Leto LXYIL, št. 90
petek 20. aprila
Gena
t^naja vaajs. dan popoldne, izvzemal nedelje tn praznike. — Inaerati do 30 petit Trst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2JM), od 100 do 300 rat a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru. inseratnJ iavek posebej. — >Slovenaki Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA. Knafljeva nlica tt. 5
Telefon št. 8122, 3123, 3124., 3136 In SU6
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska ceata telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon tt. 06, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon 5t. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.351.
Anglija odobrava stališče Francije
Mogočen vtis odločnega nastopa Francije — Angleška vlada proučuje nove možnosti za nadaljevanje pogajanj
London, 20. aprila, r. Londonski listi soglasno odobravajo francosko noto v raz-orožitvenem vprašanju. Vsaka koncesija Nemčiji bi samo ojačila nvlitarizem nemških narodnih socialistov. Zaradi tega je pwvilno stališče Francije, da razorožitev v sedanjih okoli^inah ni mogoča Oboroževanje Nemčije je prisililo Francijo, da naznani konec direktnih razorožitven:h pogajanj, kar pomeni isto kot konec raz-orožitvene konference sploh Odkrita in jasna beseda francoske note je našla splošno priznanje. Ta beseda je prinesla, kakor pravi »Morning Post«, zopet svežega zraka v dušljivo atmosfero. Londonski večerni listi izražajo obenem željo naj bi Anglija izgradila svoje zrakoplovne sile ter opozarjajo v zvezi s tem na graditev mnogih letališč v demimilitarizirani porenski Joni. Angleški diplomatski krogi pričakujejo z največjo napetostjo stališča Italije in Belgije glede francoske note. Računajo s tem da bo italijanski državni podtajnik Suvirh. ki prispe koncem tedna v London, pojasni! italijansko stališče.
London. 20 aprila, b. Razprave o proračunu so v angleškem tisku stopile v oz-id-je pred razpravami razorožitvenega vprašanja. Soglasno se izraža mnenje, da bo vprašanje razoro/:tve prenehalo biti predmet praktične politike, ako pomeni francoska nota zadnjo besedo v tej zadevi. ->Dii-ly Telegraph« izjavlja, da je franc >sko stališče napram nemškim zahtevam poool-noma legalno, da se pa more koncem koncev ta legalnost doseči le potom vojne.
Pariz. 20. aprila, r. Po poročilih angleških dopisnikov pariških listov londonski politični krogi niso bili iznenađeni po vsebini francoske note, s katero je francoska vlada odklonila angleške predloge. 2e v teku pogajanj se je lahko opazilo, da bo Francija zavzela odklonilno stališče. Vendar pa angleška politična javnost resno računa z nadaljevanjem pogaianj Istočasno pa izraža angleški tisk bojazen, da se bo med tem pričelo hudo tekmovanje v >bo-roževanju med posameznimi evropskimi pa tudi drugimi državami Britanija se Že pripravlja na novo oborožitev. V novi državni proračun so bili vneseni potrebni zneski za zgraditev večjega števila novih angleških bojnih letal.
Predsednik razorožitvene konference Henderson namerava 2. maja odpotovati v Ženevo, da se tam posvetuje z zastopn ki prizadetih držav glede sklicanja glavnega odbora konference, ki naj bi se sestal 23. maja. Henderson bo po teh posvetovanjih stavil predlog, da bi se pogajanja o razorožitvi nadaljevala v primeru, da bi prišlo do desetletnega premirja v oboroževanju, kakor to zahtevata Italija in Anglija. Med tem naj bi posebna stalna komisija za razorožitev v Ženevi sestavila nov nacrt za razoroži t veno konvencijo. Vsekakor pa bi se morala zato nemška delegacija vrniti na
razorožitveno konferenco.
London, 20. aprila, r. Snoči se je sestal razorožitveni odbor angleške vlade, da prouči vsebino francoske note. Zjjianii minister Simon in predsednik razorožitvene konference Henderson sta imela snoči dol-<ro konferenco. Simon ie predlagal, naj se l-p-.is^istva razorožitvene kon-'^rence. ki je bilo prvotno sklicano za 30. april, odgodi za nedoločen čas, dokler ne pride do novih diplomatskih razgovorov o na d al ju jem razvoju razorožitvenega vprašanja. Razorožitveni odbor vlade bo zasedal ini in sestavil novo noto, ki na i omogoči nadaljnja pogajanja, ker smatrajo, da Francije ni porušila vseh mostov.
London, 20. aprila, b. Reuterjev urad doznava iz italijanskega, vira, da bo italijanski državni podtajnik Suvich po svojem prihodu v London 22. aprila razpravljal z zunanjim ministrom Simonom in lordom Edenom o zadnji francoski noti in o vsem. kar vsebuje ta nota z realističnega italijanskega stališča. Domnevajo, da je Italija mnenja, da je celo omejena raz-orožitvena konvencija boljša kot nič.
Italijanski komentarji
Rim, 20. aprila, r. Glede francoske note o razoroži t V3nem vprašanja pravi diplomatski sotrudnik lista >Sera< med drugim: Ni mogoče uvideti, kaj na i bi koristil zopetni pr'eetek razorožitvene konference, ki ga Francija zahteva. Ker so v eradiScu vprašanj vedno in vedno nemško-francoeka aa-sprostva. 6e ne sme pozabiti, da je Namčija zaDustila samo Društvo narodov, temveč tudi razorožitveno konferenco. Ali morda smatrajo v Franciji za mogoč sporazum med drugimi državami, ki bi se nato vsilil Nemčiji? Poleg tega se n-? ome pozabiti, da dogodki na Daljnem vzhod j evropskim velesilam nikakor ne olajšajo razorožitve. Ton. ki se opaža pri Japonski v zadnjem Času. da misliti. Japonska bi hotela v Kitajki zavzeti monopolno stališče ter dobiti neomejeno oblast v vzhodni Ariji. To se ne more spraviti v sklad z upravičenimi interesi vsdb drugih držav, zlasti ne s pravicami Kitajske do svoje neodvisnosti.
Milan, 20. aprila, r. Italijanski listi še niso objavili nikakih komentarjev o francoski noti, vendar pa se že iz njihovih naslovov kaže razočaranja ta akrb «a bodoč-
nost. »Popolo di Italia« ugotavlja, da je francoski odgovor Angliji znak nespravlji-vosti odgovornih francoskih krogov z Nemčijo. »Štampa« smatra noto za manever francoskega generalnega štaba.
Na pravi poti
Pariz, 20. aprila. A A. Kavas poroča: Listi pozorno motre razpoloženje, ki je nastalo v Londonu po francoski noti. pri tem ugotavljajo z zadovoljstvom, da ^o noto zelo ugodno sprejeli   tudi v ženevi,
Bruslju, Varšavi, Pragi, Bukarešti in Beogradu. »Excelsior« navaja, kako je nemški propagandni minister Gobbels izjavil, da je skušal francoski zunanji minister Barthou s to noto dognati, ali more Francija računati na svoje dosedanje zaveznike. Gbbbelsovi računi se bodo pač pokvarili. Belgijsko, maloant&ntno in poljsko casopjsje toplo pozdravlja francosko noto in v splošnem pravi soglasno, da je francoska diplomacija krenila zdaj na pravo pot.
m utira p©t
im povratek Ha
Po proglasitvi nove ustave bo prišlo do važnih izpre* memb na vseh vodilnih mestih
Dunaj, 20. aprila, r. Včeraj je vlada končala posvetovanja o novi ustavi, ki bo, kakor zatrjujejo, proglašena I. maja. Pod vtisom javnega mnenja inozemstva je vlada opustiia svojo prvotno namero že v ustavi sami rešiti takozvano habsburško vprašanje. Postavila se je na stališče, da zakon o Habsburžanih in o ukinitvi plemstva ne spada med osnovne ustavne zakone, marveč da gre za navaden zakon, ki ga more vlada na osnovi starega cesarskega patenta po lastni uvidevnosti iz prem en hi ali ukiniti. Pač pa bo z novo ustavo detinitivno ukinjen naziv »republika«. Glede habsburškega vprašanja zatrjujejo v vladnih krogih, da >e ni dozorelo, ker še ni dosežen sporazum glede povračila svoječasno zaplenjenega premoženja Habsburša-nov. Računa pa se s tem, da bo takoj po proglasitvi ustave preklican izgon Habsburžanov, da bi se omogočil po-vratek bivše cesarice Zite in nadvojvode Otona.
Veliko preglavico je delalo vladi vprašanje izvolitve predsednika Avstrije. Naposled je bil dosežen kempro-rais, po katerem bodo volili predsednika republike župani vse'* avstrijskih občin na osnovi trojnega predloga, ki ga bo sestavil vrhovni državni svet. V zvezi s tem zatrjuje, da bo sedanji predsednik avstrijske republike Vliklas kmalu po proglasitvi nove ustave odstopil. Kot njegov naslednik se imenuje sedanji zvezni kancelar dr. Dolliuss.
V vladnih krogih so glede te spia-membe zaenkrat rezervirani, vendar pa sklepajo v političnih krogih iz raznih drugih okoliščin, da so te informacije točne. Obenem s proglasitvijo no-
ve ustave se napovedujejo dalekosežne izpremeinbe tudi v vladi sami. Po teh informacijah bo najprvo izvedena manjša rekonstrukcija s tem, da bo stopil v vlado v^Klitelj Heim\vehra knez Starhemberg, ki bo zavzel mesto pod-kancelarja. Sedanji podkancelar major Fey bo povišan za generala ter bo imenovan za avstrijskega poslanika v Budimpešti. Imel bo specialno nalogo delat za zbližanje Avstrne in Madžarske v duhu habsburških^ mtencij v cilju zopetne obnove avstro-ogrske monarhije. Ko se bo knez StSi hemberg že dovoli uvedel v državne posle, bo odstopil tudi Dollfuss, ki bo nato takoj izvoljen za predsednika republike, do-čim bo knez Starhemberg postal avstrijski kancelar.
V dobro poučenih krogih potrjujejo, da je knez Starhemberg baš zaradi teh načrtov odpotoval v Rim, da bi tam izposloval odobritev teh načrtom s strani Mussolinija in s strani Vatikana. Po poročilih iz Rima se mu je to v polni meri posrečilo. Tako Mussolini, kakor Vatikan, odobravata dunajsko politiko in sta obljubila vso podporo.
V monarhističnih krogih so izzvale te vesti veliko zadovoljstvo, ker vidijo v tem najboljšo pot za čimprejšnjo izvedbo restavracije Habsburžanov. Vatikan je znan zagovornik takih načrtov, a tudi Mussolini ne vidi več nevarnosti za Italijo v miniaturni obnovi habsburške monarhije. Avstrijski vladni krogi pa se tudi nadejalo, da se bo posrečilo streti odpor inozemstva, zlasti Male antante, z gospodarskimi koncesijami v zvezi z reševanjem po-dunavskega problema.
Monroejeva doktrina Japonske
Po mnenju Japonske se ne sme nihče več vmešavati v zadeve Daljnjega vzhoda — Razburjenje v Angliji in na
Kitajskem
Tokio, 20. aprila, r. Med veliko zunanjepolitično razpravo v parlamentu je ministrski predsednik govoril o kitajskem problemu in poudarjal, da mora Japonska precizirati svoje stališče napram Kitajski Velesile, ki menijo, da imajo svoje interese na Kitajskem, se namreč boje, da bi se Kitajska razkosala. Po mnenju Japoncev velesile nimajo nikakega pravega 'interesa na Kitajskem, marveč jim gre le za to, da ne pride do spora na Daljnem vzhodu. Japonci pa nikakor ne bodo dopustili mednarodne kontrole nad svojo politiko, če se bodo velesile v bodoče še nadalje vmešavale v ki tajsko-japonske zadeve, bo prav gotovo prišlo do razdelitve kitajske zemlje.
London, 20. aprila, r. Monroejeva doktrina, ki jo je proglasila Japonska, je izzvala v angleški politični javnosti veliko razburjenje in ogorčenje, ker vidijo v tem ogrožanje angleških interesov na Daljnem vzhodu. Sinoči se je o tem razpravljalo tudi v spodnji zbornici, kjer je več poslancev vložilo interpelacijo na zunanjega ministra Zunanji minister Simon je v svojem odgovoru izjavil, da za enkrat tega koraka Japonske še ne more oceniti, ker še nima uradnega poročila, ki pa ga pričakuje vsak čas. Vsekakor pa bo angleška vlada tej akciji Japonske posvetila vso pozornost in čuvala interese Anglije
šanghaj, 20. aprila r. Ves kitajski tisk ae bavi z najnovejšo akcijo Japonske in označuje takozvano   Monroejevo doktrino
Japonske za nov iziiv japonskega imperializma. Vsi listi izražajo veliko bojazen pred novimi vojnimi zapletljali in pozivajo vlado, naj nemudoma opozori vse druge zainteresirane države na Daljnem vzhodu na to okolnost.
Hitlerjev rojstni dan
Berlin. 20. aprila. AA. Državni kancelar Hitler slavi danes svoi 45 rojstni dan. Na njegovo izrfeno željo so vise svečanosti in manifestacije odpov-?dane. Samo v evanđeoskih cerkvah bodo po naredbi vrhovne^ *kofa Miillerja opoldne zvonili zvonovi. Hitler bo preživel svoj rojstni dan v svoji vili v Bercbtessradenu.
Razkol med francoskimi komunisti
Partz. 20. aprila. AA. Snoči so po zidovih pariškega predmestja Saint Denis, kjer prebivajo večinoma komunisti, nalepili rdeče lepake, v katerih župan Saint Denisa, komunistični prvak Doriot sporoča svojim volilcem, da je podal ostavko Poučeni krogi trde. da se je Doriot v zadnjem Času spri z vodstvom francoske komunistične stranke. Doriot odklanja komunistično taktiko v borbi proti desničarskim elementom Razen tega komunisti zanemarjajo Doriotu. da je s socialisti ustanovil tajni odbor za nadziranje desničarskih elementov t
j Pater Hugolin Sattner f
Ljubljana, 20. aprila. Davi se je preselil v večnost Hugolin Sattner, ki je 8 »vojim idealnim lelom na slovenskem glasbenem polju v resnici zaslužil, da smo še živemu postavil! spomenik.
Veliki mož je umrl kakor glasbenik > pesmijo v srcu in na ustnicah Se v nedeljo popoldne je orglal. Napadla ga je lahka pljučnica in pojavili so se zv.,\k: ostarelosti na telesu, ki ga je ta močna in plemenita duš*t držala krepkega do visoke starosti 83 let. Z 'njekcijami so zdravniki boLnika še včeraj držali pri popolni zavesti, ko je sprejel zakramente in se še zivah.no razgovarjal o muzik' šele popoldne se ga je lotila zmedenost in zadnjikrat je komponist dirigiral svojo veličastno »Alelujo«. Kakor z onega ^ve ta je zadonela pesem iz njegovih ust n resno je opozoril svoj odsotni preizkušeni zbor: »Natančno, natančno, gosipodje!« Ob tričetrt na eno po polnoči se je o-čila od telesa velika luč njegovega duha. ki je v naši umetnosti svetila skoraj pol stoletja in bo žarela še stoletja
Hugolin Sattner je bil rojen v Novem mestu 29. novembra 1851 in usoda mu je že v zibelko položila liro Kot ljudsko-šolec je prepeval na koru, na gimnazji se je učil klavirja in igral gosli v orkestru, kot frančiškanski bogoslovec se je pa naučil v Gorici in v Ljubljani igre na orgle L. 1874. je bil v Ljubljani posvečen za maš-nika še v jeseni tega leta je bil imenovan za organ ista., učitelja na frančiškanski   ljudski   šoli   in   za učitelja
potja na gimnaziji  v  Nov»m  mestu. Od 1. 1890. je deloval  v ljubijantikem frančiškanskem   samostanu   kot  žu.p«nik gvanli jan, provincijalni  vikar, defiuitor in kustos.
Z  njegovim  prihodom   v   Ljubljano se šele pričenja  doba   njegovima intenzivne ga   umetniškega   ustvarjanja Ne.pre*tano je   podarjal   svojemu   narodu   skladbo za sKiadbo, med  temi  tudi  velika  dela, kakršnih   do  takrat naša glasbena literatura aploh Se ni imela. »Pogled v nedolžno oko«, »Na planiue«, »Za  dom med bojni grom*. »Zaostali ptič« itd. so pesmi, k; so se  najbolj  priljubile  našemu  narodu. Po študiju  kontrapunkta   pri   mojstru Mate ju Hubadu se je p. Hugolin posvetil kom poniranju koncertnih  del velikega formata. Leta 1910. nam je dal  »Jeftejevo prisego*. !.  1911.  pa  prvi  sloven&ki oratorij »Aesumptio« (Vnebovzetje), 1. 1914. vel'ko katitato  »Oljki«, l.  1916. simfonično pes nitev  »Soč-L, 1.  1921.  simfonično pesnitev »V pepelnični  noči«, 1. 1926.  »O nevinti. z   orkestrom, 1.  1927.   romantično opero »Tajda«, 1. 1931. kantato »V kripti sv. Cecilije«   Ln  zbirko  mladinskih   pesmi. Lan: o   božiču   je   poklonil   svoje   zadnje delo »Osem mladinskih peami« Gladbeni Matici, kjer izidejo že prihodnji mesec, v delu je pa imel manjše pesmi o Materi božji. Kot komponistu sta mu blagoglasje in plemenitost    glasbenega    izraza vse.  Bil j« vedno pobornik    cecilijanskega    petja in predsednik  Cecllijanskemu   društvu, najbolj pri srcu mu je bila pa Glasbena Matica,  ki  je  bil  pred  vojno  prav delaven odbornik ter njen častni član  in mu je postavila Glasbena Matica tudi spomenik pred svojim ponosnim domom. Za njo j« žrtvoval vse in bil je srečen, ko je pred leti lahko blagoslovil hiše GM. Za nagrado mu je tedaj G M poklonila zlatnik ia 100 Kr, ki ga je pa takoj spet pofelouil za ta glasbeni dom. Ko je GM  pred leti kupila svoji dve hiši, je bil za Aljažem on drugi  darovalec, ko je G M poklonil ovojih   »Devet   moških   zlborov«. FTančiflrkainv ski župnik Je bil 26 let in Je v tem času prav mnogo storil za cerkev. &lasti Je pa skrbel za reveže. Bil je duhovit in blesteč govornik ter je tudi v knjigi  izdal svoj« apologetične govore. Kot človek je bil povsod prilju/bljen in od vseh spoštovan. Za svojim slavnim bratom  žalujeta Se .ije-gova sestra, ki  ima na Tvrševi cesti xa-vod  za umetno vezenje, in pa brat, ki Je ujpokojen   drž.  uradnik,   a   drugi   brat J« že pred leti umrl kot frančiškan.
Truplo pokojnega so položili na mrtvaški oder na frančiškanski porti, <j»r se vrste množice častilcev iz vseh »lojev. da se poslove od velikega moža. Pogreb bo v nedeljo  najbrte ob 16.
Do zadnjega je veliki umetnik snoval in delal za čast našega naroda In mu ustvaril neprencenljtve vrednote večne ie-pote, zato mu pa ves narod s hvaležnostjo kliče: »Slava!«
Novi ministri prevzeli posle
Ministrski predsednik Uzunović o izpremembah v vladi
Beograd, 20. aprila,  r. Novo imenova ni  ministri  so  včeraj  prevzeli  svoje po sle.  V svoji  izjavi, ki jo je  dal novinar jem,  je  ministrski   predsednik  g. Nikola Uzunovič naglasil, da sestava nove vla de ne pomeni  nikake spremembe polit:č nega značaja in dodal, da bo vse delo no ve  vlade  v   notranji   in  zunanji politik4 ostalo   neiapremeojeno  na   dosedanji po litični   liniji   Prav   tako  je   g. Uzunovič rekel,  da   so  te   Izpremembe narekovane zgolj iz poslovnih razlogov ter da so vato pili   novi   ministri   v  vlado   kot priznan" strokovnjaki za posle  svojih resorov.
Takoj po imenovanju so novi ministr prisegli, razen onih, ki so bili odsotni med njimi tudi novi minister socijalne politike dr. Pran Novak, ki pa je včeraj dopoldne položil prisego in takoj nat< prevzel posle svojega resora od svoje«rn prednika   ministra  g-   Ivana Puclja
*
Novi minister socialne politike g. dr. Fran Novak je rojen 1. oktobra 1877 v Šmarju pri Celju. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani , pravne Studije pa na Dunaju.
Po končanih študijah je stopil v sodno prakso v Ljubljani, sodni izpit pa je položil v Gradcu. Odvetniško prakso je vršil v pisarni dr. Trillerja v Ljubljani, leta 1906 pa je otvoril svojo lastno odvetniško pisarno. Leta 1907 je bil izvoljen za deželnega poslanca v Ljubljani in je sodeloval v napredni stranki pokojnega dr. Tavčarja. Bil je tudi ljubljanski občinski svetnik vse do konca vojne. Leta 1914 je sodeloval kot zastopnik Ljubljane na proslavi Dositeja Obradoviča v BeogTadu ter je bil pri tej priliki odlikovan z redom sv. Save in sprejet v avdijenco pri takratnem regentu, sedanjem kralju Aleksandru. V svojem nacionalnem in odvetniškem delu se je dr. Novak odlikoval kot goreč zagovornik vseh nacionalnih borcev in preganjanih Slovencev, ki so bili zaradi svojega nacionalnega dela aretirani. Zaradi tega je imel mnogo neprijetnosti s strani avstrijskih oblasti. Po uedinjenju in osvo-bojenju je bil dr. Novak poslanec začasnega narodnega predstavništva kot pripadnik bivSe demokratske stranke. Na položaj ministra je prišel sedal kot član senata, v katerem je bil lani podpredsednik
Napredovanje na ljubljanski univerzi
Beograd. 20. aprila, d. Na predlos prosvetnega ministra so napredovali v ';šjo skupino dr. Ladielav Guzeli in inž Milan Fakin, docenta tehniške fakultete v Ljubljani, dr. Ivan Tomšič, docent pravne fakultet- v Ljubljani, dr. Ivan Rakovpc. docent filozofske fakultete v Lfibljani in dr. Hubert Pihani, asitfent medicinske I**1*™*" te v Ljubljani.
Albanski minister v Beogradu
Beograd, 20. aprila r. Na povratku Iz Prage, kjer je vodil trgovinska pogajanja, Je prl«psi »noči v Beograd pom<»fcnik al-
banskega zunanjega ministra g. Demetar Bera »i. v Beogradu o*tane več dni in bo vodil pogajanja za ureditev obmejnega prometa med Jugoslavijo in Albanijo.
LJUBLJANSKA BORZA. Deviie:    Amsterdam  2317.63 — 2328.99. Berlin 1345.14 — 1355.94. Bruselj 799.96 -803.96. Curih 1108.35 — 1113.85. London 175.08 — 176 68. Newyork 3386 05—3414.31 Pariz 225.88 _ 227.—. Praea 142.23—143.09 Trst 290.46  — 292.86  (premija 28.5 od*t > Avstrijski Siline v privatnem klirinU«. r» ^ —935
INOZEMSKE BORZE.
Curih. 20. aprila.   Pariz 20.38, L 15.83. Newyork 308.—. Bruselj 72.175. Mila-26.25. Amsterdam 209.10, Berlin 12155, D" naj 56.80. Praga 12.84, Varšava 58.326. V karetta 8.0*
Stran 2.
'SLOVENSKI  NAROD«, đne 20. aprila 1934
Stev ^0
Mednarodna Sotoamaterska razstava
Otvorfena bo 5. mala — Najboljša dela mojstrov is as
držav so ie v Ljubljani
LJubljana, 20. aprila. Za svetovnimi rekordi v Planici aobi Ljubljana v kratkem drugo prireditev, k) že sedaj piše o njej ves svet. že to ne» deljo se namreč sestane razsodišče, ki bo razsojalo, katere fotografije bodo sprejete na mednarodno   fotografsko   rasstavo v Ljubljani,  ki bo otvorjena  5.  majnika v velikih  In  krasnih    prostorih Hedžotove veletrgovine v Frančiškanski ulici. Kakor znano, je pokroviteljstvo nad to za ugled naše države velepomembno razstavo prevzel  minister g- dr.  Albert K r a m e r, -u kot amater s posebno vnemo podpira delo razstavnega   odbora s predsednikom županom  dr.  Dinkom  P u c e m. Pokrovitelj je od ministrstev isdejstvoval prav znatne podpore za razstavo, ki se je udeleži vseh pet delov sveta, njenega ogromnega pomena za Ljubljano in vso državo se pa povsem zaveda tudi naša mestna mestna občina, ki gre razstavnemu odboru z največjo  naklonjenostjo na   roko.  Tudi naša banaka uprava Je že naklonila skromno vaoto 500 Din, vendar pa upamo, da s tem še ni  rekla  zadnje  besede.  Ker  bo razstava nadvse poučna tudi za naše obrtne fotogTafe, se pa  prireditelji  silno čudijo, da se ni med podporniki ZTOI. Kako instruktivna bo ta razstava za poklicne fotografe,  se   pa   tem   bolj   zavedajo češici poklicni   fotografi,  saj   Zveza   čeških poklicnih fotografov organizira oficielen izlet svojih Članov v Ljubljano samo zaradi   te  razstave,    a    največje fotografsko strokovno   glasilo    »Fotografische Rundschau« izda poseben zvezek.
Ljubljanski Fotoklub je s pripravami za to razstavo p«revzel na svoja ramena silno odgovorno in težko breme, da tudi Jugosloveni pokažemo svetu, kako visoko smo že v tej umetnosti. Na drugI strani pa hoče Fotoklub dati vsem našim poklicnim fotografom, ki sami trde, da niso xreč sodobni, nadalje pa tudi vsem množicam naših foto amaterje v najlepšo priliso, da spoznajo najodličnejša dela svetovnih fotografskih umetnikov, ki Jih drugače vidimo le na mednarodnih razstavah v svetovnih velemestih. Ožji pripravljalni odbor s klubovim predsednikom g. Lojzetom P e n s a 1 o m na čelu je zadnje tedine noč in dan preobložen z delom, vsak dan se pa obetajo tudi vedno večji in večji stroški, vendar pa z vsakim dnem raste tudi pogum teh do »krajnosti požrtvovalnih idealistov, saj jim je tudi že zagotovljen največji moralni uspeh.
Ze danes lahko z vso gotovostjo trdimo, da bo ljubljanska mednarodna fotografska razstava tako velika senzacija, da se bo lahko merila z uspehi v Planici. Kot rečeno, že danes pišejo vsi strokovni listi sveta, a tudi dnevni ča&opisi v vseh jeziKih o tej prireditvi, ki bo spet ponesla naše ime po vsem svetu. Pismonoše več ne morejo zmagovati dela in člani Fotokluba morajo sami hoditi na pošto Po velike zavitke s fotografijami, ki prihajajo   tudi   \t.   najbolj   oddaljenih drŽav
sveta. Najboljša dela mojstrov iz 25 držav* so že v Ljubljani. Prispelo jo le prav mnogo iK-siljk ii Ze d in jenih driav od umetnikov, ki slove za aajboljoe mojstre na svetu, več jih je iz Kanade, 4 so iz Juine Afrike, dobro s* zastopane Anglija, Francija, Madžarska. Norveška, Belgija, Portugalska, Latvija, Španija, Švica. Švedska in brataka Bolgarija ter Poljska, P-rav  tako pa   tudi  Nemčija.   Iz Avwtrije
je navzlic dunajski razstavi prispela obširna in izvrstna kolekcija, prav tako so
pa   najvišjo   kvaliteto  poslali   Hola.ii.dci, a
najmočnejše je zastopana bratska češkoslovaška republika, saj je svoja prav dobra dela poslalo tudi že mnogo čeških poklicnih fotografov. Med razstavljalci so trije japonski mojstri, dva sta s Kitajske in pet jih je iz Indije, a dva prvovrstna amaterja sta poslala svoje mojstrovine celo Iz avstralske Nove Zeland i je.
iz teh oddaljenih krajev so fotografije prispele kot navadne poStne pošiljke, dokumenti pa po zraku. Tako je v sredo dobil  Fotoklub  pismo iz Bombaja  v Indiji, ki je bilo od/dano 10. t. m. in je prispelo z letalom v Atene že 15. t m., drugo pismo je bilo pa oddano v Cromwellu v Novi Zelandiji v Avstraliji že 12. marca in je preko rta Hom   ter Capetowna in Kara-chija    priletelo  v  Atene  tudi  15. ,prila Vseh razstavljalcev je že sedaj brez Slo« vencev okrog  200  s približno 1000 slikami, a najboljše je seveda zastopana naša država, saj se je udeleži zagrebški klub in več drugih klubov s prav velikimi skupinami, razen  tega  pa  pride  več klubov tudi   korporativno na  razstavo. Najmočnejša skupina bo gotovo skupina ceAkib poklicnih fotografov, ki pač znajo ceniti tudi amaterska dela in jim niti na misel ne prihaja, da bi prirejali svoje razstave v  protest  proti   razstavam,  kjer  v glavnem razstavljajo amaterji,   saj vendar med  pametnimi  strokovnjaki  ze popolno ma  izginjajo razlike  med  amaterji  ln po klicnimi fotografi, na žalost pa naši obrt ni  fotografi  vsaj  do  danes  razstavo še ignorirajo,  pa   tudi   trgovine  s fotograf sklmi potrebščinami bi jo lahko bolj pod prle   Razsodišče  bo  res  prav   strogo, ker mora držati nivo razstave na višini dru Sin svetovnih razstav  Kdor še ni poslal fotografij,  naj  jih   takoj  odda predsedni ku  g.   Lojzetu   P e n g a 1 u   na Poljanskem nasipu št. 16,  ker morajo hiti vse foto grafije že zbrane do nedelje zjutraj, ko prične  poslovati  razsodišče   Kar se raz sodišča  tiče,  se je   pa   vrinila   na vabilu prav neljuba pomota, ki bi lahko dovedla do zamenjave očeta g  prof  Alberta Siča kakor je tiskano na vabilu, v razsodišču bo pa  seveda  njegov  sin    in navdušen amater g. prof. Fran S i č, kar so domaČ: fotografi že itak sami popravili Razsodi šče bo torej strogo, zato se bo pa tudi že vsakdo lahko postavil in čutil počaščene ga,   če   bodo   njegova   dela   nripu&čena v družbo svetovnih kanonov
Lepo nacif onalno zborovanje
Ornomelj, 20. aprila.
Nacijonalizma naše lepe Bele Krajine ni treba posebej poudarjati. Ob vsaki priliki ga dokaže z besedo in dejanjem in zato je včerajšnji občni zbor JNS v Črnomlju moral doseči tako visok moralni uspeh.
Redni letni občni zbor sreske organizacije JNS za Črnomelj se je vršil včeraj opoldne v stekleni dvorani hotela Lakner, ki so jo napolnili meščani in vrli gospodarji iz vsega sreza. Mnogn so prišli po 30 in več km daleč, da se pouče o najnovejših političnih in gospodarskih dogodkih. Navzoči so bili med drugimi tudi narodni poslanec g. Dfcko MakaT iz Metlike, banovinski svetnik g. Evgen Lovšin iz Ljubljane in okrajni načelnik g. Trstenjak, ki jih ie predsedujoči g. Karol Miiller najpTisrč-neje pozdravil in dal najprej besedo poslancu g. Makarju.
G. Makar je zborovalcem predvsem pojasnil gospodarski položaj naše države in naglasil, naj se vsi dobro zavedajo, da sedanja kriza ni le naša kriza marveč je to kriza vsega sveta, ki naj jo reši tista dT-žava. ki ji je tudi povod, t. j Amerika. Naš sedanji parlament je prevzel vodstvo v časih, ko je bilo naše gospodarsko in politično življenje v razvalinah, a je kljub temu dosegel marsikatere lepe uspehe v korist države. Gospodarska tržišča izven naše države moramo v dim večjem številu in obsegu osvojiti, ker le od tega smemo pričakovati vsaj delno omiljenje krize. Njegovemu govoru, ki ga je končal s pojasnilom o osnutku in delu JNS. so zboro-valci navdušeno pritrjevali
Ban. svetnik g. Evgen Lovšin je v skoraj dveumem govoru podrobno poročal o gospodarstvu naše države in banovine zlasti glede na oba belokranjska sreza. Po-vdarjal je, da je delo banovinskega sveta, ki je le posvetovalni organ bana težko, a se vendar vsi z največjo resnostjo trudijo za napredek in povzdigo našega kmeta. Da bo mogoče samo z znižanjem carinske zaščite pridobiti nove inozemske trge za naše kmetijske proizvode, je danes gotova stvar To pa bo imelo za ugodno posledico znižanje cen industrijskim proizvodom m povišanju cen kmetijskim Ni mere. ki naj jih p *lament odloči v tej smeri izboljšanja razmerja cen industrijskih in kmetijskih proizvodov čaka vsa država V nadaljnjem govoru se je podrobno dotaknil elektrifikacije naše banovine, kmetijstva, živinoreje, vinarstvt in sadjarstva, zadružništva in kmetijskih organizacij, gozdarstva, agrarne reforme v Beli Krajini, proeve-te, tehničnih del, socijalno zdravstvene pomoči Beli Krajini, trgovine, obrti in industrije in končno samega banovinskega proračuna Zborovalci so mu bili za njegova izčrpna izvajanja zelo hvaležni.
Iz poročila tajnika organizacije g. Josi-\ Vardjana je razvidno, da članstvo stranke JNo v črnomaljskem srezu prav lepo napreduje dočira poročilo blagajnika g. Josipa Peršaka st. ni bilo tako razveseljivo kar se tiče gmotnih sredstev, ker belokranjski kmet danes najhujše občuti pomanjkanje denarja. Na predlog člana nadzorstva g. ini. JaneŽMča so zborovalci dosedanji upravi izrekli razredni co, nakar Je Ml
izvoljen novi odbor na čelu z dosedanjim marljivim predsednikom črnomeljskim županom g. Karlom Mullerjem Tudi vsi ^tali člani odbora so sami preizkušeni javrr delavci, ki jamčijo za lep napredek in *mo treno delo čmomeljske organizacije JNS
Zemttnski akademik? v Kranj«
Kranj. 19 aprila.
Z opoldanskim vlakom so se v sredo pripeljali v Kranj akademiki iz Zemuna Na svoji turneji v naše kraje so se ustavili in priredili koncert že v Ljubljani in v Škof ji Loki Za svojo nada jno pot pa so dobili kaj ostro napotilo ljubljanskih kritikov in zelo laskavo nohvalo *>kofielo6a nov Radi priznavamo da je za napredek potrebna rigorozna in objektivna kritika «n more vsako hvalisanje doseči pogosto ->bra ten namen vendar mislimo da so zaenkrat zemunski akademiki v prvi vrsti akademiki in potem šele pevci in da je njihov glavni namen na tej turneji spoznati naše kraje in navezati stike z našimi ljudmi, seveda s pomočjo pes-mi kri je gotovo najboljše sredstvo v dosego tega namena Kranjci se ue ogrejemo radi še manj. če je mrzla prha že v naprej potlačila vsako veselje
Tako smo torej z mešanimi čustvi <rore jeli na kolodvoru iz 36 pevcev in 18 oevk sestavljeno skupino zemimskih akademikov, ki sta jih pozdravila v imenu mestne občine in Sokola gimn direktor dr Dolar in starosta br Završnik Po krajšem počitku v hotelih kjer so bili nastanjeni so si akademiki ogledali mesto obiskali grobove naših pesnikov Prešerna in Jenka sklepali poznanstva zlasti z našimi akademiki in ponovno zatrjevala, da bodo ~>d-nesll s seboj nepozabne vtise prirodnih lepot Kranja in okolice Seveda pa so vsi nekam nervozno pričakovali čas koncerta. Ta se je vršil zvečer v veliki dvorani Nar doma. PoserMi so koncert vsi predstavniki uradov in mesta, zlasti pa naša mladina. Od strani meščanov pa kakor običajno in to pot še bolj umevno, ni bilo pravega odziva. Pred pričetkom je zemunake akademike pozdravil v imenu občine in vseh društev gimn. dir. dr. Dolar, ki jim je požel el prisrčno dobrodošlico in pravilno naglasil pomen in namen te turneje. Jedrnato se mu je zahvalil v imenti zemunskih akademikov tajnik društva Stasa Seperovnc. Oba*govora so navzoči sprejeli z burnim odobravanjem.
Zbor, ki ga vodi precej nervozni pevo-vodja g. Branko Cvejić, je nastopil s programom, obsegajočim po večini znana in tudi težka dela slovenskih hrvatskih m srbskih skladateljev Da klub nedostatkom, katerih glavni vzrok je bil trenutna Lndispozicija zaradi preutrujenosti in bri-pavost zaradi prečute noči moremo reči da nas je zemunski akademski zbor povsem zadovoljil. Pokazali so, da imajo mnogo ambicij in smisla za petje, da so prilično disciplinirani da je njih izvajanje dinamično lepo in smiselno nijansirano in da razpolagajo z nekaterimi prav dobrimi pevskimi močmi. Zlasti sta nam ugajala Mokraničeva rukoveta (VII. hi X.) in pa Hubadova Gor čez jezero«, ki so ga izvajalci morali ponoviti. Po tej nasi najlepši pesmi sta pevcem v pohvalo tarroeila dva
Sokolića lop venec. Vsekakor moremo trditi« da so nam dragi Zemunoi pripravili prav lep več ur in gotovo dosegli vsaj moralen uspeh in da nam bodo kot mili gostje po sedaj prestanem krstu vedno dobrodošli. — Danes zjutraj so se zemunski akademiki odpeljali preko Vintgarja na Bled, zvečer pa odpotujejo v Celje, t Jer jim želimo prav lepega uspeha.
Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov
Ljubljana, 20. aprila V restavraciji »Zvezda« se Je sinod vršil občini zbor Bo miške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljufbljani. Zborovanje, ki je bilo določeno za 19. uro, se je zaradi premajhne udelefcbe pričelo sele uro kasneje, ko je bilo navaočih nađ četrtino članov drufctva.
Oboni   zbor je s kratkim nagovorom
otvoril preds€Minik s- Pristou ln je takoj prešel na nadaljnje točke dnevnega reda. Iz poročila blagajnika g. Ivana Kersniča posnemamo, da je blagajna v pretekle-m letu Izplačala svojim članom na bolnišk: podpori, zdravljenju in pogrebSčini skoro SO.000 Din, na ime pod>pore iz starostnega podpornega zaklada pa 14.850 Din. Društveno premoženje bolniške blagajne tu starostnega podpornega zaklada je znašalo ob koncu lanskega leta nad 164.000 Din. Na predlog računskih preglednikov so zborovalci poročilo odtoora sprejeli v celoti in ga odobrili. Pri volitvah je bil z malenkostnimi i spremembam i skoro v celoti izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Filipom Pristovom in tajnikom S. Al Erjavcem. Zborovalcem je bil pre-čitan novi pravilnik, ki določa smernice društvenega delovanja. O sprejemu tega pravilnika se bo bavil izredni obč/ni zbor, ki se bo vrSil v kratkem. Pred sklepom zborovanja so še razni govorniki op-omi-njali članstvo, da čim prej poravna visoko narasle zaostanke, ker se bo le na ta
način mogla podjpora točno in v polni meri izplačevati. OMSnl zbor je bil končan ob 22
s
Zopet dva tihotapca ustreljena
Skorja Loka, 19. aprila. Čeprav je naša državna meja dobro zastražena, vendar tihotapstvo bujno cvete. Ljudje se ne strašijo opominov, gre žen j in smrti ter lahkomiselno spravljajo svoje življenje v nevarnost. Teden za tednom zahteva tihotapska strast nove ŽTtve in nI še minil teden dni, ko so na državni meji graničarji ustrelili Mart'ua Freliha iz občine Sorice, ko je gnal kravo čez mejo. Toda tihotapci so neuguan: in zopet sta padli dve žrtvi tihotanske strasti.
V noči na sredo okrog polnoči je graničar v sektorju državne meje pri vasi Laniše v dolini Javorje, občina Oselica v Selški dolini, čul sumljivo hojo Opazil je dva moška, ki sta se plazila proti naši meji Graničar ju je pozval, naj se ustavita, toda drzna tihotapca sta bila prepričana, da ju vojak v temi in za skritim grmičevjem ne bo videl. Name9tu da bi se ustavila, sta začela bežati nazaj na italijansko stran. G-raničar je še enkrat zaklicali »Stoj!«, nato je pa na slepo srečo streljal za beguncema. Oba strela sta tihotapca zadela. Prvi begunec se je zgrudil mrtev kakih 10 korakov od državne meje, drugi pa približno 25 korakov v bližini hiše posestnika Pavla Ku-šarja, tik državne meje.
Oblasti so še isto noč ugotovile identiteto ustreljenih tihotapcev; prvi je bil 251etni posestnikov sin Mirko Simonič iz Jazen, drugi pa tudi 251etni Slavko Vog lič, sin trgovca iz iste vasi, oba italijanska državljana Fanta sta imela pri seb^ 157 lir in sta najbrž na na^i strani hotela kupiti tobak, ki je bil menda za njiju že pripravljen.
Na kraj tragičnega dogodka sta prišli tudi naša in Italijanska komisija. V naš' komisiji so bili »reski načelnik Ivan Legat, zdravnik dr. Milan Gregorčič iz G-o-renje vasi ter poveljnik graničarjev ka petan Jovanovtč, a Italijanov je bilo 18. med njimi kapetan miličnikov, policijski komisar iz Idrije ter več karabinjerjev Prišli so tudi svojci nesrečnih fantov Simoniča ln Vogriča, ki so prosili, da jim dovolijo pokopati fanta na domačem pokopališču žrtvi tihotapske strasti so prepeljali v mrtvašnico v Novo Oselico.
Naše «l»«talisče
DRAMA Začetek ob 20. uri.
Petek 20 aprila ob 15 : Konec poti. Dijaška predstava Globoko znižane cene od 5 do 14 Din Isven
Sobota.   21. aprila:    Gospoda Glembajevi.
Izven  Znižane cene od 6 do 30 Din. Nedelja,   22. aprila  ob 20.: Gospodična.
Izven   Globoko znižane cene od 5 do 14 Din.
Ponedeljek  23. aprila: Zaprto. Torek. 24. aprila: Bratje Karamazovi. Gostovanje v Celju.
Ivan Levar zopei na odru naše drame. V soboto 21 t m nastopi po enoletnem presledku v naši drami zopet njen naj odličnejši član g. Ivan Levar. Igra eno glavnih vlog v Krleževi drami Gospoda Glembajevi Cene so od 6 do 20 Din. Predstava ie izven abonmaja.
Premijera v drami Prihodnjo soboto bo v drami premijera enega najzanimivejših del letošnjega dramskega repertoarja V režiji prof. šesta se vprizori ta večer prvič na slovenskem odru Mojster Anton Hit. Glavni vlogi igrata g*. Mira Danilova in g. Kralj.
Nedelja v ljubljanski drami V nedeljo 22. t m. zvečer se vprizori v ljubljanski drami po globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din veseloigra Gospodična. D©1 dramskega ansambla pa gostuje isti večer v St. Vidu nad Ljubljano z dramo Kariiera kanclista Vincika.
OPERA
Začetek ob 20. uri. Petek, 20. aprila ob 20.: Simfonični koncert v Unionski dvorani.   Cene od 6 do 30 Din
Sobota, 21  aprila: Knez Igor Red C
Nedelja. 22 aprila ob 16.: Materinski dan
Izvem   - Ob 20: Ples v Savo i u Izven
Znižane cene od 8 do 30 Din.
Ponedeljek  23  aprila: Zaprto.
Torek., 24 aprila: Prodana nevesta. Izven
Znižane cene od 8 do 30 Din m
Veličastna Bor od i nova opera Knez Igor ae fK>le • soboto   21   t m   t« *e& C
Naslovno vlogo poje g. Primožič. V ostalih vlogah nastopijo ge. Thierrv-Kavčnikova, Golobova ter gg. Marčec. Marjan Rus, Hanove c, Zupan in Josip Rus. Opero dirigira kapelnik Stritof  režija je Primožičeva.
Prodana nevesta v okviru češkega tedna. V torek 24. t m. se poje kot izven predstava najboljša slovanska opera Smetanova Prodana nevesta. Vlogo Kecala bo pel g. Julij Betetto. Za to priliko je Prodana nevesta prezasedena v posameznih vlogah, doloma tudi na novo inscenirana in zrežirana.
Koncert kamniške »Lire"
Kamnik, 19. aprili. Vsem onim, ki ljubijo pesem, je se v
toplem spominu 501etnica prvega slovenskega pevskega društva »Lire« v Kamniku
in ko je ob tej priliki Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval društvo z redom sv. Save IV. stopnje. Po tej večji prireditvi je »Lira« nastopala ob raznih prilikah, zlasti pa pri sokolskih prireditvah, v 52. društvenem letu pa je priredila v soboto, dne 14. t. in. v sokolski telovadnici svoj prvi letošnji koncert in s tem pokazala, da hoče ubiruti pota jugoslovanske pesmi z isto ljubeznijo in požrtvovalnostjo kot v prvem po'sto-letju.
Zborovodja g. Ciril Vremšak je dovedel svoj zbor do popolne pripravljenosti, na-študiral kompozicije do potankosti in tafco vsestransko, da smo imeli popoln umetniški užitek. Prvi del sporeda je zavzemal 8 točk moškega, drugi de! pa 6 točk mešanega zbora skladateljev Bučarja, Prelovca, Mirka. Svetka, Forsterja. Horvata, kerma-ka. Sattnerja, Lajovica, Adamiča in Mo-kranjca. Vse točke so žele mnogo odobravanja in zadovoljstva. Se posebej je vredno omeniti baritonista g. Josipa Grčarja. ki je ponovno pokazal svojo izrazito lirično stran v Prelovčevi: »O, da ie roža moje srce« in v p. H. Sattnerjevi: »Na planine«. Izmed ženskih glasov pa nas je prijetno Iznenadila sopranistka gdč. Justa Tonijeva v Lajovčevi: »Zeleni Jurij«, za kar zaslužita oba vso pohvalo.
G. pevovodja je lahko z uspehom zadovoljen, zbor pa ima v njem vodnika, ki mu povsem zaupa, saj ga vodi — in ga je to pot pri vedel — do kar najlepših uspehov. Vsem pevcem »Lirašem« pa za njih vztrajnost popolno priznanje v spodbudo k na-daljnemu delu!
Zadnji trenutki morilca Markovića
Morilec beograjskega trgovca Stanko-vića. Mihajlo Marković. je bil davi v Beogradu obešen. Vešala so postavili že včeraj na dvorišču policije uprave grada-Pravosodno ministrstvo je odklonilo prošnjo za pomilostitev in v Beograd je prispel včeraj iz Sarajeva krvnite Hart, ki Pa ni hotel povedati novinarjem, zakaj je prišel, češ, da so se novinarji enkrat zmotili. Bilo mu je zelo neprijetno, ko so ga spoznali. Na vprašanje, ali je prišel • >'>■• sit Mihajla Markoviča, je odgovoril:
»Ne vem, prišel sem po privatnih opravkih.«
Na vprašanje, kdaj bo Marković ofeeiesi« je odgovoril, da ne ve, in tudi na vprašanje, koliko zločincev je že poslal na ->jz-' svet, ni hotel odgovoriti.
Včeraj dopoldne je odšel predsednik beograjskega okrožnega sodišča Mi'oral Filipovič v zapore okrožnega sodišča, kjer je čakal morilec Maraovič v samotni celici kazni za svoj zločin. Marković ni opazil sodnikovega prihoda, toda "»"si so vedeli, da simulira versko blaznost. Na poziv orožnika je odgovoril, naj ga puste pri miru. Sodnik Filipovič mu je sporočil, da je prošnja za pomilostitev odklonjena, toda Marković se ni pri tem prav nič razburil. Na vprašanje, ali ima še kakšno željo, je odgovoril, da ne. Potem je začel mrmrati nekaj nerazumljivega, nazadnje je pa dejal, da bi se ra1^ čez nekaj dni sestal z odvehnittom Vu-jancem Odgovorili so mu, da se ne more sestati z njim čez nekaj dni, ker bo zjutraj obešen. Vprašali so ga, če hoče govoriti z odvetnikom takoj. Marković je odgovoril, da to ni potrebno Ponujali so mu piti, pa ni hotel, češ, da drži dieto. Ko je Markovičeva žena zvedela iz listov, da je prošnja za pomilostitev odklonjena, je prosila, naj bi ji dovolili sestati se z možem Mož je pa ni hotel videti. Potem so vsi odšli, ker ni hotel več govoriti z ljudmi. V njegovo celico je prišel paznik, da bi Markoviča Izmeril za krsto. Morilec je vprašal, kaj to pomeni. Pašnik fnu ni hotel povedati resnice, temveč se je izgovarjal, da mu bo urojač narodil novo obleko. In Markovič je dejal: »Naj bo obleka lepa, kadar pojdem v samostan.«
Davi je bil na dvorišču uprave grada Markovič obešen. Obsojenec je bil vee do zadnjega preoei miretn in ie pod vesali im«?l še kratek govor, v katerem je d^jal, da so drjgi krivi, da je prišel tako daleč, ker 60 ga zapeljali na kriva pota. Proeil je v#^, ki jim je etoril kai zalega, naj mu odpuete. Smrt j« nastopila v petih minutah.
SPORT
2SK Hermes dobi moto sekcijo
ivakor znano, je Hermes edini klu>b v Ljubljani, ki se lahko ponaša z lopim ograjenim dirkališčem, ki ga je gradil z velikimi materijalnim! žrtvami. Kolesarske dirke na dirkališču, kjer gledalci lahko opazujejo vse faze borbe, so mnogo bolj privlačne kot one na cesti. Davna Je že želja naših motocikllstov, da bi tudi oni dobili za svoje prireditve dirkališče, ki bi odgovarjalo vsaj najprimitiv-nejšim zahtevam. V današnjih težkih časih je pač težko najti ljudi, ki bi dali za zgradbo dirkališča potreben denar. Vse pa kaže. da se bodo v najkrajšem času sanje prijateljev motociklističnega sporta uresničile. Na pobudo svojega članstva in irijateljev kluba, je vodstvo Hermesa sklenilo, da bo preuredilo svoje dirkališče, da bo sposobno tudi za motociklistič ne dirke Ker so tozadevni stroški zelo veliki, pričakuje Hermes, da bodo mero-lajni činitelji njegovo stremljenje podprli 'n mu priskočili na pomoč
V nedeljo ob 10 dopoldne bo v gostilni Habjan. nasproti KerSiča, ustanovni občn; sbor moto-sekcije Na dnevnem redu je •*retjre^5+ev ^IrVaMUfa In določitev pro-r ■ ^•»    i  'oV^f. sezone.
KOLEDAR.
Danes: Petek 20. aprila katoličani; Sul picjj, Dragislav,    Marcel in.    pravoslavni 7. afxrila.
Današnji priim;dit\ i;
Kino Matica: Bratje FrateiUoi. Kino Dvor: Laect.
ZKD: »Razumem, gospod narednik* ob 14.30 v kinu Matici.
Ljudskj simfonični koncert ob -0. Uni-onu.
Franeoskj in«titut pr.-.Iavanje pro!. Ki-harda Zupančiča ob 18. v BpiveitKftni zbornici,
l>i:zl KSK LKKAUNE. Danes: Mr. Bohmec,   K i moka cesta 24, dr. Kmet, T>r5eva oeota 41, Leuatek, Rtf-lj^va oesta 1.
4#zi9cc/ sita
V Kurjt vagi nupredujemu v ptavatn ljubljanskem tempu. Celo električno uro so num začuli montirati v cvetnem tednu ru dolenjskem mostu. Časopisje je soglasno pozdravilo ta važen lokalni dogodek sp!i>\ nega pomena. Dolenjci in Itanci so s posebnim zadovoljstvom ugotavljali, da se godi nekaj posebnega na mostu. Siso se zmotili. V sredo sta se usta\-ilu na mostu dva lžanca ter se zagledala v čudovito nio-demo uro Bilo ju je sram drugega pred drugim, ker nista poznala na nenavadno uro, vendar sta se končno začela vpraševati, kakšna ura je prav za prav to. k; /c le na drog pritrjena — luknja. Montirah so namreč le ogrodje za uro Sajbrž si ie niso bili na jasnem, ali naj nam montirajo peščeno ali solnčno uro. In kdo bi se iuc't Čudil, da bi bila ura skoraj padla v voio ko so jo montirali na mostu? Sploh teče čas v Kurji vasi mnogo počasneje in pomislite, cvetni teden je bil komaj pred mesecem! Kurjevaščam in Ižanci se razumejo na solncet ki jim kaže čas in zato je tes potrata žrtvovati toliko z* nje. Najbolje bi bilo, da bi v okvir namesto ure obesdi klobaso, kar je še posebno priporočljivo iz tujskoprometnega stališča. No. včeraj so z uro končno vendarle zamašili luknjo, le da kaže ura neprestano 6.
V Kurji in Hradeckega vasi pa imamo še druge ideje, ki so prav tako vredne upoštevanja. J^ani so dirkali pri nas s škropilnim avtomobilom, letos so pa očitno določili drugo dirkalno progo. Zato predlagamo, naj zaposle na račun bednostnega fonda dva nezaposlena, ki nam bosta škropila ceste s kanglicami.
Iz Novega mesta
— Glasbeni večer priredi Tujsko prometno društvo v Kostaiijeivici na Krki , nedeljo ob 20. v dvorani hoiela Bučar. To je takorekoo prvi glasbeni večer v Kostanjevici na Krki, katere tujsko prometno društvo ni uvidelo samo zavoljo gmotnegn dobička, potrebe glasbenega večera, ki ,_-a bodo tržani gotovo veseli, taanvei- trjdi zavoljo res kulturne inicijative, ki naj seznani ljudi z lepoto glasbe in z vsem, kar je x njo v zvezi. Ka programu je opereta v tam dejanji >Yražja Helenat, po tskstu, glasbi in režiji Xovomeščana g. Slavka Strajnarja. Po odmoru ima pa bogat program *aioi<Ak; orkester, vmes pa so solo točke pevc.sv. -Poleg salonskega orkestra v Kostanjeva sodelujejo pri prireditvi hidi člani #okolffk ga orkestra iz Novega mesta.
— Klan na bojišču. Po dolgem odmor se nam bo zopet predstavil  naš ne-uiuorn Elan, ki bo nastopil v nedeljo dne 22. t. m. ob 14. uri proti karlovški SK Sparti. Za tekmo vlada že sedaj veliko zanimanje med občinstvom, ki bo zopet najjolnilo Loko.
— V soboto zvefer s*« ponev i v sokolski dvorani »Deseti brate Kot znano, je dosegla premiera velik moralen in gmoten u&-peh. Zato bodo prišli na svoj račun vsi oni, ki niso mogli k prvi vprizinritv? zaradi prenapolnjenosti dvorane.
— Strelska dniiioa bo otvorila **oj letno strelišče v nedeljo dopoldne ob 10. uri. Pri otvoritvi bo igrala uredba Godbe-nega drjštva, ki bo imela obenem svoj prvi letošnji promenadni koncert. Strelišče lein na aelo idiličnem kraju ob Krki bliau Seitf-love^ra mlina. Strel«ka tribuna stoji eredi javorjev, ki e svojimi gostimi kronami delajo prijetno senco v poletju. Na erfrrtiŠČni |i tudi prostor za balinanje.
— Sohko-vrtuaraki tečaj se je vršil v preteklem tednu za učiteiljstvj novomeškega sreza. Učiteljevo se ga |b udeležilo • lepem številu in s tem pok a sal o velik ami-sel za ta del šokkega pouka, ki se bo jčen-o*m po absolviranem tečaju gotovo tom«*-Ijiteje in praktiuneje predaval. Pri otvoritvi tečaja je pozdravil v imenu učit^ljstva banovinskoga šolskega nadzornika šolskih vrtov A. škulia Šolski referat g. Fran Zagore. G. A. Skulj yd v zanimivem in stvarnem govoru podal smernice jn misli, glede uredbe šolskih vrtov. Njegova izvajanja so prisotni učitelji sprejeli z največjim zanimanjem, za njih koristna navodila pa se JK* Dredavatelju zahvalil sreski prosvetni referent e Zagore. Ob tej priliki se r Brazila želja, da bi se tečaji te vrste morali vrstiti vsaj štirikrat na leto v vsakem Jei-nem času. Tečaj se j>* vršil dopoldne teoretično popoldne pa prakt'čno na vrrj osnovne Šele.__
Vremensko poročilo JZSS
Staničema ko*n pod Triglavom. ID. aprila: vreme krasno, solnčno. sneg dober, simi ka idealna.
Koča pri Triglavskih jezerih. 19. aprila:
vreme krasno, smaka idealna.
Uirijanski dom v Planici: 20. aprila: vreme iasno. zapadnik. 120 cm »nega pri koči, solnat. smuka prav dobra, izleti v kuloar in drugam id^lnh__
Bik In vol.
— Oče, kakšna je razlika med bikom in volom?
— Vol je teletov oče, bik je pa njegov domači prijatelj.
Dober pes,
— Će bi ne imel psa, bi bil že davno umrl od lakote.
— Kako to?
— Že parkrat sem ga dobro prodal kot redko raso, pa je vedno pritekel nazaj.
>tev 90
»SLOVENSKI NARODt dne 20. aprila 1934
DNEVNE VESTI
Vedra** im Pleterje, M Jbi J» Odt*r ■niltt akoro vse imetje, je ban dravske banovine g. dr. Ma-rvšit nakazal iz banovinskih sredstev enkratni prispevek 18.000 Din.
— Orjaški nemeki tmkoptov v Zemunu. 26- t. m. prileti v Zemun eden največjih, potniških aero pianov na svetu in največji aeroplan »Hindenburg«. Aeroplan ima atiri motorje in v njem je prostora sa 36 potnikov poleg pilota, radio telegrafista In mehanika. Potniške kabine so v dveh nadstropjih, nekaj jih je pa tudi v krilih. Kolesa tega zračnega orjaka merijo v premeru okrog 1.70 m, torej so visoka, kakor odrasel Človek. Aeroplan ostane nekaj dni na zemunskenr aerodromu, da se bodo lahko dvignili z njim v zračne višave predstavniki naših oblasti, pa tudi občinstvo. Zadnje dni aprila krene, kakor smo že poročali, 20 naših novinarjev s tem aeroplanom v Nemčijo, ki bodo gostje nemške vlade. Aeroplan jih pripelje po ogledu večjih nemških mest in zlasti nemške industrije zopet nazaj v Zemun. — Nemški minister Rhom, ki se je mudil nedavno v Dalmaciji, je izjavil, da se zelo veseli poseta jugoslovenskih novinarjev in da se bo sestal z njimi ali v Berlinu ali v Miinchenu. Propagandni minister dr. G<5bbels je tudi izrazil svoje zadovoljstvo nad posetom jugoslovenskih novinarjev. Dejal je, da jim bo dana prilika seznaniti se z novo Nemčijo. Pripravljen je osebno pokazati in pojasniti jugo-slovenskim novinarjem vse. kar jih bo zanimalo.
— Dom na Krvavcu. SPD opozarja, da je pot do Doma na Krvavcu shojena in toliko utrjena, da je dostop do Doma mogoC tudi nesmueariem. Za smučarje pa j? snopa dovolj na pobočjih Krvavca, Vel. Zvoka in v Tihi dolinici ter je zaeigurana sijajna pomladanska smuka do sredine maja.
— Koroške novice. Na velikonočni torek so v šmarjeti v Rožu pokopali 2<>lelno Angelo BožiČevo, po domače Fosarjevo, istecra dne pa tudi Alojzijo Dobjakovo, po domače Tumpelnovo. — 15. aprila je v Celovcu umrl 361etni slikar B-enedik. — V sredo po veliki noči so pri Mariji na Žili pokopali bivšega  župana  Mihaela Otovica.
— Bogat ribolov. Zadnje dni so ujeli ribiči v Hrvatskem Primorju mnogo rib, ki so jih pa prodali zelo poceni. Izvoz v Italijo je močno nazadoval, ker so na pritisk vlade cene živil v Italiji padle, cene rib od 20 do 30 odstotkov.
— Jezerski prelaz je. kakor nam poroča Avloklub. za avtomobilski promet zopet odprt.
— Ječmen in pšenica v klaSju. Iz Osijeka poročajo, da je ječmen na kmetijski ogledni in kontrolni stanici že v ponedeljek pognal klasje, čez nekaj dni bo pa v klasju tudi zgodnje vrste pšenica. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bil ječmen tako zgodaj v klasju.
— »Rejec malih živalic. Ponovno opozarjamo na ta mesečnik, katerega 4. številka je ta teden izšla v Se enkrat povečanem obsegu in prinaša zelo zanimive in pojčae Članke in sestavke o r*ji malih živali izpod peresa strokovnjakov in praktičnih rejcev. Vsakdo, ki se bavi s perutninar-stvom, rejo kuncev, golobov, ptic pevk, papirić, ribic itd., bi moral biti naročnik tepa lista, ki prinaša vsakemu nekaj. Naročniki so tudi deležni raznih lepih nagrad v obliki živali m predmetov. List se naroča pri upravi, feenkov tum p. Vodice nad Ljubljano. Letna naročnina znaša 30 Din.
Pri ishSjasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki ter pri kreniti žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-ri.iah in špecerijskih trgovinah.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme, tempe- j ratura bo padla. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 29, v Sarajevj 28, v Zagrebu 28, v Skoplju 26, v Mariboru 23.9, v Ljubljani in Splitu 28. Davi je kazal barometer v LJubljani 762.1. temperatura je znašala 14.6.
_ V smrt zaradi iivčne boleani. V Zagrebu se je včeraj obesil bančni uradnik Ante Malic iz Makarske. V smrt ga je po-pnaja težka živčna bolezen.
— Umor beicatega kmeta. V sredo ponoči is bil umorjen v vasi Bore« pri Som-boru bourati kmet Bartol Golobic. Morilec mu je razklal lobonio.
— Živega medveda njeli. Gozdar Ivica Tokić je s*kal v sredo blteu Bugojne drva in naenkrat ie zagledal pred seboj medveda, ki se mu je bližal po zadnjih nopnh. Tokiču ni preostavilo dmg?ga, nego spoprijeti se z medvedom. Zgrabila sta se, ta čas je pa pribitel Tokiću na po™0? tovariš in posrečilo ae jima ie zvezati medveda, ki so ga nozneje odpeljali v Bupojno.
_ Razne nesreče in pretepi. V Knaf-Uevj liri se ie vSerai zaM-el s kolesom v voz 371etni France Cedilnik in si precej resno poškodoval desno noeo. da so ga morali prepeljati v bolnico — V bolnico «o prepeljali tj dni 821erne*Ta delavca Nika Colariča H Prečne, ki sa Je v nedeljo v GmainerHh nek'' cigan med prepirom jsire-lH v glavo. — žrtev pretepa i? postal 54-le-tni delavec Alo.fiJ 1 Bebec Iz Kočevja, ki so ga v sredo v Kočevju v neki gostilni na-Parin m tako pretepli, da je poškodovan po vs-m tslesu.
— StTašna rodbinska tragedija. V Senti s? je odigrala včeral pretresljiva rodbinska tragedija. Kmet Stjepan Saraz je živel s svojo ženo ž«? dolgo v prepiru, Zena ga je prosila, naj neha piti. pa ni niS pomagalo in tako ga je koneno zapustila in se vrnila k svojim staršem. Mož jo ie večkrat vabil nazaj, včeraj je pa prišel k nienim staršem in io znova pozval, naj ee vrne, češ. da bo nehal piti. Ker ga žena ni hotela ubogati in ker mu je priznala, da Je nasla drugega, s katerim bo srečna, le mož pograbil nož in <ra H zasadi? v prsa.
— Nesrečna ljubezen jo Je pognala pod vlak. V Beogradu je skočila pod vlak bivša avstrijska baronica Anita Berger-Al-">rl  uslužbena   pri zavarovalnici Union,
Sila je lx zelo ugledne bogate sarajevske rodbine. Njen oče je bil pred vojno milijonar, njen stric baron Albert pa več let guverner Bosne in Hercegovine. Pod vlak Je skočila zaradi nesrečne ljubezni. Tudi njena mati se je zastrupila zaradi nesrečne ljubezni. Od prvega moža Bergerja Je pobegniia, pa tudi v drugem zakonu z nekim knjigovodjo ni bila srečna. Tretja ljubezen Jo je pa pognala v smrt.
Iz Ljubljane
—tj Današnji simfonični koncert. Pomnoženi operni orkester pod vodstvom ravnatelja Mirka Polida izvaja drevi ob 20. uri v unionski dvorani simfonični koncert, katerega epored sestoji izključno le iz del slavnega Češkega komponista dr. Antonina Dvofaka. Ker praznujemo v telošnjem letu 30. obletnico njegove smrti, se vrši nocojšnji koncert v njegovo proslavo. Operni orkester bo izvajal veliko uverturo Carnevai, dalje iz druge serije Slovanskih plesov številko 2, 8 in 7 in kot sklepno točko Simfonijo v g-djru, eno najletpsih del nesmrtnega skladatelja. Cene za ta koncert eo izredno nizke, sedeži so od 6 do 30 Din. Občinstvo opozarjamo na nocojšnji večer. Obisk mvftopleje priporočamo. Umetniški užitek bo brezdvomno velik. Sedeži vs?h vrst so na razpolago do 6. ure v Knjigarni Glasbene Matice ter od pol 8. ure dalje pred uni-onsko dvorano.
—lj Pripravljalna dela za regulacijo Ljubljanice so začeli včeraj. Na Sv. Petra nasipu so postavili barako za orodje in začeli so postavljati na bregu odrisče, ki bodo nanj vlačili iz struge materijal in z njega nakladali vozove na nabrežju. Baje ne namaravajo letos izvažati materijala po stavbni železnici, nego ga spravljati na breg, od koder ga bodo odvažali z vozovi, najbrž s tovornimi avtomobili. Dokler ne bodo končana pripravljalna dela, ne bodo začeli delati v strugi, najbrž pa bodo delali že prihodnji teden v polnem obsegu. Ze delj časa vprašujejo mnogi delavci, kdaj se začne delo in tudi danes se jih je zbralo mnogo na Marijinem trgu, kot jim je bilo naročeno, da se naj zbero tam, ko začno delati.
—lj Ribji trg je dobro založen kot le more biti spomladi, ko je dober ribolov. Vendar pa na morju ni še prave sezone za ribolov. Skuše so začeli prodajati Sele zdaj, ki jih je navadno spomladi največ. Prodajajo jih po 26 do 28 Din kg. Nedvomno se bodo še pocenile, lani so jih prodajali nekaj časa celo po 12 Din. Z dražjimi morskimi ribami se prodajalci niso posebno založili, ker jih težje prodajo, zlasti ko je dovolj malih, cenenih rib, giric, sardei itd., ki so jih danes prodajali po 20 Din kg. Pri boljših vrstah morskih rib ni spremembe v cenah. Najboljše, ki prihajajo na nas trg, lubenj, bradač, orade itd., so po 40 Din kg. Precej več kot navadno je bilo danes rečnih rib, zlasti ščuk je bilo mnogo. Tudi rečne ribe prodajajo po nespremenjenih cenah, ščuke po 28 Din, smuč po 36 Din. belice po 12 Din kg itd. žabji kraki so bili danes izredno tolsti, očitno žabam prija pomladno vreme. Najlepše krake so prodajali po 1.25 Din.
—lj Taksiranje računom. Z današnjim dnem je stopila v veljavo naredba glede taksiranja računov. Vse pa kaže, da bo povzročalo to delo mnogo križev in težav. Računov, ki jih izda drŽava, še ni nikoder, po vseh trafikah je zmanjkalo kolkov, na davkariji pa celo črnila. Imajo samo en žig za vse tisoče računov, ki jih morajo prežigo-eati. Ce nalepiš na račan štiri kolke po 25 para, ni več prostora, kamor bi napisal račun.
_lj Zdaj pa vrtnice. Češce 6ino že pisali,
kakšne prijatelje javnih nasadov imamo v Ljubljani, vendar še ni bila izrečena zadnja beseda. Zdaj so prišle na vrsto vrtnice v Tivoliju. Prijatelj vrtnic j? pa tjdi obiskal zaseibnega vrtnarja in mu pofulil 30 vrtnic. V Tivoliju je izpulil in odnesel nekoliko manj vrtnic, kljub temu je treba občudovati njegov^ > junaštvo«. Menda nam ne bo treba dolgo čakati, da bodo začeli v Tivoliju puliti in krasti š$ kostanje.
—lj »Uspehe >udejstvovanja« meščanov t Dobrilovi ulici. 0 lepi preureditvi obrežja Gradaščice in okolice v Dobrilovi ulici smo že pisali in omenjali, s kakšnim navdušenjem cepetajo po travi ljudj* ter trgajo brežipe. Uspeh tega njihovega udej-stvovanja je, da so morali postaviti vzdolž ob cesti umetno kamnite stebre etoščaste oblike. Toda kljub stebrom ljudje silijo š poti in cest na travo, zato bodo morali napeti še bodečo žico ob bregu.
—lj Bratje 1 ratenelli. Ta film v kinu Matici je preradunjep samo na lahko In tj-di prav napeto in zamotano zabavo. Kriminalen je seveda tudi. vendar nam pa obenem pokaže na prav nazoren način življenje in delovanje v radio-studiu in radio-oddajni postaji. Bratje Fratellini so svetovno znani muzikalni klovni, ki se jim človek res mora nasmejati od srca. Glavno vlogo ima slavna igralka Olga Cecova, ki nam sijajno predoča hohštaplerico velikega stila, izvrsten partner ji je pa napovedovalec v radiu Maks Adalbert. sijajen igralec pa ludi Alfred Abel kot diplomat. V filmu nastopa izvrsten jazz, kakršnih smo tudi v filmu Is malo culi. Gre za jkraden diplomatski dokument in za velik vlom v va-rijeteju, kjer vidimo vse zanimivosti veli-komestnega zabavišča. Tak film bo gotovo ugajal Ljubljančanom in zato je tudi prav dobro obiskan. — Opozarjamo, da eo cene v Elitnem kinu Matici znatno znižane in Ja stanejo sedeži od 1. do 14. vrste samo Din 6.50. Kdor hoče dobiti najboljše mesto za to ceno. na i si sedež telefonicno rezervira.
—lj Zmajev »teg skavtov v Ljubljani poziva vse svoje članstvo, da se brez izjeme udeleži razvitja novih društvenih praporov v nedeljo 22. t. m. Zbor točno ob pol sedmih zjutraj v drevoredu na velesejmu. Razvitje ob sedmih na letnem gledališču v Tivoliju. V slučaju dežja razvitje ob enajstih dopoldne v mali dvorani TJniona. Vabljeni staral in prijatelji. — Vodstvo.
_lj Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, d« se udeleži v Čim večjem številu pogreba umrlega člana Bizilja Tomaža, ki ae vrši danes v petfck. dne 20. t- m. ob 5. url popoldne izpred Škofije 9t. 14. — Uprava združenja.
—lj >Ljub1jansfcega 3o"°la< Je zadela zopet težka Izguba: neizbelna usoda mu je iz nj-sovib vrst iztrgala dolgoletnega, zve-mtm elana brat* Temaim Biiilja. - Bratje in sestre! Ko vam javljamo to žalostno sest.
vas obenem pozivamo,   da   se pridružite
društvenemu odposlanstvu, ki bo blago pokojnika spremilo na njegovi zadnju poti. — Žalni sprevod se bo vršil dan^s ob 5. uri popoldne izpred bise ialosti, Pred Škofijo 14, kjer se zberemo. Obleka civilna in snak. Blagopokoiniku  časten spomin!
—lj Komorni večer. V ponedeljek 23. aprfia se vrti v dvorani kina Dvor tretji Slogin komorni večer, ki je posvečen klavirskemu kvartetu. Je to sestava vijoline. vijole, čela in klavirja, v tej zasedbi že dolgo nismo čuli koncerta v LJubljani. — Clanl kvarteta so glT- Troet Ivan (gosli), ftultertič Vinko (vijola), Muller Gustav (čelo) m Svetel Herbert (klavir). Vstopnina je nizka. Vstopnice prodaja Matična knjigarna.
—lj OrganUaeija neuposlenih ročnih in duševnih deJaveev je danes brez dvoma važni, kajti le močna organizacija more kaj uspešnega doseči za omiljenje brezposelnosti. Treba je, da končno od teorij in lepih besed preidemo na praktično delo In izvajamo socijalnost z dejanji. S samim ponižujočim razdeljevanjem nezadostnih podpor in miloščin ne bomo odpravili ali zajezili zla, ki ogroža danes posredno ali neposredno že slehernega. Nalogo, ustvariti tako organizacijo, si je stavilo društvo >Delo in eksistenca«, in zato nnj druStvu pristopajo nezaposleni brez razlike stanu ali spola, pa tudi vsi, ki čutijo socijalno in jim hočejo pomagati v borbi za temeljno pravico slehernega človek« do dela in eksistence.
—lj Današnja predstava ZKD filma >Razumein. gospod narednik. je vzbudila mnogo zanimanja, še več pa smeha in dobre volje. Ralph Artur Roberts je v tem filmu tak. da prekaša samega sebe v svo-jih komičnih pozah. Kdor se hoče zabavati in prav od srca nasmejati, na si ogleda to filmsko dejo. Predstave vsak dan ob 14.30. Cena 2.50. 4.50. 6.50.
Prekrasna romanca Španskih melodij južnega   temperamenta   in ljubezni
LASCA
Ljubezen, strast, hrepenenje ZVOCM KINO »DVOR«. Tel. 27-30
Dane* ob 4., 7. tu 9. Vstopnina Din 4.50, 6.50
I? Maribora
— Tragična smrt otroka. V Ribnici na Pohorju se je pripetila včeraj huda nesreča, katere žrtev je postal dveletni sinček pocestnice Marije Faisove. Otrok se je neopa-ženo izmuznil iz hi^e ter pohitel k bližnjemu potočku, kjer ie z obrežja padel v rodo. Tok je zagrabil otroka in ga zanesel pod kolesje žage posestnika Janeza Gašperja. Lopate kolesa so nesrečnemu otroku zmečkale glavo. Ko je mati pogrešila svojega edinčka in pohitela za otrokom k vodi, ga ie našla že mrtvega.
Iz Hrastnika
— Nedeljski sport. Za nedelio 15. t. m. je tukajšnji SK Hrastnik povabil ljubljansko >Ilirijot. da odigra prijateljsko nogometno tekmo. Zanimanje za njo je bilo med prebivalstvom izredno veliko in je tekmi prisostvovalo kljub temu, da se jje istočasno vršil shod NSZ in pevski koncert Svobode, več sto ljudi. Kakor se je videlo, pa so menda za vedno minil: časi. ko so ljubljanski klubi na deželi dosegali tudi z najslabšimi moštvi nad podeželskimi klubi h a ženske rezultate. Takoj v početku igre se je vid-lo. da za Ilirijo ta dan ne bo ravno vesel, ker ie dobro razpoloženo moštvo SK Hraslnika neprestano napadalo nasprotnikova vrata. Ves prvi polčas je pripadal po sigurni nad-moči SK Hrastniku. Sele v drugem polčasu se- je Ilirija nekako znašla in napravila v»-c lepih potez, ki pa so se ji domala vse razbile ob sijajno razpoloženi obramb« SK Hrastnika. Rezjltat tekme je bil 4:3 v korist Hrastnika. Tekmo r- sodil dobro in ob-iektivno g. Oberlintner iz Laškega.
Iz Litije
— Učiteljsko zborovanje. V soboto dne 21. t. m. bodo zborovali naši učitelji, člani sreekeea JUU v Višnji gori. Pričetek zborovanja ob 9. uri v poslopju narodne šole. Na dnevnem redu ie razen društvenih zadev tudi predavanje strokovnega učitelj a g. Žerjava Alberta iz Trboveli o sodobni mladinski literaturi.
— Pogreb uglednega železničarja. V torek popoldni- smo pokopali na litijskem ookopali^u blagopokojnoga Ivana Novaka, vpokojenega železničarja. Pred petimi leti ie stopil v zaslužni pokoj in si zgradil na Frtici dom. Na čelj žalnega sporeda so ko* rakali gasilci, za užaloščenimi svojci, vdovo in tremi sinovi, ki so v uglednih službah v Bohinjski Bistrici, v Mariboru in v Ormožu, so stopali Se ostali sorodniki, zlasti mnogo pa je bilo pokojnikovih tovarišev, ki so ee od blizu in daleč prišli poelovit od Novaka pod vodstvom načelnika g. Turka in nrogovnega nadzornika g. Ronka. Železničarji so nosili tjdi krsto dragega tovariša Ivana. Pogreb je pokazal globoko stanovsko zavest železničarjev. Med pogrebom so gorele po Litiji vse luči cestne razsvetljave. Uglednemu pokojniku naj bo lahek večni sen, njocovim svojcem pa naSe iskreno so-šaliel
_ Sreska skupščina JNS bo v nedeljo
dne 22. t. m. ob 9. uri v restavraciji na PoŠti v Litiji. Udeležili se je bodo delegati vseh krajevnih edinic iz našega sre-^ ter narodni poslanec g. Milan Mravlja in banovinski svetnik g. Birolla.
Iz Celja
_c Nesreča na tračnicah. V kamnolomu
zaposleni 491etni čuvaj Milan Ribic od Sv. Roka ob Sotli Je padel v noči na sr^do tako nesrečno na tračnicah, da si je zlomil levo roko. Prepeljali ao ga v cel jeko bolnico.
—c Redna s»e|a celjskega občinskega sveta bo danes ob 18. v eemi dvorani na mestnem magistratu.
—c Umrli sta v sredo dne 18. t. m. v celjski bolnici 681etoa občinska reva Jožeia Frecetova s Planine pri Sevnici in 571etna kočarica Albertina Pelkova iz Rogaške Slatine.
—c Zaključek dveh samaritanskih tečajev, ki ju je priredil oreški odbor Rdečega križa v Celju pod vodstvom zdravnikov gg. dr. Fišerja in dr. Pod peča na in ki sta trajala dva meseca, bo v nedeljo dne 22. t. m-ob dopoldne v nrvem nadet ropi J Zdrav-etvenava doma. Tečaja bosta zaključena z javnimi izpiti.
Chlorodont
daje zobem bleščeče bel sijaj
________se umika...
V mestni gramozni jami iti na Muzejskem trgu podirajo ljudem strehe
nad glavo
Ljubljana, 20. aprila. Boj so napovedali bedi, namreč samo kolibam, lopam ter sploh vsemu, kar dokazuje izzivalno, da tudi v napredujočih mestih ni vse zlato, kar se sveti ter da je vsako mesto tem večja ubožnica, čim večje je. S posebno vehemenco so začeli podirati barake, s Čimer imajo res mnogo dela. Težko je tudi nasprotovati podiranju barak, saj se zdi takšno »odstranjevanje« revščine tudi nekakšen akt napredka. V splošnem so ljudje veliki nasprotniki barak ter se radi zavzamejo za to, da je treba barake podreti čim prej. Barake so /škandal radi se zgražamo nad njimi in mislimo, da je zadeva rešena, če jih podremo. Barakarje v splošnem prištevamo med ljudi, ki se na nje ni treba ozirati in je najbolje, da jih preže-nemo iz bližine bivališč .dostojnih« ljudi. In tako so začeli zelo energično trebiti barake v mestni gramozni jami. Z njimi bodo imeli še precej časa opravka. Včeraj so se pa lotili kolib na Muzejskem trgu.
Dolga leta je kazilo zanemarjeno zidov-je, ki so ga skrivale, odnosno še posebno odkrivale reklamne deske, sicer lep trg. Bil je greh nad lepoto, intimno, če hočete, vendar pa ni nikogar hudo zbadal v oči. V Ljubljani je več takšnih a idiličnih« kotičkov, ki bi nam bilo kar hudo za njimi, če bi jih izgubili na mah. Tudi v tem je posebnost Ljubljane. Nekaj časa se je skrivalo za zidovjem na Muzejskem trgu skladišče kuriva. Včasih je pa imelo mestno vrtnarstvo tu tudi majhen vrt. Eni kolibi se pozna še zdaj. da je bila včasih majhen rastlinjak, nima stene na dvoriščni strani. In v odprtem prostoru, pod pristreškom, ata stanovala dva Človeka ne le poleti, temveč
I tudi pozimi. V tej podrtiji sta še dva zaprta prostora, tudi stanovanji. Kdo bi se čudil, dandanes je vsaka luknja stanovanje, čeprav se tolikokrat naglasa, da stanovanjske krize ni. Takšna :> stanovanj a* bi si morali ogledati zagovorniki napredka našega časa, ki vidijo vse v najlepši luči. Na idiličnem dvorišču ali vrtu je še ena koliba, kjer sta tudi dve stanovanji, razen tega pa 5c dve hišici na kolesih. To sta res sodobni hišici, najprimernejši za čas, ko mora biti človek neprestano pripravljen, da ga delo-žirajo. Ce imaš hišo na hrbtu kot polž, se lahko preseliš kompletno s streho. Iz ene komedijantske kolibe, ki je narejena iz karoserije avtobusa, se je izselil že pozimi Bosanec s številno družino, ena >hišica<t je pa še naseljena. Prazne bo najbrž vesel ta ali oni stanovalec, ki mu zdaj podirajo streho nad glavo.
V petek so obvestili ljudi, da bodo podrli kolibi ter da se naj izselijo. Včeraj so pa res prišli mestni delavci z rovnicami na Muzejski trg. Ljudje se še seveda niso izselili. Po nekakšnem čudnem naključju podirajo zdaj v mestni gramozni jami in tu ljudem strehe nad glavo. Zdaj je pač lepo vreme in se lahko širijo ter utrjujejo taborniška načela.
Muzejski trg bodo na ta način lepo razširili, park se bo povečal skoraj na polovico. V estetskem pogledu bo mesto seveda s to preureditvijo mnogo pridobilo, kar je treba pozdraviti. Toda pri vseh pridobitvah bi bilo treba vsaj nekoliko upoštevati tudi prizadete ljudi, da ne bo občina grešila na na drug način. Revščina se ne more odpraviti z lepoto.
Iz Trebnjega
— Dražba gramoza za leto 19H4. Sr,»ki cestni odbor razpisu ie za sodni okraj Trebnje javno ustno zmaniševalno dražbo gramoza po sledečem redu: v nedeljo 29. aprila ob 8. -ari dopoldne v pisarni občinskega urada Mirna za odseke občine Mirna. V nedeljo 29. aprila ob 10. uri dopoldne v pisarni občinskega urada Trebnje za o<l.~ občine Trebnje in Velika Loka ter v ne 1 -ljk) 29. aprila ob 15. uri v Čatežu pri Urban čiou za ceste v območju pod obči ne Čatež. Vsak udeleženec mora prinesti k dražbi potrdilo o plačanih davkih za tekore tromeeečje, sicer 6e dražbe ne more ud -ležiti. Podrobnosti pri vseh občinskih uradih.
_ Padec z voza. Na potu v šolo se je 12-
leitna učenka osnovne šole v Dol. Nemški vasi Gabrijel Ivanka obesila na voz, s katerega je tako nesrečno padla, da se je težko poškodovala na glavi. Prepeljana je bila v bolnico v Novo mesto.
— Kopači med seboj. Pred dnevi ie več fantov kopalo v vinogradu nekega tukajšnjega vinogradnika. Po delu je bil običajni >likof«, ki je pa prekoračil vse mere dostojnosti, saj je bil prav krvav. Zaradi preobilo zaužite pijače ie prišlo med kopači do nesoglasja in že skoro doma tudi do tepeža, v katerem jo je hudo skupil delavec Nose Janez, ki je z ročico dobil težke udarce no glavi in po rokah. Poškodovanec se zdravi v bolnici v Novem mestu, napadalci pa so ovadeni sodišču.
Z Jesenic
— Pestro iifljenje v Sokolskem dunui. V našem Sokolskem domu je zadnj- čase življenje sila živahno. Telovadnica in prostrano letno U>lovadišC3 sta vedno polna članstva, naraščaja in dece, ki pridno vež-bajo na orodjj in posamezne panoge bhke atletike ter odbojke. O&obito močan porast se opaža pri telovadcih, ki se pripravljajo na tekme ter župne in društvene javne nastope. Veselje je gledati mišioaste in drzne telovadce, s koliko vztrajnostjo vežbajo najr težje prvine. Velik napredek pa kaž- tudi eokolaka godba na pihala. Večer za večerom prihaja h godbenim vajam od 22 do 30 godbenikov, ki vadijo za koncerte in javne nastop- domačega in sosednih druJtcv. Tudi pevci in pevke se pripravljajo na društveni koncert, ki bo dne 9. majla, in tudi dramatični odsek pripravlja za to s^izijo *»e nekaj gledaliških predstav.
— Lepo obiskana predavanja. Podružnica Jadranske Straže na Jesenicah je priredila v sredo v Sokolskem domu dvoje skioptičiiih predavani o temi »Naše morje in Jadranska straža*. Popoldne je vršilo predavanje za mladino meščanske in osnovne šole, ki je napolnila prostrano dvorano do zadnjega kotička. Zvečer pa ee je vršilo predavanve za odraeK ki je bilo tudi izredno lepo obiskano. Predaval je 2-Pirnat Viktor iz Ljubljane o lepotah naše jadranske obale.
_ Slteiee t »asih eest in ulic. Po naših cestah in ulicah je življenj silno pestro in živahno. Poleg elegantnih tujcev, kj _ Pohajajo na Jesenice po opravilih, opažaj na stotine ljudi iz drjgih krajev, ki tu iščejo dela in zaslužka. Zen* in dekleta prodajajo regrat, motovileč, jajca, pesek za ribanje, toaletne potrebščine in vse mogoč> stvari, da pridejo do denarja. Moskl ponu-iajo naprodaj fifclovke, gosi. jagni^, koko-5i odHe, goniio klavno živino, orosi'o 2a delo na vrtovih itd. Največ" pa Je tđkih. W Hm ni za delo. ker se «lnbo olača, zato rajsj beriičijo, ker fa ie bolj »nebeU in tudi ve* neoe. Kal bi <W«1 za dva dinar?« fa uro.
če jih lahko nab^rem v trni uri 0, se je nekoč odrezal mlad fant. Zato pa vidimo na vaeh oglih vsake vrste ljudi. Nekaterim s3 z obrazov bere skrb in pomanjkanje, drugi zopet leže ob cestah, tretji pa za hišnimi ogli skrbno preštevajo nabrani detaor. Zlaeti ob petkih in sobotah odhajak) % Jesenic z dobro nabasanimi nahrbtnik« v domače krajie, kjer kraljujeta b*da In frfed-So pa tudi taki, ki včasih pravijo, da so brezposelni, a so vseeno včasih wk> veseli in razigrani, da se kar v opoldanskih urah vozijo z okrašenimi konji ki vozovi in prepevajo, čertudi včasih ni denarja ne «a soi in ne za tobak.
— Krstna predsta>a urirn* komedijo na Jesenicah. Dedavsko kjlturao društvo :>iinakosU vprizori v nedeljo dne 22. eprtla ob 20. uri v i>elavskem domu na Savi slovensko noviteto >Zlato tele«, komedij^ v 5. dejanjih. Napisal jo Je znani pisatelj naetjo-nalni in kulturni delavec g. Jaka Spi car. — Igra, ki bo v nedeljo prvič na jeseniškem odru, vzbuja že glede na popularnega avtorja zelo veliko znniman;e mod Širokimi !vrogi   našega prebivalstva.
DANES DRUŽABNI VEJJEFBLM S SVETOVNO ZNANIMI CLOVVNI:
Bratje Fratellini
Sodeluje slavna OLGA CEHOVA
Predstave ob 4., 7.% in 9. H zvečer
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24 Telefon 21-24
Iz policijske kronike
Ljubljana, 20. aprile.
V torek popoldne so domžalski orožniki ustavili 26-letnega krosnjarja Boža P. Iz Dalmacije, ker je brea dovoljenja kroanja-ril po domžalski okolici. Pri preiskavi so našli pri njem zlato damsko uro in dva prstana, za kar je trdil, da je kupil od nekega zlatarja v Tomislavu na Hrvatskem. Pozneje je pa zatrjeval, da mu je zlatnino izročil neki krosnjar iz Ljubljane. Orožniki so mu vse skupaj zaplenili in poslali na policijsko upravo v Ljubljano, ker domnevajo, da je bilo ukradeno. Ura je zlata in z napisom Cronometre Rax, en prstan ima pet safirjev, drugi pa vecjl opal in znotraj žXg F. 3. Lastnik teh predmetov naj ae javi na policijski upravi.
Policija je prijela tudi nekega tatu, ki je imel pri sebi skoraj nove gojzerice z gumijastimi napetniki in znotraj z napisom dk. Lastnik naj d« javi na policijski upravi.
V oktobru 1. 1»30 je bilo kleparskemu pomočniku Valentinu Avblju iz Ljubljane ukradeno moško kolo. Avbelj je sicer tatvino prijavil policiji, obenem je pa sam poizvedoval za tatom. Res ge mu jo skoraj po treh letih posrećilo tatu izslediti. Neki Ivan C. iz Most se je vozil po kolesu, ki se je zdelo Avblju zelo znano in prijavil je zadevo policiji. Ivana C so prijeli in so ugotovili, da gre res za Avbijevo kolo. Ivan pravi, da ga je kupH njegov brat od nekega neznanca, najbrž bo pa res, da ga je aam izmaknil. Zato ga }e policija izročila sodišču.
Čndi se.
Teta pripravlja svojo prtljago. Jur-ček jo pa opazuje In pravi:
— Kaj že odpotnješ, teta?
— Da, Jurček. jutri.
— To je pa res čudno. Saj je vendar papa dejal, da ostaneš zdaj večno pri nas.
/8LOVENSK1  NAROD«, <toe 20. aprila 19S4
A*m 90
Ponson du Terrail:
'i
Lepa Židovka
Roman.
Ta čas je krčmar odprl vraita. izprosil roko iz krčme in dejal:
— Gospoda, dež je ponehal. Ce se komu mudi, lahko mirno nadaljuje svojo pot.
— Jaz moram takoj na pot, ^- se je oglasil guvernerjev nečak. — Nevesta me že težko pričakuje.
— Tudi jaz moram na pot, — je pripomnil Castraisanec. — Kaj mislite, da nimam nobenega dela.
— Meni se sicer nikamor ne mudi, — je dejal chevalier de Casterac, — vendar bi pa ne imel nič proti, če bi se dala z ramo zlomiti ta ali ona borde-auxska vrata.
— Cui, lenuh, — se je obrnil grof h krčmafju, — daj takoj osedlati naše konje.
— To se je že zgodilo, gospoda, — je dejal hlapec, ki je bil tisti hip vstopil v kTČmo.
— Hajdimo torej!
— Mladi prijatelj, — je dejal de Coarasse in segel Raoulu znova v roke. — Rad imam mladost in pogum. Ne jezite se name, če sem si malo prej dovolil pokarati vas.
— O, gospod grof. — je odgovoril Raoul smeje. — saj sem baš v letih, ko mi lahko svarilo in vsak nasvet sa' mo koristi.
— Dragi gospod. — se je oglasil tudi Agenanec, — če vas zanese kdaj pot v Bordeaux. ne pozabite posenti me v Chateau-Trompette, kjer boste vedno dobrodošli.
— Hvala za prijaznost, — je odgovoril Raoul.
— Ce bi vas pot slučajno privedla proti Tarnu, — se je oglasil tudi Castraisanec, — ne prezrite na levem bregu visokega gradu, stoječega sredi štrridesetih kvadratnih milj zemljišča. To je mo'i grad. Postrežem vam tam z vinom, proti kateremu je bordeauxsko pravi kis.
Zadnji je stopil k njemu chevalier de Casterac.
— Tudi name ne smete pozabiti. Pot me vodi v Pariz. Povabil me je tja kralj, da mi izroči poveljstvo polka. Ce bi se vam morda zahotelo napraviti karijero v vojski, bom imel vedno za vas epoleto v zalogi.
Po teh bahaŠkjh besedah so Ga-skonci pozdravili Raoula ter zapustili krčmo.
Stari žid se je nasmehnil in obrnil k svojemu mlademu zaščitniku, rekoč:
— Čeprav ne nameravate nocoj prispeti v Bordeaux. bi se mi mogli pridružiti in gotovo bi videli te (imenitne gospode, kako potrpežljivo čakajo, kdaj se odpro vrata na topovski strel rz Chateau-Trompette.
— Kaj pa tista vrata, ki jim ostanejo zaprta? Ali se odpro pred nama?
— Seveda.
Raoul de Blossac se je vprašujoče ozrl na Žida.
II.
CAILLOUSKA VRATA Žid se je kar naprej smehljal.
— Dragi gospod, — je dejal, — tu, tam in skora. povsod sem uboga para, ki jo lahko plemiči zasramuiejo in žalijo in ki ji ljudstvo po mili volji meče žalitve v obraz. V Bordeauxu pa rav" najo ljudje z menoj cisto drugače. To je nekakšno glavno mes
tov in tam živimo v največVi slogi pred oblastvi. vojaštvom in civilnim prebivalstvom.
— Zares? — je vprašal Raoul.
— Nekoč so zahtevali od nas. naj se damo krstiti, i c rhe e .■> 'tim ra dovolili svobodno izpovedovati vero na-šm očetov pod pogojem, da se bomo izogibali vsakršnih akcij na zunaj. Zdaj pa že lahko svobodno izpovedujemo svojo vero, samo da v redu plačujemo davke in izpolnjujemo zakone.
— Ali pa sega ta tolerantnost tako daleč, da se vam ponoči odpro nvstna vrata? — je vprašal Raoul.
— Da in ne!
— Oho!
Raoul se je vedno bolj čudii.
— Več vam ne morem povedati, — je nadaljeval Samuel. — Zagotavljam vas pa. da če bi se hoteli ponoči nastaniti v Bordeauxu, bi zadostovalo, da bi
krenili z menoj na pot.
— In vrata bi se odprla?
— Za to vam jamčim.
— Res bi ne želel nič drugega, nego prepričati se o tem, — je odgovoril Raoul, — toda bojim se...
— Bojim se?
... da bo moj konj preveč utrujen, ker ima že danes dolgo pot za seboj.
— No, če je tako, ga pa morate pustiti tu rn krčmar, ki je moj prijatelj, ga pošlje jutri za vami.
— Pa vendar ne pojdem peš?
— Kaj še! Vzamem vas s seboj.
— Morda bi mi mogli preskrbeti drugega konja,
— !>e nekaj boljšega.
— Ne razumem vas.
— Dovolite mi trenutek, da pove-čerjam, potem boste pa videli. Ker ste me obvarovali napada teh štirih širo-koustnežev, mi dovolite, da se vam izkažem hvaležnega.
— Kakor vam drago, — je odgovoril Raoul.
Žid je sedel za mizo, hitro je po večerjal, popil kozarec vina in položil na prt dva tolarja, rekoč:
— Dovolite, gospod, da poravnam tudi vaš račun.
— Oh ne. ne. — je ugovarjal Raoul, — tega vam ne morem dovoliti.
Potegnil je iz žepa svojo mršavo mošnjo in vzel iz nje perico, kolikor je bil zapravil v krčmi.
Žid ie nekaj časa molčal, potem je pa vstal, rekoč:
— No, zdaj pa pojdiva.
Raoul je ogrnil plašč, si pripasal meč. pozdravil vljudno, in odšel za starcem iz krčme.
Starec ni krenil proti vratom, vo-dečim na cesto, kakor je mislil Raoul. temveč proti stranskim vratcam v temnem ozadju izbe.
Ko sta prestopila prag tega tesnega izhoda, sta bila na bregu reke.
Od jugozapada je pihal močan veter. Garonna je zamolklo šumela in valila svoje umazane valove po strugi. Z gladine je odsevala v temno noč liki morski svetilnik jasna luč. Bila je svetilka enega onih velikih čolnov, ki služijo za prevažanje vina po Garonni.
— To je najin konj, — se je zasmejal žđd, — in boljši je od kočije, ker prideva z njim hitreje naprej.
Stopil je prvi v čoln. Raoul mu je pa urno sledil po mostičku.
Štirje čolnarji so bili že pripravljeni. Eden je dvignil sidro, drugi je stopal h krmilu, ostala dva sta pa pograbila vsak svoj drog za določanje srlo-bočine reke. Odrinila sta čoln od brega.
Očka Samuel je sedel zadaj in Raoul de Blossac je prisede! k njemu.
— Zdaj mi pa dovoli vprašanje, mladi moj prijatelj. — je spregovoril žid.
— Se dvoje, če hočete.
— Ste namenjeni v Bordeaux?
— Da.
— Nedvomno hočete tam poskusiti svojo srečo. Oprostite mi radovednost in morda tudi malo nerodno domnevo. Ne bili bi niti prvi. nitji zadnji plemič, ki je skušal pozlatiti svoj grb s kupčijami v Bordeauxu. Saj je trgovina docela blagoroden poklic. Tudi markizi že trgujejo z vinom, a baroni tu imajo trgovine s kolonijalnim blagom.
Raoul je odgovoril na to smeje:
— Vaše vprašanje se mi nikakor ne zdi nedostojno. V Bordeaux sem se namenil ne za to, da bi tam poskusil svojo srečo v trgovini, temveč, da se vkrcam na ladjo in odpotujem v Ameriko, kjer baš divja vojna.
— To je nekaj čisto drugega, — je vzkliknil žid. — Dovolite mi pa. da vas opozorim še na nekaj važnega.
— Izvolite.
— V krčmi ste malo prej dejali, da nimate nobenega premoženja.
— In nisem lagal.
— Dejali ste, da znaša vse vaše premoženje deset tolarjev.
— In to je res.
— Kapitani imajo pa navado zahtevati za prevoz od vsakega potnika pošteno plačilo.
— Tudi meni je to dobro znano, — je odgovoril Raoul, — moram pa pripomniti, da imam v Bordeauxu premožnega sorodnika in nanj se mislim obrniti za pomoč.
— To je seveda nekaj drugega. Samuel je obmolknil in ni več silil
v mladega moža z vprašanji.
Močan tok je naglo odnašal čoln proti mestu.
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Z ministrom Albertom ni Slo — Ustanovitev nove del* niške dražbe — V ministrstvih slutijo sleparijo
In tako je prišlo 26. septembra 1933 do intimne večerje v salončku Cafe de Pariš. Gospa Suzanna se je v avtomo-lihi Staviskega pripeljala v parlament po Hulina; odpeljala ga je v hotel Cla-ridge k Staviskemu, tam so se sporazumeli in Hulin se je odpeljal v istem avtomobilu po ministra. Pri večerji so bili samo štirje: vojni minister, njegov podtajnik, slepar Stavisky in njegova ljubica. Staviskv je porabil to priliko in je zelo obširno razložil ministru, da ima v rokah
najboljše sredstvo proti brezposelnosti;
ustanoviti veliko družbo za javna dela — to je bil stalno plašček madžarske špekulacije — ki bi občinam in javnim ustanovam posojala denar proti nizkim obrestim, poleg tega bi pa izdala obligacije, zajamčene z mednarodnimi obveznostmi, namreč z m adžars kimi boni. Glavno pa je, da bi bile zavarovalnice vseh vrst dolžne obligacije sprejemati in v njih nalagati svoje rezerve — torej zopet enaka operacija kakor z bavonne-skimi boni.
Vse je bilo pripravljeno, da bd ministra popolnoma pridobili: bombastično Alexandrovo poročilo, očividna nujnost njegove akcije, Hulinova podpora, lepota gospe Suzane in prijetno razpoloženje izborne gostije. Če smo videli toliko žalostnih pojavov v politični družbi okrog Staviskega, ugotavljamo takoj radostno nasprotje: navzlic vsej umetnosti zapeljevanja Alexander pri Albertu ni nič opravil. Minister se je informiral in na konferenci v Vichy je sporočil Hulinu, da bi bile s tem težave. Hulin se je takoj odpeljal v Pariz k Staviskemu. Le-ta je pričakoval, da bo Albert naletel na ovire, in je imel svoj triimf že pripravljen. V predsedništvu ministrskega sveta je bil znameniti pravni izvedenec Paul Vinson, Od njega je izvabil Staviskv obširno juricučno mnenje o optantskih terjatvah, izzvene-vajoče v tem smislu,* da bi se dale z dobro vero porabiti kot jamstvo za veliko notranje posojilo. To izvedeniško mnenje je poslal zdaj Stavisky ministru Albertu z opozorilom,
da bo s to avtoriteto docela krit.
Rezultat je bil pa ta, da so Paula Vin-sona upokojili, med ministri so se pa izmenjavali nazori, da je družba Staviskega zelo sumljivo podjetje.
Po dolgih pripravah se je torej ustanovila Caisse a u ton ome 13. oktobra 1933 in že čez teden dni, 21. oktobra, je sklenila razpisati javno posojilo v znesku 500,000.000. Lastnega premoženja je imela takrat 22.000 frankov, a za opremo lokalov in za prve režijske stroške je šele zbirala denar med ustanovitelji. Vendar je pa že izplačevala vsakemu
750 frankov za vsako sejo v upravnem svetu.
V razglasu za posojilo se o optantskih bonih ni govorilo. Družba je tam razglašala, da je njen namen preskrbovati mestni samoupravi in mestom v kolonijah cenen kredit na velika investicijska dela, zlasti na gradnjo vodovodov in elektrarn ter na asanacijo. Mestne uprave so izdale za prejeto posojilo bone. plačljive po daljši vrsti let. Zavarovalnice in zavodi socialnega zavarovanja so bili dolžni sprejemati obligacije ali bone samouprave kot pupi-larno varne papirje in v njih naložiti del svojih rezervnih fondov. S tem bi bila družba morala mobilizirati nov denar za nadaljnja posojila. Lastno posojilo družbe v znesku 500,000.000 frankov bo krito z mednarodnimi obligacijami v znesku 700,000.000, priznanih na temelju trianonske mirovne pogodbe po vse signatarnih državah, med katerimi so Francija, Anglija in Italija.
Tudi v tem ponosnem stavku se torej skrivajo optantski boni; fantastične terjatve, iz katerih si je takrat Staviskv obetal 700,000.000 frankov, ni pa povedal, za kaj prav za prav gre, je kril z zvenečimi besedami »mednarodne obveznosti«, »signatarne države«, »Francija, Anglija in Italija«. Emisija je bila
Gladiole, dali je
in druge cvetlične korenine nudi SEVER & KOMP., LrJl'B-UANA, Gosposvetska cesta 5.
30/T
MESEČNO SOBO
▼ centru, opremljeno, oddam takoj; eventualno z vso oskrbo. — Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«.
BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. — šmartinska cesta 22. 1613
BRIVSKEGA POMOČNIKA
po možnosti veščega ondulaci-je, sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1611
POSREDUJEM nakup   in   prodajo hranilnih knjižic. — Jos. Augustin, agentura bančnih poslov, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. 1617
Sveže. najfinejSe norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — priporočljivo bledim   in   slabotnim osebam.
BANČNE VLOGE kupujemo in prodajamo najku-lantneje. Naročila iz province izvršujemo najzanesljiveje. Za odgovor prosimo, da priložite znamko za 3.- Din. — Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6/n. 28 rr
PIJTE JOGHURT in KEIFFIR MLEKO
iz mlekarne — Martine, Tyrše-va cesta 17. — Zahtevajte ga v vseh mlekarnah in kavarnah.
ZELO POCENI
se obleče te pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta ftt. 14.     6 T
Makulaturu! papir
proda
*£*rava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knailjeva ulica štev. 5
t'LlSE za volane \ različnih gubah. SPECIELN1 EN TEL oblek, volan, šalov i. t. d. A2URIRANJE, entel vložkov in čipk. PREDTTSKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves, perila.
Hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikes, Ljubila?^
poleg hotela štralrefi
razpisana za 965 frankov, obresti so bile samo 5.5%, zato pa naj bi pri izplačilu podpisnik dobil premijo 400 frankov, torej
za 965 frankov so mu obetali 1400 frankov.
Z izplačevanjem naj bi se pričelo že po desetih letih — Staviskv je že potreboval oddih — vsako leto naj bi se določalo z žrebanjem in amortizacija naj bi trajala do leta 1966.
Se predno se je pa družba ustanovila, je napravil Staviskv velik oficijelni obisk v zunanjem ministrstvu. Minister je bil takrat Paul Boncour, toda njega Staviskv ni našel, sprejel ga je samo generalni tajnik Leger. Staviskv mu je pojasnil, kako velika stvar se pripravlja, da so na čelu politiki in diplomati, in prosil ga je za moralno podporo. Le-ger je referiral o tem ministru. Takrat se je tudi obrnil na Boncoura bivši maroški generalni tajnik Duvernov, ali bi mu minister ne mogel
pomagati v upravni svet maroške Državne banke.
Tega minister ni mogel storiti, v pogovorih o tem je pa Leger opozoril na novo družbo Caisse autonome, ki bd morda v nji Duvernov mogel dobiti dobro mesto. Pogovor se je zaključil z medsebojnim sporazumom, da se bosta oba, EHivernov in Leger, še informirala o novi družbi.
Te informacije so pa odrezale slabo. Leger je ugotovil, naj bi se vsa akcija opirala na optantske bone. Toda Ale-xandrovo špekulacijo z njimi je zasledovalo francosko zunanje ministrstvo od začetka zelo nezaupljivo, in že v maju 1933, ko je zvedelo, da jih kupuje Alexander na debelo, je poročalo o tem finančnemu ministrstvu z opozorilom,
da pojde najbrž za sleparijo.
Pa tudi od druge strani je bilo finančno ministrstvo opozorjeno, še predno se je s Staviskvm sestal, je bil minister Albert v splošnem informiran o Ale-xandrovem zaupniku poslancu Hulinu in vprašal je v finančnem ministrstvu, kako naj gleda na optantske bone. 7. avgusta je dobil od finančnega ministra Bonneta odgovor, da Alexandrov načrt še ni jasen, da pa so optantski boni ve-rižniškega značaja in da jih ni mogoče priporočiti zavarovalnicam. Podobno pojasnilo je podal tudi George Bonnet pravosodnemu ministrstvu, da bi pazilo na zadevo.
Tekoči premog
Depresija na angleškem premogovnem trgu je prisilila vlado, da je začela podpirati z visokimi subvencijami izdelovanje olj iz premoga. Zato so začeli proučevati deloma hidriranje, deloma pa koksiranje premoga ob nizki temperaturi. Na prvi način se pridobivajo lahka olja, na drugi pa katran in težka olja, ki se lahko s hidrogenacijo izpre-mene v lahka olja in bencin. Tehnična parlamentarna komisija je proučila načrte in sklenila podpirati zgraditev 10 naprav za koksiranje premoga pri nizki temperaturi, in sicer v waleških premogovnikih. Vsak dan predelajo 1000 ton premoga in vsako leto bodo proizvajali 240.000 ton katranskega olja.
V Angliji opozarjajo na to, da podpirajo tudi drugod izdelovanje katran-skih olj, iz katerih se izdeluje bencin lažje, nego neposredno iz premoga in tudi cenejše. Tona premoga stane v Angliji 15 šilingov, koksa pa 20 šilingov. Iz 240.000 ton katranskega olja se izdelajo 204 tone umetnega bencina, obenem se pa oprosti 85,000.000 m3 plina, ki ga bodo tudi prodajali. Zaposlenih bo 4000 rudarjev in 2000 tovarniških delavcev. Delnic družbe Low Temperature Carboation Ltd. je bilo izdanih 3,000.000, pa se je izkazalo, da jih je še premalo.
Misijonar kupuje deklice
Vodja katoliške misije v severni Avstraliji misijonar Gsell se je ustavil pred 23 leti na otoku Bahurst, oddaljenem 155 km od Port Danvina. Prebivalci tega otoka prodajajo svoje otroke japonskim trgovcem, ki jih pošiljalo domov kot sužnje. Misijonar je mislil, da bo to grdo navadb odpravil, pa je naletel na hud odpor. Toda poguma ni izgubil in sčasoma se mu je posrečilo zbrati okrog sebe skupino žensk, ki so se dale krstiti. Možje seveda s tem niso bili zadovoljni in tako je napetost med njimi in misijonarji neprestano naraščala. Nekega dne je napadel misijonarja bojevit domačin in zahteval, naj mu izroči 12 letno deklico, ki je spadala med najljubše misijonarjeve učenke. Domačin je trdil, da je dekletce njegova žena in da jo je misijonar ugrabil. Deklica je potrdila, da je res njegova žena, in tako jo je moral misijonar izročiti domačinom.
Toda še iste noči se je vrnila vsa ob-I jokana in z ranjeno nogo. Pol ure po-i zneje so bojeviti divjaki obkolili misijo-i narjevo kočo. Bili so do zob oboroženi j in zahtevali so, naj jim misijonar izroči i deklico, češ, da je prekršila zakone svo-i jega plemena. Misijonar pa ni izgubil
glave in takoj je vedel, kako bo mogoče deklico rešiti. Kupil jo je od domačinov za zavojček tobaka in vrečo bele moke; tako je postala njegova sužnja in obvarovana je bila osvete svojega plemena. To je dalo misijonarju pobudo, da je začel kupovati otroke, zlasti deklice, ki bi bile sicer prodane Japoncem. Plačeval jih je povprečno po 2 funta šterlinga. Zdaj je že 124 deklet na varnem in pod zaščito misijonarjev na otoku Bathurst. Ko izpolni dekle 15. leto, se lahko omoži po svoji volji. Na otoku ima že 40 katoliških zakonskih parov domove.
Iz Poljčan
— Koncert Sokola. Glasbeni odsek tukajšnjega Sokola, ki ima svoj pevski zbor (pevovodja br. Živko Janko) in orkester (vodja br. dr. Hronovskv) je priredil v nedeljo prvi koncert, ki je prav lepo uspel. Za sokolsko koračnico je nastopilo 25 p^v cev (zbranih iz vseh tukajšnjih slojev, ki po dnevnem delu žrtvujejo za lepo petje evo je proste u rio?) in zapelo nadvse pohvalno 6 peami. Za njimi je zaigral salonski orkester, nato pa je nastopilo 12 pevcev sosednega studeniškega zbora, ki je pri tej priliki pri nas prvikrat nastopil in to s prav zadovoljivim uspehom. Nato sta po orkestralnih točkah zapela že združena zbora, kar je posebno ueajalo in so morali n?kaj pesmi ponoviti. Zaključil je koncert sal^n ftki orkester 6 Hronovekoga koračnico, ki io je moral ob splošnem odobravanoj ponoviti. Občinstvo, ki ga ni bilo ravno malo. č? pomislimo, da so prireditve Sokola precej pogoste, je odhajalo s konoerta teto zadovoljno, kaT je tudi dokazovalo d^l^n trajno ploskanje po vsaki odpeti p**smi odnosno odieransm orkestralnem komad j. limo v tam pravcu požrK^alnim delavcem še mnogo lovorik!
— Roko si je zlomil. Ko je fcel t-e dni učenec I. razreda Andrei Turin iz šob> domov, ni bilo čez potok običajne brvi. De-fisk je preskočil vodo tako nerodno, da si je pri padcu zlomil roko pod komolcem In moral tako nekaj časa ostati doma.
Iz Kamnika
— Gostilni carska zadruga je imela ta dni svoj občni zbor ob lepi udeležbi članstva. O delovanju je poročal predsednik g. Anton Cerer. Omenil je nekatere težave, ki tarejo danes g-ostilničarski stan, porodal o reorganizaciji zadruge po novem obrtnem zakonu in pozival člane k skupnemu delu in stanovski zavednosti. O delovanju zveze in o raznih perečih stanovskih problemih sta poročala zvezin predsednik g. Ciril Majcen in tajnik g. Anton Petelin. Blagajna izkazuje ob zaključku 2818 Din premoŽenja.
Debata je bila prav stvarna in živahna. Pri volitvah je bila izvoljena predlagana lista. Za načelnika je bil ponovno izvoljen poslanec g. Anton Cerer, za podpredsednika pa g. France Fajdiga. V odboru so zastopniki iz vseh občin okraja.
— Pogreb žrtve nesreče na lovskem pohodu pod Malo planino, 30 letnega Antona Plevelja, je pokazal, kako globok vtis je napravil nesrečni dogodek na prebivalstvo. Iz Kamnika Je odšlo na pogreb veliko število lovcev s predsednikom Lovskega društva g. Stergarjem. Lovci so se poslovili od pokojnika s salvo in zapeli ob odprtem grobu žalostinko.
Iz Ptuja
— Cestna dela v ptujskem srexu. S pomočjo posnoime aukcija iz bedmoetnega fonda je v našem srezu zelo oživelo delo nt cestah. Po vsem sreza i se popravljajo občinske oeste. posebno c*«te Majčpertc -Naraple - Žetale. fiftole - Cirkovce - Sv. Lovrenc, Sv. Jani - Ravno polje. Doleti a -ivočice, Obrez - Salovci - Sv. Miklavž Wi Cvetko vel - Podgorci. Nadaljujejo pa graditev ceste Z a vrč - Turški vrh, ki se gradi t/udi s podporo sreekega cestnega odbora ter je pričakovati, da bo ta cesta letos dograjena io bo velikega gosjpodar-skega pomena za Haloze, ker bo to ena najkrajših zvez s K letno vn ikom m Zagrebom, Nadaljuje se tudi graditev nove občinske ceste Ivanjkovci - Lahonci. Tudi za to grad,bo ceste je cestni odibor v Ptuju dal znatno podporo. V Sred/njih Halozah pa se gradi popokaoma nova občinska cesta, bodoča banovinska, Leskovec - Nova cerkev, odnosno Podlehmik. Z deli se je te priček), In sicer v iprveni odseku do Tra-felovega hriba t dolžini 3 km. Dru«i del v dolžini 3 km pa se bo začel graditi, čim se bo določila trasa, ki bi naj šJa na Novo cerkev ali pa na Podlehnik. Pri gradibl so zaposleni le brezjposeta i in siromašni ljudje, ki se jim daje na ta način motnost zaslužka. Izmenjavajo se vsakih 14 dni, tako da pridejo vsi na vrsto.
— Težka poškodba. Pred dnevi je prišel pijan mimo hiše posestnika Vipavca Ivana v Polenšku posestnikov sin HoJnU Alojz iz Hlaponcev, ki je brez vsakega povoda iskal prepira s tam se nahajajočo družbo, ki je kurila kres. Ker se od družbe nihče zanj ni zmenil, je šel dalje. Kmalu sta odšla Sori Franc in Cus Vinko proti domu, pa sta opazila na cesti, da Ju nekdo v zasedi pričakuje. Ko je šori posvetil z električno svetilko, je opazil Hojnika, ki je zbežal v Vipavcev listnjak ter se tam oborožil z desko, s Katero je z vso silo udaril šorija po čeljusti, da mu je izbil dva zoba in mu prizadejal težko telesno poakodibo, da je moral iskati zdravniške pomoči. Hojnik je ovaden sodišču.
— Težka nesreča. Ko se je v nedeljo vračal 44Ietni kočar Jožef Vidovič iz Gur-škov domov preko brvi čez potok Rogat-nico, se je brv, ko je bil baš na sredi, naenkrat prelomila, da je Vidovič padel in zadobil težke notranje poškodbe, da je obležal in &o ga šele ljudje našli, ki so ga spravili  v  ptujsko bolnico.
Nista se razumela.
Oče: t>Tisti, ki vzame mojo hčerko, bo potreboval mnogo denarja.«
Snubeč: »Jaz res potrebujem mnogo denarja.«
Oglasil se je.
— Ali si se tudi ti danes v šoli oglasil, Andrejček?
— Da, celo trikrat, mamica.
— To je zelo lepo. Pri katerem predmetu si se pa oglasil?
— Pri računanju. Gospod učitelj nam je razlagal nove primere in vsakokrat je vprašal, kdo tega ne razume, pa sem se trikrat oglasil.
Urejuje   Josip Zupančič Za »Narodne tiskarno«: ¥*m> lez* rsek — Zs uprave ln tnseratm dei os\a. Oton ^oristoi — Vsi v Ljur'jaiu