb), drugo pa oddelek za bibliografijo in dokumentacijo, ki za svoje delovanje zaposluje posebne kadre. Čeprav knjižnica domoznanskega gradiva ne postavlja v ločeni zbirki (in je vključeno v redni knj ižnični fond), posveča pridobivanju tega gradiva posebno pozornost« Tako obvezni izvod načrtno dopolnjuje z nakupi in podobnimi akci jami, darovi, zamenami in drugimi načiniv Podobno izpopolnjuje starejši fond (mikrofilme) ter vrzeli v zbirkah gradiva o Štajerski (celo na podlagi avstrijskih bibliografij) Domoznansko knj i žno in......j5 asopi s no............gradivo je torej postavljeno v rednih zbirkah ter tako tudi obdelano v centralnem knjižničnem katalogu (abecednem imenskem in sistematskem po skupinah UDR). Kot arhivska knjižnica to gradivo tudi arhivira (primerke obveznega izvoda ter mariborske tiske oz« izdaje). Podobno velja za polpublicirana šolska glasila, glasila krajevnih skupnosti in drugo z območja Maribora. Gradivo drugih tipov je (skupaj 2 nedomoznanskim gradivom) ; vključeno v pos ebn e_ z b i rke, Tako je r okop i s no gradi vo postavljeno v trezorjih (skupaj z nekaterimi raritetami), posebej obdelano (skoraj v celoti) v tiskanih katalogih (Katalog rokopisov Ms 1 - Ms 30 0 , 1978 , in Katalog rokopi-.sov Ms 301 - Ms 600, 1983), delno pa tudi v posebni list-kovni kartoteki; geografska.......zbirka, ki se bogati predvsem z obveznimi izvodi in nakupi, je postavljena posebej ter obdelana v štirih posebnih katalogih j abecednem imenskem, stvarnem (geselskem), sistematskem (UDKJ, založniškem ter posebnim katalogom za atlase; muz 1 k a 1 i j e in _f ono_graf s ko......g r a d i vo prihajajo v knjižnico predvsem kot obvezni izvod (notno gradivo tudi kot arhivska dvojnica), del starejšega gradiva je obdelan, trenutno pa knjižnica le evidentira notno gradivo, fonografsko pa samo odlaga; v zbi rk i.........drobnih tis kov postavlja in obdeluje knjižnica tri skupine gradiva; razglednice, slikovni material ter ostale drobne tiske. Razglednice in manjše umetniške reprodukcije so po abecednem redu vložene v posebni katalog, nadrobno pa še abecedno imensko obdelane; slikovni material ter ostali drobni tiski so odloženi v posebnih mapah, obdelani v abecednem imenskem katalogu ter vsaka skupina v posebnem geselskem katalogu; del gradiva iz tretje skupine ni obdelan, saj knjižnica katalogizira le izbrano gradivo, pri čemer je gradivo , vezano na Maribor, obdelano v celoti. Velik del domoznanske dejavnosti odpade na oddelek za bibliografijo in dokumentacijo, ki se posveča izdelovanju lokalnih ter sorodnih bibliografij ter domoznanski dokumentaciji. Pri dokumentacijskem delu izčrpuje izjemoma le časopisje (najteže dostopne informacije), in sicer sprotno (tekoča dokumentacija najširšega izbora slovenskega časopisja s kakršnokoli tematiko o severovzhodni Sloveniji) in retrospektivno (dokumentacija starejšega slovenskega in nemškega časopisja za Maribor, deloma tudi za severovzhodno Slovenijo? posebej natančno je bila obdelana Maruburger Zeitung). Na osnovi dokumentacijskih katalogov, pa tudi sicer, so v oddelku nastajale tudi (lokalne) bibliografije. V tem sklopu so bile izdane: serija Bibliografija o Mariboru (Monografije, 19 75, in Mariborska periodika, 1979) , dve biblio-grafiji založbe Obzorja (1970 , 1984) , dvoje bibliografskih kazal Časopisa za zgodovino in narodopisje (1965, 1982), bibliografija mariborskega gledališča (1969) , pet zvezkov bibliografije učiteljev in sodelavcev mariborske univerze (19 70 , 1973 , 1977, 1979 , 1984) itd. Posebej lahko v okviru te dejavnosti mariborske Univerzitetne knjižnice še omenimo intenzivno razstavno dejavnost ter publicistično delo na temo domoznanstva, nenazadnje pa tudi nekatere teoretična razmišljanja o domoznanski dejavnosti v knjižnicah nasploh. KONCEPT DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI V SISTEMU SLOVENSKE KNJIŽNIČNOINFORM£ CIJS KF MREŽE Domoznanska dejavnost v knjižnici je del splošne knjižničarske delavnosti (v glavnem splošno- izobraževalnih knjižnic) in s svoj xm specifično črninižira- nim. pretokom informacij tudi sestavni del kniižnično- " 19 informacijskega sistema« " Celotno domoznansko dejavnost knjižnic lahko razdelimo na štiri stopnje: - zbiranje- domo 2 n a n s k e^o rad i va 02* podatkov (informacij) - obdelava gradiva ter urejanje podatkov {informacij) - hranjenje gradiva oz. podatkov (informacij) - nadenje in dostavljanje gradiva oz, podatkov (informacij) Domoznansko dejavnost lahko uspešno opravlja knjižnica, ki izpolnjuje določene pogoje? imeti mora obsežno gradivo ali materialne možnosti, da domoznansko gradivo nabavlja, zadostno in primerno kadrovsko zasedbo, odgovarjajoče tehnične zmogljivosti ter urejeno financiranje take dejavnosti . Kadri Za opravljanje domoznanske dejavnosti so v knjižnici lahko določeni posebni kadri, lahko pa to dejavnost delavci opravljajo v okviru svojih siceršnjih del in nalog. V vsakem primeru opravljajo knjižnični delavci s tako dejavnostjo zelo zahtevna in družbeno odgovorna opravila, za katera niti ni mogoče predvideti posebnega izobraževanja. Delavec v taki dejavnosti še zdaleč ne more biti samo ozko specializirani zgodovinar, geograf, etnolog , sociolog, politolog, lingvist, literarni zgodovinar, biograf ali celo samo bibliotekar, pač pa mora imeti nepristranski in strokovno neoporečen odnos do vse domoznanske materije, ki jo s pomoč- jo teoretične razgledanosti v informatiki in Dibliotekarske rutine v obliki informacij posreduje uporabniku, pa na i gre za zgodovino in etnologijo, aktualno kulturno in komunalno politiko ali sodelovanje v samoupravnem odločanju. Delavec v tej dejavnosti nikakor ni proueo^aleo v stroaem pomenu he--sede (kot si ga zamišlja Glazer), pač pa lahko vrši zahtevno (in zamudno- predpripravo znanstvenega dela in mu torej zaupamo odgovorno delo oziroma podatke in informacije« ■ Nujno je treba delavcem v tej dejavnosti posebej omogočati dodatno izobraževanje v vseh oblikah, živ stik z življenjem območja, za katerega delajo, njihovo delo pa vsestransko pravilno ovrednotiti. 4,1.2* Prostori in oprema Brez potrebnih prostorov, vsaj za deponiranje gradiva in kataloge, si domoznanske dejavnosti v knjižnici ne moremo predstavljati« Primernost prostorov določajo splošni standardi za knjižnice. Nekaj več je treba reči o opremi. Primerna oprema knjižnice za domoznansko dejavnost je le rista, ki omogoča ustrezno in varno postavitev fonda > strokovno in ažurno obdelavo oz, nudenje informacij, Raznovrstnost domoznanskega gradiva zahteva strogo selekcijo pri postavljanju oz, skladiščenju fonda« če za postavitev knjižnih enot zadoščajo police, moramo nekatere popublikaeije in efemerno gradivo postavljati v mape, geografske karte v posebne omare, posebej pa še zavarovati avdiovizualno gradivo. V novejšem času vse bolj sili v ospredje tudi vprašanje opreme, ki služi za obdelavo gradiva„ V manjših knjižnicah bo za obdelavo domoznanskega gradiva najbrže še zadoščal klasični način z i z d e .1 o v a n j em abecednih in strokovnih katalogov , v večjih, ki uvajajo tudi analitično obdelavo gradiva, pa po- staja računalniška oprema nuja, predvsem še za interaktivno povezavo 2 drugimi (knjižničnimi) institucijami oz, za maksimalno koriščenje baz podatkov. 4,1,3. Financiranje Domoznanska dejavnost bo uspešna, če bo imela zagotovljeno financiian jo * To mislimo na zagotavljanje primerne materialne osnove za tako dejavnost (gradivo, kadri, prostor, oprema), pa tudi določanje ključa za financiranje, Če je namreč dejavnost namenjena širšemu območju, mora zanjo skrbeti celotno območje, ne pa samo komuna, v kateri se nahaja določena knjižnica, ki tako dejavnost opravljaj kraj oz« ožja družbenopolitična skupnost pa finančno pokriva svoj delež v domoznanski dejavnosti knjižnice• 4,2« Domoznansko gradivo Že I2 uvoda sledi, da je domoznansko gradivo tako knjižnično gradivo, ki zajema najširši zbir strokovnih oz. tematskih področij, je pa na kakršenkoli način povezano z določenim geografskim ali upravnim območjem, na katerem knjižnica sicer deluje. Primerno ga je razdeliti na dve osnovni skupini : primarno in sekundarno gradivo. Primarno je tisto gradivo, ki je vsebinsko (tematsko) vezano na območje ali kraj, mesto nastanka pa pri tem ni pomembno; sekundarno gradivo pa so a)"lokalni tiski (z območja je založnik, izdajatelj, tiskar in b) vsa dela avtorjev, ki z območja izhajajo ali tu delajo. Po tej dihotomiji gradivo vedno težko razvrstimo, saj je x s t o r i d i v c 1 s r o n a ^ n 1 * 1 a •; k c p u I1 ;k . 1 - • e k u £ ? u ci r * 1 o c o m o z 1 \Ln-sko (na o!:ncciu Jokalnd ipg dobrega -avtorja) .. * drugi skupini p?, re ^o^avlia cv.di ar';:Uro; ki na nJra s e g r- 1 - '1 f *v n k e '< a ± i 1: a : e n r.o 7 rl n n t :■ k o z p ' r ■ r* o rf c u u. fc jl a j o ] , Knjižnica bo zbirala primarno domoznansko gradivo, pri sekun- • darneni pa bo ravnala zelo preudarno t^r ga zbirala po določeni prednostni lestvici, Predvsem se bo izogibala podvajanju (za posamezne osebnost i lahko zbira gradivo knj ižnica, na področju katero se je rodil, al i pa tista, na območju katere dela)f enosmernemu zanimanju za umetnost in zgodovino ali zbiranju gradiva, ki ima domoznansko neznatno (posredno) vrednost (tiskarska produkcija za inozemske naročnike). Pri zbiranju domoznanskega gradiva se knjižnice morajo držati določil zakonov o knjižničarstvu oz« naravni in kulturni 21 dediščini f " ki sicer doka j nejasno, a vsaj v osnovi ločujeta knjižničarsko gradivo od arhivskega, muzejskega , galerij skega itd. gradiva. Domoznanska knjižnica bo preclvseni zbirala tipično in nesporno knjižničarsko gradivo, ostalo pa le po dogovoru z institucijo, ki s svojo dejavnostjo sega na mejno področje (npr. likovna dela). Knjižnica se pri zbiranju gradiva tudi ne bo časovno omejila. Ažurno bo nabavljala najnovejšo knjižno in drugo produkcijo, ki je v danem trenutku tudi najbolj dostopna, ves čas pa bo intenzivno dopolnjevala svoj fond tudi s starejšim gradivom. 4.2,1, Tipologija domoznanskega gradiva Na podlagi posameznih razvrstitev domoznanskega gradiva v knjižnicah, ki smo jih že omenjali, lahko določimo le osnovne tipe takega gradiva: 1. publicirana dela (samostojne in serijske publikacije: monoorafiie, časopis i e » oeriodični in druai zborniki) 2*,; publikacije (gradivo, ki - ni namenjeno knjigotrški mreži: uradne in poluradne publikacije , raziskovalne naloge, disertacije, gradiva posvetovanj, urbanistični elaborati, bilteni, šolska glasila, drobni tisk itd.) 3. rokopisi (tudi tipkopisi znamenitih osebnosti, njihova korespondenca itd.) 4 . < <-Hr; ra ' i k* ■ k, t r h ^ "b:,<; q a I i o F- . ii^c * i < .v i ^ - f > a \iio ili.r -rediv; jrvorrr , 7. 3.1 ik^vn*» -rro 1 Ive ' i V t : - r j f i •, J ednc o. aruco ■ em^rno aradI-/O; pia^ci , nI # va: •; 2 s , rek] am- t spor^ei ia ^os r i i n ?x.-dobr-o ) . Pridobivanje gradiva Osnova za dobro domoznansko dejavnost knjižnice je zadosten obseg domoznanskega gradiva« Pri tem ne mislimo samo na stari knjižnični fond, ampak predvsem na dotok novega gradiva. Tudi sam obvezni izvod slovenskih tiskov ne more zadoščati, čeprav lahko pripomore k temu, da lahko domoznanska služba aiavnlno svojih akcesijskih moči usmeri,na pridobivanje takega gradiva, ki ni zajeto v obveznem izvodu. Lahko trdimo, da je pridobivanje gradiva eno najzahtevnejših opravil domoznanske dejavnosti, še zlasti, če hočemo zajeti večino tovrstnega gradiva, Služba za pridobivanje gradiva se mora svoje naloge lotevati načrtno In premišljeno, Najprej okvirno določi tipologijo gradiva, ki ga želi pridobiti za domoznansko dejavnost, na tej podlagi izbere konkretne vrste gradiva , ki ima domoznansko vrednost za določeno območje, ter nato poišče poti, kako bo do tega gradiva prišla. Pri tem se mora najtesneje povezovati z vsakovrstnimi Insti i. uci iarrp n,: območju f najti mora stik s posamezniki, ki j i Lahko pri delu pomagajo, udeležuje se "domoznanskih11 in drugih zborovali j, ki so neposredni vir domoznanskih informacij oz. gradiva. 0 stalnem in načrtnem spremljanju produkcije knjižničarskega gradiva najbrž hi treba izgubljati besed. Še posebej pa moramo ponovno poudariti, da mora akcesijska služba pri odločanju za gradivo upoštevati domoznansko informativno vrednost, pri čemer je tip (vrsta) gradiva irelevanten• filmi, video) . ) letaki, progra-verskih skup- 4,2,3. Postavitev domoznanskega gradiva Že zaradi raznolikosti domoznanskega gradiva imamo pri postavljanju precej problemov, saj vsak tip zahteva samostojno postavitev v okviru posameznih zbirk. Zato je najenostavneje, če lahko tako gradivo vključimo med ostali knjižnični fond, iščemo pa ga s pomočjo dobro urejenega domoznanskega kataloga. Več težav imamo, če iz tega gradiva postavimo ločeno domoznansko zbirko, ki jo povrh oblikujemo še po načelih prostega pristopa. Taka zbirka namreč nikoli ni popolna, saj moramo npr. iz varnostnih razlogov izločiti redke in dragocene tiske in rokopise, težko pa je vanjo vključiti tudi avdiovizualno in efemerno gradivo. Veliko nedoslednosti lahko zagrešimo še z gradivom, ki je v prvi vrsti nima domoznanskega značaja, s svojimi deli pa . spada tudi v tako zbirko, npr, članek v časopisju, Ali bomo • v takih primerih vedno nabavljali dvojnice ali pa iz redne zbirke izločili "domoznanski11 del ter ga postavili v posebno zbirko. Očitno lahko v posebno domoznansko zbirke vključimo le temeljna domoznanska dela ter ostalo gradivo, ki ga lahko ponudimo v prostem prisotpu. V taki zbirki predvsem ne smejo manjkati lokalna glasila, uradne in poluradne publikacije ter delegatsko gradivo, ki imajo za uporabnika - občana neprecenljivo aktualno informativno vrednost, Seveda pa v oddelek postavimo posebno priročno zbirko (adre-sarji, leksikoni, bibliografije i« p.), ki lahko služi delavcem v oddelku ali uporabnikom., 4,2.4. Arhiviranje domoznanskega gradiva Za vsako enoto, domoznanskega gradiva, ki jo knjižnica dokumentacijsko obdela, si bo le-ta prizadevala, da bo prisotna v njenem fondu in na razpolago uporabnikom, celo v več izvodih, Podat no naravi lanlc r\ o ],»v na arf; : • i ran je cr^di^a a-vn r ".'"a knjlarinan > - j 1 a f i '-n : i -; t - j « -težav, za to a a cež ko r ci poro^nr:> a 1 .. pa ec ul Sar . f e i ma kn j i zri ca ren pocroje n a to, tis; » r< r ~ n Ivo t-j1! a ^h L v lrr> l a . sicer pa no skrbela ~s ohranitev ur- i-ercr.eoa i z v o d a z c;mc~ litvami r; r i i zorsoj i «. n • - . ne dom) . rc^r^ne rcv.ornosti roma biti delernn o r a d i. vo. je unikat ali no i ivra^ da kot obw7.ni izvcd n.i arhivirano v pristojnih KnUJ.nicah 4,3, Domoznanska dokumentacija v knjižnicah Knjižnična obdelava domoznanskega gradiva spada med naj-\ažnei^a ^p^jviIn domoznanske dejavnosti, čeprav ji knjižni^ ce niso vedno posvečale potrebne pozornosti, Zbrano, a neobdelano gradivo nima nobena i nformativne vrednosti; pripravljanje informacij pa je poglavitni cilj celotne domoznanske dejavnosti * Domoznansko gradivo obdelujemo sprotno, torej takoj ali kmalu nato, ko ga pridobimo. Obdelava gradiva je izdelovanje sekundarnih dokumentov (=baze informacij v obliki kataloga ali računalniškega izpisa) na osnovi primarnih dokumentov, ki nam posredujejo domoznansko informacijo, t. j. urejen skupek podatkov o nekem naravnem, družbenem pojavu ali osebi (ter odnosu med njimi} z območja, ki ga s svojim delovanjem pokriva domoznanska dejavnost posamezne knjižnice, Obdelava primarnih dokumentov je dvojna, bibliografske in dokumentaci jska. Prva z bibliografsko adreso popise enoto, knjižničnega gradiv?, (bibliografski opis) , z drugo pa tako enoto obdelamo vsebinsko oz, razčlenimo t. j * analitično dokumentiramo« Ker je rezultat obeh sekundarni element, lahko oba postopka imenujemo dokumentacija v širšem pomenu besede, medtem ko., drugega okarakteriziramo z izrazi prava dokumentacija, analitična dokumentacija oz, dokumentacija v ožjem pomenu besede. c1i > h i ccTit Ia:Au ecco r; r? -.e^-rL-^i C a u 1 > v ■ f J 3 L "» : j;Miijsk; : • i i x r i - r : , * c- > 3 »t s , del ^biiK-. . -i <1 lI^^li i a: v; ^ /diJkuiejo -u i" r * PC v .^hcm ] Ir.^o f * d V:s:; aOf!'o:-i-t.)r\il; K. t. - 1 o-" : "o ** h i .1 c • *! 1 s k-" ca m dokuTen taci i skrcj S r^vi^ e^ete različnih c 1 l-o- jc^o:nanskoc.. ':r^di\a s c 1 o k o v r o si^ier.aib k o ter ijl } k >n v a J i i c n o o c ^ L <-1 •r i j d \v o za različne tipe gradiva), z drugim pa analitični obdelano predvsem publicirano in polpublicirano gradivo. Dokumentacijski katalog lahko smotrno združimo s sistematskim bibliografskim katalogom istovrstnega gradiva. Tudi za obdelavo domoznanskega gradiva veljajo načela, ki smo jih navedli že pri poglavju o zbiranju le-tega oz, lahko rečemo, da je neposredno odvisna od zbiranja. Ažurno obdelujemo novo (aktualno) gradivo, sproti obdelamo tudi dotok starejšega gradiva, v obdelavo (zlasti analitično) pa skušamo pritegniti že postavljeni fond, ki take obdelave še ni bil deležen. Z bibliografsko obdelavo popišemo vse gradivo v knjizniči, z analitično dokumentacijo pa skušamo zajeti čim več domoznanskega gradiva različnih tipov, v glavnem pa izbrane samostojne in serijske publikacije '(monografije, zborniki, časopisje, uradne in poluradne publikacije, raziskovalna dela, gradiva- posvetovanj, avdio-vizualno gradivo itd.)« Pri bibliografskih opisih upoštevamo mednarodne standarde, pri izdelavi dokumentacijskega sekundarnega dokumenta pa ob bibliografski adresi posebej pazimo na oblikovanje točne in strnjene anotacije, Vse sekundarne dokumente urejamo abecedno oziroma sistematsko po ali s pomočjo vrstilcev UDK. Vse več izkušenj kaže na to, da bi naj knj i-žnica iz sekundarnih dokumentov za različne vrste domoznanskega gradiva oblikovala enoten (centralni) domoznanski katalog, v katerem najdemo informacije (podatke- o isti temi na enem samem mestu. Aktualno b-zo podatkov skušamo ponuditi kar največjemu številu {potencialnih! uporabnikov« Tako se poslužimo sredstev javnega obveščanja, bibliografskih izdaj ali si pomagamo tudi s pubiicističnim delom oziroma tematskimi (prigodnimi) razstavami. Pri tem upoštevamo želje (nivo) uporabnikov (selekcij a i n formacij). Domoznanski oddelek v knjižnici Povedali smo že, da knjižnica lahko vrši domoznansko dejavnost., ne da bi postavljala domoznansko gradivo ter bi za tako dejavnost skrbeli posebej določeni kadri. Zlasti za večje knjižnice pa je primerno, da organizirajo posebne oddelke, ki opravljajo le domoznansko dejavnost, pri tem pa se tesno povezujejo z drugimi službami v knjižnicah. Nekako smo že omenili, da ni prvenstvena naloga domoznanskega oddelka, da hrani primarne dokumente (to lahko zanj opravijo drugi oddelki v knjižnici), pač pa, da je njegova bistvena funkcija odkrivanje in pridobivanje vseh vrst do-" moznanskega gradiva, obdelava tega gradiva ter nudenje vseh 2 ? vrst domoznanskih informacij, Po teoriji informatike ~ bi domoznanski oddelek lahko poimenovali s p e c i a1i z i rani_ i n fo r-macijski center za področje domoznanstva, ki ima naslednje osnovne naloge: - zbira in hrani ter posreduje domoznanske informacije - opravlja retrospektivne domoznanske poizvedbe (tudi izdelovanje bibliografij) - posreduje referalne domoznanske informacije - nudi domoznanske informacije v obliki primarnih'in sekundarnih dokumentov. - povezuje se s sorodnimi informacijskimi službami in postaja del družbenega sistema informiranja, Večine omenjenih nalog so knjižnice (po svojih zmožnostih) če vključile v svojo domoznansko dejavnost, zato jih ne bi posebej omenjali, Morda bi kazalo ponovno poudariti, da težišče dejavnosti ni na zbiranju, hranjenju in posredovanju d om c z n a n s k e n a gradi v a , ampak na pos rodova n j r, domoznanskih informacij (predvsem iz gradiva knjižnice). Prav Iz tega pa izhaja tudi druga kompleksna naloga domoznanskega oddelka fdomoznansKe knjižnice), Ta namreč mora vršiti tudi referalno dejavnost za domoznanske Informacije. Zato se nujno povezuje z drugimi informaci jskimi službami, da lahko nudi karseda celosten vpogled v zbirke) primarnih in sekundarnih dokumentov s področja d orno z n a n s t va , obenem pa neposredno in posredno dodatno pospešuje zbiranje, obdelavo in distribucijo domoznanskih informacij. 4.5, Domoznanska referalna dejavnost 2 ^ Referalno dejavnost ~ domoznanska knjižnica opravlja tako, da s - vodi evidence o institucionalnih virih domoznanskih Informacij s pomočjo katalogov, referenčnih priročnikov ter i n forrnaci jskih evidenc - vodi evidenco o znanstvenih, izobraževalnih, kulturnih, gospodarskih in drugih organizacijah in druženjih na obrnoč j u - vodi evidenco o individualnih virih domoznanskih informacij, t. j . o znanstvenih, strokovnih in kulturnih delavcih območja - vodi evidenco o splošnih in specialnih bibliografijah (te tudi hrani) ter katalogih na območju (in drugod) o podatkovnih zbirkah znanstvenih in strokovnih ter drugih informacij o območju ter - se povezuje z ostalimi referalnimi in Informacijskimi centri na območju oziroma v Sloveniji ter zamejstvu. 4,6» V rs t e domo z n a n s k i h k n j i ž n i c Ugotovili smo že, da vse knjižnice nimajo enakih možnosti niti potreb za domoznansko dejavnost. Manjše knjižnice, ki služijo manjšemu kraju ali območju, bodo v skladu s potrebami opravljale le nekatere oblike te dejavnosti, sicer pa se bodo povezovale z večjimi knjižnicami, Večje, ki imajo na tem področju tudi že kaj tradicije, predvsem pa obsežne fonde in posebne kadrovske moči, bodo dejavnost organizirale programsko široko in strokovno dovršeno, Umestno je torej domoznanske knjižnice razdeliti na dve skupini: osrednje (pokrajinske, regionalne) in krajevne (lokalne), pač z ozirom na območje, ki ga s svojo domoznansko dejavnostjo pokrivajo, in vsebinsko popolnost. Krajevna domoznanska knjižnica opravlja domoznansko dejavnost za manjše območje do velikosti občine. Za to območje zbira tako knjižnično gradivo, ki ima zanj domoznansko vred-nost9 ga bibliografsko obdela ter ga (s pomočjo katalogov) nudi uporabnikom. Posebno vrednost ima zanjo aktualno gradivo sedanjosti. Osrednja domoznanska knjižnica vrši domoznansko dejavnost za večje območje (npr. regijo), za katerega zbira, obdeluje in posreduje domoznansko gradivo oz. informacije. Pri zbiranju gradiva uveljavlja večjo selekcijo kot krajevna knjižnica, gradivo obdela bibliografsko in dokumenta c i j s ko, na podlagi sekundarnih dokumentov pripravlja bibliografske preglede, predvsem pa skrbi za že omenjeno referalno dejavnost o virih domoznanskih informacij. Osrednje domoznanska knjižnica lahko istočasno nastopa v funkciji krajevne. Oba tipa knjižnic med seboj sodelujeta. Krajevna domoznanska knjižnica npr. osrednji zaradi lažje dostopnosti gradiva lahko posreduje lokalno gradivo, do katerega slednja težko pride, osrednja pa krajevni lahko ponudi informacije iz svojih dokumentacijskih katalogov (računalniških izpisov) in. podatkov referalne službe, ji pomaga pri domoznanskih razstavah ter ji nasploh nudi strokovno pomoč. Mreža domoznanskih kniižnic 0 možnostih in nujnosti sodelovanja osrednje in krajevne knjižnice, smo torej že govorili. Cilj slovenskih splošno-izobraževalnih in drugih knjižnic v zvezi z domoznansko dejavnostjo pa je, da s svojim domoznanskim delovanjem pokrijejo območje celotne SR Slovenije oz, celo ves slovenski kulturni (etnični) prostor, pri tem pa se izognejo kakršnim koli podvajanjem. To lahko dosežejo le s premišljenim povezovanjem v enoten domoznanski informacijski sistem (mrežo), ki bo skrbel za organiziran (usklajen) pretok domoznanskih informacij. 24 Po teoriji informatike bi pri vsakem informacijskem sistemu morali upoštevati, da so prednosti takega organiziranega prelivanja oz. nudenja informacij kompleksnost in 1 nte^ralriost, t« j, do podsistemi v sistemu delujejo (po integralnem konceptu) po principu sinergičnega efekta : f(a) -f f (b) 4- f(c) -t- ... f (a,b,c, . ♦ . ) , kjer je sinteza v sistemu učinkovitejša od vsote podsistemov; v taki strukturi pa so podsistem tudi bolj odprti drug do drugega. Seveda mora informacijski sistem zadostiti nekaterim predpogojem, kot so; ~ sodelovanje uporabnikov pri ustvarjanju sistema - pravočasnost in relevantnost sistema - možnost razvoja in kompatibilnost sistema - enostavnost sistema za uporabnike ter - ekonomičnos t„ Vsekakor je organiziranost (delovanje) informacijskega sistema v prvi vrsti odvisna od komunikacljskih vezi v njem, ki j ih pa pogojuje tudi tehnološka (računaIniška) opremljenost. V začetni fazi, ko v Sloveniji še ne moremo računati na direktno računalniško povezavo med splošnoIzobraževalnimi •knjižnicami f bi se zadovoljili z zvezdasto strukturo povezav med elementi domoznanskega informaciiskega sistema, v kateri le~tx skušajo interaktivno sodelovati, večkrat tudi preko središčnega centra {npr. osrednje domoznanske knjižnice) : f , - krajevne domoznanske knjižnice Dolgoročno moramo stremeti za tem, da v domoznanskem informacijskem sistemu dosežemo polno strukturo komunikacijskih vezi, ki edina zagotavlja polnokrvno delovanje sistema, predpogoj pa je direktna računalniška povezava« Pri njej so vse baze domoznanskih informacij dostopne vsem elementom sistema, ki bolj ali manj enakovredno lahko te baze tudi ustvari o1 - osrednja domoznanska knjižnica ©2 ~ druge osrednje domoznanske knjižnice in instltuci K - krajevne domoznanske knjižnice oj - osreanja domoznanska knjižnic cu - druga domoznanska institucija *K2 4.8. Mreža osrednjih domoznanskih knjižnic v Sloveniji Pobudniki i n reali zaborj i enotneaa domoznanskega informacijskega sistema v Sloveniji, so osrednje domoznanske knjižnice: te so to svojo vlogo deloma že opravljale, saj so bile zanjo okvirno že določene kot bivše študijske knjižnice* Če upoštevamo današnji status quof slovensko sicer polurad- . no razdelitev v regije, nekatere zgodovinske razloge ter pogoje delovanja knjižnic in drugo, bi osrednje domoznanske knjižnice lahko delovale (morale delovati) v Murski Soboti, Mariboru, na Ravnah,- v Velenju , Celju, Trbovljah , Ljubljani, Kranju, Novi Gorici, Kopru, Poštojni, Novem mestu in Brežicah. Ob tem moramo omeniti,•da bi bilo potrebno domoznansko dejavnost spodbuditi ali bistveno animirati v osrednjih knjižnicah v Velenju, Trbovljah , Novi Gorici, Postojni in Brežicah, prav tako v Ljubljani, ali pa njihova območja logično razdeliti med sosednje centre, Za vsako osredn jo domoznansko knj ižnico moramo z dogovarjanjem natanc-fto določiti območje, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva, pri ■tem pa predvsem upoštevati njene možnosti. Razmisliti bo treba tudi o tem, kdo bo za domoznansko dejavnost skrbel v slovenskem zamejskem prostoru. Tudi tu se bo potrebno izogniti nepotrebnim podvajanjem, še bolj pa temu, da. bi določeni deli slovenskega kulturnega (etničnega) prostora ostajali Izven dometa knjižničarske domoznanske dejavnosti (Porabje)* O P O M B E I. Zakon o knjižničarstvu. - Uradni list SPS }982/27. 2 . Brinar Jos ip: Domoznanstvo* Cel j e I 921„ 3* Glazer uporablja izraz domoznanstven, 4. Pomenski obseg In raba besede domoznanstvo, domoznanski. -Jezik in slovstvo 27, 1981/82, 4# str, 112-113. 5. Sepe Miša: Splošnoizobraževalne knjižnice v enotnem knjižnično informacijskem sistemu* - Skupština Saveza drustava bibllotekara Jugoslavije (10; 1984; Opatija) 6. Vukotič~Motti Srna: Zavičajna zbirka. - Vjesnik bibllotekara Hrvatske 21, 1975, 1-4, str. 17 - 25. 7* Ibid.: str. 21 '8. Gedrih Mojca: Domoznanska literatura v švedskih splošno-izobraževalnih knj ižnicah. 4 str« (Tipkopis). 9. Hartman Bruno: Ustanovitev Skupnosti študijskih knjižnic Slovenije. - Knjižnica 13, 1969, 1 - 4, str. 52 - 57, 10» Glazer Janko; Domoznanstvena tradicija in naloge pokraj i Tiskih knjižnic. - Knjižnica 7, 1963 , 3 - 4 , str. 111-119. 11. Kos Stanislav: Zbiranje gradiva v študijskih knjižnicah, -Knjižnica 13, 1969, 1-4, str. 58 - 63. 12. Kos Stanislav; Domoznanska dokumentacija v Univerzitetni knjižnici Maribor. - Univerzitetna knjižnica Maribor 190 3 -1978. Maribor 1978. 13. Drolc Franc: Bibliografska dejavnost v regionalnih knjižnicah. - Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije (1976 ; Moravč i) . Ljubljana 1 976., 13 str. 14. gl. (10) 15. Filo Breda: Domoznanska zbirka in domoznanske informacije. • Knjižnica 26, 1982, 3-4, str. 171-185, 16. Drolc Franc: Dokumentacija v splošnoizobraževalni knj izniči. - Knjižnica 25, 1981, 1-4, str. 81-89, 17. Arhiv Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, 18. Krapež Vi Ima: O domoznanskem oddelku pri Osrednji knj izniči S. Vilharja v Kopru. - Knjižnica 25, 1981, 1-4, str. ■ 216-220. 19. Osnove informatike♦ Zagreb 1984 . Meiihar Ivana: Informatika z dokumenta1is t i ko. Ljubljana 1984 . 20. gl♦ Vukotic-Motti (6) 21. Zakon o naravni in kulturni dediščini* - Uradni SRS 19 81/1. 22 * gl, Meiihar (J 6) 23. Kokole Jože, Romana Tomše: Referalna dejavnost v SR S1 o v e n i j .1..» 9 s t r. (T i p k o p i s ) 24, gl» Osnove informatike (16) 6. LITERATURA IN VIRI ARHIV Osrednje knjižnice Srečka Viiharja Koper BRINAR Josip: Domoznanstvo. Celje 192 3 DROLC Franc: Bibliografska dejavnost v regionalnih knjižnicah. - Strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije (19 76; Moravči). Ljubljana 1976, 13 str, DROLC Franc: Dokumentacija v splošnoizobrazevalni knjižnici. - Knjižnica 25, 19 81, 1-4, str« 81 - 89. PILO Breda: Domoznanska zbirka in domoznanske informacije. -Knjižnica 26, 1982, 3-4, str. 171-185 GEDRIH Mojca: Domoznanska literatura v švedskih splošno-Izobraževalnih knjižnicah, 4 str. (Tipkopis) GLAZER Janko: Domo z na n s t ve na tradicija In naloge pokrajinskih knjižnic. - Knjižnica 7, 1963, 3-4, str. 111-119 HARTMAN Bruno: Ustanovitev Skupnosti študijskih knjižnic Slovenije. - Knjižnica 13, 19 69, 1-4, str. 52 - 57 KOKOLF Jože, Romana Tomše: Eeferalna dejavnost v SR Sloveniji, 9 str, (Tipkopis) KOS Stanislav: Zbiranje gradiva v študijskih knjižnicah. -Knjižnica 13, 1969, 1-4, str, 58-63 KOS Stanislav: Domoznanska dokumentacija v Univerzitetni knjižnici Maribor. - Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978. Maribor 1978 KRAPEŽ Vilma: 0 d o m o z n a n s k e m o d d e 1 k u pri O s r e d. n j i k n j i ž n I c i S„ Viiharja v Kopru. - Knjižnica 25, 1981 , 1-4 , str. 216-220 MELIHAR Ivana: Informatika z dokumentalistiko * Ljubljana 1984 OSNOVE informatike. Zagreb 1984 POMENSKI obseg In raba besede domoznanstvo, domoznanski. - Jezik in slovstvo 27, 3981/82, 4, str. 112-113 SEPE Miša: S p1o š no i z obr a ž eva1ne knjižnice v enotnem knjižnic- no i n forma c i j s k em s istemu . - Skupština Saveza društava bibliotekara Jugoslavije (10; 1984; Opatija) VUKOTIČ MotU Srna: Zavičajna zbirka, - Vjesnik bibliotekara Hrvatske 21, 1975, 1-4 , str. 17 - 2 5.. ZAKON c knjižničarstvu. - Uradni list SRS 1982/27 ZAKON o naravni in kulturni dediščini, - Uradni list SRS 19 81/1 PRIMERJAJ ŠE: IHME Heinrich; Landesbihliothek und Landesgeschichte• - In libro humani tas* Stuttgart 1 962 INFORMATION and the trans formation of society, Edited by G* P * S w e e n e v . Air s t e r d a m e t: c • l 9 8 2 MATTHKWS Mark , Faivcotf Stophon B. ; F^iteh i ne- o! Jonts and services* Information and referral* BeverIv H i 11s and London 1981, REID Sheffield Julia M.: Education and training for communitv Information and advice work.. - Universitv of Shef f ield, Dep. of Inf. Studies 1985 V S E' B '1 N A 1 . Uvoci i 2. Nekatera vprašanja domoznanske dejavnosti 3 knjižnic v knjižničarski literaturi 3. Domoznanska dejavnost v slovenskih 11 knj ižnicah 4. Koncept domoznanske dejavnosti v sistemu slovenske knjižničnoinformacijske mreže 125 4.1« Domoznanska dejavnost v knjižnici 25 4.1.1. Kadri 2 5 4*1,2. Prostori in oprema 26 4*1,3. Financiranje 27 4.2« Domoznansko gradivo 27 7 ® 4.2.1. Tipoloaija domoznanskega gradiva J Q 4.2.2. Pridobivanje gradiva I A 4.2.3. Postavitev domoznanskega gradiva 10 4.2.4. Arhiviranje domoznanskega gradiva 4.J. Domoznanska dokumentacija v knjižnici II 4.4. Domoznanski oddelek v knjižnici 4.5. Domoznanska referalna dejavnost C 4.6. Vrste domoznanskih knjižnic o C 4«7, Mreža domoznanskih knjižnic 18 4.8. Mreža osrednjih domoznanskih knjižnic v Sloveniji 5. Opombe 6. Li. ter a t ura ^ *