bčin i pror« i asovai LETNIKVI-4, APRIL 1999 3. letos bo ta obvoznica razvojni zavod podjetje za poslovne storitve, d.d. 1236 Trzin, Blatnica 1 telefoni: 16 21 022 m 16 21 024 tajništvo, 16 21 026 računovodstvo, 16 21 030 komerciala, 16 21 034 projekti va, 16 21 036 fax Dolgoletne izkušnjc in s tem povezani uspehi na področju projektiranja, inženiringa in izvedbe gradbenih projektov so osnovne značiInosti našega podjetja. S svojo dejavnostjo, ki obsega predvsem izdeiavo urbanistične in lokacijske dokumentacije, projektov novogradenj in adaptacij individualnih hiš, prizidkov, stanovanjsko poslovnih objektov, industrijskih zgradb, lokalov, itd., se vključujemo v aktivno sooblikovanje lokalnega prostora in s svojimi strokovnimi predlogi ter rešitvami pomagamo k izboljšanju življenjskega okolja. Kljub zaoštrenim tržnim pogojem zaključujemo z gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta Malin v Radomljah, industrijskega objekta IMP SKIP v Mengšu in preureditvijo stare bolnišnice v Piranu v sodoben šolski center. Ob 1. maju čestitamo in želimo veselo praznovanje! PEKARKA D zafić s. Zoranina 5a, 1234,-Mengeš Tel.: 06 S 643 Trzin, Mlakarjeva 7, teL- 041/715-643 odprto: vsak dan, tudi ob sobo tah, od 8.00 do 19.00, ob nedeljah in praznikih pa od 8.00 do 14.00. Pekama Pečjak tLo.o., Škofljlca Dotenjska c. 422, Telefon: (061) 666-194 Vsem občanom Trzina želimo prijetne prvomajske praznike In jim čestitamo za trzinski praznik. Lokal hitre prehrane In diskontna trgovina Trzin, Blatnlca 1, teL: 1621016 Vsem občanom Trzina in bralcem Odseva želimo veselo in prijetno praznovanja 1. maja, praznika dela! Vodstvo Občine Trzin in uredništvo odseva * 'j //V/e- IOC Trzin Tel.: 061 / 162 24 24 Izdelki po naročitu. Ce*liorskci 8, Jorše Oblikovanje, '230 Domžale unikatna poslifçava, '«'•/fox: 061/ 714 871 Mobitel: 0609/ 616 707 Trgovina Zastopnik vas vabi k nakupu: Trzin, Pod gozdom 2 Pri nas dobite blago, kl )e odvzeto zaradi carinskih prekrikov. Imamo tudi veliko izbiro: video in avdio kaset, čistil, kozmetike, filme, fotoaparate pa tudi vse za poletje in dopust: vrtne mize, stole, ležalnike, senčnike, hladilne torbe. Vabimo vas na obisk v našo prodajalno. Trenutno imamo v akcijski prodaji naslednje artikle: kava minas 1 kg 800 SIT, stojalo, sušilo za perilo 1.100 SIT whisky Ballant]nes 3.000 SIT Pri nakupu nad 3.000 SIT vam ta oglas priznamo kot kupon in vam podarimo 10 % popust Voáčimo vam za 1. maj, praznik delà. SKB BANKA D.D. SEDEZNE GARNITURE TOVÁRNĚ OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Podskraynik 18, 1380 Cerknica Telefon 081 793 539, faks 061 792 284 SALONI : - Podskrajnik 18, Cerknica - Jemčeva 45a, Trzin (stari del) Telefon 714 537, faks 714 536 Delovni čas: od 7. Do 17. ure, sobota od 9. Do 13. Ure. EMA Ekspozitura TRZIN v obrtno industrijski coni (objekt Piramida) posluje že tretje leto. Zaposlenim na« je v veselje delati s strankami, s katerimi se radi pogovorimo. V naši enoti je dobrodošel vsak, ki potřebuje informacijo ali pa mogoče želi začeti poslovati x nami. Na enem mestu nudimo svojim strankom vse storitve. Mnenja smo namreč, da je najboljša stranka zadovoljna stranka. OB TEJ PRILOŽNOSTI VSEM SVOJIM STRÁNKÁM IN BRALCEM OBČINSKEGA GLASILA ŽELIMO OB BLIZAJOCEM SE OBČINSKEM PRAZNIKU IN PRAZNIKU DELA VESELO PRAZNOVANJE. V BANKI PRIČAKUJEMO, DA BOMO Z VAMI LAHKO USPESNO SODELOVALI TUDI V PRIHODNJE. Vaša SKB banka Ekspozitura Trzin Delovni čast Dopoldne od 8.30 da 12.00 Popoldne od 14.00 do 17.00 Ob sobotah je Ekspozitura v Trzinu ZAPRTA trzin lep in gostoljuben Pomlad ni le čas cvetenja, porajanja no-■ -ga življenja m novih idej, to je tudi čas jpomladanskih čiščenj. Po hladni in vlažru •'mi, ko smo kar najtesneje zapirali domo-~ j pred mrazom, jih zdaj odpiraino, zračimo, čistimo. Naj pnde sonce v naše hiše! -•evilne prizadevne gospodinje so že pred velikonočními praznikj opravile generalna jiščenja, tište, ki so bolj lagodne, pa čakajo naše toplejše dru. Spomladanska čišćenja opravljamo tudi zunaj, na vrtovih in travni-iih okrog naših domov. Naravi hoćemo po svoje pomagati, ko krasi naše okolje z ze-:snjem in cvetjem. Ker želimo, da bi bil Tr--in lep in urejen, so se tudi v vodstvu naše cbčine odločili, da pripravijo veliko čistilno akcijo, v katero naj bi se vključilo kar naj-već krajanov, še zlasti pa vsa trzinska društva. Več o tej akciji bomo pisali v majski številki Odseva Takšne akcije so potrebne, saj je med nami še vedno kar nekaj nemarnežev, ki jim a podobo našega kraja sploh ni mar, precej pa je tudi takih, ki pri sebi doma in na jomačem vrtu še pospravijo, vendar po liniji najmanjšega odpora odpadke in smeli odpeljejo kar k najbližjernu grmovju, potoku ali pa k obronku gozda. Resnici na ljubo ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Namestnik odgovornega urednika: lože Štih ' Tehnični urednik: ; Emil Pevec Urednica fotografije: Mojca Rućigaj Trženje: ToneIpavec Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Manja Lukan °stali člani uredništva: Mateja Erćulj, Uria Mandeljc, Nuia Matan, Mušii, Gašper Ogorelec, Viktorija 'tar - Oblak, Katja Rebec, Mojca Senica Tisk: "avant Trading d.o.o., Ljubljana Naklada: «00 izvodov Sttilo Odsev Izhafa enkrat mesečno In ga dobljo «Plaćno vsa sospodinjstva In podjetja v Trzinu. ISSN 1408-4902 ^ M'"'sfrstva za kulturo Republike 8lovenije - 395/97 krajevni časopis Odsev opada med J^ode informalivne^a značaja iz 13. točke tarifne //J8 3' *« katere se plačuje 5% davek od promela je treba povedati, da je bilo letos, ko smo želeli posneti reportažo o divjih odlagališčih v naši okolici, takšnih odlagališč rnanj kot v prejšnjih letih, vendar jih je še vedno odiočno preveč. Nekaterim očitno še vedno ni mar prav nič drugega kot le njihova lastnina. Če pacajo, uničujejo in zastrupljajo okolje, jih ne gane, saj menijo, da to ni njihov problem, važno je, da je pri njih doma vse kot iz škatlice. Upamo, da bo takih vse manj, saj se povsod trudijo 7. osveščanjem in vzgojo ljudi. Prav bi bilo, ko bi vsi spoznali, da človeštvo z nemar-nostjo in onesnaževanjem okolja samo sebi žaga vejo, na kateri sedi. Ljudje, ki jim ru mar, kje in v kakšnem okolju živijo, postajajo vse bolj smeli in vse bolj organizirani. Tudi turistično društvo, H smo ga pred kratkim ustanovili v Trzinu, naj bi po svoje prispevalo k lepši podobi Trzina. Člani društva že delajo nacrte, kako bi Trzin naredili privlačen in zanimiv tudi za druge. Predvsem pa pravijo, da čc bodo dosegli, da se bomo Trzinci v svojem kraju dobro počutili m bomo ponosni nanj zaradi njegove urejenos-ti, potem bodo tudi drugi radi zahajali k nam. Trzin verjetno nikoli ne bo velik in pomem-ben turističen kraj, kot je na primer Bled, Kranjska Gora, Portorož ..., saj takih naravnih in kultumo-zgodovinskili danosti enostavrio ni-mamo. Vseeno pa ima Trzin tudi lastnosti in prednosti, zaradi katerih bi se lahko uvrstil med turistično zanimive kraje. Pred časom mi je prijatelj Janez Škrlep iz Mengša dejal, da je Trzin kot majhen biserček. Nima velikih tuns-tičnih zanimivosti, vseeno pa ima vse polno majhnih lepot, prijetnih kotičkov in zanimivosti, ki skupaj dajejo celoto, vredno obiska. Janez mi je takrat rekel: »Na svetu so različni kamni. Lahko so veliki, lepi, pomembni, vendar njihova velikost ni tako pomembna. Tudi rnajhni kamenčki so lahko dragoceni. Za primer lahko vzainete težak in okoren kamen, ki ni dober za nič dnigega kot mogoče za tlačenje zelja, briljant pa je lahko neprimerno manjši in lažji, vendar je precej bolj drago-cen. Takšen svetleč biserček je tudi Trzin, ki po svoje dostojno krasi slovensko krono.« Zamislil sem se ob tej Janezovi primerjavi in moram reči, da sem mu na koncu dal prav. Trzinski biserček pa bo bolj zasijal, če bomo k temu pripomogli vsi. Potruditi se moramo, da bo naš kraj res urejen, sami pa moramo k podobi kraja pridati še gostoljubnost. Predvsem moramo premisliti o naših prednostih, po čem se razlikujemo od drugih in zakaj bi lahko bili zanimivi za obiskovalce. Pomlad v Trzinu. (foto: Mojca) Nedvomno je velik adut Trzina njegova le-ga. Smo na križišču poti, nedaleč od centra, pa vseeno ne v središču. Še vedno srno zelena občina z lepimi gozdovi, travniki, potočki in lepimi razgledi. Marsikaj zanimi-vega laliko povemo o preteklosti našega kraja, pokažemo pa lahko tudi nekaj kulturnih spomenikov in zarumivih stavb, tudi sodobnih, v industrijski coni. Trzin bi bil lahko prijeten kraj za šport in rekreacijo. Lahko bi uredili pnjetne tekaške in spreha-jalne steže po trzinskem gozdu. Poleg Trzincev bi se 11a njih lahko rekreirali tudi ljudje iz sosednjih krajev. Ves čas govon-mo, da potrebujemo športno-rekreacijsko območje. To je tako ali tako ena od pred-nostnih nalog v občini; ko bomo uiejali takšno območje, pa lahko razmišljamo tudi o širši ponudbi. Pri tem ne mislim na gradnjo ne vem kakšnih telovadnic in športnih dvoran, v mislih imam predvsem naravne danosti, ki jih je treba le nekoliko prirediti in »popraviti«. Trzin bi laliko spremenili tudi v priljubljeno nakupovalno središče. V industnjski com je vse polno podjetij, ki imajo poleg obratov za proizvodnjo in veleprodajo urejene tudi možnosti za ugodne, predvsem cenejše nakupe izdelkov v maloprodaji. Pogosto imajo kot proizvajalci ali veletrgovci tudi zelo pestro ponudbo. Z dobro obveščenostjo, kje je mogoče kaj ugodno in ceneje kupiti, bi prav gotovo lahko pritegnili številne kup ce in obiskovalce. Ti se po nakupih običaj no radi tudi usedejo v kakšen lokalček in s požirkom splaknejo razmišljanja o stanju v denamici. Lokalov in lokalčkov pa je v Trzinu kai precej. Z dobro obveščenostjo bi laliko povećali tudi obisk v njih, seveda pa tudi obisk v drugih lokalih, ki nudijo še dru-gačne usluge, na primer frizerske, fiziotera-pevtske ipd. Potřebovali bi dobro urejen sistem seznan-janja obiskovalcev z ličnimi in preglednimi oglasnimi tablami, prospekti, brošuricami in drugim propagandnim mateiialom. Pos-krbeti pa bi morali tudi za različne prireditve, ki bi pritegnile obiskovalce, te pa bi na takih prireditvah lahko tudi nevsiljivo sez-nanjali s ponudbo našega kraja in jih prepričali, da se morajo k nam še vračati. Možnosti je res veliko, treba jih je le dobro pretehtati in uresničiti. Šele takrat bo Trzm kot biser zasvětil nidi drugim in ne le nekaterim vanj zagledanim posameznikom. Urednik t: H '{Ur- Čas je dobrina, ki jo imata revež in bogataš enako. (Italijanski) TTTIT jtf JffjJAlJ, - sedežnih elementov s kombinacijo ležiač V LlliU mIOVU« - iz naravnega ter umetnega uai\]a ter dekorativnih tkanin. PRORAČUN Spoštovani občani in občanke, ko boste kak dan po dvajsetem aprilu prebirali te vrstice, bo prvi proračun občine Trzin že sprejet. Občinski svet ga bo namreč drugič obravna-val, in, upajmo, tudi sprejel v ponedeljek, 12. aprila. Tako bo Občina Trzin ena prvih občin s sprejetim proračunom za leto 1999. Vendar ni bilo lahko priti do tega proračuna in velja priznati, da bo ob prvem rebalansu, predvidoma septembra, gotovo deležen nekaterih popravkov, ker se bo nedvomno iz-kazalo, da so bile ocene posameznih potreb in ludi ocene posameznih virov sredstev iz razumljivih razlogov le približne. Svoj prvi proračun smo namreč pripravljali brez mnogih ustreznih podlag in izkušenj, saj nismo imeli na voljo niti tište najbolj običajne pod-lage za oblikovanje letošnjega proračuna, to je lanskega proračuna. Povrhu je tudi država s svojimi navodili in izračuni virov ter dokon-čnim izračunom finančně izravnave za leto 1998 podprla naše prizadevanje nekoliko pozno, pravzaprav po tistem, ko smo mi svoj proračun že pripravili za pro obravnavo. Kakorkoli že, s pripravo proračuna smo na-lašč nekoliko pohiteli, ker smo želeli sami sebi omogočiti čimprejšnjo finančno osamo-svojitev glede na to, da v skladu z zakonom Občina Trzin do sprejema in začetka veljav-nosti lastnega proračuna posluje preko t.i. ločenega računa občin Domžale in Trzin in lahko zadovoljuje svoje finančně potrebe samo v okviru t.i. dvanajstin, izračunanih na osnovi lanskega proračuna Občine Domžale. Po drugi strani pa šele potem, ko bo začel veljati naš lastni proračun, lahko začnemo uresničevati svoje namere glede investicij, se pravi zbirati ponudbe oz. objavljati razpise za posamezna delà, ki jih načrtujemo. Načr-tov pa imamo, kot je razvidno iz proračuna, kar precej. STRATEGIJA Priprave za izdelavo strategije razvoja Občine Trzin so po prvih tednih tipanja posameznih odborov občinskega sveta, kako se te naloge lotiti, stekle, in posamezni odbori so že opravili začetno presojo o skupi-nah zainteresiranih udeležencev v razvojnih procesih, oceno interesov posameznih interesnih skupin in evidenco poglavitnih smotrov, ki naj bi bili v naslednjih letih in tudi desetletjih doseženi na njihovih pod-ročjih delovanja. Odločili smo se tudi, da bomo v okviru priprave in izdelave strategije organizirali t.i. urbanistično delavnico (v tesnem sodelovanju z Urbanističnim in-štitutom iz Ljubljane), s pomočjo katere naj bi na osnovi predhodno ugotovljenih želja in interesov občine v celoti in posameznih interesnih skupin prišli do čim bolj soglasne vizije prihodnje urbanislične podobě Trzina. Pri lem je ena glavnih teženj prav to, da zagotovimo enotnost kraja kot naselja z nespornim središčem, zagotovimo ohranitev prostora, ki po našem skup-nem mnenju ni primeren za pozidavo in s tem tudi zavarujemo svoe naravno okolje; obenem pa si vendarle zagotovimo tudi nadaljnji razvoj in ohranitev položaja ene razvojno najbolj dinamičnih in zato tudi ene "najbogatejših" občin. UMAZANE PODROBNOSTI Kot je mogoče prebrati tudi v drugih javnih glasilih in ne le v Odsevu in slišati po trzinskih barčkih in bifejih, pa se seveda kot občina ubadamo tudi s številnimi veli-kimi in včasih zoprnimi umazanimi podrobnostmi. S tem seveda ne mislim samo na bodice, ki se pojavljajo v Odsevu in ka-terih avtorji pogosto spregledajo kakšno zelo pomembno dějstvo ali zamolčijo kak važen podatek, da pač lažje delijo svoje očitke občinskemu vodstvu ali tudi bivši skupni občini. Tako je pač treba povedati, da za to, da so bile volitve v Trzinu izvedene po večinskem načelu in občina razdelje- na na volilne enote, ni kriva niti občina Trzin niti občina Domžale. Tako pač določa zakon in prav bi bilo, da očitarji svoje očitke naslovijo na zakonodajalca in stranke, ki se zavzemajo za većinski volilni sistem na vseh ravneh. isto velja za avtorje spisov, ki radi omenjajo cenzuro. Cenzure glede pisanja v Odsevu ni, seveda pa tudi to ni demokracija, če kdo kar naprej navaja podatke, ki niso resnični. Demokracija pomeni tudi odgovornost z to, kar napišeš ali rečeš. Toda to so pač zoprne malenkosti. Hujši se zdijo na prvi pogled zapleti v zvezi z gradnjo in občinskim financiranjem rekonstrukcije in modernizacije glavne ceste M 10. Rad bi Trzince, ki so jih morda vznemirile senzacionalistične nápovědi, da bo cesta zgrajena brez priključkov in križišč ter brez semaforjev ipd., obvestil, da se to v nobe-nem primeru ne bo zgodilo. Gre žal za pos-kus majhne "propagandne vojne", katerega namen je prisiliti predvsem Občino Domžale, da bi se uklonila željam državnih orga-nov in služb, ki so v tej zvezi tudi naredili nekaj napak in bi jih zdaj radi na hitro popravili. V času, ko to pišem, so že napove-dani nadaljnji pogovori med Ministrstvom za promet in zveze oz. Direkcijo za ceste in Občino Trzin glede del, ki naj bi jih sofi-nancirala Občina Trzin in jih je še potrebno opraviti, stekli pa so tudi dogovori o spre-membi zazidalnega načrta na območju katerega bo zgrajena t.i. povezovalna cesta med Trzinom Mlakami in OIC Trzin. Skratka vse, kar je potrebno narediti za to, da bo Trzinu omogočena normalna uporaba rekonstruirane ceste v skladu z nacrti, bo nedvomno narejeno, le da mogoče nekoliko manj razkošno ali kakšna manj pomembna stvar tudi nekoliko kasneje, kot je bilo prvotno predvideno. To pa zato, ker Trzin glede na omejene možnosti svojega proračuna ne more vsega plaćati lako hitro ali toliko, kot si to predstavlja država. Trzin, 08.04.1999 Župan Tone Peršak Spoštovani bralci Odseva, H spet smo vam dolžni opravičila zaradi zamude tokratne številke našega glasila. Tudi tokrat se lahko sklicujemo na tehnične H težave, k zamudi pa je prispevalo zelo razgibano življenje v Trzinu, ki mu komaj lahko sledimo. & Uredništvo Odseva prvi občinski proračun izglasovan ——■ tm. . ■ ——, ■ ■— jm mamá......-■ mmmm■■ - wM Na 5- sei' Občinskega svela, v ponedel-jek, 12- tm., je Trzin, kot ena prvih občin v Sloveniji dobil svoj letošnji občinski proračun. Naš prvi občinski proračun predvi-deva 342.489.000,00 SIT odhodkov, od tega je največ denarja namenjenega komunalni, cestni in energetski dejavnosti (123. 182.000 SIT), skoraj 50 milijonov tolarjev pa je predvidenih za slroške občinske uprave in občinskega sveta. Splošnim javnim potřebám so svetniki namenili skoraj 37 milijonov, dokaj velik kos skupne pogače pa je namenjen tudi otroškemu varstvu (nekaj manj kot 36 mio SIT) ter šolstvu, raziskovalni dejavnosti in športu (približno 31 milijonov SIT). Župan Anton Peršak je ob tem ponovno opozoril, da merila za sestavo proračuna še niso povsem dořečena, da so večkrat zgolj ocenjevali, kolikšne naj bi bile potrebe, in da bo ta proračun skoraj gotovo v drugi polovici leta potřeboval popravke. Nedvomno bo drugi proračun precej lažje sestavili. ZAKLJUČNI RAČUN 2A LETO 1998 Na začetku seje pa so morali svetniki potr-dili zaključni račun in premoženjsko bilanco Občine Domžale za leto 1998. Pregle-dovanje tistih številk je marsikoga spravilo v slabo voljo, saj so podatki nazorno potr-jevali, kako malo denarja se je v nekdanji občini vračalo v Trzin. Prav gotovo si je kdo ob tem mislil, da smo Trzinci le naredili prav, da smo šli na svoje. Ko je svetni-ke zanimalo, če bi se dalo ta neskladja ob sprejemanju zaključnega računa vsaj malo popraviti, je načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale Metka Cerar pojasnila, da pravzaprav ne morejo narediti nič drugega, kot zgolj potrditi slanje, kakršno je prikazano v zaključnem računu. To naj bi bilo dejansko slanje na finančnem področju v občini, ob tem pa ludi ni nobene pravne podiage, da bi Trzin še lahko dobil sredstva, ki so mu bila ob sprejemu proračuna namenjena, pa jih kasneje niso porabili za Trzin. Pojasnila je, da so bili kasneje v domžalski občini narejeni rebalansi in rebalansi rebalansov, tako da Trzinci na tista redstva ne moremo računati. Možno bi sicer bilo, da bi to upoštevali ob delitveni bilanci, vendar je gospa Cerarjeva trzinske svetnike istočasno tudi opozorila, da je to malo verjetno, navrgla pa je tudi, da je čimprejšnja sklenitev delitvene bilance bolj v interesu Trzina kot pa Domžal. DOBILI SMO PODŽUPANA Na 5. seji je Občinski svet sprejel tudi več pomembnih kadrovskih sklepov. Na predlog • župana Antona Peršaka so za podžupana Občine potrdili Valentina Kolenca (ZLSD). V obrazložitvi sklepa je župan pojasnil, da se je za tak izbor odločil, ker Valentin Kolene stanuje v starem delu naselja, medtem ko župan živi v novem. Valentin Kolene je predstavnik podjetnikov, ki jih je v Trzinu kar precej, dodaten razlog pa je ludi v tem, da gospod Kolene nima politične predzgodovi-ne, se pravi, da ni obremenjen s kakšnimi zadevami, ki bi se vlekle še iz prejšnjih mandatov v občinskem vodstvu. Že lakoj na začetku seje je Občinski svet po-Irdil tudi mandat novému občinskemu svetni-ku Romeu Podlogarju, ki je bil v IV. volilni enoti izvoljen za svetnika na nadomestnih volitvah, ki so bile 14. marca. Romeo Podlogar je tudi lakoj dobil dodatno zadolžitev. Občinski svet je namreč sprejel odlok o ustanovitvi sedemčlanskega četrtne-ga odbora za območje industrijsko obrtne cone. Oblikovanje takšnega odbora so nare-kovale same razmere v OIC, saj je tam res precej nerešenih zadev, dolgov domžalske občine in potřeb, ki terjajo večjo dejavnost stanovalcev v coni in tudi podjetnikov, ki imajo tam svoja podjetja. Za člane četrtnega odbora so izvolili: Marjana Tekavca, Zdravka Grginiča, Slavico Savič, Braneta Lapa, Vin- cencija Turka, Iztoka Bunčka in Janeza Bunčka, Romeo Podlogar pa naj bi sprem-ljal in koordiniral delo odbora. Ob tem je treba povedati, da ima četrtni odbor predvsem svetovalno funkcijo, podobno kot jo je imela v domžalski občini trzinska KS. KAKŠEN BO TRZIN V PRIHODNJE Več pozornosti so pritegnila poročila o poteku priprav za izdelavo strategije razvoja. Nekateri občinski odbori so se pri tem že izkazali, to še zlasti velja za Odbor za okol-je in prostor, ki je naredil pravo študijo potřeb in želja Trzina, hkrati pa tudi danosti in nekaterih nevarnosti, ki bi jih nenadzo-rovan razvoj lahko prinesel. Občinski svetniki in svelnice so na 5. seji spregovorili tudi o pripravi sprememb pro-storskih in dolgoročnega plana, ki ga je treba prilagoditi novonastalim razmeram. Ob tem so ponovno poudarili, da se Trzin v prihodnje ne bi smel širili in da ni treba pozidati vseh zelenih površin. Pozidali naj bi lista območja, kjer so postopki že stekli, drugje pa bodo potrebne omejitve. SPORAZUM 0T3- TRZIN CENTER V zvezi z gradnjo v Trzinu pa so svetniki sklenili, da z investitorji gradnje Centra T3 le sklenejo sporazum. Romeo Podlogar se je sicer zavzemal, da bi gradnjo zaustavili in povprašali za stališče Ministrstvo za okolje in prostor, vendar je bil njegov predlog preglasovan. Na seji smo izvedeli, da se investitorji načeloma strinjajo s sporazumom z Občino in gradnjo centra v skladu z načrti, ki jih predvideva t i. maketa 2 (višina objektov prilagojena pogojem, ki jih je postavljala že KS), vendar pri zgraditvi 900 m2 prostorov za bodočo občinsko stavbo ne pristajajo na dograditev objekta do 3. podaljšane faze. Objekt so pripravljeni zgraditi le do 3. faze. Svetniki so se nazadnje zedinili, da je to vseeno boljše kot 500 ni2 in so pristali na sklenitev sporazuma, ki med drugim določa tudi, da bodo Ustavno sodišče obveslili, da je za občino spor z investitorji rešen, in da naj sodišče to upošteva pri obravnavi ustavne pritožbe občanov, ki zahtevajo razveljavitev gradbenega dovoljenja. Med važnejšimi odloki, ki so jih sprejeli na 5. seji, je treba omeniti odlok o kategorizaciji občinskih cest, odlok o ustanovitvi šol-skega okoliša, odlok o ustanovitvi in organizaciji organa občinske uprave ter sklep o organizaciji akcije Očistimo občino pred praznikom. Miro Štebe Romeo Podlogar se ob tej priliki zahvaljuje vsem, ki so njegovo kandidaturo podprli in mu izrazili svoje zaupanje. Še zlasti se zahvaljuje vsem, ki so mu s svojimi podpisi sploh omogočili kandidaturo na nadometnih volitvah kot neodvisnemu kandidatu skupine volivcev. Po svojih najboljših močeh bo skušal v Občinskem svetu zagovarjati in uveljavljali stališča, s katerimi je nastopil v predvolilni kampanji, hkrati pa se namerava ludi truditi, da bi opravičil zaupanje, ki so mu ga volivci izkazali. novičke iz občinske pisarne -I POSODA BLJANJE OBČINSKIH PROSTOROV Trzinska Občina vse bolj prevzema naloge, ki so v njeni pristojnosti in se tudi dejansko osamosvaja, zato ne preseneča, da v občinski upravi že tečejo priprave za ureditev občinskega urada in za zaposlitev več ob-činskih uslužbencev. Pred kratkim je Občina pridobila tri prostore v občinski stavbi, v katerih je bilo prej stanovanje Marjana Capudra, tako da ima Občina zdaj za svoje bodoče urade več prostorov. Sredi aprila so prostore že začeli preurejati in poso-dabljati, in kot napovedujejo, bodo že v kratkem primerni za občinske urade. Župan Anton Peršak nam je povedal, da je denar za ureditev prostorov že predviden v letošnjem občinskem proračunu. Prostori so bili v dokaj slabem stanju, tako da je potrebna temeljita obnova. Zamenjali je treba okna, prenoviti tla in strope, vzidati dvoje novih vrat, napeljati centralno kurja-vo in druge instalacije (elektriko, telefonske linije itn.) V prvi fazi bodo obnovili tri prostore dosedanjega stanovanja, v drugi pa bodo obnovili še hodnik in prostore, kjer je bil do zdaj sedež občine oz. še prej krajevne skupnosti. Pogovarjali so se tudi, da bi na podstrešju uredili mansardne prostore, ki bi bili na-menjeni društveni dejavnosti, vendar so zaradi dotrajanosti stropov in sploh objekta ugotovili, da bi bilo to verjetno precej drago, tako da za zdaj o tem ne razmišljajo več. Na razpis za direktorja občinske uprave oz. tajnika občine so se v zahtevanem roku prijavili štirje kandidati, nekaj pa jih je rok za-mudilo, za svetovalca za finance se je pra-vočasno prijavilo 13 kandidatov, nekaj več pa še z zamudo. Olede na dokaj veliko število kandidatov, s katerimi bodo v kratkem opravili pogovore, na Občini računajo, da bodo lahko dobili ustrezne kadre. Zanimi-vo pa je, da med kandidati ni nobenega iz Trzina. POGOVORI 0 DOKONČANJU IN PLAČILU G-10 V zadnjem času se je župan Anton Peršak le sestál s predstavniki investitorjev in izva-jalci del pri gradnji trzinske obvoznice. Na-jprej se je sestál z izvajalci del, nato pa še z investitorji. Ugotovili so, da sta pravzaprav obe strani za dogovor in iskanje rešit-ve, ki bi bila sprejemljiva za vse. Takoj po pA'em maju se bodo ponovno sestáli in naredili celovit pregled vsega, kar je bilo doslej narejenega in časovni pregled, kdaj je bilo kaj narejenega ali pa še bo. Na podlagi tega bodo podpisali pogodbe o financiranju posameznih segmentov sanacije G-10, posebej s Trzinom in posebej z Domžalami. Na Direkciji za ceste in Državni družbi za ceste so očitno že spoznali, da Trzin zdaj enostavno nima denarja, da bi plačal vse, kar zahtevajo, in so že pripravljeni iskati rešitev, ki bi ustrezala vsem. SANACIJA VODOVODNEGA OMREŽJA V TRUNU Oskrba z vodo je še zlasti kritična v industrijski coni Trzin. Kot ugotavljajo gasilci, tam niti ne bi mogli gasiti kakšnega večjega požara, če bi slučajno zagorelo. Vse kaže, da se bodo stvari kmalu popravile. Večji del glavnega voda vodovoda v OIC bodo v kratkem podvojili oziroma okrepili. Večji del tega bo plačala domžalska občina, saj je to še njen neizpolnjen dolg. Lani je domžalska občina za ta poseg predvidela približno 13 milijonov SIT, za celotno sanacijo pa bo treba plačati približno 19 milijonov SIT. Razliko naj bi plačala naša občina, ki se bo navezala na pogodbo o sanaciji vodovoda v OIC, ki jo je domžalska občina že podpisala. FINANCIRANJE OBČINE Proračun naše občine je začel veljati z objavo v našem glasilu. Financiranje domžalske in trzinske občine je bilo načeloma že zdaj loče-no in je potěkalo preko t.i. ločenih računov, povsem pa se bosta občini na finančnem po-dročju iočili takrat, ko bodo tudi v Domžalah sprejeli svoj letošnji proračun, to bo predvi-doma 12. maja. Glede sklenitve delitvene bilance pa pogovori še tečejo. V zadnjem času posebno pozor- nost namenjajo plačilu gradnje trzinske ob. voznice G-10. Ob tem, ko se pogovarjajo, kako bodo dělili finance obeh občin, ki sta následnici prejšnje skupne Občine Domžale, pa zdaj ugotavljajo, da je ključ, po kate-rem naj bi dělili finance, za Trzince kar ugoden. Denar bodo namreč delili glede ni odstotek števila prebivalcev (na Trzin tako odpade 9,5 % skupne dediščine). Trzin bi sicer lahko po kakšnem ključu dobil več denarja, vendar pa bi to pomenilo tudi večji delež skupnih obveznostih, predvsem dol-gov stare občine. S plačevanjem teh obveznosti pa bi Trzin v nekaj lelih lahko vet izgubil, kot pa bo zdaj, ko bo iz skupne za-puščinske blagajne prejel manj denarja. KAM S TRZINSKIMI ODPAD Kl Većina slovenskih občin se srečuje z vse težjim vprašanjem, kam z odpadki. V prejšnji občini, in tudi zdaj, komunalci odpad-ke iz Trzina vozijo na skupno komunalno odlagališče na Dobu, ki pa je že vse bolj polno, in bo treba najti drugo rešitev. Razmišljajo o treh možnostih: na območju občine Domžaie lahko najdejo neko novo, za odlagališče prirnerno, lokacijo, skupno odlagališče lahko uredijo v kateri od novonastalih občin na tleh nekdanje skupne ob- čine, lahko pa se za odstranjevanje odpadkov povežejo tudi s kakim tretjim partner-jem, na primer v Ljubljani, ki bi lahko pos-krbel za odvoz odpadkov iz Trzina. Vse tri možnosti so še odprle, treba pa je povedati, da Trzin letos deloma že prehaja na sistem ločenega zbiranja odpadkov. V Trzina bodo še letos uredili 10 ali več t.i. ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov. \ končni fazi naj bi bilo takšnih »otokov« kar 21, žanje pa naj bi skrbelo dosedanje komunalno podjetje iz Domžal, ki se je že Ar govorilo s podjetjem, ki bo odpadke pre-vzemalo. Na občini menijo, a je za Trzin z-zdaj najbolje, če še naprej ostane v tem projektu, za njegovo izpeljavo pa je že predviden denar v občinskem proračunu-Kar se tiče kanalizacije, pa je Trzin zdaj vključen v sistem centralne čistilne naprau v domžalski občini. Nekdanja trzinska čis- •jlna naprava je v (em sistemu le pretočna •očka, v kateri se zbirajo odplake in nato 'idtekajo Proti osredni' čistiini napravi. Trzin pa je tudi eden od solastnikov te osrednje čistilne naprave. 0 HIŠAH IN objektih, Kl ffffljo VIĐS2 TRUNA Tudi na Občini dobivajo već pobud, da caj občina posreduje pri lastnikih, ki so zanemarili svoje hiše ali druge objekte Jo te mere, da že kazijo podobo kraja. Tak primer je še vedno razpadajoči kiosk ob Mlakarjevi ulici, do nedavna je precej negodovanja vzbujala podrtija stare Grčarjeve hiše ob Mengeški cesti, v Clanek »Brez cenzure - drugič«, ki je bil objavljen v zadnji številki Odseva, je g. župan popravil na način, kot lo delajo učitelji učencem, ko jim popravljajo spise in poda-jajo svoje pripombe, ki pa naj bi bile objektivne. Pripis g. župana pa je zavajajoč in brezpredmeten, zalo župan pri Službi za lokalno samoupravo, ki je svoje mnenje podala na osnovi sklepa Ustavnega sodišča, ni dobil pisnega demantija. Da bi občani Trzina tudi sami ustvarili podobo glede pravnih mnenj, ki smo jih pridobili, pošiljam uredniku Odseva dopise Službe za lokalno samoupravo in odvetni-kov g. Zorana Harlmana in g. Danijela Starmana in ga prosim za objavo le teh. 0. župan in svetniki občine Trzin nimajo nobenega podpisanega pravnega mnenja, tó bi zagotavljalo, da je gradbeno dovoljenje investitorjev v T-3 pravnomočno in da se gradnja kljub odločitvi Ustavnega sodišča, k" je sprejelo sklep o začasnem zadržanju izvajanja Odloka o ureditvenem nacrtu T-3, jahko nadaljuje. Operirajo z mnenji pravni-KOV, ki SO uslužbenci institucij, ki podpirajo gradnjo. ^ zadnjem zboru občanov nam je župan povedal, da ni nobenih pravnih možnosti, da bi se v T-3 gradilo po volji Trzincev, da je že pač vse zamujeno. Sedaj pa vedno olj "gotavljam, da to ne drži. To nam do-"•^uje tudi ravnanje župana in večine svet- Občine Trzin, ki so na zadnji seji «Mtnskega sveta sprejeli sklep, da bodo T tam° sodišče P°slali predlog, v kate-us,avne sodnike pozvali, da Po-T ° 0 Preverbi zakonitosti gradnje v T-3 ran, ki sva jo vložila z g. Abetom, milo '®teno - izničijo. ki pa so jo zdaj le podrli, nekateri pa tudi opozarjajo na zanemarjenost stare Jafačenko-ve hiše ob Jemčevi cesti, kjer so okupatorji oktobra leta 1944 pobili tri partizanske fun- cionarje. Na hlevu je sicer spominska ploš-ča, zanemarjena domačija in njena okolica pa ni v ponos našemu kraju. V Trzinu je še nekaj takšnih zanemarjenih objektov, vendar na Občini pravijo, da so večinoma nemoćni, saj je vse v rokah lastnikov. Brez soglasja lastnikov posegi niso mogoči. Največ možnosti je, če se v reševanje takšnega primera vmešajo inšpektorji, vendar so vsi postopki pri tem zelo dolgotrajni. Tudi opuščenega razbitega avtomobila ni mogoče kar tako odpeljali na odpad, saj lastnik še vedno lahko toži tistega, ki mu avto odpelje, da mu ga je ukradel. Kot udeleženec in opazovalec sej Občinskega sveta Občine Trzin lahko ugoto-vim, da župan in večina svetnikov naše občine delà v korist investitorjev in ne občanov Trzina. Za njih je 251 podpisov Trzincev in Trzink, ki nasprolujejo gradnji T-3 v sedanji obliki in zahtevamo razpis referenduma, pražen list papirja. Trzin, 15.4.1999 Peter Kralj PS.: Peter Kralj nam je res dal tri dopise, ki se nanašajo na gradnjo v T3. Ker v Odsevu žal mmamo prostora m ker so vsi trije dopisi precej podobni, objavljamo le dopis odvetnika Danijela Starmana. O dopisu odvetruka Zorana Harmana smo že pisali v prejšnjih številkah, del dopisa Službe za lokalno samoupravo pa je Peter že dobe-sedno citiral v svojem pismu Brez cenzure II. Zadeva: Izvajanje Odloka o ureditvenem náčrtu območja T3 Trzin center Spoštovani! Na našo pisarno so se obrnili pobudniki spodbijanega Odloka o ureditvenem nacrtu območja T3 Trzin center in predložili dokumentacijo t.j. sklep Ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja odloka do končne odločitve tega sodišča (Ur.l. 83 z dne 11. 12. 1998) ter dopis Vlade RS - Službe za lokalno samoupravo z dne 5. 3. 1999, št. 328/99, naslovljen na Občino Trzin. Ker je na dlani, da zaradi odločitve Ustavnega sodišča RS, ki je dokončna, ni dopustno iz-vajati kakršnakoli gradbena ali fizična oz. pripravljalna delà na podlagi upravnih aktov izdanih na podlagi ureditvenega načrta območja T3 Trzin center, je nerazumljivo, da se gradbena delà še izvajajo. Spoštovani gospod župan, pričakujem, da boste zastavili ves vpliv, da se spoštuje odločba Ustavnega sodišča in s tem temelji pravne države. Prisiljen sem za primer, da bi se gradbena delà nadaljevala opozoriti, da bomo celoten primer posredovali javnosti, Ustavno sodišče pa bo prisiljeno ponovno odloćati. jasno je, da je podana tudi odškodninska odgovornost lokalne skupnosti. S spoštovanjem! Odv. Danijel Starman Koper, 25.3.1999 OBČANI PROTI GRADNJI -OBČINSKI SVET IN ŽUPAN ZA GRADNJO predstavitev komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predstavitev obcinskih svetnikov občine trzin V, prejšnji številki Odseva smo predstavili Odbor Občinskega sveta Trzin za družbene dejavnosti, sociálno delo in dejavnost društev, tokrat pa predstavljamo Komisijo za mandatna vpra-šanja, volitve in imenovanja: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je bila poleg Statutar-no-pravne komisije prva od delovnih teles, katerim je Občinski svet Občine Trzin po-Irdil mandat, in sicer že na prvi, konstitutivni seji, 12. 12. 1998. Razlog za tako naglico je sam pomen in naloga Komisije, da na konstitutivni seji Občinskega sveta potrdi mandate izvoljenih občinskih svel-nikov na podlagi poročila Občinske volilne komisije. V Komisijo so bili imenovani predstavniki vseh političnih strank, zastopani v Občinskem svetu Občine Trzin, in sicer po pro-porcialnem načelu glede na število izvoljenih svetnikov v občinski svet. Predloge za člane komisije so oblikovali na kolegiju župana glede na predloge predstavnikov svetniških skupin političnih strank, katerih kandidati so bili izvoljeni v občinski svet. V Komisijo so bili imenovani: ga. Lilijana Smrekar (ZLSD), ga. Branimira Šebela (LDS), g. Valentin Kolene (ZLSD), g. Anton Ipavec (SKD) in podpisana Dubravka Porenta (DS) kot predsednica komisije. V pristojnost Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sodijo poleg potrdit-ve mandatov članov občinskega sveta tudi priprava in sprejem akta o plačah občinskih funkcionarjev ter nadomestilih članom delovnih teles, priprava predlogov imenovanj članov delovnih teles občinskega sveta ter priprava aktov za volitve in imenovanja iz pristojnosti občinskega sveta ter priprava sogla-sij in mnenj k imenovanjem ali izvolitvam. Komisija se je takoj po imenovanju spoprijela z nalogami, ki jih nalaga Statut Občine in ki so za delovanje Občinskega sveta in njenih organov nujne. Na dosedanjih sedmih sejah je Komisija imenovala in pripravila predloge za: • ustanovitev delovnih teles občinskega sveta (odborov in komisij) ter imenovala člane • akt o plačah funkcionarjev občine in sejni-nah za člane delovnih teles • ustanovitev sosveta za varnost Občine Trzin in imenovanje članov • imenovanje predstavnika občine Trzin v Svet Sklada RS za Ijubiteljske kulturne dejavnosti izpostave Domžale • podaljšanje mandata sedanjim članom Sveta Osnovne šole Trzin, ki jih je imenovala Občina Domžale do uveljavitve akta o ustanovitvi Osnovne šole Trzin, ki jo UVELJAVLJANJE OTROŠKEGA DODATKA V LETU 1999 Za uveljavitev otroških dodatkov je potrebno tudi letos vložiti zahtevek za otroški dodatek na obrazců 8.41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka, ki je veljal že do zdaj. To velja tako za nove upravičence kot za tište, ki že prejemajo otroški dodatek. Tudi letos bo še veljal selektivni otroški dodatek, ki je vezan na dohodke družine v preteklem letu, vendar bo nekoliko spremenjen. Spre-menjene so višine otroškega dodatka glede na vrstni red rojstva otroka, znižan pa je tudi vstopni cenzus, kar je razvidno iz predlagane lestvice za otroške dodatke: Dohodek na družinskega člana v Vrstni red rojstva otroka preteklem letu do 39.517 nad 39.517 nad 47.421 nad 55.324 nad 71.131 nad 86.938 do 47.421 do 55.324 do 71.131 do 86.938 do 118.552 1 otrok 2 otroka 3 in naslednji otroci 9.500 10.500 11.500 8.500 9.500 10.500 7.000 8.000 9.000 6.000 7.000 8.000 4.000 5.000 6.000 3.000 4.000 5.000 Vloge naj občani oddajo na Centru za sociálno delo, Domžale, Ljubljanska 70, najkasneje do 30. 04. 1999. Center za sociálno delo Domžale ima uradne ure za sprejemanje vlog za otroški dodatek v aprilu vsak dan od 8. - 14. ure, ob sredah pa od 8. - 12. ure in od 14. do 18. ure. Občinska uprava ustanovi Občina Trzin in imenuje novi Svet OŠ Trzin, • imenovanje dveh članov Občinskega sveta Trzin v sosvet načelnika upravne enote Domžale, • imenovanje članov uredništva občinskega glasila ODSEV, • imenovanje članov četrtnega odbora za IOC Trzin. Komisija je poleg naštetega obravnavala tudi predloge župana oz. drugih delovnih teles, ki so v njeni pristojnosti. V zvezi z imenovanji kandidatov v komisije in odbore občinskega sveta bi želela po-udariti, da se Komisija ravna po proporci-alnem načelu števila izvoljenih svetnikov v občinski svet, kar je v skladu z dogovorom svetniških skupin oz.vodij občinskih organi-zacij političnih strank, katerih kandidati so dobili mandat volivcev in so bili izvoljeni v občinski svet ter je v skladu s Statutom Občine Trzin in Poslovnikom Občinskega sveta Občine Trzin. Predloge kandidatov za imenovanje v odbore in komisije Občinskega sveta na poziv Komisije predlagajo občinski odbori teh političnih strank, potrdi jih Občinski svet. Javnost in transparentnost delà Komisije je zagotovljena preko objave sklepov Komisije, ki jih potrdi Občinski svet, seje sveta in Komisije so javne, dokumentacija je dos-topna v tajništvu Občine. Okvir delà Komisije dajejo Zakon o lokalni samoupravi, Statut Občine Trzin, Poslovnik Občinskega sveta in vsi sprejeti akti, ki določajo način in vsebino delà Komisije in so preko objave v Uradnem vestniku Občine Trzin (priloga glasila ODSEV) dostopni vsem občanom. V Komisijo smo bili imenovani predstavniki različnih političnih strank, tako po nazoru kot po izkušnjah v političnem udejstvovan-ju. Delo v Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poteka po načelu so-glasja med člani Komisije, ki po mojem mnenju kažejo visoko stopnjo politične zrelosti, znanja in sposobnosti dogovar-janja ter tolerance, vrline, ki je v medčlo-veških odnosih mnogokrat prezrta in pozabíjena pri političnem udejstvovanju pa usj-varja pogoje za delo, ki dolgoročno obroffl kakovostne sadove. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Dubravka Porenta, predsednica Komisije podobno kot smo v Odsevu še za časa krajevne skupnosti predstavljali svetnike krajevne skupnosti, njihovo delo in poglede na potrebe Trzina, borno zdaj v vsaki od naslednjih številk našega glasila predstavili po dva občinska svetnika. Tokrat smo izbrali Jožeta Štiha in Lilijano Smrekar: Ime in priimek: Jože Štih Poklic: ekonomski tehnik V katerih občinskih odborih in komisijah sodelujete? • V statutarno pravni komisiji, • v komisiji občinskega sveta za občinska priznanja, proslave in promocijo občine, • v odboru občinskega sveta za družbene dejavnosti, sociálno delo in dejavnost drušlev. Ali ste predsednik katerega odbora ali komisije? Sem predsednik komisije občinskega sveta za občinska priznanja, proslave in promocijo občine. Kako ocenjujete dosedanje delo občinskega sveta? Težko je v tako kratkem času dajati kakršnekoli ocene, vendar pa lahko povem, da vse komisije zelo aktivno delajo. Imamo zelo delavnega župana. Kar pa se tiče občinskega sveta, pa ugotavljam, Ja se vse bolj, oglašamo na različne razprave, in postaja vse bolj živahno. Za kaj si prizadevate kot občinski svetnik? \o, v tem času sem si predvsem prizadeval, da bi občina čim več iztržila od gradnje T3. To se pravi: predlagal sem, da nam investitorji dajo in zgradijo občinsko stavbo z 900m2 in ne, kot je bilo prej, le 500m Seveda pa imam zelo veliko delà v komisijah in odborih, v katerih tle lam. Drugače pa si bom prizadeval, da bi vsaj nekatere mlade družine (trzinske seveda) dobile občinska stanovanja in to predvsem tiste, >áv Trzinu tudi aktivno delajo na različnih področjih. Kajti tudi na tem področju si moramo prizadevati, da ne izgubimo določenih potencialov, kar se je dosedaj dogajalo. Matere, mislite, da so prednostne naloge? "pet sem v dilemi, kaj naj bi povedal, kajtí v Trzinu je v tem 'fenutku ogromno slvari, ki bi bile lahko v prednostnem položaju, Pa vendar: dograditev vrtca, šole, ceste, poglobitev Pšate. Pa drugače? '•«liko delam na področju kulture. To imam za hobi in sprostitev. fm eden od igralcev v uličnem gledališču. Drugače pa tudi reži-j^Mobčinske proslave, proslava za Prešernov dan). Delam to, me veseli: to je kultura. Umetnost je ljubosumna - člověka želi popolnoma. Michelangelo Ime in priimek: Lilijana Smrekar Poklic: dipl. inž. kemije V katerih občinskih odborih in komisijah sodelujete? • V komisiji za volitve in imenovanja, • v odboru za okolje in prostor, • v svetu za varnost. Ali ste predsednica odbora ali komisije? Ne. Kako ocenjujete dosedanje delo občinskega sveta? Zaradi problemov, ki se pojavljajo, smo vsi zelo zasedeni. Dokler ne poizkusiš delati v odboru, si sploh ne moreš predstavljati, kaj pomeni to delo. Vsi smo nestrpni, če si želimo, da bi kaj dosegli. Zelo rado se dogaja tole: nekdo je danes izvoljen, jutri pa naj bi bilo že vse narejeno, drugače. Vendar do proračuna ni mogoče dělali. Drugih osnov, razen če nekaj podstav vzamemo iz domžalske občine, ni. Tako poskušamo delati po zdravi logiki. Nekako hoćemo priti do teh številk, vemo pa, da se bodo kasneje še spreminja-le, 12. aprila se bo končno določilo proračunsko sredstvo. Do takrat pa se ne da veliko narediti. Ne moremo skleniti novih po- fodb, plaćati računov, razen obveznosti, ki jih ima občina, šola ... ele po sprejetju proračuna borno začeli uveljavljati svojo voljo. Sedaj imamo še probleme z Ml 0 in T3, za katere Svet ni kriv, pa jih moramo kljub temu rešiti, tako da bo vsem prav. Za kaj si prizadevate in katere so prednostne naloge? V dolgoročnem načrlu je razvoj občine. KS ni bila obravnavana kot skupnost vseh treh delov Trzina - novi del, stari del in IOC Trzin. Naša naloga je zacrtati v naslednjih letih razvoj, ki bi bil dober za vse občane. Kratkoročni plani pa so: zdravnik, ambulanta, večji prostori vrtca in njegova zmogljivost. Obravnavamo tudi problem pokopališča, vendar je to dolgoročen plan. Veliko stvari pride šele na vrsto, ko bo občina že izoblikovana in se bo vedelo, kakšne so želje občanov, velikost občine ... Pa drugače? Sem dejavna v športnem društvu Trzin, že od takrat, ko to društvo še ni obstajalo. Redno obiskujem in vodim rekreacijo za ženske (35 članic - največja sekcija ŠD Trzin). V tem vidim del svoje naloge za naprej. Da omogočimo mladim in starim športne dejavnosti. Najpomembnejše je udejanjanje. Širi naj se športni duh in tovarištvo med Ijudmi, ki ga je danes premalo. Drugače pa delam v Heliosu in lahko rečem, da sem bila zasvo-jena z barvanjem avtomobilov. Poleg tega pa skrbim še za svojo družino, včasih prisluhnem klasičnemu koncertu ali pa se odpravim tudi v kino. I K. kolone vozil se še vedno počasi cijazijo skozi Trzin in spravljajo Trzince v slabo voljo. S tem je povezano še cel kup drugih težav, v zadnjem času pa je bilo tudi veliko govora o zapletih pri plačevanju gradnje obvoznice in glede tega, kaj naj bi bilo ob obvoznici sploh narejenega. Zaprosili smo direktorja projekta inženirja Franca Žagar-ja, da nam s stališča izvajalcev podrobneje predstavi, kakšne so zdaj razmere v zvezi z obnovo ceste skozi Trzin. Katera delà zdaj potekajo na trasi, se srečujete s kakšnimi tehničnimi problemi in kdaj predvidoma bo obvoznica odprta za promet? Na trasi trenutno izvajamo naslednja delà: • prestavitev fekalne kanalizacije za Trzin, • polaganje robnikov in obrob vozišča, » priprava podlage za polaganje asfalta, • zaključna delà na mostu preko Pšate, • prestavitev komunalnih vodov v Mestni občini Ljubljana, ° izkopi in nasipi na območju Mestne občine Ljubljana in • gradnja nadomestne kmetije na Dobravi. Sama gradnja s tehničnega vidika ni zahtevna. Največje težave nam povzroča gradnja ob izredno gostem prometu na trasi, zato smo prisiljeni večkrat prestavlj-ati promet po gradbišču. Odsek ceste na območju občine Trzin oziroma na odseku od Depale vasi do križišča na Dobravi bo predvidoma odprt 14. 6. 1999, preostali del v Mestni občini Ljubljana pa v roku 100 dni po končanem postopku ra-zlastitve dveh lastnikov, ki postavljata za državo nesprejemljive pogoje. Ali je res, da ste ustavili vsa delà ob posodabljanju MIO na odseku v občini Trzin, ki niso neposredno v pristojnosti države, in da razmišljate, da bi cesto dali v uporabo brez tehničnega pregleda in prevzema? Trenutno so ustavljena le tista delà, ki niso nujno potrebna za varen promet po preus- Mogoče še niste vedeli, da so za glavno cesto skozi Trzin pred kratkim spremenili kategorizacijo, tako da zdaj ne gre več za magistralno cesto M-10, ampak hitro cesto G-10. meritvi na novo štiripasovno cesto, ne glede na to, v čigavi pristojnosti je plačilo izvedenih del. Tehnični pregled zgra-jenega odseka ceste bo 10. in li. junija. Kaj pričakujete od tožbe proti domžalski občini, glede na to, da ne gre več za občino, s katero ste se prvotno dogovarjali? Občino Domžale toži država zaradi neizpolnjevanja dolo-čila 6. člena sporazuma o so-financiranju, ki je bil podpi-san 4. 12. 1997, in ki govori, da bosta Občina Domžale in Republika Slovenija na osnovi predračuna izbranega izvajalca s pogodbo določili delež sofinanci-ranja. Občina Domžale je podpis pogodbe, ki je bila poslana še pred ustanovitvijo nove občine Trzin, zavrnila. Pričakujem, da bo še pred sodno odločitvijo prišlo do uskladitve in odprave nesoglasij in da bo pogodba o sofi-nanciranju podpisana. Zakaj DDC ni pristala na pogovor z vodstvom občine Trzin, čeprav je trzinski župan Tone Peršak pred časom za ta pogovor pisno in ustno zaprosil? Ni mi znano, da bi gos-pod župan Tone Peršak prosil za pogovor DDC (Družbo za državne ceste). DDC pri omenjeni rekonstrukciji vodi le investitorske posle po pogodbi za naročni-ka, to je Ministrstvo za promet in zveze, ki je edino pristojno za kakršnekoli dogovore. V kolikor ima kdorkoli kakršnokoli lehnično vprašanje v zvezi z gradnjo, smo mu na DDC vedno na voljo. Ali ste pripravljeni Občini Trzin posredovati vso potrebno dokumentacijo o projektu, še zlasti tisto, ki se nanaša na delà, ki naj bi jih plačala občina Trzin? Občini Trzin lahko pokažemo vso dokumentacijo, vezano na projekt, lahko razložimo vse izračune, vendar bi želeli, da ob prikazu izračuna sodeluje tudi predstavnik Občine Domžale, ker še vedno ni podpisana pogodba o sofinanciranju, ki bi razmejevala delež sofinanciranja. Predno ste začeli z deli, ste opravili ce-nitve in izračune, ki so bili precej nižji od cene, ki jo postavljate zdaj? Inflacija v državi ni tako velika. Kako lahko to pojasnite? Delà so bila oddana na mednarodnem jav-nem razpisu v skladu z Zakonom o javnih naročilih. Za izvajalca sta bili izbrani podjetji SCT in Cestno podjetje Ljubljana, ki sta skupaj ponudili na-jnižjo ceno. Sporazum o sofinaciranju določa, kakšen je ključ delitve. V izračunu, ki upošteva de-litev, so številke, ki so soR-nancerju poznané. 28.11.1997 je vrednost rekonstrukcije tako znaša-Ia 160,8 mio SIT. Današnja številka je višja zaradi potí ražitev, ki so jih izračunali na podlagi strukture cen in podatkov Zavoda za statistiko RS-a, hkrati pa tudi zaradi dodatnih del, ki bodo vrednost dobila šele po dokončanju del. Ali boste pristali na zamik plačila tr-zinskega dolga, glede na to, da Občina nima zadosti denarja? Glede zamika plačila se mora občina dogovoriti z naročnikom, to je Direkcijo republike Slovenije za ceste. V javnih medijih smo slišali, da ste pripravljeni cesto usposobiti za promet, ob tem pa ne bi poskrbeli za priključke nanjo. Ali to drži in če drži, kdo bi bil kriv za »varnost« prometa, še zlasti vključevanja v promet s stranskih cest in na primer za prečkanje kolesarjev In pešcev čez cesto. Iz Depale vasi na primer v OŠ Trzin prihaja kar velika skupina otrok. Kot sem že povedal, del, ki so pomembna za varnost prometa na obvoznici, nismo opustili. Ko jo bomo predali prometu, bodo na njej semaforji, označeni prehodi za pešce in proti Depali vasi tudi pločnik, ki bo zagotovil varno pot otrok v šolo in iz nje. Moram pa povedali, da bo izgradnjo tega pločnika financirala domžalska občina. ki je na to že uradno pristala. Miro ŠtetK V teh dneh so gradbinci položili asfaltno prevleko še na delu bo-U doče trzinske obvoznice. Napojí vedujejo, da bodo že v prihod- njih dneh tudi po tem najnovej-0 šem odseku vozili avtomobili- ODSEV____ pregled dejavnosti v mesecu maju TZ PO Onger Žerjavčki ZZB Trzin ŠD Trzin WZ Mala Planina (Jarški dom) prvomajski piknik okrasitev spomenikov NOB a_ 9 Bleqoš Mali plac 10. predavanja v OŠ Trzin "Spomini na preteklost" 12. 14. - razstava fotografij v OŠ Trzin - Mladinski odsek PD (v okviru Dneva odprtih vrat] razstava ročnih del v OŠ Trzin (v okviru Dneva odprtih vrat) intervju z borci NOB (pripravi OŠ Trzin) šahovska simultanka v OŠ Trzin 15. - Rašica - Gobavica - Gotenica - Goteniški Snežnik - Golica (Mladinski od.) Otroška olimpijada 10" -13" Otroška olimpijada 10"-13" 1fi Potoška planina 73. oko Slovenije 29. Kraljeva jama tek Petra Levca 30. Zelenića - Vrtača OŠ Trzin SD Trzin PGD Trzin KUD F. Kotar Veterani VZS 1. prvomajska budnica 6. 7 rock koncert Ana Puper-dan 20h 8. ulična predstava ob 19.30 9. Florjanova nedelja pohod ob pomnikih vojne za SLO 8" 10. predavanja z videopos-netki vojne za SLO (v tednu pred praznikom v OŠ Trzin) 12. odprto prvenstvo občine Trzin v streljanju z zračno puško (12.-14. 5.) 14. - dan odprtih vrat (s pred-stavitvijo dejavnosti društev) - pogostitev ob osrednji proslavi - otvoritev olezalne stene predstavitev dejavnosti (v okviru Dneva odprtih vrat) - prikaz gasilske opreme -dopoldne (v okviru Dneva odprtih vrat -dopoldne) - sektorska vaja -17h Slavnostna seja občinskega sveta in osrednja proslava ob prazniku občine 19.30 lb. Otroška olimpijada 10" -13" lb. *23~~ M promenadni koncert Domžalske pihalne godbe-Flis ob 11" IT" °«9 naštetih dejavnosti ne smemo pozabiti na Karitas, ki bo -Osfabelza obisk starejših in bolnih na domu, obenem pa bo POSkrbel M priložnostne obdaritve. Kdor se lahko danes veseli, naj ne čaka na jutri. Nemški ekološka patru u a odseva na potepu po trzinu V uredništvu Odseva zelo pogosto dobivamo ogorčena sporočila bralcev o onesnaže-vanju okolja, o divjih odlagališčih smeti in tudi naravi nevarnih snovi, o neurejenosti nekaterih hiš, njihovih okolic, o smradu, hrupu, prevelikem razraščanju živih mej in podobném. Ker naj bi bila ta številka Odseva bolj ekološko naravnana, smo si šli ogleda! nekatere takšne točke in moramo reči, da je objektiv kamere naše fotografinje zabeležil kar zajeten kupček dokazov o nesnagi v naši okolici. Nekatere posnetke objavljamo zdaj, nekatere pa bomo verjetno v prihodnji številki, še zlasti če vse napovedane čistilne akcije ne bodo tako uspešne, kot pričakujemo. Obiskali smo tudi nekaj divjih odlagališč, o katerih smo pisali lani, in treba je povedati, da so ponekod smeti vendarle izginile ali da vsaj ni novih. Ker je zdaj v Trzinu kar nekaj gradbišč, smo naleteli na precej kupov raznega odpadnega materiala v bližini gradbišč, ki kazijo podobo našega kraja, vendar upamo, da bodo ti kupi izginili, ko bodo na gradbiščih končali z delom. STANDARDNA ODLAGAUŠČA NA ROBU GOZDA Že po običaju smo največ divjih odlagališč našli ob robu gozda in ob stezah, ki vodijo v gozd. Tisti, ki se je toliko potrudil, da je v gozd pripeljal star štedilnik, bi potřeboval skoraj enako energijo, če bi štedilnik od-peljal na odpad v Crnuče in bi za to dobil še nekaj tolarjev. Kakšne snovi se skrivajo v plastičnem sodu, ki je odsluženemu »šporgetu« délai družbo, raje nismo ugo- tavljali. Že raje pišemo ta časopis, kot pa da bi se zdravili v bolnici ali počivali dva metra pod zemljo. NELEP POZDRAV 08 VSTOPU V TRZIN Druge občine obiskovalce običajno opo-zarjajo z ličnimi tabla-mi, npr. Dobrodošli, da so prišli v njihovo občino. Tište, ki se z domžalske strani pri-peljejo v Trzin, pa pozdravi kup nesna-ge. Ali je to mogoče naš razpoznavni znak ali pa povabilo gostom, naj še oni svinjajo po naši občini. Da je účinek tište nesnage še večji, poskrbijo tudi počasne kolone, saj si obiskovalci lahko res temeljito ogledajo nesnago. TUDI OBČINSKO SREDIŠČE JE V STILU Da ne bi kdo slučajno pomislil, da je kup smeti na vstopu v Trzin le izjema, ki potrjuje pravilo, da je sicer kraj lep in urejen, so poskrbeli debelokožci tudi v samem strogem centru občine. Na nekdanji večnamenski športni asfaltni plošči za občinsko stavbo se bohoti večnamenski odpad. Ker je zdaj as-faltna plošča v pristojnosti KUD-a, bi kdo lahko pomislil, da gre pravza-prav za avantgardno kulturno instalacijo: odslužen vartburg iz nekdanje Vzhodne Nemčije, ki mu vsak dan zmanjka kakšen del, podrta čakalnica za vlake, ki jih očitno ne bo več doča-kala ... Domiselno in sporočil-no, ni kaj! Tisti, ki te avantgardně kulture ne razumejo, pa dvi-gajo nosove in se tudi upraviče-no zgražajo. Bi pa že bilo bolje, če bi to ploščad spet dobili v upravljanje športniki. PŠATA NI IZJEMA Če je zasvinjana že okolica občinske stavbě, tudi glavni trzinski veletok - Pšata, ne sme zaostajati. Da ne bi koga skrbelo, so vestni varčevalci z lastno energijo kar dobro dekorirali bregove in tudi strugo Pšate, da o drugih potočkih v naši občini, ki so pri roki, ne govorimo. Račke, verjetno so divje, ker znajo leteti, se zdaj veselo skrivajo med poli-vinilastimi in drugačnimi vrečkami, med odpad-ki take in drugačne vrste, če pa kdaj kakšna omedli, še zadnjič zadrhti in odleti v večna lovišča, pa tako ali tako ne morejo povedati. Verjetno bomo čez čas peli tisto pesem Kam so vse račke šle, kam so vse cvetke šle, ki so nekoč ob Pšati bile? KULTURNOZGODOVINSKI SPOMENIKI NE SMEJO IZSTOPATI Če imamo že zasvinjano, tudi kulturnozgo-dovinski spomeniki ne smejo biti drugačni. Lep primer, ki dokazuje, da so tudi naši spomeniki na očitno splošno sprejeti in uveljavljeni liniji, je tudi propadajoča hiša na Jemčevi cesti, kjer spominska tabla priča, da se je tam med drugo sve-tovno vojno zgodil ostu-den zločin. Mogoče se je hiše takrat přijelo prekletstvo in je zato v tako obup-nem stanju. Lastniki bi lahko vsaj delno pos-pravili, tudi liter beleža za tisti zid ne bi bil preveč drag. Mogoče bi o tem lahko kaj rekli tudi naši vrli občinski svetniki. f/ytíU JAJCE NA TRZINSKI SRAMOTI Sfcoraj ni minii mesec, da nam ne bi vsaj lido od Trzincev namignil, naj se obregne-' 0b staro razpadajočo Grčarjevo hišo. ,Naj jo podro vsaj toliko, da bodo ostali le ridovi, da ne bo videti tako obupne podrti-je'« nám je večkrat kdo rekel. Ruševino so flaâli že po več časopisih, tudi v Odsevu smo se že obregnili vanjo, vendar se lastniki dolgo niso dali. Ko smo ravno napisali novo kritiko podrti-je, ki jo je tudi maksi plakat pritjen na njej označil za maxi jajce, pa so se lastniki le tdali in podrli "trzinsko sramoto". V spo-min nanjo, vseeno objavljamo njeno sliko, lá nas je pričevevala, da je vse skupaj bilo a eno maxi jajce. POKAŽIMO ZABOJNIKE IN NAŠE SMETI, PRI NAS SMO ČISTI! Ko so projektanti risali nove hiše ob Kidričevi cesti, so predvideli, kje naj bi bila mesta za odlaga-lišča smeti, spre-gledali pa so, kako bi lahko prostor donosneje izrabili. Lastniki tamkajšnjih lokalčkov so problem hitro in učinkovito rešili. Zabojnike so zrinili na pločnik, ki je tako ali tako javni prostor, mesto, predvideno za zabojnike, pa je dobilo bolj funkcionalno nalogo. Zabojniki na pločniku zdaj upočasnijo promet, tako da se mimo-idoči lahko zagledajo v bližnje lokalčke, z izmikan-jem povečujejo svoje loko-motorne sposobnosti, se pravzaprav dodatno rekre-irajo, če se pa kdo prestraši za življenje, ko mimo švigne avto, pa se lahko mirno usede za mizo bližnjega lokalčka, si priveže dušo in uživa, ko gleda druge nes-rečneže, ki se znajdejo v podbnih težavah kot on prej. TUDI ŽIVE ME JE RABIJO PROSTOR V Odsevu smo že pisali, da se je ponekod obcestno zelenje tako razraslo, da že ogro-ža varnost mimoidočih. Obvestila o nepreglednih živih mejah ob cestah smo že ne-kajkrat preskočili, zdaj, v aprilski številki. pa le moramo pohvaliti lepo razraščajočo se živo mejo ob Ulici Kamniškega bataljo-na. Meja je res bujna in izstopa po svoji obliki. Spodaj je še nekoliko odmaknjena od roba cestišča, zgoraj pa se že krepko bohoti na cestišče in učinkovito zakriva pogled tištim, ki vozijo v križišče. Vsak voznik je vesel, ko uspešno zvozi tisto križišče, saj je kot ruska ruleta: nikoli ne veš, ali se bo kdo zabil v tebe ali ne. Če se ne, si rojen pod srečno zvezdo. Saj to je skoraj tako kot v Las Vegasu. Vseeno bi lastnikom pri-poročili, da mejo obrežejo povsem klasično. Trkanje avtomobilov drug ob drugega ni prijetna glasba, če bo kdaj pritekla kri, pa bodo iskali tudi krivce in to ne le med vozniki. P.S. uredništva: Po tem, ko je naša patrulja končala pregled trzinskih črnih točk, je občina pripravila veliko čistilno akcijo, med katero so precej nesnage odstranili in nekatere slike, ki jih objavljamo so zdaj lahko le še spomin in opozorilo, da se kaj takega ne sme ponavljati. Odločili smo se, da ta prispevek vseeno objavimo, skoraj nespremenjen, kot takrat ko smo ga napisali. BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 8h DO 19h V SOBOTO OD 8h D013h pred praznikom čistejša občina Planinci so si izbrali okolico bajerja in gozd proti studencu Gvajšku. Kar niso mogli verjeti, koliko vreč smeti so nabrali, pa še bi se kaj našlo. Sklenili so, da bodo tište, ki k bajerju vozijo odpadke, zdaj tudi slikali. Ne, ne ... saj ne nastopam na odru. Le nesna-ga se je tudi tu nabrala. Ženske pa kar pred oder, potem bomo pa zaplesali. V zaklonišče so nemarneži vdrli skozi zračnike. Gasilci so si lahko samo mislili, kaj so »pujsi« v zaklonišču počeli. Na potrebo so očitno hodili kar v tri plastične sode. Razbite luči, popisane stene, kupi razbitih steklenic in skladovnice še nerazbitih, praznih steklenic. 2/a letošnjo čistilno akcijo pa so v vodstvu Občine Trzin res našli pravi čas, pravzaprav kar sončno luknjo sredi oblakov in deževnega vremena. Ko smo par dni pred čistilno akcijo poslušali vremenske napovědí, pravzaprav nihče ni verjel, da bo v soboto lepo vreme, le Vika na občini je vztra-jno zatrjevala, da vreme bo in sonce tudi. Seveda bo vreme, samo kakšno, in tudi sonce bo, vendar lahko tudi za oblaki. Tone Ipavec je svojim dal še zadnje podrobne instrukcije. Planinci smo tudi letos najprej zgrešili -nekaj podobnega je bilo tudi lani - saj je v pelek, 16. t.m., ko naj bi planinci prvi začeli s čišćenjem, izza nebeških zapornic prav lepo curljalo, če že ne drlo. V soboto zjutraj pa sonce! Skoraj verjeti nismo mogli. Akcija je stekla okrog 9. ure zjutraj, vsaj za tište najbolj zagnane - drugi so prišli kasneje, pa se niso preveč sekirali. Prave ocene števila udeležencev prve vseobčinske čistilne akcije v Trzinu verjetno nikoli ne bomo dobili. Spraševal sem predsednike posameznih društev, koliko njihovih članov je prišlo na akcijo, pa mi je vsak povedal večje število, kot pa sem videi ljudi z vreča-mi in polivinilastimi rokavicami. »Ja, jaz štejem naše člane, ki pa pospravljajo tudi z drugimi skupinami!« mi je rekel eden od društvenih predsednikov. Težava je bila v tem, da so nekateri člani skoraj v vseh trzinskih društvih. Ni čudno, da so potem nekoga za svojega šteli gasilci, pa planinci, seveda pa tudi žerjavčki in verjetno še kdo. No, pa to ne igra vloge. Vsako društvo je poskušalo v akcijo vključiti kar največ svojih članov, ko smo družno čistili, pa smo ugotavljali, da smo na akcijo prišli pravzaprav tišti, ki verjetno sploh nismo onesnaževalci našega okolja, saj imamo radi Trzin in bi želeli, da bi bil čist in urejen, seveda pa imamo radi tudi trzinsko naravo. Stane Mesar: »Ne bi verjel, da je prav sredi grmovja tudi toliko smeti!« Gasilci so, med drugim, počistili bunker med Kidričevo in Zorkovo. Ko so viděli vso nesnago, je šio nekaterim na bru-hanje. Že pri vhodu so morali preložiti kup odpadlih marmornih plošč, da o velikem pasjem iztrebku tik pred vrati ne govorimo. Kakor koli že, v akciji nas je sodelovalo nekaj desetin in člověk se ob tem upravičeno vpraša, kje so še drugi! Saj naj bi v Trzinu živelo več kot 4.000 ljudi. Potem pa se člověk zamisli in vidi, da so imeli vsí drugi res veliko delà, opravil in nalog in da bodo že kdaj drugič tudi oni pospravljali in v gozd nesli smeti. Ja, kaj bi se pa razburjali. Saj je Trzin spalno naselje, a ne? Torej je tista zagnana četa, ki je prišla na akcijo, svoje delo več kot odlično opravila. Bili so tako pridni, da tistih, ki so imeli Gasilci so se dobro znašli. Pomagali so si tudi s svojimi cevmi. Za stekleni-ce, ki so jih odpeljali k trgovcu, pa so dobili kar zaboj pločevink piva. Vsaj to jih je spravilo v dobro voljo. Napovedali pa so, da bodo na vhode namestili nove ključavnice in nekaj prehodov tudi zavarili. Kontejnerji so se hitro polnili, tako da so ponekod smeti kar zlagali zraven. Pa naj kdo reče, da Trzinci nismo pu-jsi! Ampak nekateri znajo tudi pos-pravljati! Tihožitje ob samokolnici in smeteh, da o "dobrih" vilah ne govorimo. Ju-nina skupina trzinskih planincev je z fadijskimi zvezami koordinirala delo drugih, če je bilo treba, pa so priskoči na pomoč še po pravilih stare Juarniške šole. navčkom seje kar milo storilo, ker je bilo med njimi tudi precej mladih ^°ganjkov. Na čistočo se je treba navaditi že v mladosti pa to ostane za vse živ- Je- Ni čudno, da je bilo zastopstvo žerjavčkov tako številno, da o njihovi «gnanosti sploh ne govorimo. Na koncu se je enolončnica z bogato ponudbo tekočih, predvsem pivskih zadev, prav prilegla. Vsi smo si bili edini, da čistilnih akcij sploh ne bi bilo treba, če bi vsak skrbel za red in čistočo, tako kot je treba. V Trzinu je dosti možnosti za odvoz odpadkov, pa tudi odpadi niso daleč stran. Vseeno pa smo ob modro-vanju pred okrepčevalnico Bor, kjer so nas dobro post-regli, zatrjevali, da bi bilo treba še več takšnih akcij in da bomo še prišli. Župan Anton Peršak je svojo skupino popeljal s Kidričeve ulice v gozdni rezervat od Grmekove hiše proti Rakovniku. Nekateri člani KUD-a so čistili Jemčevo cesto, svojo skupino pa je na čišćenje popeljal tudi novi občinski svetnik Romeo Podlogar. Akcija je bila dobro izpeljana, udeleženci pa so bili ob zadovoljstvu, da je Trzin in njegova okolica zdaj bolj čista, najbolj nav-dušeni nad zaključkom akcije v okrepčeval-nici Bor. Za njihovo pogostitev so se poleg gostiteljev iz okrepčevalnice izkazali še: Mercator d.d. Ljubljana, Pivovarna Union, Pivovarna Laško in Napredek Domžale. Tekst in foto: Miro Štebe Foto (Žerjavčki): Urša Mandeljc Pri čišćenju bajerja je Jožetu Jermanu zelo prizadevno in inteligentno po-magal črn pes. Bil je tako vztrajen, da so mu na koncu rekli, popravili pásmo, »črni prinašalec«. Ampak bajerje zdaj čist! Marjan ni bil poštar, čeprav so ga psi že postrani gledali. Vreče s smetmi je nosil iz gozda kot po teko-čem traku. Videlo seje, da ima kondicijo in da bodo Julijci in Dolomiti zanj letos premalo. tako utemeljena in argumentirana opravičila, sploh nismo pogrešali. Žerjavčki in »turisti« so skupaj začeli pred cerkvijo. Ob prvem šletju jih je bilo 17, potem pa je izgledalo, da jih je še več, saj so bili razdeljeni v manjše skupine in tako delavni, da so kar hitro očistili okolico cerkve, kamnolom in obronke Ongra. Smeti pa so našli še drugje in z njimi opravili kar na en, dva, tri. V tej fotoreportáži manjkajo posnetki večih skupin in tudi številnih udeležencev akcije. Skupinske slike žal nismo naredili. Treba pa je povedati, da so bili izredno prizadevni tudi člani športnega društva, ki so čistili v Dolgi dolini in po nekaterih ulicah v novem naselju. anketa: čistoća v trzinu Ker v mesecu aprílu v Trzinu poteka čistilna akcija, je tudi ta anketa posvećena tej temi. Kako čist je pravzaprav Trzin, kaj bi naredili za lepše okolje in kam bi lahko odlagali odpadke - o tem in podobném sem spraševala naše vrle Trzince. Teodor JURŠE: Mislim, da bi bilo potrebno najprej urediti križišče v blizini trgovine. Če so že razrili vse skupaj, da so napeljali kable, bi morali tudi počistiti, ne pa da se blato lepi na čevlje. Ko bo dokončana cesta, bi bilo zelo lepo, da bi posadili travo na površine ob njej. Drugače pa se mi zdi, da bi moral pač vsak počistiti na svojem dvorišču (ampak ne tako, da vržeš k sosedu ...), pa tudi mlada generacija bi lahko bila bolj osvešče-na, kot pa je. Čistilne akcije absolutno podpírám in bi morale biti najmanj dvakrat letno, in sicer ko skopni sneg (neverjetno koliko stvari pride takrat na dan) in pa mogoče na jesen. Bi pa povedal še nekaj glede psov in pasjih kakcev - vsak lastnik bi moral sam poskr-beti za svojega psa. Tudi gospod župan, ki svojega pusti kar odvezanega ... Saša ZUPANC & Katja MIHELAČ. Ja, na čistilni akciji ne bova mogli sodelova-ti (dekleti sta navedli različne razloge op.p.) Poleg tega pa je tudi ob čudni uri. Akcije bi se ude-ležile, če bi bila med vikendom in popoldne (ker dopoldne pač spiš). Je pa prav, da te akcije so. Kar se tiče pasjih kakcev - lastniki psov naj bi pospravljali za njimi, moti me pa to, da tišti, ki psov nimajo, težijo še takrat, ko pes opravi potrebo v gozdu. Kje pa naj jo drug-je? Ce sva že pri gozdu - koliko ljudi pa od-laga razne smeti na kak travnik ali pa pod kako smreko? Vse tište bi bilo treba postřelili ... Matjaž KMETIČ: Zdi se mi, da je, kar se ekologije in ekološke osveščenosti tiče, stari Trzin veliko bolj čist kot pa novi del. To pa sklepam po nekaterih požarih, ki so bili v novem naselju in po katerih se je videlo veliko smeti in nesnage. V starem Trzinu je bilo takih požarov manj oziroma skoraj nič. Pri čistilni akciji je pa tako: ker je na delav-nik, in to ob devetih, se je lahko udeležijo samo upokojenci. Toda tišti upokojenci, ki so sposobni, zmožni opravljati kako delo, bodo najbrž delali kaj drugega, ne pa pobirali smeti. Za delà nezmožne pa tako ni treba ra-zlagati. Mislim, da bi bilo najbolje, da čistilne akcije opravljajo društva, ki jih imamo v Trzinu dovolj (GD; PD ...), še bolje bi bilo, da bi se društva ob takih akcijah združila in delo opravila s skupnimi močmi. Tako bi bil tudi večji učinek. Za bolj čist Trzin pa bi bilo treba ljudi tudi osveščati. Kaj pa vem, kakšni plakati, reklame ipd. Marina PRIJATELJ: Razlik v čistoći starega in novega delà Trzina niti ne vidim. Čistilne akcije seveda podpi-ram, toda s tem je tako: listek, na katerem te o lem obveščajo, lahko izgubiš ali pa pozabiš datum, uro ... Tudi odvoz kosovnega materi-ala je bolj slabo organiziran, saj če nisi točno določeno uro na določenem mestu, tvojih odpadkov ne vzame nihče. Poleg tega tudi ne vem, kam in zakaj so umaknili zabojnike, ki so bili namenjeni za steklenice. Odstranili so jih tako tu, kot v starem Trzinu. Vsa divja odlagališča bi bilo potrebno odpraviti, prav tako vso uma-zanijo ob cesti in pa zaraščenost. Seveda pa je vse odvisno od tega, kako si vzgojen. In če člověk sam ne naredi nič za lepo okolje, kdo pa bo? AVS Olga RUAVEC: Do zdaj še nisem razmišljala o tem, koliko so ljudje ekološko osveščeni, lahko pa po-vem svoje mnenje o tem. Moj odnos do zemlje je tak, da zemljo jemljem kot živ or-ganizem_, kot živi del narave. Tako jo tudi cenim. Čistilne akcije so, po mojem mnen-ju, le eden izmed grobih načinov vzpodbu-de, kako naj ljudje naravo dojamejo. Blag način bi bil, da bi v člověku samem vzgojilj nek odnos že v otroštvu. Kasneje se tako kaže tudi njegova srčna kultura. Če bi člověk odnos do narave imel, čistilne akcije niti ne bi bile potrebne, saj ne bi bilo kaj čistiti. Zdaj pa nekaj pospravijo, potem pa se spet vse posvinja, saj ljudje ostajamo enaki. Torej živeti z naravo - zemljo, ne pa proti njej. Poleg tega pa, če bi cenili naravo, če ne bi vedno hoteli več kot potrebujemo (še huje je, da nekaj, česar ne potrebujemo, potem brezbrižno odvržemo) in če ne bi bili tako pohlepni (ta pohlep pa izvira iz osebnega nezadovoljstva), bi tako lahko cenili tudi sebe in obče življenje. Janez MUŠIČ: Hja, povsod se naj-dejo črne ovce. Če jih 10 pospravlja, lahko en sam to iz-niči s tem, da spet umaže. Čistilne akcije nikoli ne bi bile potrebne, če bi vsak počistil za sabo in bi se sam zavedal, kaj stori, ko odvrže papirček. Sem tudi proti divjim odlagališčem. Poglej, neumno je, da odpelješ smeti nekaní v gozd, kamor komaj priđeš z avtom, ko pa imamo glavni odpad v Sloveniji pred nosom - v Črnučah. Mateja Erčulj Foto: Mojca Ručigaj pooblaščeni servis: SHARP KENWOOD 1234 MengeS, Hnbarieva 38 tel.fex. 061/738-409 servisiranje: E-mail: avs menges@sio! net delovni Čas: 9.- 12. in 15 - 18. ure sobota: 10. - 12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparalov SHARP in KENWOOD TV APARATI, CD KOMPONENTE, VIDEOREKORDERJI, HI-FI KOMPONENTE vseh znamk: KAMKORDERJI znamke SHARP; AVTORADIJI, DVD (digital versatile disk) in MINIDISK! znamke KENWOOD ]\ja občini vse pogosteje poslušajo pritožbe zaradi vse številnej-jih pasjih Ijubljenčkov v našem kraju. O pasjih kakcih na naših uli-£ih poteh in otroških igriščih smo že večkrat pisaii. Eden od Trzincev nam je zadnjič povedal, da je v enem predelu Trzina nalašč štel pasje iztrebke in da jih je na razdalji 300 m naštel več kol 100. Stvar je že alarmantna, saj kot zatrjujejo nekateri, tudi po ■K)zdnih poteh ni več varno teči, če ne gledaš ves čas skrbno pod noge. Psi pa vznemirjajo svojo okolico tudi z laježem. Tudi preglasen hrup, v tem primeru lajež, je lahko onesnaževanje okolja. Nekateri 67 i. maj - praznik dela Aran Svabotbûh Swiiikiuov SloKaije I. maj - praznik delavk in delavcev - praznik, ki zgodovino delavskega gibanja povezuje s sedanjostjo; ki preteklost delavskih bitk za člověka vredno življenje prepleta s problemi delavstva danes. Imeti delovno mesto, prejemati dostojno plačo, delati na delovnem mestu v delovnih razmerah, ki ne načenjajo zdravja, kjer se spoštuje člověkovo dostojanstvo - to so pričakovanja in zahteve delavstva ne glede na čas. To so zahteve, ki povezujejo usode delavcev ne glede na továrno ali državo, v kateri žive. Letošnje praznovanje 1. maja pa je tudi nekaj posebnega. Ujeto je v čas, ko smo sredi pogajanj o spremembi pokojninskega zakona in zakona o delovnih razmerjih. To so pogajanja o usodi pomembnih delavčevih pravic. Če bomo nekatere izgubili, jih generacija zaposlenih ne bo več imela. Ne da bi sindikati branili prav vse, vsako vejico v sedanjih zakonih; toda delavcem samo jemati v imenu konkurenč-nosti, jim groziti, da bodo zaradi njihovih plač in ostalih pravic propadla podjetja, se bo porušil sistem - to je tisto, kar slovenske sindikate prav v tem mesecu postavlja pred veliko odgovornost. Razumeti probleme našega gospodarstva in države, dojeti probleme, povezane z globalizacijo - fenomenom Evrope in sveta, hkrati pa predvsem razumeti stiske zaposlenih in brezposelnih - da, tudi to je 1. maj. Delavkam in delavcem, članom sindikatov, ki se združujejo v Območno organizacijo ZSSS Domžale, čestitamo za naš veliki praznik. Justi Arnuš, sekretarka Športno društvo Trzin vabi na PRVOMAJSKI PIKNIK, ki bo v petek, 30. 4. 1999, ob smučišču v Dolgi dolini. Tudi morebitno slabo vreme ne bo ovira. Piknik se bo začel ob 19. uri s krajšim priložnostnim programom v počastitev praznika delà, 1. maja pa bodo športniki prižgali tudi kres. 2a jedačo in pijačo bo poskrbljeno, prijetno vzdušje pa so zadolženi tudi vsi, ki bodo prišli na piknik. OBVESTILO KRVODAJALCEM Območno združenje Rdečega križa bo tudi letos pripravilo krvodajalsko akcijo za območje nekdanje domžalske občine. Akcija bo potěkala tri dni v maju. Vsi Trzinci in zaposleni v trzinskih podjetjih in ustanovah, kl bi želeli sodelovatl v njej, pa se lahko prijavijo pri krajevni organizaciji Rdečega križa ali pri Območnem združenju RK Domžale, Ljubljanska 34. p.p. 39 ali po telefonu 721-246. Vse udeležence te plemenite človekoljubne akcije bodo Iz Trzina odpeljali v Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani v četrtek, 6. maja, ob osmi uri. Krvo-dajalcl naj tega dne pridejo malo pred 8. uro na katero od treh zbiraliáč v Trzinu: k osnovni šoli, pred poslopje Občine ali na avtobusno postajo v obrtni coni Trzin. Lepo bi bilo, da bi se akcije udeležilo kar največ Trzincev! Območno združenje Rdečega križa Domžale ivan mušič: trzinci smo res umivali ljubljano Kamniškega bataljona pred križiščem z Mla-karjevo ulico). Kasneje so postavili še Mar-tinezovo (Županovo) in Košakovo hišo (obe ob sedanji Mlakarjevi cesti), potem pa je tu blizu naredil hišo še Lojzetov Lojze, pa Tonka (tam, kjer je zdaj Planinsko društvo), kasneje pa so zrasle še Kavčičeva, pa Marol-tova in Boštjančičeva hiša." Sprva ste bili pa kar precej na samem. Čisto na samem smo bili. V močvirju. Spominjani se, kako se je opeka, ki so jo postavili zidarji, v enem letu pogreznila tudi 20 cm v zemljo. Večino časa smo bili kar v gumijastih škornjih. Okrog nas je bila divjina. Nič koliko golazni, komarjev pa brencljev. Ampak bilo pa je tudi lepo. Nič koliko je bilo cvetja. Živali, fazani in srne, so prihajale čisto do nas. Spominjam se, kako so zvečer, ko smo imeli prižgano leščerbo - takrat še ni bilo elektrike, okrog hiše letale sove in skovikale. Poleli smo ob večerih ves čas poslušali močno žabje regljanje. Teh je bilo tu okrog res veliko, nedaleč stran je bil bajer, poln žab. Kakšno pa je bilo otroštvo v tem koncu? Tu okrog nas je bilo nekaj otrok, predvsem iz Zarebri, in moram reči, da smo bili precej bolj povezani, kot pa so otroci danes. Bolj smo se "vzeli skupaj". Morali smo biti pre-vidni, saj se je lahko hitro kaj zgodilo, ampak bilo je prav "lušlno". Igrali smo se tište otroške igrice, ki so jih poznali tudi drugi otroci. Kaj kmalu pa smo morali krepko poprijeti za delo. Doma smo imeli po dva, tri prašiče in delà ni manjkalo. Spominjam se, kako sem kot desetletni mulec vsak dan vlačil vodo od potoka domov. Takrat še ni bilo vodovoda. Tudi po tridesetkrat scm vlekel po dve kangli vode, kdo od odraslih je pa zalival. Pa v gozd smo veliko hodili po drva. Na ramenih smo domov navlačili ves les za kurjavo. Takrat je bilo treba vso kurjavo priskrbeti, saj ni bilo premoga ali elektrike, ljudje pa tudi niso dobivali pokojnin ali podpor, kot jih danes. Ko je oče přišel iz službe domov, je vzel "kavs", kot smo imenovali na kake štiri, pet metrov dolg ročaj nasejen kavelj, s katerim smo z dreves lomili suhe veje, pa smo šli vse "V svojo hišo na Mlakah smo se preselili leta 1933. Takrat je bila naša hiša prva postavljena tako globoko v močvirje. Hiše so bile v Zarebri in ob cesti proti Ljubljani, zadnja hiša v tem koncu pa je bila Kunč-kova (Pirnatova - zdaj druga hiša ob Ulici Štirje bratje Mušič - "stebrl" trzlnskega "šipepucarstva": (zgoraj) Lojze In France (spodal) Johan In Blaž tja do črnuške strani. Z borovcev je oče klestil veje, jaz sem jih pobiral in vlačil skupaj, mama pa jih je sekala. Potem pa je še vsak dobil na ramo suh borovec, pa smo šli. Ampak bog ne daj, da bi te takrat dobil kmet - lastnik gozda. Če je kdo le posumil, da si sekal pri njem, je bil takoj ogenj v strehi. Tudi na domove so prihajali, da so viděli, kakšen les ima kdo. Kdaj pa ste začel čistiti okna? S pomivanjem oken sem začel po vojni, leta 1948. Pred vojsko sem bil tkalski tehnikv tovarni Štora (sedaj Rašica). Ko so továrno požgali, so nas najprej vse preselili v Kranj v Kranj lnteks, od tam pa spet nazaj na Brod oziroma v Vižmarje, v továrno Hriber-nik. Iz Vižmarij so me dali na prakso v Jarše v Majčevo továrno, sedanji Induplati, od tam sem šel pa v vojsko. Od vojakov sem se vrnil z zdravstvenimi težavami, in mi J* zdravnik svetoval, naj vsaj dve leti delam te zraku. Takrat mi je oče rekel: "Boš pa deb z nami!" in postal sem čistilec oken. Ci--tilec sem bil vse do leta 1966, ko sem in* nesrećo pri delu, tako da sem se po«* invalidsko upokojil. Kdaj pa je začel vaš oče? S čišćenjem oken je začel leta 1926 TjP posla so se takrat skupaj lotili moj ott-Tone Dane (Bramarjev) in Ciril Sršen 0-»-sičenkov). Se pravi, da je zdaj ta obrt * Še ne tako dolgo nazaj so bili čistilci oken v Ljubljani v veliki većini Trzinci. Takrat so ljudje govorili, da Trzinci umivajo Ljubljano. Ivan Mušič, po domaće Jo-hanov Ivan, se ob spominu na to le še nasmehne in pokima: "Takrat smo res mi umivali Ljubljano. Zdaj pa je drugače. Zdaj je veliko več delà. Kar nekaj Trzincev se sicer še ukvarja s čišćenjem oken, vendar so većina že postali mojstri ali pa so lastniki podjetij, v katerih drugi de-lajo žanje. Takrat pa smo čistili vsi, tudi tišti, ki so bili mojstri ali lastniki podjetij." Ivan je zdaj najstarejši še živeći trzinski "šipepucar" in ve o tem poslu veliko, saj je bil njegov oče eden od prvih treh poklienih čislilcev oken iz Trzina, s tem delom pa je služila kruh tudi većina njegovih moških sorodnikov - Mušičev, iz Blaževega rodu. Ivan se je rodil v domačiji Blaževih, ob cesti proti Ljubljani, kasneje pa se je z očetom in materjo preselil v sosednjo hišo, k Lisični-kovim, ki je zdaj ni več. Od tam so se čez čas preselili v lastno hišo, ki so jo postavili na Mlakah, skoraj sredi močvirja, ki se je nekoč razprostiralo tam, kjer je zdaj novo naselje Trzin. Trzinu že dobrih sedemde-4řl |et. Sprva so čistili "Iđia, stružili parket in plagirali. Najprej so delali 2a nekega Ljubljančana, pomnim se, da se je pisal Parkelj, kasneje pa so se „samosvojili in začeli na ««de. Precej pomembno je hilo to, kako so znali pridobivati stranke. Ko so šli po njihovih stopinjah še jrugi Trzinci, je bila včasih jar oštra konkurenca za Jelo in stranke. Kako pa je izgledal delovni dan čistilcev oken? Zjutraj, že ob petih, smo šli v Ljubljano, da smo bili na delu ob šestih. V glavnem smo vozili z vlakom, kasneje pa tudi s kolesi, J3 smo bili hitrejši. V Ljubljani smo ostajali p« cei dan. Vračali smo se zvečer ob šestih. Zjutraj smo najprej začeli čistiti po trgov- "Baza" trzinskih čistilcev oken v Slavijl, kjer so se zbira!) vsako Jutro predno so šli na delo k ra-zilčRlm stránkám. Na eni strani imajo gobo, s katero navlažijo steklo, na drugi pa je guma, s katero površino očistijo. Pravite, da je bilo sprva težko za stranke. Ja, znajti se je bilo treba. Če je imel kdo kake znance, da so ga priporočili, je pomagalo. Na vse načine smo skušali priti do strank, vsake toliko čas pa je kdo drugemu odvzel stranko. Takrat je bilo dobro, če si dobil kakšno večje podjetje, na primer Litostroj. Mi smo imeli Tehniko. Tam smo imeli veliko delà, žanje pa smo delali tudi na Brionih, kjer smo čistili reprezentančne objekte. Ko so začeli v večji meri graditi bloke in velike urade, pa je bilo delà dovolj. Spomnim se, da so včasih nekateri mislili, da bodo kar tako, brez truda, s pomivanjem oken prišli do denarja. Taki so v tistih časih kmalu propadli, saj je bilo treba kar krepko prijeti za delo. mah, popoldne pa smo največkrat delali po uradih in pisarnah. Opoldne smo imeli "bičajno kosilo, ki smo si ga prinašali od »toma. čistilec je moral imeti vedro in vodo, zraven pa še krpo, da je zmočil steklo, jelenovo kožo in pa platneno krpo, s katero •mo še pobrisali, da se je lepo svetilo, tasneje je šel sin Lisičenkovega Cirila, Stavko, na prakso v Nemčijo in ko se je ""il. je s seboj prinesel predhodnika se-«njih brisalcev za stekla, aparat smo mu jwli ali pa tudi "šmajcer". S temi aparati, * nsalci, se je naše delo poenostavilo, saj si >amo zmočil steklo, nato pa z brisalceni ' "legnil po njem, vendar so se sprva posa-lr'ezne slranke pritoževale. Nekateri čistilci j10 n^nrei hiteli in so, ko so vlekli z "apara-• dopili po parketu, z brisalca pa je . umazana, črna voda. Jaz sem ostal kar pn starem, pri jelenovi koži, ki sem je bil °J vajen. Zdaj so ti brisalci izpopolnjeni. Ste dělal tudi na svoje? Ne, dělal sem za očeta. Takrat je vsak mojster lahko imel po tri de-lavce. Če sta se dva združila, pa sta lahko imela po 6 delavcev. Tako so nastali kar družinski klani, ki so zaposlovali čistilce oken. Obrt pa se je kasneje prenašala iz roda v rod. Pri nas je posel prevzel Franci, pri Blažu Ivan, pri Matevžu Franci itn. Vaše delo pa je bilo včasih, vsaj zaradi višine, tudi nevarno. Strahu pred višino nisi smel imeti. Spomnim se, ko smo čistili v nebotičniku na vrhu, kako so večkrat prišli poticaji, ko so videli, kako gresta Lojze in Joščev Ivan pri enem oknu ven, zunaj čistita na polici, se nato prekobalita mimo stebra in pri drugem oknu spet prideta noter. Zahtevali so, da ne izzivamo usode in da se moramo varo- Levo je Mušlč Blaž, na sredl Johan Mušlč, desno pa je France Mušlč. Na lestvi je Clrtl Sršen (Uslčenk). vati. Jaz se tako nisem izpostavljal, ampak saj smo imeli dosti delà, tako da smo si ga lahko razdelili, in so tisti, ki niso imeli težav z višino, lahko prevzeli takšna opravila. Kako pa je bilo s pomivanjem oken pozimi? Takrat je bilo pa težje. Spominjam se, kako je večkrat zamrznila mokra krpa, ki sem jo, ko sem dělal z drugo, vrgel preko ramena. Ampak takrat smo večkrat le bolj pobrisali. Tudi nekatere stranke so bile bolj usmiljene do nas in so nam rekle, naj očistimo le glavno umazanijo in se pridemo pogret. So pa bile tudi precej zopme stranke, ki so natančno pregledovale za nami in nam s prsti kazali, kaj še ni dobro. So bili pa tudi prijetni trenutki pri vašem delu. Seveda. Vedno je bilo kaj. Dostikrat smo se poveselili pa tudi kaj zapeli. Vse mogoče je bilo. Delo vam je vzelo kar dosti časa, pa vendar ste bili aktivni tudi pri kulturnem društvu v Trzinu. Pri prosveti sem veliko délai. Rad sem zahajal med trzinske kulturnike. Spominjam se, da se po vojni ni lahko dobilo različnih kostumov. Ker sem imel v Ljubljani v Drami poznanstvo, sem več let za-pored za trzinsko gledališče priskrbel kos-tume in lasulje. Za te stvari sem tudi odgo-varjal, tako da sem moral včasih plaćati tudi iz svojega žepa. Večkrat pa sem tudi igral: Miklovo Zalo, Verigo ... Veliko tega je bilo. Nazad-nje sem igral v Miklovi Zali. Prav užival sem v gledališču. Kolikokrat smo pozno v noč vadili in se pripravljali za nastope. Pa je bilo prijetno! Takrat so bili odnosi med Trzinci drugačni. Bolj povezani smo bili. Zdaj smo zaprti vsak vase, odtujeni drug od drugega. Miro Štebe pogled nazaj lukanove barbare - tomažičeve barbe Tomažičevo Barbo lahko štejemo med staroselce v Trzinu. Že daljnega leta 1937 je iz Sel v Tuhinjski dolini prišla v Preserje pri Lukovici, ker se je k hiši přiženil nov gospodar in je na-imlajša hči morala od hiše. Leta 1938 pa je prišla k Mušič Francu. stricu Pavovega Ivana, tako so takrat pravili eni izmed premožnejših kmetij v Trzinu. Pri Pav" je Barba gospodin-jila, delala na polju in v hlevu, dokler čednega dekleta ni opazil Lukanov France, po domaće Tomažičev. In tako se je Barba poročila in postala Tomažičeva. Rodila je sina in hčer, ki s svojim potomstvom nadaljujeta rod Tomažičevih. Pa po vojni? Konca vojne smo se vsi zelo razveselili, partizane smo pričakali s cvetjem in pijačo. Vendar se je za nas, kmete, težko življeg nadaljevalo; silili so nas v zadruge, težil nas je tudi obvezni odkup, najbolj pa nas je prizadelo podiranje stoletnih znamenj, ki jih je bilo v Trzinu kar nekaj, saj so s lem smo lomili v bajerju ali na Pšati. Ker je bila većina kmetij v starem delu Trzina, je bil to premožnejši del. Kasneje se je začelo to spreminjati, ko se je pojavila nova obrt - čišćenje stekel. »Šipen pucarji« so se sprva zbirali okoli družin Mušičev, in to predvsem pri Blaževih in Johanovih. Med vojno je bilo malo težje, ker si za vstop na območje Ljubljane potřeboval posebno dovolilnico. Kako pa je bilo med vojno? Hudo, zelo hudo. Eni so se odločali za odhod v partizane, drugi so bili mobilizirani v nemško vojsko, spet drugi so poskušali ostati doma, tako da smo se že takrat začeli nekako deliti. O času med drugo svetovno vojno bi imela veliko povedati, pa rajši ne bom, se ne bi rada komu zaměřila. Povem lahko le to, da ni bilo vse tako, kot so pisali in govorili. Pa kaj hočeš, vsak ima svoje oči in pamet. Za nas kmete je bilo življenje vedno težko: česar nam niso pobrali presežke, krompir in fižol, smo tudi vozili eni, so nam drugi, tako da stalnim odjemalcem v Ljubljano. Trzin je smo morali skrivati živino, imel svojo mesarijo in klavnico pri Kmetiču da je bilo vsaj za razplod. (Pri Hrlet), vseskozi pa je bilo veliko Kaj se je dogajaio po svelu, črnega zakola kar na kmelijah. Meso smo smo izvedeli v glavnem od potem prodali sosedom, veliko smo ga tudi povratnikov iz nemške vo-sušili. Pri nas smo imeli ledenico, zidano, jske, partizanov. Imeli pa kjer smo shranjevali led za mesarje. Led smo tudi nekakšen radio. Lukanov Jože je brskal po kristalu in po-slušal na slu-šalke, pa nam je v največji tajnosti prinašal sporočila. Tudi žandarji so bili dober vir informacij. Shajali smo se predvsem pri maši, ki je bila vsako nedeljo v cerkvi, maševal je župnik g. Plevnik iz Mengša. Drugače smo se bolj zapirali v svoje hiše. Kaj je bilo značilno za takratni Trzin? Ljudje so v glavnem kmetovali, premožnejši so imeli svoje kmetije, drugi so služili pri njih, kasneje pa so se zaposlovali v bližnjih tovarnah v Mengšu, Jaršah in Domžalah. Precej se jih je vozilo na delo tudi v Kam-nik, pa tudi v Ljubljano, kar je značilno še danes. Poleg poljedelstva so se kmetje ukvarjali v glavnem z živinorejstvom, zbiral-nica mleka je bila pri Pav', mleko pa je s konji vozila Škrlep Anlonija - Vajnarica v Ljubljano stalnim stránkám. Poljedelske uničevali našo kulturo. Prav bi bilo, da hi nova občina poskrbela za obnovo teh kulturnih obeležij. Kulturno življenje v Trzinu je bilo vseskozi izredno bogato, imeli smo zelo dejavno dramsko skupino, ki je imela kar več iger v sezoni, posebno se je ta dejavnost razmahnila, ko je bil obnovljen med vojno požgani kulturni dom. Tudi pěvci so bili aktivni, čeprav bolj v cerkvi; znali so zapeti tudi kakšno podoknico ali ob kakšnem rojstnem dnevu. Sploh je bilo družabno življenje v preteklosti veliko bolj pestro kot danes, ko vsi gledajo samo televizijo ali pa se vsak zase pelje z avtomobilom na različne izlete in zabave. Če so včasih moški že hoteli "uiti iz vajeti ženske smo bile večinoma doma, jim to r bilo posebno preprosto storiti. Spominjat se, ko se je moj mož s prijatelji namera»-odpeljati z zapravljivčkom na potepani' sem jim to preprečila tako, da sem vo-snela "štango". Bentili so in na Objavljene fotografije so iz družinskega albuma Barbe Lukan daj, ko smo občina, bo to lažje. Najpomembneje pa je, da je sosed sosedu res sosed, in gojimo prijateljstvo med seboj. Sama sem zadovoljna s svojo kmečko poko-jnino, ki sem si jo prislužila s plačevanjem prispevka v kmečki sklad. Čeprav mesečno dobivam okrog 25.000 tolarjev, pa imam le svoj denar, ki ga včasih ženske nismo imele. Želim si, da bi le tako ostalo, kot je, in da se ne bi poslabšalo. Tone Ipavec bujali narediti novo z obdelavo daijše snirekove sušice in preden je bila gotova, jim je zagnanost izpuhtela in ostali so lepo doma. Kaj imaš za največji dogodek v tem času? Rekla bi, da se nas je največ zbralo ob koncertu Slavka Avsenika, bili smo nav-dušeni in še po koncertu smo doma prepevali najbolj priljubljene pesmi. Kaj danes najbolj pograšaš? Najbolj me moti, da smo Ijudje odtujeni, da se ne družimo, ko bi se lahko marsikaj dogovorili in bi odpadlo kar nekaj hudih besed in zamer. Nekoč smo sedli skupaj v gostilno " ta zgornji" in "ta spod-nji", pa smo ga kakšen liter spili in peli in zbijali šale. Pa poglej, kakšna puščoba je danes, ko se še na proslavljanju rojstnega dneva vsakemu kam mudi. In kaj želiš Trzincem? Bodimo prijatelji in strpni drug z drugim, pa držimo skupaj, kot smo nekoč. Trzinske skerce naj ne gredo z novodošlimi v pozabo. Lahko bi tudi zaščitili stare hiše ali vsaj ohranili spomin na stara trzinska imena. Se- _______tudi trzinci imamo turistićno društvo \l petek, 9. aprila, je bilo 25 Trzincev in gostov v gostilni pri Narobetu priča rojstvu novega trzinskega društva - Turističnega društva Trzin. Običajno so ustanovni ses-tanki novih društev uradni in suhoparni, to-krat pa so posebno vzdušje pričarali živa-hen ogenj v kaminu, dobro vino in okusni narezki. Med uglednimi gosti je treba še zlasti omeniti tajnika Turistične zveze Slovenije Lojzeta Šosterja, župana Občine Trzin Toneta Peršaka, trzinskega župnika Pavla Krta in predstavnika sosednjega, mengeškega Turističnega društva g. Za-hreta. deleženci sestanka so sprejeli vodstvo "«va in za prvo predsednico izvolili Joži-«•»alenčak. Sprejeli pa so tudi pravilnik j nekatere smernice delovanja društva. Iz «prave je bilo videti, da bo društvo že pr- «to čakalo kar precej nalog, čeprav so jpovedovali, da bo to bolj pripravljalno "',? da 50 društvo z vso silo začelo delo- sele v prihodnjem letu, ko bodo posoljeni trdni temelji. prospekt. Društvo bo tudi drugače skrbelo za promocijo kraja; sodelovali pa so že tudi v prvi občinski čis-tilni akciji. Nasploh so udeleženci opozarjali, da bo treba v Trzinu več pozornosti namenjati čistoći in samému izgledu kraja. V svoje vrste bi radi vključili kar največ Trzincev, ki imajo radi svoj kraj, in ki jim ni vseeno, kakšen je. Idej in načrtov je bilo na Med drugim so udeleženci ustanov-nega sestanka opozarjali, da je treba še zlasti prifegniti mlade, da pa je treba tudi razmišljati in delati na tem, da bi Trzin postal kar najbolj prijeten kraj, ki bi ga radi obiskovali tudi drugi. Govorili so o možnostih, ki jih ima naš kraj in kako bi jih bilo dobro kar najbolje predstaviti in izkoristiti. Med drugim naj bi Trzin v bližnji příhodnosti dobil tudi svoj predstavitveni ustanovitvenem sestanku kar preveč, saj so se nekateri v prijetnem klepetu zadržali vse do zgodnjih jutranjih ur. Miro Štebe Lepo je, kar je koristno. Sokrat žerjavčki na izletu v neznano Nekega ponedeljka smo si žerjavčki, na rednem društvenem srečanju rekli: Oremo na izlet. KAM, smo se spraševali in pogledali žerjavčico Majdo Ipavec, geografinjo in zgodovinarko. Slutila je, da želimo njen odgovor, in je glasno in jasno rekla: V NEZNANO po Sloveniji! V redu, smo vsi odgovorili. Samo še to: KDAJ? V ponedeljek 22. marca 1999 je določilo vodstvo Žerjavčkov in takrat zaprosilo gospo Majdo Ipavec za sprejem funkcije voditeljice izleta. Přispěli smo v Hrastovlje Sprejela je, a bila je skrivnostna vse do od-hoda avtobusa Poličnik iz Luč, ki je bil naš prevoznik. Tajnosti izleta je odkrivala spro-ti, ko smo se pričeli voziti proti soncu, t.j. Primorski, ki je prav ta dan počival za ob-laki. A to nas ni motilo. Bili smo razigrani, klepetavi in slovenske pesmi so prihajale iz naših grl, prav tište, ki so jih naše matere pele, ko so nas v zibko devale. Kljub temu je naša zlata Majda uspela med potjo povedati, da gremo v Kozino /497 m nad. višine/, da je to naselje zanimivo zaradi mednarodne poti, nadalje da ima kraj steklarno Hrpelje. Zvěděli smo, da je vas majhna in ima le 550 prebivalcev. Za nas Cerkev sv. Trojice, freska Mrtvaški ples prebivalci. Vasica ima znamenito cerkev sv. Trojice in njene freske so nepozabne, saj izražajo enakost vseh ljudi v smrti in njeni neizbežnosti. Druga vas je bila Koštabana, 235 m nad. višine s 185 prebivalci. Zvěděli smo izvor imena Koštabana, zgodvinski kraj rimske trdnjave Castrum Bo-nae, kraj boginje zdravja. Domaćini so nam pokazali obe vaški cerkvi z lepimi kamnitimi oltarji. Tretja vas je bila Krkavče, 175 m nad. višine z 263 pre- bivalci. Pravo presenečenje je bil domačin Pavle. Bil je neverjetno gostoljuben, prijazen, zgovoren. Pokazal nam je cerkev sv. Miha-ela, poudarjal narodno zavest in Ijubezen do slovenskega jezika, ki je prisoten že od leta 1566, ko so mestni možje govorili slovensko v mestnem svetu v Kopru. Pri ostalih značil-nostih vasice je omenil krkavški kamen, menhir, ki ima podobo dveh figur člověka. Ta kamen je sedaj v Ljubljani na raziskavi in ga Žerjavčki preizkušajo malvazijo v Košta je Kozina postala nepozabna, saj smo takrat prvič imeli postanek in to v lepem gostišču prijaznih gostin-cev, kjer je naš Janez raztegnil harmoniko in naše petje je zadonelo po vsem lokalu. Presenetila nas je gospa Iva Dole-nec, ki nam je poslala dobrote, a žal nam je, da je ni bilo med nami. Zato ob tej priliki, gospa Iva: hvala. Želimo si, da ste drugič z nami. Pot smo nadaljevali in to po slovenski Istri. Prva vasica, ki smo jo obiskali, je bila Hrastovlje, 164 m nad. višine s 136 Radost v avtobusu domaćini pogrešajo, saj se v jezi sklicujejo na njega, a sedaj tega nimajo. Zato komaj čakajo, da ga Ljubljančani vrnejo v Krkavče. Poslušali smo Pavleta, ga spraševali, peli z njim, se smejali, a klic voditeljice nas je vábil v nova doživetja. Odšli smo v istrski muzej, Tonino hišo z oljarno in spoznali smo, kako lepa in bogata je naša Slovenija. Čas se je prevesil v popoldan in ura je bila okrog 16. Naša Majda je od-ločila, da gremo proti domu, a da se med potjo ustavimo na poznem kosilu. Kam, smo spraševali. Majda ni povedala, molčala je. gofer je hitro našei pravo pot do glavne ceste. Molčali smo in čakali, šakali in dočakali lepoto luristične kmetije Hudi-te\tc v Razdrtem. Čakal nas je dober obrok, prijaznost gostin-cev in velika gostinska soba, v kateri smo zaplesali objanezovi hannoniki. Vsi smo peli, se veselili, čeprav je zunaj deževalo in sneg je opozarjal, da áme še ni konec. Vsako potovanje se enkrat konča. Morali smo se vrniti domov v Trzin, seveda zopet s pesmijo na ustih. Še več dni, ko smo se srečevali, smo si pripovedovali o lepoti iz- leta. Ostali Trzinci so o tem slišali in ob snidenju so me spraševali, ali je bilo res tako lepo. Res je bilo enkratno, nepozabno in še si borno privoščili tak izlet. Do takrat se, dragi žerjavčki, vidimo ob ponedeljkih na naših rednih srečanjih. Samo še to: voditeljici Majdi hvala, in vsem ostalim organizatorjem, za izpeljavo tako le-pega izleta. Za tište, ki niste bili z nami, smo přinesli fotografije s potovanja, da si jih lahko ogledate v Odsevu. Nasvidenje na našem drugem izletu! Lučka Župan Na Hudičevcu je bilo prešerno Objavljamo tudi pesmico, ki jo je po izletu v neznano zložil Emilijan Pevec, eden od udeležencev izleta. Ob nekem jutru v rani uri, so žerjavčki zbrali se ter v neznano poleteli, kjer bi grelo sončece. Pa med potjo so si peli, svoje Ijubke pesmice, vsi so bili prav veseli, žerjavom to spodobi se. Frfotali so po jugu, krila malo si zmočili, vsi veseli v pozni uri domov v Trzin so prileteli. vestičke izpod žarom etov Ste opazile, moje drage dame in vi, gos-podje, velike jumbo reklamne panoje, na katerih je slogan "Ko je beseda vedno manj vredna"? Seveda ste. Sporočilo, ki je namenjeno neki določeni ciljni skupini z nekim določenim namenom. Lepo, ni kaj. Z majhno korektura ga lahko ta trenutek postavimo na Balkan. Glasi se pa takole: "Ko je življenje vedno manj vredno". Koliko cinizma je potrebno, da se nekdo odloči in bombandira neko tujo deželo, in koliko norosti je potrebno, da nekdo mori, požiga města in vasi ljudem, ki tam živijo stoletja n stoletja? In ko tako modrujemo ob kavici. kaj je in kaj ni prav, ostajam brez be-vd. Še včeraj bi lahko bil v istem položaju, :ašo: Hodim v drugi razred osnovne šole. Drugače pa sem tabornik. Učim se žonglirati in ostalih prvin, ki jih mora znati igra-IíC uličnega gledališča. -Pa veliko pune je že zamenjal," je vmes -skočil ati. Drugače pa, ko bom velik, bom punk pevec. Moj idol so Kurt Cobain ter skupini Offspring in Racija. Potem pa je še Mirjam pristavila lonček: "Sašo bo kirurg, za hobi pa bo baletnik in igral bo violončelo." Za srednjo šolo mogoče pride AGRFT (akademija za gledališče, radijo in televizijo)? Mogoče imam prevelike cilje in želje, ampak odgovor je JA. Drugo leto bom poizkusila narediti izpite, ki pa so zelo težki. To je edi-no, kar me veseli. Da bi bi bila celo svoje življenje oblikovalka, si ne želim, kljub temu da to rada počnem. Kako na tvoje početje gledata tvoj ati in mami? Ati mi nikoli nič ne reče in mi nikoli ne daje napotkov, mu je pa všeč, da se ukvarjam z gledališčem. Mami pa mi vedno reče: "Če bi bila igralka, bi težko dobila službo, vendar če se odločiš za to, te podpiram." Sašo: "Oči, kaj praviš na moje igranje?" Najprej je skomignil z glavo ter modro molčal. "Kaj pa ti, mami?" "Dobro je." Kaj pa meniš na splošno o slovenskem gledališču in filmu? Delam v domžalskem kulturnem domu kot hostesa, tako da vidim veliko představ (zelo veliko gostovanj). Ko se pogovarjam z drugimi, mi pravijo, da je bilo včasih veliko boljše. Meni pa se zdi kar v redu. No, včasih bi lahko bilo tudi bolje. O filmu? No ja. Lahko bi bilo bolje. Včasih je bilo. Sedaj pa so filmi skoraj brez vsebine in dolgo-časni, se pa najde tudi kakšen dober. Urša Mandeljc mati, poslušaj me: beseda dah je bilo lepo prisluhnili domačemu cer-kvenemu mladinskemu pevskemu zboru. Zatem se je začelo zares. V lepem pomla-danskem dnevu, s pojočimi pticami in di-šečimi rožami, se Petra (Cotman) odpravi s svojim dnevnikom na Iravnik. Tam začne prebirati strani, ki jih je napisala, ko je bila še majhna. Spominja se, kako je bilo, ko je bila še štruca plenic in je cucljala mleko, se vozila v vozičku, skratka, ko se je počutila kot kraljična v kraljevski palači. A vse lepo enkrat mine. Življenje je polno presene-čenj, vendar s pomočjo staršev oz. mame vse hudo izgine. Med branjem dnevnika so večer popestrili otroci z recitacijami ter MPZ. Na koncu smo poskrbeli še za mamice. Vsaka je dobila nageljček. Vsi naslopajoči smo še zapeli pesem "Roke sklenimo" ter povzeli bistvo: "V veselju in žalosti nas spretnija, skrbi za nas, daje nam vero in moč za življenje in trepeta za našo srečo. Z nami se smeje in joče in s strahom nas spremlja po vseh poteh življenja. Po smrti nam zapušča veliko dediščino: po njenem zgledu naj živimo. Mati je sila, ki ne pozna zaprek, je moč, ki zmore tudi čudeže." brezplačna), tehničnima vodjema-bratoma Lajovic, pa zakaj ne tudi Tonetu Pavčku, čigar so bile recitirane pesmi. Za nekatere (skoraj brezplačne) rekvizite pa se zahvalim še "mizarstvu Pevc Trzin". Nastopalo je 13 otrok ter 10-članski pev-ski zbor. Pravilo je: če je več igralcev kot gledalcev, se igra odpove. Vendar je igra tokrat bila, pa tudi več kot triindvajset gledalcev je bilo. Pa naj vas potolažim: igrali bi ludi samo za eno gledalko. Naj to ne pomeni, da jih bo naslednjič le ducat. S predstavo, namenjeno temu prazniku, se stoodstotno vidimo čez leto dni, takrat pa pridite v čim večjem številu. Urša Mandeljc Foto: Mojca Ručigaj <5 Branka Colovič Na koncu vsega zmeraj pridejo zahvale-. Najprej otrokom, ki so me poslušati cela dva meseca, MČPZ ter Janezu Brezovniku, ki je zgubljal živce zaradi glasnih otrok, in Marini, ki mu je pomagala. Joželu Štihu, ki mi je omogočil predstavo (ki ni bila Beseda je beseda, in več kot beseda, kadar je prava ... Približno tako se je 25. marca ob 19. uri v domaćem gledališču (naj vam osvežim spomin: KUD Franc Kotar Trzin, Mengeška 9) začela slavnostna predstava za veliki praznik mamic - 25. marec. No, v resnici seje začelo nekaj korakov prej. Ko smo v dvorano spustili gledalce, so naslopajoči -samo otroci OŠ, že nastopali. A kako? Tudi mirno stati na stolih v dvora-:!i (kar so počeli nastopajoči), je težko in °to potrbuješ kar nekaj vaje, koncentracije •idiscipline. Lahko bi rekla, daje bilo ta >d Ntežje pripraviti. Nato so sledile krat- recitacije: "Nič ni bolj svetega, kakor --na, ki je rodila ... Sonce ne sije tako le-kakor materino oko ... Samo mati lah-0P°s|je objem po pošti..." Po teh bese- 28 odsev "pasha" (velika noč) K, die veselja velike noči sega že v prve začetke kršćanske vere. Judje v spomin na ta dogodek obhajajo Pasho, Slovenci pa ta dan imenujemo VELIKA NOČ. Za lažje razumevanje liturgije - bogoslužja, je cerkev vzela predmete, osebe, tvari ... Simboli: Štiridesetdnevnipost Pripravljamo se kot sužnji greha. Kot iz egiptovskega sužen-jstva v svobodo Božjih otrok. Raglje: Od velikega četrtka, ko duhovnik zápoje slavo, še pozvoni. Nato, po pripove-dovanju ljudi, ti zvonovi potujejo v Rim. V resnici pa jih zavežejo. V spomin Jézusové smrti na križ, ko je ropotalo: nastal je potres, skale so se od grobov odvalile ..., se oglasijo raglje. S tem zgodovinskim trenutkom je nastala tudi NOVA ZAVEZA z Bogom. Rdeče morje: Predpodoba vstajenja Jezusa sega v čas, ko se je razraščal izraelski narod v Egiptu in bil pritisnjen v sužnost. Po štiristo letih je bil odrešen sužnosti in skozi Rdeče morje pripeljan v svobodo. Rdeče morje, kot zapreka, je podoba skale, zavaljene h Kristusovemu grobu. Butarice in otjke: Ko je Jezus přišel vjeru-zalem, ga je množica ljudi veselo sprejela. Nekateri so pred njega in osla pogrinjali svoje plašče, drugi pa lomili veje z dreves in z njimi prekrivali pot. HALELUJAH (po Hebrejsko), HOJLARJORIHI (slovensko tirolsko) foto in text: Urša Mandeljc .r? ra - D -o CL - . -1 O M .Ï. ^ CL = g ž -g-^T < £ 1 c CĆ N .2 B VELIKI ČETRTEK: Spomin zadnje večerje in postavitev evharistije: "To je moje telo, to je moja kri." Umivanje nog učencem nudi pravo mišljenje in darovanje krist-jana: "Če sem jaz, Gospod in Učenik, vam noge umil, ste dolžni tudi vi tako delati." VELIKI PETEK: Dan zasramovanja in brutalnega trpinčenja našega Odrešenika, smrt na križu, grob. Glavni, osrednji del velikega petka, je čaščenje križa in obhájilo. CVETNA NEDELJA, imenovana otroško veselje: blagoslov butaric, oljk in zelenja. S tem se začne tudi trpljenje velikega tedna. ^dejavnosti ob pouku v tretjem trimestru K,)Ub daljširn pomladanskim dnevom čas liilro teče in kar prehitro se obračajo kole-jarski listi: Krepko smo že stopili v zadnji trimester šolskega leta, v katerem želimo vsi skupaj zbrati dovolj moči in znanja za [spěšen zaključek. To še posebej velja za učence osmih razredov, ki so se že sezna-nili z načinom preverjanja znanja v slovénkem jeziku in matematiki. Obljubili so, da se bodo kar najbolje pripravili na pravo preverjanje, ki jih čaka v maju. Njihove misli so že usmerjene na valeto, saj želijo, Ja zaključek osnovne šole ostane v lepem -pominu tako njim, kot njihovim staršem in điiteljem, ki so jih vodili po osnovnošolski poti. Tekmovalce, ki so bili najuspešnejši na šolskih tekmovanjih, čakajo v aprilu in maju nove preizkušnje na državnem nivoju (tekmovanju). Tekmovalcem in njihovim mentorjem želimo veliko uspeha, saj je to na-jlepše dařilo za trud. Učence, ki jim je uspelo osvojiti bralno značko, smo ob zaključku tekmovanja nagradili z obiskom pisatelja. Učence razredne stopnje je z diapozitivi in razsavo o Piki Nogavički razveselit Marjan Marinšek, učence predmetne stopnje pa je obiskal predsednik Bralne značke Slovenije, pisatelj Tone Partljič. Muhasti april nam je ponagajal z dežjem prav na dan, ko je bil predviden kros za učence domžalske regije. Kros je přeložen na začetek maja. Tekači pa imajo do takrat možnost, da opravijo še nekaj treningov. Svoje tekaške moči pa bodo v znamenju matematike Letos je potěkalo že 34. področno tekmovanje iz matematike. Tekmovanje, ki se Ulje udeležilo okrog sto osnovnošolcev, je bilo 17.04.1999 na OS Domžale. Svoje matematično znanje so pokazali tudi trzinski učenci, ki so osvojili tri srebrna Vegova priznanja. Nejc Bizjak je med ostnošolci dosegel prvo mesto. N'a matematičnih tekmovanjih « zberejo mladi, ki imajo posebno veselje za matematiko, da se pomerijo v reševanju zah-tevnejših nalog. Za dobre rezultate je potrebno veliko znanja, dobrih idej, pa tudi kanček sre-Pri tem ima pomembno vlo-tudi učitelj, ki mora učence witegniti k aktivnejšemu razmišljanju pri pouku in jih us-TOrjati v dodatni pouk. Tekino-•Jnja popularizirajo matematiko prispevajo k uspešnemu in •irokemu usmerjanju mladih v matematiko. •latematična tekmovanja dobivajo v Slove- vedno večji obseg. ' l-enci se najprej pomerijo na šolskem •Rimovanju za bronasto Vegovo priznanje, J od šolskega leta 1995/96 poteka za ■snovnošolce od 2. do 8. razreda. Naj-šestošolci, sedmošolci in osmošolci udeležijo področnega tekmovanja za ^rebrno Vegovo priznanje. Le peščica tis-ffcsedmošolcev in osmošolcev, ki tu po-, i° naiveč znanja, pa se udeleži držav-;2a tekmovanja za zlato Vegovo priznan-ki je navadno v mesecu maju. Mladi matematik Nejc Bizjak bo šolanje nadal-jeval na gimnaziji Vič. Vegova priznanja, ki jih učenci usvoje, se lahko upoštevajo med kriteriji za vpis v srednjo šolo in pri podeljevanju šti-pendij. Letos se je na trzinski osnovni šoli šolskega tekmovanja udeležilo kar 149 učencev, bronasta priznanja pa je osvojilo 48 učencev. Sedem učencev se je poměřilo s so-vrstniki na področnem tekmovanju v Domžalah, kjer so uspešno zastopali šolo. Srebrno Vegovo priznanje so osvojili trije: Maja Kocjan (6. razred), Nejc Bizjak (8. razred) ter Rok La-jovic (8. razred). Posebej velja pohvaliti os-mošolca Nejca Blzjaka, ki je v konkurenci osmošolcev dosegel prvo mesto, in se bo 15. maja udeležil tekmovanja za zlato Vegovo priznanje. Do takrat pa ga čaka še dosti matematičnega delà, saj se bosta z men-torico Vanjo še naprej ukvarjala z zapleteními matematičnimi nalogami. Stisnimo pesti za Nejca in mu tudi na državnem tekmovanju zaželimo veliko matematičnega znanja in pravilnih rešitev. Jana Klopčič lahko poměřili tudi na krosu V spomin Petra Levca, ki bo v soboto, 29. maja, v Trzinu. V kraju je potěkala čistilna akcija, v katero so se po svojih močeh vključili tudi učenci naše šole. Očistili so okolico šole in poti, ki vodijo do nje. Učenci 4. razredov so svoje znanje o neživi naravi utrdili ob naravoslovnih nalo-gah na naravoslovnem dnevu, drugošolci pa se bodo odpravili opazovat življenje na travniku. Vsi skupaj smo pričeli s priprava-mi na Dan odprtih vrat šole, ki bo v petek, 14. maja, dan pred občinskim praznikom. Ob tej priložnosti vas vabiva, da se nam pridružite tudi vi. Ob poteku dejavnosti tega dne boste obveščeni preko vabil. S starši se bomo ponovno srečali še v mesecu juniju na zadnjem roditeljskem sestan-ku. Učenci sedmih razredov bodo nekaj dni pred zaključkom šolskega leta preživeli v planinski šoli v naravi, ostali razredi pa se bodo podali na zaključno ekskurzijo. Predstavili sva vam dejavnosti, ki nas bodo spremljale skozi tretji trimester in nas po-peljale na prag počitnic, ki so za učence najljubši del šolskega leta. Erika Benkovič in Slavka Kozel POHEZIK Odprimo počitnice vsem otrokom S pobudo POMEŽ1K SONCU vas revija OTROK IN DRUŽINA vabi, da po svojih močeh pomagate na počitnice vsem otrokom, tudi tištim, ki bi bili žanje drugače prikrajšani. Morda jim brez vaše in naše skupne pomoći ne bi nikoli uspelo uresničiti skritih sanj o morju, soncu in pn]ateljstvu. Z vašo pomočjo želimo v te) humanitami akciji zbrati 40 milijonov lolaijev. Iz teh sredstev in tistih, ki so jih v lánském Tednu otroka darovala slovenska podjetja (9 milijonov lolarjev), bo na letovan-je odšlo 20.000 naših otrok. In prav toliko srečnih in hvaležnih misli vam pošiljamo v zahvalo. Svoj prispevek lahko nakažete na žiro račun št.: 50101-678-45223, sklič 2725037, Zveza prijateljev mladine Slovenije. mi šola in šolski šport " MJ- ,, ,-,<-. .................... -....-.-„..m^-.^.—»„»T.fr V Ceprav sem imel namen za to številko Odseva pripraviti tematsko povsem drug prispevek, s katerim sem želel predstaviti, kako smo na soli poskrbeli za perspektivne športnike in učence, ki so perspektivni tudi na kulturno umetniškem področju, sem se premislil, ko sem v zadnjem Odsevu přehřál článek pod naslovom »Nogomet in Trzinci«. Menim, da avtorji zaradi nepoznavanja razmer z omenjenim člankom škodijo ugledu šole, njenemu vodstvu in prizade-vanju vseh na šoli, ki se trudimo povzdig-niti šolski šport na raven, ki bo v ponos kraju. Vsem, ki jih bo zanimala prej omen-jena tema, pa obljubljam prispevek v naslednji številki. Lepo je zmagali. Še lepše je sodelovali. Najiepše je igro vzijubiti. Mislim, da ni člověka, če je vsaj malo okusil tekmovalni ali rekreativní šport, da se ne bi strinjal s temi mislimi, zapisanimi v uvodu učnega nacrta športne vzgoje za bo-dočo devetletko. Tudi sam sem kot dolgo-letni športnik, športni delavec in pedagog spoznal številne pozitivne učinke športnega udejstvovanja, predvsem pa njegov vpliv na razvoj osebnosti in odnosov med posamez-niki. Omenjenega dějstva se zavedamo tudi pedagoški delavci šole, zato preko najraz-ličnejših oblik športne vzgoje skrbimo za zdrav razvoj učencev, hkrati pa jih tudi vz-gajamo in učimo, kako lahko v vseh obdob-jih življenja bogatijo svoj prosti čas s šport-nimi vsebinami. Pri doseganju omenjenih ciljev imajo naj-pomembnejšo vlogo učitelji športne vzgoje, zunanji sodelavci, ki vodijo interesne dejavnosti s področja športa, in seveda tudi vodstvo šole, ki naj v čim večji možni meri pomaga ustvarjati pogoje za čim kvalitetne-jše izvajanje športne vzgoje. Program športne vzgoje se na šoli odvija na dveh ravneh: 1. program športne vzgoje, ki je obvezen za vse učence redni pouk /vključuje tudi vadbo tenisa^ športni dnevi 2, program, ki ga šola ponudi, vključevanje učencev pa je prostovoljno • športne interesne dejavnosti /košarka, nogomet, odbojka, atletika, pla-ninstvo, taborništvo, badminton, streljanje, šah/ • šole v naravi • letna s tečajem plavanja • zimska s tečajem smučanja • taborniško-gorniška s programom »Mladi planinec« • prireditve in šolska tekmovanja o tečaji Aarate, ples/ = minuta za zdravje o plavalno opismenjevanje Tem vsebinam želimo v příhodnosti dodati še nekaj novih, kot na primer: • Ciciban planinec » Z vetrom v laseh - s športom proti drogi • Sportna značka • Zlati sonček za I. in 2. razred » Krpan za 3. in 4. razred • Šolo plezanja /plezalna stená v telo-vadnici je v izgradnji/ • Sodelovanje v šolski košarkarski ali odbojkarski ligi na nivoju države Za kvalitetno izvajanje programa so poleg kadrovskih pomembni tudi materialni pogoji delà. Šola razpolaga s sodobno, dobro opremljeno telovadnico, ki bo še v tem mesecu bogatejša za kvalitetno plezalno steno. Zal pa je telovadnica premajhna v času, ko ni mogoče koristiti zunanjih športnih površin. Zato ob pripravi na devetletno šolanje načr-tujemo prizidek, ki naj bi poleg dodatnih učilnic in drugih potrebnih prostorov vključe-val tudi trim kabinet. Ob šoli je še lep športni park, ki je opremljen z igrali za predšolske otroke. Tako telovadnica kot športni park pa ništa objekta, ki bi bila namenjena le šolske- Slika: Postavljanje plezalne stene v telovad-nici trzinske OŠ je v polnem teku. mu športu, ampak tudi drugim športnim društvom, pri čemer velja še posebno om*, niti Športno društvo Trzin. Program šolske športne vzgoje pa ni mogoče izpeljati brez pomoči zunanjih sode-lavcev. Prav pri slednjem pa naletimo na največ težav, kajti težko je dobiti ustrezen strokovni kader izven vrst pedagoških de-lavcev. Še največ sodelavcev pričakujemo iz vrst športnih društev v kraju/Športnega društva Trzin, Planinskega društva Onger in Strelskega društva Trzin. Še najbolj stre. lahko zadovoljni s slednjima, kar se kaže tudi v izjemnih dosežkih ekip in posamez-nikov skozi vse obdobje delovanja šole, nekoliko več nihanj pa je pri sodelovanju s Športnim društvom Trzin, kar pa je razumljivo, saj je to društvo v preteklosti doživ-Ijalo krizo in je za nekaj let dejavnost povsem zamrla. Prepričan sem, da se bo zus-tanovitvijo samostojne občine Trzin, ki je športu namenila več sredstev dejavnost v Športnem društvu okrepila in da se bo iz-boljšalo tudi sodelovanje s šolo, predvsem z večjo zastopanostjo strokovnega kadra pri vođenju interesnih dejavnosti s področja športa. Pri tem bi še posebno poudaril strokovnost, ki jo je mogoče pridobiti le i dodatnim izobraževanjem /inštruktorji, tri-nerji, sodniški kader, mladinski planinski vodniki/, za kar pa morajo poskrbeti vodstva društev. V nasprotnem primeru se ni čuditi vsebinam člankov, kakršen je bil objavljen v prejšnji številki Odseva pod naslovom Nogomet in Trzinci, s čigar vsebino se ne m ■ rem strinjati. Avtorji omenjenega članka s očitno ne zavedajo ali nočejo zavedati, da je ravnatelj šole v največji meri odgovoref za varno, strokovno in kvalitetno izvajanj. vseh oblik vzgojno-izobraževalnega proa-sa, kamor sodijo tudi interesne dejavnost1 s športnega področja in da je zato poleg mentorja zunanjim sodelavcem /učitelja športne vzgoje na šoli/ dolžan opozarjati na nepravilnosti. Seveda pa je dolžan nu. ti tudi ustrezno pomoć, tako materialno « svetovalno, ne glede na vrsto dejavnosti. Mentorju nogometnega krožka se zahvali-jem za njegovo nadvse prizadevno delo, hkrati pa mu svetujem, da se v primem žav, na katere naleti pri svojem delu, po* gosteje zateka po nasvete k mentorju -učitelju športne vzgoje na šoli. Če pa to® to ne bo pomagalo odpraviti težav, boro -veseljem pomagal, kolikor bo v mojih mc" čeh. Pri tem pa pričakujem bolj odkrite pogovore, kot sem jih bil deležen do sed-v sicer redkih medsebojnih srečanjih. jfczultati v tem primeru gotovo ne morejo -ostati, saj si veliko otrok želi igrati nogo- pa tudi starši se bodo rajši odzivali, , [^do vedeli, da je njihov otrok strokov-"n vt>den in da dosega pričakovane uspeli. Pomlad je prihajala, rožice so cvetele, ptiđd so peli, mamice pa so sijale od sreče •b pogledu na svoje malčke. Kakšen je bil namen prireditve z naslovom -Za naše mamice«, se lahko razbere iz uvodne misli enega od nastopajočih: »Za iai praznik bi vas radi razveselili s prepros-to predstavico in vam s tem pokazali, kako radi vas imamo. Ne glede na to, kako nam ho la nastop uspel, morate vedeti, da smo -un hoteli samo napraviti nekaj veselja, Priklicati nasmeh na vaše ustnice in pripel- P°mlad tudi v vaša srca. Če nam bo to •Pelo, potem bomo veseli tudi mi.« Približno šolsko uro dolgem glasbeno-■ amskem programu so se razvrstili nasto-"Me večine otrok, vključenih v tri od-';4e Podaljšanega bivanja OŠ Trzin. Ak-® so bili prav vsi otroci, nekateri z nastolil na odru, ostali pa kot tonski in scenski ftn. so se predstavili z dvema drama-lama in s plesom, večji pa so se preiz- Ob tej priliki bi se rad zahvalil tudi vsem ostalim vaditeljem športnih in drugih interesnih dejavnosti, ki s svojim delom močno prispe-vajo k dvigu kvalitete vzgojno-izobraževalne-ga delà šole. kusili v interpretaciji otroške poezije; vse skupaj pa sta popestrila še dva vokalno-inštru-mentalna nastopa. Zadnja, 14. točka, je za-gotovo predstavljala vrhunec, in tudi najbolj ganljive trenutke. Samo en pogled po množici zbranih nas je prepričal, da je nežna pesmica »Mamica je kakor zarja« pričarala v srcih tisto, kar smo si želeli. Le katera mama bi ob napevu »In zato nikdar mamice ne dam, eno le na svetu širnem mamico imam« ostala ravnodušna? Po končanem nastopu so se starši lahko prepričali tudi o likovni ustvarjalnosti svojih otrok v času podaljšanega bivanja in se ob tem tudi malce posladkali. Na koncu bi se rade najlepše zahvalile vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k temu, da je prireditev lepo potěkala. Zaključujemo z upanjem, da bi prireditev postala tradicionalna, ter z željo, da bi prav vsakomur od vas zasijala pomlad. Materina Ijubezen je kakor krog, nima ne začetka ne konca. (Art Urban) Dragica Delavec Simona Pivk Nancy Vake aprilska doživetja v vrtcu žabica Tudi v vrtcu se veselimo pomladi, toplih dni ter veselih iger na prostém. Zato smo, kot vsako leto, tudi letos očistile naše igrišče in bližnjo okolico vrtca. Starejši otroci so nam pri delu vztrajno pomagali. Zadovoljni smo, da imamo sedaj lepo, očišćeno igrišče in okolico. Skle-nili smo, da bomo celo leto skrbeli za čistoćo. Ob tem pa bi še enkrat prosili last-nike psov, naj jih ne vodijo po zelenicah tik ob vrtcu. Otrokom smo postavili tudi vprašanje, kako bi oz. bodo skrbeli za urejenost igrišča in okolice vrtca. Matija - 5 let: »Z Jerco bi pometala okoli vrtca.« Andrej - 5 let: »Po ignšču bi pobíral papirčke.« Mateja - 5 let: »Vsak dan bi pospravljala « Tim - 5 let: »Vedno, ko bi bila umazamja, bi pospravljal.« Tadeja - 5 let: »Pobirala bi smeti, posadila pa bi tudi nova drevesa.« Rok - 5 let: »Po igrišču bi pobiral smeti.« Anže - 5 let: »Pokosil bi travo in jo posu- šil.« Eva - 6 let: »Pobirala bi papirčke in pospravljala kanglice « Lara - 6 let: »Poskrbela bi za čisto gugal-nico, pobrala bi papirčke in pospravila kanglice.« Jan - 7 let: »Vsak dan bi pogledal, če |e kaj smeti in bi jih pobral « Toni - 7 let: »Vsak teden bi pospravljal smeti « Tilen - 6 let: »Pometal bi, će bi našel na tleh papir, bi ga vrgel v smeti.« Nejc - 6 let. »Pospravil bi igraće in pobral smeti « j 4 v JE i 'l'lj^p V mesecu marcu smo pripravili tudi nasto-pe za starše. Dojenčki so se skupaj s starši pozabavali na igralni urici, starejše skupine pa so staršem predstavile nove pesmice, deklamacije, rajalne igrice in jim zaigrale pri-srčne dramatizacije. Starše smo tudi pogostili ter jim podarili dařila, ki so jih izdelali otroci. Pripravljali smo se z velikim veseljem in otroci so ta dan těžko pričakovali. Kljub majhni tremi in razigranosti je bilo zadovoljstvo obojestransko. Vanja, Petra Ravnatelj: Franc Brečko za nase mamice M»W@y][M(9) EMÉW® NOVICE PROSTOVOUNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA TRZIN S HIDRANTI V OBČINI NISMO 2ADOVOUNI Z lepim vremenom smo gasilci začeli delo-vati tudi na prostém. 20. marca smo pregledali vse hidrante v občini, vendar pa z rezultatom ne moremo biti zadovoljni. Na-jslabše stanje je v starem delu Trzina in sicer na Jemčevi in Mengeški ulici, kjer je nekaj hidrantov suhih, nekaj pa celo zakopanih, da sploh ne moremo do njih. Za novi Trzin lahko rečemo, da je stanje hidrantov še kar zadovoljivo, predvsem zato, ker jih je precej že nadzemnih. V obrtni coni pa je stanje hidrantov zelo zaskrblju-joče, saj ob požaru skoraj ne bi imeli vode za gašenje. Upamo, da se bo s širitvijo vodovodnega omrežja tudi to kmalu uredilo v dobro vseh nas. ŽIVUENJSKI JUBILEJ ČASTNEGA PREDSEDNIKA Zadnji dan koledarske zime je naš častni član in častni predsednik g. Janez Štebe praznoval 70. letnico svojega življenja. Kot se za take jubileje in trzinske gasilce spodobi, smo ga šli malo "pošpricat". Ob tej priliki smo mu izročili skromno dařilo, mu zaželeli še obilo zdravja in da bi bil še mnogo let med nami. NA KRATKO: Začeli smo tudi s přípravami za ureditev cen-tralnega ogrevanja, saj ga do zdaj nismo imeli in smo morali večkrat obleči še mokre obleke, ker se le-te niso imele kje posušiti. Posebej moramo pohvaliti naše otroke, ki redno vadijo za bližajoče se tekmovanje. Časi na vsaki vaji so boljši in boljši. Pustimo torej, naj nas presenetijo z rezultatom na tekmo-vanju. Prav tako so v polnem zamahu priprave na Florjanovo nedeljo in občinski praznik. Flor-janovo nedeljo bomo letos pripravili že dese-tič zapored. V nedeljo, 9. maja, bomo gasilci iz Trzina in iz sosednjih društev v slavnostní povorki odkorakali v trzinsko cerkev, kjer bo ob 9.00 uri slavnostna sveta maša. Po obredu se bomo, kot je že običaj, spet v spremstvu men-geške godbe in narodnih noš vrnili do trzinske osnovne šole, kjer bo zaklju-ček prireditve. Vljudno vabljeni! Ob obletnici krajevnega oziroma občinskega praznika pa bomo v sodelovanju s šolo in vrtcem za otroke pripravili predstavitev delà gasilcev. V popoldanskih urah pa bomo organizirali še med-občinsko sektorsko vajo, na kateri bomo preizkusili našo opre-mo in znanje. NA KONCU ŠE ENO OBVESTILO! Letos smo si zastavili nalogo, da zamen-jamo naš prapor z novim, slovenskim, in z novimi oznakami. Zato PGD Trzin zbira finančna sredstva za nakup spominskih trakov ali zlatega žebljička. Cena spomin-skega traku je 30.000,00 SIT, cena zlatega žebljička pa je 5.000,00 SIT. Žebljiť-ke bomo pritrdili na nosilni drog praporja, spominske trakove pa oběsili poleg praporja. Ker gasilci ne moremo vedeti za vsakogar, ki bi želel prispevati za prapor, vas naprošamo, v kolikor ste pripravljeni prispevati, to storite tako, da se obrnete na enega izmed članov PGD Trzin. Vsak vam bo rade volje prisluhnil in vam vse skupaj podrobneje razložil. Rok, do katerega je potrebno oddati seznam, je 29.04.1999. Razumeti morate, da je potrebno nato še vse dodelati, to pa zahteva veliko časa. Imena darovalcev bodo izpisana na trakovih oziroma žebljičkih, přebrali pa jih boni' na slovesnosti ob razvitju novega prapora, ki bo v soboto, 19. junija 1999. Sledila b-velika vrtna veselica. Za vaš prispevek se Vam že vnaprej najkf-še zahvaljujemo in Vas pozdravljamo z našim pozdravom: IMA POiVSOČI Predsednik PGD Trzin Jože Kajfež novice športnega društva trzin D, 'obrih deset dni po občnem zboru, ki je bil 11. 3, 1999, smo se na novo izvoljeni člani Športnega društva Trzin v torek, 23. 3. 1999, sestáli na konstitutivném sestanku novega upravnega odbora ŠD Trzin. Predstavniki upravnega odbora smo: • Predsednik: Janez Lenarčič • Namestnika: Rado Pestotnik in ____ Vladimir Nadj • Tajnik: Tanja Prelovšek Marolt • Blagajnik: Tina Cotman • Preostali člani UO: Aleš Kos-mač, Gorazd Završnik, Andrej Ljubešek, Beno Trojanšek, Lilijana Smrekar in Dušan Strmčnik. 0 vodstvu posameznih športnih sekcij ste bili obveščeni že v marčevskem Odsevu. Smučarska, košarkarska, šahovska sekcija, skupine za aerobiko, namizni tenis, atletiko in lokostrelstvo so popolne, v nogometni sekciji je vodja Rado Narobe, njegova namestnika pa sta Gorazd Završnik in Dušan © i m i\* VSE, Kl BI ŽELEU KUPITI KLUBSKE TRENIRKE, OBVEŠČAMO, DA LAHKO INFORMACIJE 0 NAKUPU DOBITE PRI VODJIH POSAME2NIH SEKCIJ AU PRI PREDSEDNIKU DRUŠTVA. Strmčnik. Za kole-sarsko sekcijo pa je odgovoren Andrej Ljubešek. Manjka nam še vodstvo za rokometno sekcijo, zato to priložnost izrabljam tudi za vabilo k sodelovanju vseh tistih, ki so ka-korkoli predani športu in so pripravljeni prevzeti to sekcijo. Na sestanka upravnega odbora ŠD Trzin smo obravnavaH tudi načrt J ft VAS KAJ ZANIMA V ZVEZI S jpOXTNIM DRUŠTVOM - POKLIČITE 041/677-799 PREDSEDNIKA ŠD TRZIN JANEZA LENARČIČA. ipoetnih prireditev v tem letu, ob tem pa ;ffl0 se še zlasti osredotočili na tri športne ^ňreditve, ki bodo v maju. Za vse člane Športnega društva in njegove tinipatizerje bo v petek, 30. 4, 1999, PRVOMAJSKI PIKNIK na smučišču v Dolgi dolini. Začel se bo ob 18. uri, in kot se za predvečer praznika delà spodobi, s kulturnim programom. Sledila bo tudi otvoritev bmnarice, ki jo bo odprl župnik Pavle Krt. Za pijačo, hrano in glasbo bo seveda pos-krbtjeno. V soboto, 15. maja, se bo ob 10. uri na pioJčadi pri OŠ Trzin začela OTROŠKA OLIMPIADA. Letos bodo na njej lahko >odelovali izključno otroci iz vrtca Žabica Trzin in prvih razredov OŠ Trzin. Ne bo manjkalo družabnih iger za otroke, športna tekmovanja pa bodo tudi za starše, ki se bodo lahko poměřili v teku v vrečah, metanju na koš, štafetnem teku, vrtenju obročev itn. V soboto, 29. 5. 1999, pa bomo člani ŠD pripravili TEK V SPOMIN NA PETRA LEVCA. Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri, nanj pa so vabljeni predvsem vsi Trzinci in tekači iz ostalih slovenskih krajev. Po končanem teku se bo ob 19. uri začela velika športna vrtna veselica z bogatim srečelovom. Vse naštete prireditve sodijo v sklop prvega praznovanja občine Trzin. Tanja Prelovšek Marolt VSE, Kl SE ZANIMATE ZA ŠPORT, PA VABIMO, DA SE NAM V ČIM VEČJEM ŠTEVILU PRIDRUŽITE IN SE VČLANITE V DRUŠTVO. ČLANARINA ZA LETO 1999 JE: • ODRASLI 1.000 SIT • OTROCI 300 SIT. MALI OGLAS ZA PRIDOBITEV STATUSA SAMOSTOJNE USTANOVE IN ZARADI P0TRE8IŠČEMO 2A-ČASNO REŠITEV, IN SICER NAJEM TREH VEČJIH PROS-TOROV S SANITARIJAMI, V KATERIH 81 VRTEC OPRAV-UAL SVOJO DEJAVNOST. ČE RA2P0LAGATE S TAKIMI PROSTORI IN JIH NAMERA-VATE ODDATI, SPOROČITE TO NA OBČINO TRZIN All PA NEPOSREDNO V VRTEC. VRTEC ŽABICA se sportnemu društvu dela krivica? BRALC Přišel je spet čas, ko se bo odločalo, kateri >rečniki ali nesrečniki bodo dobili občinska priznanja v letu 1999. Lani je bilo to še v 'iltvtru krajevne skupnosti. áportno društvo je bilo lani izpuščeno, mo-Soče pozabíjeno (za razliko od ostalih društev) pri podeljevanju nagrad. Kriteri-i«v, na podlagi katerih bi se odločilo, kdo »obi in kdo ne dobi priznanja, ni bilo ne 'Mi, pa tudi v letošnjem razpisu ni razvidno, kakšni kriteriji naj bi bili. Kaj mislim pod besedo kriteriji? • Do katerega leta nazaj se lahko vrnemo ta se sprašujemo, kaj je katero društvo ali oseba naredilo? • Koliko prireditev, tekmovanj, srečanj in kivnosti je potrebno, da si pridobiš občinsko priznanje? •i mogoče važno, koliko krajanov - obča-,v Pritegneš k posamezni akciji, priredit- će se vrnem k športnemu društvu, kaj ni 0 ravno to v letih od 1973 do 1988 in -1997 naprej eno najaktivnejših? jramo se zavedati, da ima vsako društvo '•"»ne in padce (boljša In slabša leta), kar ^ tudi za društva v Trzinu. -jSvo je imelo v osemdesetih letih čez aktivnih članov. Tek, ki se je včasih ..«»val Po poteh aktivistov NOB in kas-•■«Dnevnikov tek (sedaj ga imenujemo Tek v spomin Petra Levca) je bil eden najbolj obiskanih tekov v Sloveniji. In še bi lahko našteval, kaj vse se je dogajalo v do-mačem, »majhnem« Trzinu. Tudi zdaj si društvo prizadeva, da bi pridobilo sloves (člane), kot ga je že imelo s podobnimi prireditvami, tekmovanji ... A to bo zelo težko, saj se že zdaj pozablja, kaj je bilo pred desetletjem. Dokaz k temu je, da je bilo društvo lánsko leto pozabíjeno pri po-delitvi priznanj za dosežke in prispevek k razvoj» Trzina- NE DOVOLIMO, DA BI SE TO ZGODILO TUDI LETOS! 2. V Uradnem vestniku Občine Trzin, ki izha-ja v občinskem glasilu Odsev, sem v mar-čevski številki přebral sklep z naslovom O RAZGLAS1TVI ŠPORTNEGA OBJEKTA ZA OBJEKT OBČINSKEGA POMENA (stran 45). V tem sklepu je pet točk, ki jih je sprejel Občinski svet Občine Trzin na 4. redni seji dne 8. 3. 1999. Kot je iz naslova razvidno, gre za športni objekt. Potem-takem je očitno, da bi morali občinski svetniki za mnenje povprašati ali pa povablti na sejo tudi predstavnike športnega društva. ŽAL PA SE TO NI ZGODILO. Ne vem, ali je Kulturno društvo sodelovalo pri tej seji, ko se je sklepalo, da bo Igrišče za domom, kl ga je zgradilo In uporabljalo Športno društvo Trzin ob koncu sedemde- setih let, zdaj prešlo v trajno posest in upravljanje KUD-a. Da je dvorano, imenovano društveni dom, dalo v upravljanje KUD-u, mi je razumljivo in upravičeno. Vendar ne vseh prostorov, ki so v tem domu. Dom ima pod odrom še tri prostore in eden od njih je bil včasih že mladinska soba (nekateri se boste tega verjetno še spomnili). Glede na prostor-sko stisko športnega, strelskega in verjetno še katerega društva, bi te prostore lahko oddali tem društvom, ki svojih prostorov zaen-krat še nimajo. Nikakor pa se ne morem strinjati, da tudi igrišče, ki so ga zgradili športniki društva Partizan Trzin in njegovi privrženci, preide pod upravo KUD-a. MAR SO NEKATERI SPET POZABILI, DA V TRZINU OBSTAJA TUDI ŠPORTNO DRUŠTVO?! Ko smo bili še v občini Domžale, smo govorili, da v Domžalah sprejemajo sklepe brez vednostl Trzincev. Zdaj pa se to dogaja tudi pri nas, v »majhnem« Trzinu, Občinski svetniki sprejemajo sklepe brez vednostl nas, občanov. Žanje izvemo iz glasila Odsev šele, ko je posamezen sklep že sprejet - potrjen. SE ZGODOVINA PONAVLJA? Za konec pa še rek, za katerega upam, da v Trzinu ne bo obveljal: LJUBILA SVA ISTO; JAZ NJO IN ONA SEBE! Igor Kralj STRELSKA DRUŽINA TRZIN TBEiiei nwi y i. uei s PISICL« V c _ eprav je v državnih ligah še vedno vro-če, saj bo potrebno odstreljati še zadnje kolo, pa so trzinske ekipe že dosegle konč-na města v skupnih razvrstitvah. Z veseljem lahko gledamo na razpredelnico, saj so se střelci s pištolo uvrstili v 1. ligo, střelci s puško so v 2. ligi zasedli 5. mesto, v 3. ligi s puško pa smo z mešano ekipo mla-dincev in članov prepričljivo zmagali in si tako zagotovili še eno mesto v 2. ligi. Veterani so zopet zmagovali v svojih disciplinah in se vrnili z državnega prvenstva s kopico pokalov in medalj. Cilji, ki srno si jih zadali pred sezono, so v celoti izpolnjeni in celo preseženi. Trzinsko strelišče v kleti ob Kulturnem domu Trzin ima le 5 strelskih mest in majhen predprostor. Veliko društev ga imenuje celo luknja. Vendar je v tej "luknji" redno treniralo okoli 25 strelcev, od tega je kar 19 strelcev izpolnilo normo za državno prvenstvo. Na državno prvenstvo z zračnim orožjem, ki je bilo 16. aprila v Lendavi, so se uvrstili: pionirji (Blažič Anže, Jakša Tilen, Kovaljev Borut), ml. mladinci (Kolene Tine, Sočak Brane), mladinci (Kump Borut, Zajc Uroš, Živkovič Marko, Hadžič Sanel, Grohar Miha), članice (Perne Irena, Perne Andreja) in člani (Adlešič Jernej, Habjan Božo, Klop-čič Damijan, Bobnar Miro). O njihovih uvrs-titvah in uspehih bomo poročali v naslednji številki Odseva. Veterani v postavi Perne Andrej, Brečko Franc in Mušič Franci pa so se že pred tem s številnimi pokali vrnili z državnega prvenstva za veterane. Za vsakega strelca je zadnje dejanje državno prvenstvo. Težko je napovedovati nove uspe-he, vsekakor pa smo zelo motivirani in dobro pripravljeni. Morda je energije in pričakovanj posameznikov celo preveč. Uspehov je bilo v tej sezoni preveč, zato bomo skušali mlajše střelce postaviti na realna tla ter prikazati konkurenco močnejšo, kot dejansko je. Vsakdo izmed mlajših strelcev je na treningih že dosegel rezultat, ki bi na državnem prvenstvu pomenil medaljo. Treniramo tudi simulirano finale, kjer střelci streljajo na ukaz. To pomeni, da sodnik dirigira, kdaj mora střelec polniti orožje, kdaj meriti in kdaj men-jati tarče. Čas za sproženje střela je ome-jen na 75 sekund. Finale najboljših osmih ste si lahko ogledali tudi na tekmovanju za "3. Prehodno skirco Borisa Paternosta", O rezultatih državnega prvenstva pa v pri-hodnji številki! r (JE . r* »S3 Irena Perne pri treningu s samostrelom. tudi športniki ocitno pozabljajo BRALC Da _ "aijnjega leta 1976 je bilo v Trzinu organiziranih res veliko športnih aktivnosti. Tako sem se tudi sam lahko ukvarjal z atletiko pri g. Petru Levcu, z namiznim tenisom pri g. Bojanu Jeraku, s smučanjem pri g. Tonetu Županu in s strelstvom pri g. Franců Brečku. Vsi mentorji oziroma vaditelji so se ukvarjali z mladino brez ho-norarjev. Bili so pristaši športa, imeli so željo po uspehih, vendar jih je splet oko-liščin ustavil. Tudi sam se spominjam, kako je okoli leta 1985 većina športnih aktivnosti zamrla. In tako mi je ostalo le strelstvo. Z resnim pristopom pod vodstvom g. Franca Brečka sem se v letih 1980 -1989 udeležil vseh državnih prvenstev v bivši Jugoslaviji (Zagreb, Split, Osijek, Novi Sad, Beograd, Sarajevo, Zenica, Ti-tograd, Skopje) in bil reprezentant Slovenije na pokalu Alpe-Adrija v Celovcu. Bil sem republiški prvak Slovenije, član pionirske ekipe, ki je podirala republiške rekorde, sodeloval sem z generacijo strelskih talentov, ki so osvojili naslov držav- nega prvaka v Jugoslaviji. Kot mladinec sem bil član trzinske ekipe, ekipe Strelske družine Trzin, ki je dobila v letu 1986 priznanje za najboljšo strelsko družino v Sloveniji. Kot mladinec sem streljal v 1 .državni ligi skupaj z imeni kot so Andrej Perne, Matjaž Bratovž, Dušan Habat, Marjan Mušič, Aleš Kosmač, Franci Mušič, Franc Brečko in še bi lahko našteval. Mnogi se spominjajo, da je bil Boštjan Kralj mladinski prvak Jugoslavije, naslednje leto podprvak Jugoslavije, da je bila Irena Perne mladinska rekorderka Jugoslavije, podprvakinja Jugoslavije, da je so-delovala na svetovnem pokalu v Milanu. Mnogi se spominjajo večkratnega republiš-kega prvak Borisa Paternosta, Boža Habja-na, Urbana Gradišarja in pionirk Mojce Habjan, Brigitě Savšek, Šonje in Tatjane Mušič, pa mladih strelk Mučibabić in Kuferšin. In ko smo pri dekletih, naj omenim še Natašo Jemc, Tanjo Zabret, Andrejo Perne itd ... In tudi v samostojni Republiki Slovenije še vedno nastopamo v državnih ligah, na občinskih, regijskih in državnih prvenstvih. ln ne da samo nastopamo, temveč tekmujemo v želji po uspehih. Nastopali smo v 1. državni ligi v disciplinah s puško in pištolo, letos se v slednji disciplini vračamo v 1. državno ligo. Nastopamo z zračnim orožjem, malim kalibrom in vojaškim orožjem. Na vseh tekmovanjih tekmujemo pod imenom SD TRZIN. In potem se g. Tone Župan sprašuje, za-kaj so střelci v Trzinu vedno dobivali vefjć dotacije. V zadnjem Odsevu celo omenja interese vodilnih v Trzinu, ki so podpirafi le strelski šport. Omenja tudi ZTKO, ki jí bil naklonjen le střelcem v Trzinu. Pozab-Ija pa dějstva, da je ZTKO imel in Še ima merila za sofinanciranje športa, le ti pa » vezani na realizacijo programov, ki jih je potrebno vsako leto pošiljati na ZTKO-Sofinancira se tako rekreativní šport, kot šport za dosežek. Seveda obstajajo pra® za sofinanciranje. Glede na zgornje dose-" ke, o katerih bi lahko pisal in pisal, mislim, da smo bili upravičeni do večje dotacije. Nikjer pa v zadnjih 10-letih nisem o ostalih športov v Trzinu. Tudi organizira- jg jportne rekreacije ni bilo veliko. Morda je molim. Vsekakor pa ni potrebno iskati razlogovv Strelskem društvu Trzin, niti (jjcratnemu vodstvu Trzina in vodstvu Osnovne šole Trzin, še posebno pa ne pri ZTKO-ju, saj smo tudi sami začeli z ničlo. tudi mi smo se dokazovali, vendar ne z blatenjem ostalih, temveč z argumentiranim rezultati, ki smo jih dosegali. Tudi v našem društvu še vedno ohranjamo rekre-ativno streljanje, ob tem pa skušamo odbiti talente in jih usmerjati v tekmovalni šport. M mi žal časa, ki sem ga namenil streljivu, saj sem v športu doživel veliko lepih Letos v Trzinu že drugo leto zapored de-!uje vod Temne skerce. Vse od začetka ga ■premijam in vodim vodnik Zveze taborni-kov Slovenije, Žiga. V vodu so dečki in deklice drugega razreda, vse skupaj jih je 10, kar je lepa številka za taborniški vod, pa tudi prisotnost je kar dobra. Vod deluje v ukviru družine Mravljice, ki deluje na trzinski osnovni šoli. Ta družina pa je sestavni Jel Rodu skalnih taborov iz Domžal, ki je trenutno eden največjih taborniških rodov v Sloveniji. In kaj delamo na vodovih sestankih? fredvsem se veliko igramo (nogomet, skrivanje žoge, ...), ob lepem vremenu gremo trenutkov, predvsem pa v strelstvu. Vesel sem, da že neprekinjeno 30 let deluje društvo, ki gre danes nekaterim v nos. Veliko ljudi ve, da sem zelo dobro igral namizni tenis, pa je zamrl. Smučal sem, pa 12 let ni bilo prave zime. Ne vem, kje so se naučili smučanja današnji mladinci, ki smučajo za reprezentanco Slovenije. Preveč časa in denarja so predhodniki vložili v strelski šport. Preveč časa in denarja sem tudi sam vložil v razvoj strelskega športa v Trzinu. In če hočete - ne v razvoj, temveč obstoj strelstva v Trzinu. Zato vas prosim, da ne žalite ljudi, ki vztrajajo v strelstvu. Ne žalite staršev mlajših strelcev, saj so v večji na igrišče ali travnik pred šolo, morda celo v gozd. Tam spoznavamo naravo in se učimo o ognjih. Poleg ostalih taborniških aktivnosti (vozli, šotor iz dveh šotork) tudi veliko rišemo. V glavnem, imamo se lepo! Včasih ima cela družina skupno dejavnost, kar zelo po-veča povezanost med otroki. Kaj še delamo? Udeležujemo se rodovih akcij, kot so razna srečanja, izleti, zimovanja, z vso nestrpnostjo pa že pričakujemo poletni tabor. Taborjenje bo predvidoma potěkalo v treh izmenah na tabornem prostoru v Gorenji Trebuši. Kaj pa je taborniška zaprisega? Vsak novopečeni tabornik po polletni udelež-bi na sestankih postane čisto pravi tabornik z meri financirali strelsko opremo in poto-vanja, kjer smo tekmovali. Nenazadnje ste nehvaležni 16-im střelcem, ki se bodo letos udeležili državnega prvenstva v Lenda-vi. Napor, ki ga vlagate v blatenje Strelskega društva Trzin, usmerite v nogomet, košarko, smučanje in ostale športe. Pustite nas, da tekmujemo za TRZIN. V upanju, da se bo našel kdo, ki bo v nov športni klub pripravljen vtožiti toliko napora, kot so ga v tekmovalni šport vložili pripadniki strelskega športa, vas lepo pozdravljam. Damijan Klopčič zaprisego. Dobi tudi rdečo taborniško rut-ko. Zaprisega je vsako leto okoli 21. aprila, ko je dan tabornikov, in s tem tudi dan zemlje. rod skalnih taborov domžale DRUŽINA MRAVLJICE TRZIN VOD TEMIME SKERCE ŠAHOVSKI PRAZNIK V TRZINU Šahovska sekcija Trzin je v petek, 19.3. 1999, v prostorih KUD-av Trzinu tehnično brezhibno izvedla Ili. šahovski turnir osnovno-^cev ljubljanske regije za šolsko leto 1998/99, ki ga organizira Oruštvo šahovskih mentorjev ljubljanske regije, lekmovanje je potěkalo po pravilih FIDE za pospešeni šah (švi--Nski sistem, 7 kol, tempo igranja 15 minut na igralca-ko). Prav-do nastopa so imeli vsi učenci osnovnih šol iz ljubljanske regije, "astopilo pa je kar 63 tekmovalcev. • otvoritvenem govoru je župan Trzina Anton Peršak pozdravil vse ■■'sležence turnirja ter njihove mentorje in starše. Zaželel jim je ^ljetno bivanje v Trzinu in veliko uspehov v šahovski igri. ®tem se je začelo zares. V polni dvorani so ure »tiktakale«, med -arši je bilo čutiti napetost, mentorji so budno spremljali vsako svojih varovancev. Kljub dobri obveščenosti je od trzinskih %tov nastopil samo Žiga Bobnar. . 1 sodnik turnirja je bil državni šahovski sodnik Franc Pogla-^zKomende, ki je turnir res odlično vodil in uspešno sodil. Ob obilni malici so po približno dveh urah in pol igranja otroci z mentorji nekaj časa pozabili na šah. Napetost je popustila, porazi so bili za krajši čas pozabíjeni in vsi so se veselo pogovarjali. Končni zmagovalec je bil Primož Pečnik iz OŠ Prežihovega Vo-ranca, drugi je bil Uroš Poválej iz OŠ Ljubljana Polje, tretji pa Luka Lenič iz OŠ Venclja Perka v Domžalah. Trzinski predstavnik Žiga Bobnar je zasedel solidno 30. mesto (pri njem se je pokazala enoletna odsotnost in neigranje šaha). Kot najboljša v svojem letníku sta nagrade přejela tudi Andraž Šmon z OŠ Domžale in Eva Marija Lavrač z OŠ Venclja Perka Domžale. Šahovska sekcija Trzin, ki je za pripravo in izvedbo turnirja přejela številne pohvale in čestitke, se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji, še zlasti pa Tomažu Danetu, Ig-orju Kralju in Boštjanu Zajcu, še posebej pa tudi gospodu županu Antonu Peršaku za pozdravne besede. Vladimir Nadj m ONGER P D TRZIN planinsko društvo onger KRATKE IZ PLANIN/KIH KROGOV TRZjN^ Zgibanka z letním nacrtom izletov Vodniški in mladinski odsek PD Onger sta v aprilu izdala zgibanko, v kateri je predstavljen letni náčrt izletov in drugih akcij obeh odsekov. Marsikoga bo prese-netilo, da so ob načrtih napisani tudi izleti nekaterih drugih planinskih društev. Pa ne gre za pontoto. Planinsko društvo Onger v zadnjem času zelo dobro sodeluje z nekaterimi drugimi društvi, tako da se trzinskih izletov udeležujejo tudi člani drugih društev, trzinski planinci pa hodijo tudi na izlete, ki jih pripravljajo drugi, Takšno sodelovanje je zdaj že kar utečeno med petimi društvi: PD Onger, PD Železničář, PD Vi-harnik, PD Slovenj Gradec in PD Kranj. Ni čudno, da je program izletov in akcij tako obsežen, med načrtovanimi izleti pa jih je prav gotovo vsaj nekaj za vsak okus in sploh za vsakogar. Čeprav je program zelo obsežen, je treba povedati, da na zgibanki pravzaprav še niso zapisani vsi izleti, saj izletov posameznih skupin članov društva v programu ni (Klub Planinskega orla), na zgibanki pa razen izletov in akcij vodniške-ga in mladinskega odseka tudi ni akcij drugih društvenih odsekov. Zgibanko dobi vsak član društva ob plačilu članarine, dobiti pa jo je lahko tudi na društvu ali pri društvenih poverjenikih. Vse potrebne podatke lahko dobite pri pred-sedniku društva Rudiju Schossu ter prijo-žetu Jermanu (vodniški odsek) in Emilu Pevcu (mladinski odsek). Med zanimivimi izleti, ki se jih Trzinci lahko udeleže skupaj z drugimi društvi, ome-nimo le izleta, ki ju bo pripravilo PD Železničář. V maju (od 19. - 23.5.) se bodo na Braču povzpeli na Vidovo goro in obiskali Mosor, od 25. do 27. junija pa bodo planince popeljali v Italijo na obisk Cinque Terre (pet dežel) - sklopa petih težko dos-topnih ribiških naselij nad Sredozemskim morjem. Jarški dom na Mali planini vabi Člani vodstva PD Onger so navezali zelo dobre odnose z novima gospodarjema Jar-škega doma na Mali planini. Trzinci vse pogosteje obiskujejo to postojanko, kjer jih Mojca in Marko Štritof zelo prijazno spre-jmeta. Kočo sta Trzincem obljubila tudi za različne akcije, tečaje in sestanke, in v vodstvu društva so odločeni, da bodo ponudbo zagrabili z obema rokama. Ni čudno, saj je kočica res prijetna. Ima tri štiriposteljne sobe in ena skupna ležišča, hrana je odlična in zelo pestrá, od enolončnic do hrane po naro-čilu in brezmesnih jedi, seveda pa ne manjka niti sladic. Za otroke so ob domu igrala, sta-rejši pa lahko gledajo televizijo, da ne zamu-dijo katere nadaljevanke ali pa poročil o na-jnovejših dogodkih. Izleti in akcije v počastitev občinskega praznika PD Onger se bo tudi letos zelo dejavno vključilo v praznovanje trzinskega praznika, saj bodo tej obletnici posvetili celo vrsto izletov, od izleta po mejah naše občine, pohoda iz Trzina na Triglav, do spusta v Trzinsko ali Kraljevo jamo na Dobenu. Mladinski odsek pa za osnovnošolsko mladino (ter seveda dijake in študente) organizira izlet na Golico. K ostankom nekdanjega barja Med najbolj zanimivimi izleli, ki so namenje-ni kar najširšemu krogu udeležencev, pa moramo omeniti izlel k zanimivoslim Ljubljan-skega barja. V soboto, 8. 5., ob 9. uri se bodo s posebnimi avtobusi odpeljali k Malemu placu pri Bevkah. To je močvirski rezervat, kjer si lahko ob tamkajšn-jem jezercu ogledamo številne zanimive moč-virske rastline, starim Trzincem pa se bo prav gotovo milo storilo, ko bodo opazovali prizore, kakršni so jim bili domači, predno smo izsušili trzinske Mlake. Okrog jezerca v Malem placu vodi učna pot, tako da se bodo vsi lahko naučili še kaj novega o barju in sploh močvirjih. Po ogledu barja bodo obiskali Kucle-rjev kamnolom na Drenovem griču, ki se ponaša z bogatim na-hajališčem fosilnih školjk in drugih davnih bitij, zaključek izleta pa bo v Starem mainu pri Vrh-niki, kjer je zanimiv izvir Litvern z značilnim sifonskim podvodnim jezerom. Za večino pa bo zelo zanimivo tudi bližnje gostišče Stari main, ki se ludi lahko pohvali z nekaterimi privlačnimi zanimivost- 1 oko Slovenije. Če gledate zemljevid Slo\*. nije, se vam bo obris naše dežele po vsej verjetnosti zdel podoben piščancu, ki ima glavo v Prekmurju. Tam, kjer naj bi bilo oko piščanca, leži zelo zanimivo območje ki skriva vrsto skrivnosti in lepih kotičkov Prav sredi »očeša« leži Grad. To je največji grad na Slovenskem, ki ima kar 365 soban - toliko kot je dni v letu. Radiestezisti ugotavljajo, da je prav tam zelo močno zemelj-sko sevanje in da od Gradu lahko potegne-mo linije do drugih zanimivih točk, predvsem cerkva tistega območja, in z njimi izrišemo veliko navidez-no zvezdo ali diamanl. Skrivnostne linije, ki so povezane z davno pre-teklostjo, burijo duhove številnih poznavalcev, Trzinci pa si bomo na lastne oči ogledali lam-kajšnje zanimivosli: že omenjeni Grad, Plečni-kovo cerkev v Bogojini, muzej na Ptujskem gradu in še marsikaj. Za udeležbo na obeh izletih se je mogoče prijaviti v papirnici Čačka, kjer pobirajo tudi letošnjo društveno članarino. Mladinski odsek PD Onger Trzin vabi osnovnošoice na Izlet v oko Slovenije V soboto, 22.5., pa bodo vodniki PD Onger sokrajane popeljali v MLADINSKI PLANINSKI TABOR. Rudno polje (Pokljuka) '99 od 17. - 25. julija letos. Prijavnice dobite v tajništvu OŠ oz. pri prof. Dragici v podaljšanem bivanju. Med taborenjem se bomo povzpeli na Tosc, Veliki Draški vrh,najbolj pripravljeni tudi na Triglav.imeli bomo planinski krst, naučili se bomo marsikaj ko-ristnega o pravilni hoji v gore,... Podrobnejše informacije: 710 - 247 (Emil) faggggaaaggmggagfB zdravnik svetuje Rubrika z zdravniškimi nasveti je novost v Odsevu. V njej •>sno predstavljali različne zdravstvene probleme, ki se ajpogosteje pojavljajo v določenem obdobju. Primarlj dr. ilavko Popadič, kardiolog in specialist pediater, ki Ima svo-„ ordinacijo v Trzinu (Mengeška 48a), je přistal na sodelo-.aflje. Bralce prosimo, da nam sporočijo, kaj mislijo o rubri-a, hkrati pa jih tudi pozivamo, da naj nam posredujejo tudi iprašanja, ki bi jih želeli postaviti doktorju Popadiču vzvezi L morebitnimi bolezensklmi težavami. V prihodnje bo nam-ret v časopisu tudi poseben kotiček Vi sprašujete, zdravnik ndgovarja. Zato nemudoma pišite na uredništvo časopisa in Sporočlte svoje probleme, za katere bi želeli strokovne nasvete. 1 I omlad je čas, "io se prične predati narava ... Iz aatske zaspanosti ť; dramimo tudi m Če je dan lep, ■as kar samo vleče v?n, v naravo, v «vobodo! Kljub lemu da nam narava lahko ponudi veliko užitkov, pa nikakor ne smemo pozabiti na nevarne plati uživanja med zelenjem. FIZIOŒNTER TRZIN izkušnje ruskih zdravnikov, fizioterapevtov in maser|ev Zdravje, sprostitev in lepota •Z ročna limfna drenaža / shiatsu terapija / refleksna masaža stopal / aromaterapija y podvodne masaže ✓ biserna kopel S blatne obloge •Z anticelulitni programi y antistresni programi 06l 162 18 37 Predvsem klopi so postali v zadnjem času vedno večja nadloga. Prav te drobne živalice namreč lahko něhotě povzročijo, da nevarno zboli-mo za dvema hu-dima boleznima: boreliozo in klopnim meningo-encefalitisom. Seveda pa obsta-ja veliko načinov, kako se oběma boleznima uspešno ogniti. Najprej oba "sovražnika" temelji-teje spoznamo: klopní meningo- encefalitis ali vnetje možgan in možganskih mren je bolezen, za katero še ne poznamo zdravila. Dostopno je le cepivo, ki pa je stoodstotno zanesljivo (seveda če se cepimo, preden nas je ugriznil klop). Ce-pljenje naj bi praviloma potěkalo v treh fazah: • decembra ali januarja prva doza • čez približno en mesec druga • čez eno leto tretja. d.o.o. .• «OiltUa rehâ>»l„„l ,Ja '"■ mCTiAv 12*. Tran ' *" '«nir;tak-!»;i ,B.-,7 » fc <„nv:;, Nato cepljenje podaljšujemo vsa-kih pet let. Če se ne cepimo in nas ugrizne okuženi klop, potem lahko pride do ohromitve dihalnih mišić, kar lahko vodi v smrt. borelioza je manj nevarna bolezen od me-ningoencefalitisa, vendar pa tudi te nikakor ne gre zapostavljati! Vsem je verjetno že dobro znan razpoznavni znak te bolezni -rdeči kolobar na mestu ugriza. Edina preventiva pri tej bolezni so redni pregledi kritičnih delov telesa, ki so bili v naravi izpostav-Ijeni (torej dostopni klopom). Če opazimo svarilni znak (premer kolobarja je sprva le dva, tri centimetre), moramo nemudoma k zdravniku, ki bo ugotovil, ali gre res za boreliozo. Pri zdravljenju Zdravniki ne trkajo na vrata, temveč vstopijo, samo če jih te bolezni je ključnega pomena čas, v katerem ugotovimo, da smo okuženi. Če pridemo po zdravniško pomoč v prvem stadiju bolezni (to je v enem do dveh tednih), potem imamo skoraj stoprocentno možnost ozdravitve (seveda s pomočjo antibiotikov). Če to obdobje zamudimo, se bolezen za nekaj časa "potuhne". V drugem stadiju (po treh, štirih letih) se možnost úspěšnosti zdravljenja razpolovi (le še 50%). V tej fazi bolezen napade velike sklepe (kolki ...), Če tudi v tej fazi ni postavljena pravilna diagnóza, sledi tretja (v približno desetih letih), zadnja faza, ki se konča podobno kot zadnji stadij me-ningoencefalilisa. Seveda pa omenjeni bolezni ništa edini, ki nas tareta na pomlad. Pozimi nam namreč od-pornost telesa močno pade (predvsem zaradi pomanjkanja zaužitih vitaminov s sadjem in zelenjavo), zato smo bolj dov-zetni za različne virusne infekcije. Spomladi so še posebej na udaru tudi tišti ljudje, si so ob-čutljivi na cvetni prah in lrpijo za senenim nahodom in pa ljudje z revmatičnimi obolenji. Poudariti pa gre seveda tudi dějstvo, da je ravno pomlad tišti čas, ko je priporočljivo opraviti letne preventivne preglede (srce, krvni pritisk, kri Pri bolnikih s problemi srca in ožil-ja pa veljajo enaki preventivni ukrepi skozi celo leto: vzdrže-vanje primerne telesne teže, omejitev uživanja alkohola in soli, redna telesna aktivnost in opuščanje kajenja. Katja Rebec Zdravila in vino je treba piti o pravém času. Nemški pokličeš. Kitajski NOV SALON HONDINIH MOTORJEV V TRZINU Ne ie bi verjeli, če se ne bi tudi prepričali, da se Trzin od I. aprila letos lahko pohvali z verjetno najcelovitejšo ponudbo vozil znane japonské družbe Honda v Sloveniji. Že pred časom smo poročali o Honda centru, kjer črnuški Avtomarket ponuja vse modele hondinih avtomobilov, zdaj pa so, takore-koč pri sosedu, v objektu Avtoservisa AS iz Domžal, tam, kjer opravljajo tehnične preglede, odprli še sodoben salon motociklov. Podjetje AS, ki je zastopnik za motorje znamke Honda v Sloveniji, zdaj na 350 kvadratnih metrih površine predstavlja celoten program motociklov Honda. Ko je direktor podjetja AS Domžale Darko Oognjavec tistega ap-rilskega dne v družbi uglednih gostov slavnostno odpiral novi salon, so se marsikateremu ljubitelju motorjev zasvetile oči. Ker je motocikli-zem v Trzinu že dolga desetletja eden najbolj priljubljenih športov, se bo prav gotovo marsikdo rad sprehodil med jek-lenimi lepotci na dveh kolesih, neredki pa bodo tudi odprli mošnjiček. Vožnje z motorji so vse bolj priljubljene, in poletni čas, ki vse bolj trka na vrata, je kot nalašč za to. V salonu Honda preko podjetja AS poni&. jo res pestro izbiro motociklov, od vesp £ lažjih motorjev za mestno vožnjo, do terer skih motorjev za motokros, pa vse do naj-težjih cestnih lepotcev, ki bodo pritegovali pozornost, kamor koli jih bodo pripeijali Poleg motorjev v salonu ponujajo tudi mo-tociklična oblačila Spyke, varnostne čelad-Shark in motorna olja Repsol. V okviru ss" Iona je še skladiščni proslor, pripravljajo pa tudi servis. Z VITAMINI NAD SPOMLADANSKO UTRUJENOSTj Dnevi so vse daljši in toplejši in marsikdo se pritožuje nad spomladansko lenob-nostjo, utrujenostjo. Saj je lepo malo pole-nariti, vendar kaj ko nas čaka toliko delà, toliko nalog in opravil! Časa za spomladansko utrujenost si v sedanjem tempu življenja skoraj ne moremo privoščiti. Strokovnjaki pravijo, da so najboljše zdravilo proti takšni utrujenosti vitami, saj smo v zimskih mesecih izčrpali njihove zaloge, ki smo si jih nabrali čez leto. Vitamini, ki jih potrebujemo, pa so v svežem sadju in zelenjavi. Vili Voglar enostavno ne bi mogel izbrati boljšega časa za odprtje nove trzinske prodajalne sadja in zelenjave! Zdaj je ideálen čas za to! Vilko pa je dobro izbral tudi prostor za svojo prodajalno tik ob Mengeški cesti, v hiši, ki ji stari Trzinci po domače pravimo »Pri peku«. Vilijeva prodajalna je v isti hiši kot pekarija Kralj, tako rekoč nasproti prodajalne Flis in Gloria bara, pa še občina je zraven. Kdorkoli gre k Viliju po sadje ali zelenjavo, lahko spotoma v bližnji trgovini kupi še kruh ali kaj drugega, za nameček pa še popije kavico ali pa malo poklepeta v baru. Vrstni red opravil in naku-povje lahko drugačen, nesporno pa je, da vse lahko opravimo skoraj na istem mestu. Přikladen je tudi obratovalni čas, saj je Vilijeva prodajalna odprta tako rekoč vse dni in pretežni del dneva. Od ponedeljka do petka je odprta od 8" - 20", ob sobotah od 8h - 16h, obnedeljah od 8h- 13h in ob praznikih od9h-13h. V prodajalni Sadje - zelenjava »Pri Viliju« lahko kupite vse vrste sveže zelenjave in sadja, kot v večini drugih podobnih prodajalnah. Cene so zmerne in konkurenčne, Vili pa prisega na kakovost in na »domačo robo«. Z vrsto priznanih domačih pridelovalcev sadja in zelenjave, ima sklenjene pogodbe, tako da »ve, kaj prodaja«. Seveda v njegovi prodajalni, kot se spodobi za vse spodobne to-vrstne trgovine, ne manjka tropskega in južnega sadja, vendar je Vili še posebej po-zoren na poreklo svojega blaga in njegovu kakovost, saj mu gre predvsem za sočnost, okusnost in zdravju koristno sadje in zelenjavo. V prodajalni j. mogoče kupiti tudi kandirano in suho sadje, razne sladkarije ter brezalkoholne os-vežilne pijače. Pri Viliju se res lahko založite z zdravo, vilaminsko prehrano, ki bo še kako prijah tudi tištim, ki se bojijo odvečnih kilogra-mov. Z naravno prehrano je mogoče od-praviti marsikakšno težavo, nenazadnje F•• je tudi okusna in nam lahko izdatno izboljša jedilnik. Za podrobnejše podatke o tem, kaj ima Vilko na policah svoje trgovine in za spo-ročanje svojih želja po nakupu večjih koB-čin, lahko zavrtite tudi telefon, št.: 7'®" . 935. Najbolje pa je, če kar sami priđete ' prodajalno in sočni sadeži ter sveža zel^' java vas bodo kar sami pritegnilL____, honda hr-v 4wd Honda HR - Vje avtomobil, ki si zasluži prav posebno pgxftrnost. Ni ravno pravi terenec, s katerim bi se rtsno lotevali vzpona na Triglav, pa tudi osebni avtomobil ni povsem. Je nekaj vmes in prav to je pri tem avtomobilu privlačno; lahko je terenec, lahko je os-ebrii avtomobil, lahko je rekreativno vozilo in navsezadnje je lahko tudi pravi družinski avtomobil. Honda HR-V ima navzven sicer obliko terenskega av-tomobila. Karoserijski robovi so nekoliko ostreje odse-kani, kot smo tega navajeni pri ostalih hondah, avto je v celem nekoliko višji, kolesa imajo malo večji komini obseg in tudi blatniki so od koles nekoliko bolj ođmaknjeni. Stekla so dovolj pokončna, da dajejo ridezpravega terenskega avtomobila. Avtomarke HR-V je znotraj precej večji avtomobil, kot bi mu to smeli pripisati od zunaj. Veliko prostora, dobra preglednost iz avtomobila, natančno izdelana armaturna plošča, dobri in udobni sedeži. In kaj bi pravzaprav še radi? Morda bogato opremo? Oprema je zelo bogata, «tmo toliko, da veste: vključuje električni paket za vsa stekla, pa klimatsko napravo, obe zračni vreči, ABS Protiblokni sistem s sistemom EBD. Prtljažnik je do-*ofj velik, seveda pa se ga da tudi povećati z delnim rtipopolnim podiranjem zadnjih sedežev. Tudi pogon je civilen; tako boste v notranjosti zaman ls*4li ročico ali stikalo za preklop na štirikolesni Itogon in reduktorski oziroma terenski prenos moči. "ustavno take ročice oziroma stikala ni; pogon je *»nreč ves čas štirikolesni, oziroma je HR-V ves čas v Pňpra vije n os ti, da vključi štirikolesni pogon. Vnor-^dnih voznih razmerah se namreč navor prenaša le prednjim kolesom. Ko pa pametna in tehnološko Npolna Honda zazna, da se sprednja kolesa vrtijo hi- radnja, spomočjo dveh hidravličnih črpalk nJfmelae sklopke izenači vrtenje sprednjih in zad-koles. Tako je lahko razmerje navora med spred-zadnjimi kolesi tudi 50:50. In takrat Honda •Vpostane skoraj pravi terenski avtomobil. Vzmetenje je zelo udobno, prav limu- zinsko. Po drugi strani pa omogoča povsem normalno vožnjo v ovinkih, soj se karoserija nagiba. Sploh ne boste čutili, da pravzaprav sedite v polterenskem avtomobilu. Pri vsem naštetem je torej Honda HR-V, razen oblike, precej bolj osebni kot terenski avtomobil. Tako tudi zunanje mere ne izstopajo preveč in prav enostavno gaje parkirati, tudi v kaki parkirni hiši, kjer so parkirna mesta pripravljena za cinquecenta ali yuga in podobne avtomobile. K vsemu naštetemu pa je treba prišteti še motor. 16-litrski, bencinski štirivaljnik, seveda s 16-ventilsko tehniko, je pravi hondin motor -tak, ki se rad vrti, tak, ki se hitro vrti in lepo poje. Pri nizkih vr-tljajih ta motor deluje brezhibno, prestavljate lahko že pri 2.000 vrtljajih, njegov tek pa bo vseeno izredno miren. Lahko pa ga tudi priganjate. Tudi poraba je prej nizka, kot ne. Ob vsem tem pa so tudi zmogljivosti tega motorja dobre. Od 0 do 100 km/h pospeši v 12 sekundah, največja hitrost pa je 162 km/h. Honda HR-V je torej avtomobil, kije zelo uporaben - ves čas in povsod. Je pravi avtomobil za dinamične ljudi, ki gredo radi v vsakem vremenu na svoj vikend, smučat v gore.jadrat na morje ali pa vsak dan samo v službo. MOTOR Prostornina ccm Največja moč kW(KM)/vrtljaji Največji navor - Nm/vrtljaji Menjalnik ZMOGLJIVOSTI Največja hitrost Pospešek od 0-100 km/h Poraba goriva 1/100 MERE Dolžina x širina x visina (mm) Medosna razdalja (mm) Velikost prtljažnika (I) 1,6 SOHC, 16 V 1590 77/105/6200 min-1 135/3400 petstopenjski, samodejni ročni 162 12,0 8,6 152 13,1 8,7 4010x1695x1700 2350 285 gOitfPA PRODAJA IN SERVIS, Blatnica 5, Trzin, tel.: 061 1623-300,1623-450, Fax: 1622-163. 11 L, rfepi, negováni lasje lahko izdatno pripo-morejo k prvému vfisu, ki ga člověk naredi na drugega. To še zlasti velja za ženske, saj raziskave kažejo, da moški povečini v prvih nekaj minutah žensko ocenijo po postaví, obrazu in njenih laseh. Morebiten slab prvi vtis je mogoče popraviti šele po dalj-šem in kar vztrajnem dokazovanju svoje resnične vrednosti. Lepi in zdravi lasje pa niso samo v ponos Iastnici ali lastniku, ampak prispevajo tudi k splošnemu dobrému počutju. Tisti, ki mu pretirano izpadajo lasje, ki ima prhljaj, ki ga lasišče nenehno srbi, ali tisti, ki se mu lasje prekomerno mas-tijo, prav gotovo ni povsem brezbrižen in zadovoljen sam s sabo. V FA leone pa pri tem lahko učinkovito po-magajo. Z nasveti in preparati, ki jih ponu-jajo, lahko pomagajo omiliti bolezenska stanja na lasišču in odpraviti neljube spre-membe, ki se pojavljajo na lasišču in laseh zaradi različnih vzrokov. Kaj je in kje sploh je FA leone? FA leone je družba za trgovino in svetovan-je, ki se ukvarja z lasno kozmetiko in opremo za frizerske salone, svoj lokal pa ima na strateško zelo dobro izbranem mestu - v piramidi v OIC Trzin, med SKB banko in trzinsko pošto, v neposredni bližini glavnega vhoda v piramido. »Sem smo prišli pred enim letom in smo z izborom mesta za naš salon zelo zadovoljni,« pravi Saša Fabiani, last-nica podjetja FA leone, in pristavi, da so najprej imeli le trgovino na veliko, ker pa so v lokal zahajale številni mi-moidoči in spraševali po izdelkih, ki jih prodajajo, so se odločili tudi za maloprodajo in svetovanje. Kaj FA leone ponuja? FA leone je pooblaščeni uvoznik znane italijanske družbe Rolland, ki je ena najvidnejših izdelovalk Iasne kozmeti- ke, saj svoje izdelke izvaža v skoraj vse države Evrope, na Bližnji vzhod, Severno Afriko in celov v Severno Ameriko. »Za družbo Rolland Hairtrend smo se odločili, ker za svoje izdelke uporablja predvsem naravne zeliščne izvlečke, od arnike, ognjiča do aloe vere, ki zagotavljajo zdravje in lepoto las, hkrati pa jih neškodljivo negujejo ter kre-pijo lasišča. Rolland Hairtrend je hiša s pet-desetletno tradicijo, pri nas pa je prisotna tretje leto. Veseli smo, ker vidimo, da smo se pri izbiri pravilno odločili. To nam potrjujejo tudi stranke, ki se vračajo k nam in s seboj pripeljejo še druge.« In kaj ponujajo? Družba Rolland in s tem tudi FA leone pokriva predvsem tri osnovne linije. To so negov-alna, dekorativna in preparativna linija. V ne-govalni Unijiprevladujejo izdelki znamke SEIWA, namenjeni pa so predvsem negi in zdravju las in lasišča. Naj omenimo samo Seiwa šampon proti prhljaju, ki se ponaša s številnimi dobrimi lastnostmi in ugodnimi učinki, saj vsebuje posebno sestavino, ki se do zdaj najuspešneje bojuje proti prhljaju. Dekorativno iinijo predstavljajo izdelki z za-ščitno známko VISION, njihova naloga pa je zagotavljanje lepega, zdravega videza las ter obstojnost in življenjskost pričeske tudi na vlagi. V preparativni liniji so izdelki znamke Genius, sem pa sodijo barvni šamponi, prelivi, belila, preparati za trajne itn. Za izdelke iz vseh treh linij je značilno: • vsebujejo zeliščne izvlečke, • je čas izdelovanja pričesk z njimi krajši, • so pričeske dalj časa obstojné tudi na vlagi, • vsebujejo zaščito pred vročino sušilcev, • varujejo lasišče pred UVA in UVB žarki, • niso bili testirani na živalih in • so v embalaži prijazni okolju. Zato upravičeno trdijo: Rolland Haitremj nudi najboljše za vaše lase! Praktičen prikaz lasišča z mirkokamero Posebnost ponudbe podjetja FA leone je pregled in prikaz lasišč s pomočjo posebni mikrokamere. Svojim stránkám v FA leon*. ju na njihovo željo brezplačno z mikroka-mero pregledajo lasišče in jim s pomočjo barvnega ekrana pokažejo 400-kratno po-večavo njihovih las in lasišča ter v kakšnem stanju so njihovi lasje. Strokovnjaki FA le-oneja po pregledu las stránkám svetujejo ustrezno nego las in kot nam je zatrdila g. Saša Fabiani, so z rezultati teh pregledov in svetovanja nadvse zadovoljni. Stranke oz. kupci se radi vračajo k njim in spreml-jajo, kako se zdravje njihovih las in lasišča izboljšuje, saj z mikrokamero lahko naredi-jo tudi trajne posnetke trenutnega stanja lasišča. V zvezi z mikrokamero pa je treba poveda-ti, da imajo pri FA leoneju še eno prodajn» linijo, to so izdelki italijanskega podjetja Dermo Tricos, ki nosijo oznako CLAIM. Gre za edino zvrst preparatov, ki so jih razvijali, testirali in preizkušali s pomočjo mikrokamere Učinki preparatov te znamki pa so zelo hitri, tri do štirikrat hitrejši od učinkov preparatov drugih znamk. Prodaja FA leoneja na veliko Podjetje FA leone, kot smo že omenili, prodaja tudi na veliko. Frizerske salone opremljajo praktično z vsem, od opreme, kot so frizerski sedeži, kadi za pranje las, do lasne galanterije in preparatov za nego, vzdrževanje in dajanje videza lasem. Frizer-ji pri njih lahko dobijo tako rekoč vse. Pa še to: V FA leoneju ves čas skrbno spremljajo vs. svetovna spoznanja na področju nege in skrbi za lase, zato lahko zelo kakovostno svetujejo najprimernejšo izbiro preparatov in nego. V načrtih imajo celo odprtje demon-stracijskega centra. Prodajni salon FA leone;. odprt vsak dan od pone-deljka do petka od 9.00 do 17.00. Plačilo njihovi storitev in izdelkovpaje možno tudi s plačilnimi karticami. V FA leoneju : veseljem sprejmejo vsak«" ga obiskovalca, tudi tište-ki pridejo samo po nastft PRIDRUŽITE SE NAM! i Uredništvo Odseva vabi vse pišoče, y jim naš kraj nekaj pomeni, da se ngw pridružijo! Trzin je neizmerna nakladnica najrazličnejših tem za pteanje- 8mo v prelomnem obdobju za naš kraj, zato prispevajte kaj v njegovo zgodovinol Ôe zlasti vabimo mlade, dinamične fante in dekleta, ki obvladajo pisanje na raču- nalniku. Vabimo tudi vse, ki bi želeli zaslužiti kak tolar s trženjem oglasov za naš časopis. Obrnite se na koga od élanov uredništva ali neposredno na sedež Občine Trzin. V naših vrstah boste dobrodošlil Poskusite in videli boste, da ste lahko tudi novinarji ali pa komercialisti! ..... Vabljeni! Trgoavto Koper TRGOVINA BURNIK Mengeš • Prešernova 3 telefon/fax: 061 737-785, mobitel: 0609 648-422 AKCIJA POMLADI: skuterji Piaggio, v račun za ceno 30.000,00 SIT vzamemo kakršenkoli Tomosov Gilera star nič vreden motor (lahko samo okvir) - ugodni plačilni pogoji - na več čekov ali kredit T + 0% brez pologa kolesa Rog vseh vrst in dimenzij - plačilo z gotovino - podarimo kolesarsko čelado ali plačilo 1 -12 čeki brez obresti. avtoplašči Pneumant Plačate 3 kom. - dobite 4 kom., brezplačna montaža avtoplašči Pneumant 1-10 čekov - brezplačna montaža Rotacijske kosilnice Castle garden, Harry, navadne in z pogonom (samohodne) -1 + 3 čeki Betonski mešalec 1201, LIV Postojna Čelade Nolan, Motorna kolesa Tomos VEDNO NAZAL0GI: Avtodeli za osebna in tovorna vozila, pločevina, olja (Castrol, Shell, Valvoline, Mapetrol), zavorne ploščice in obloge Lucas, dodatna oprema, avtoakustika, avtokozmetika. prtljažniki "Fapa", izpušni lonci, ročno električno orodje. brusné in rezalne plošče. akumulatorji Solite in Fiam za motorje. osebna in tovorna vozila, filtri Donit in Fram, avtoelektrika Saturnus in Helia. VSE ZA VAŠ AVTO - OD STREHE DO IZPUHA !!! Možnost plačila na več čekov brez obresti, za pravne osebe in podjetnike nakup brez p.d. Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. 0BIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE 0 NAŠI PESTŘI IN KONKURENČNÍ P0NUDBI! Trgovina BURNIK PROMET S KOLESI IN KOLESI 1 MOTORJEM Ob prihodu toplejših dni se v naših otrocih in mladostnikih zbudi želja po rekreaciji in vožnji s kolesom. Da bi bila vožnja s kolesi prijetna in varna, se je potrebno zavedati prometnih predpisov, ki urejajo promet koles in koles z motorjem. Samostojno lahko vozi kolo otrok, ki je star najmanj 8 let in je opravil kolesarski izpit, ali po dopolnjenem 14. letu starosti, prej pa samo v spremstvu polnoletne osebe. Kolo z motorjem lahko vozi otrok, ki je star 14 lei in je uspešno opravil tečaj iz cestnoprometnih predpisov. Kolesarji do 14 let in vozniki koles z motorjem morajo med vožnjo nositi predpisano homologirano zaščitno oz. varnostno čelado. Predpogoj za vožnjo s tovrstnimi prevoznimi sredstvi je tehnična brezhibnost vozil, ki se nanaša na luči, zavore, odsevnike, naprave za dajanje zvočnih signalov. Kolesarji za vožnjo uporabljajo kolesarsko stezo, pot ali pas, kjer pa le-teh ni, pa cesto, vendar ne več kot 1 meter od roba. Vozniki koles z motorjem morajo voziti po cesti, pri čemer ne smejo voziti več kot 1 meter od roba. V kolikor otrok ali mladoletnik krši cestnoprometne předpise, se z denarno kaznijo za tovrstni prekršek kaznujejo starši, ki so opustili dolžno skrb ali nadzorstvo. Voznike koles z motorjem opozarjamo na morebitne predelave koles z motorjem, pri čemer se spreminjajo tehnični normativi proizvajalca (povećanje hitrosti). V navedem primeru policisti kolo z motorjem zasežejo in ga pošljejo na pooblaščen servis, kjer se vozilo pre-dela, tako da ustreza normativom proizvajalca, stroške popravila plača lastnik. V kolikor le-teh ne poravna v treh mesecih po končanem popravilu, se vozilo proda. S SKUPNIMI MOČMI SE POTRUDIMO, DA BO MLADOST VARNEJŠA IN BREZ NEPRIJETNIH POSLEDIC. POLICIJSKA POSTAJA DOMŽALE IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE 07.03.1999 Ob 08.20 uri je bila PP obveščena, da je preko noči neznanec poskušal ukrasti kovinske podpornike iz novogradnje stanovanjske hiše v bližini avtopralnice v Trzinu. Podpornike je že znosil iz notranjosti pred stavbo, kjer jih je pustil. Policija sumi, da je storilca pri dejanju nekdo opazil in da je zato odnehal. Policisti zbirajo obvestila. 09.03.1999 Ob 12.30 uri se je v industrijski coni v Trzinu pripetila prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega avta G.H. iz Ljubljane in voznik S.R. iz Postojne. Gmotno škodo, ki je pri tem nastala, cenijo na 350.000 SIT. Ugotovili so, da je nezgodo zaradi nepravilnega premika povzročil voznik tovornega avta, ki so mu že izdali plačilni nalog za mandalno kazen. Ob 23.20 uri so z bencinskega servisa v Trzinu prijavili tatvino goriva. Ugotovili so, da sta neznana voznika z gorivom napolnila rezervoarja osebnih avtomobilov VW golf in Zastava jugo ter odpeljala, ne da bi plaćala. Policisti zbirajo obvestila o neznancih, v pomoč pa jim bodo zagotovo posnelki, ki jih je na servisu posnela tamkajšnja kamera. II.03.1999 Ob 17.05 uri se je na Mengeški cesti v Trzinu pripetila prometna nezgoda, v kateri sta sodelovala voznika osebnih avtomobilov B.M. iz Kamnika in R.P. iz Mengša. Pri tem je nastala materialna škoda za okoli 500.000 SIT. Policisti so ugotovili, da je nezgodo povzročil B.M. zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pod vplivom alkohola. 15.03.1999 Ob 07.25 uri so iz industrijske cone v Trzinu prijavili poškodovanje avtomobila. Policisti so ugotovili, da so v noči s 13. na 14.03.1999 neznanci razbili več steklenic pred podjetjema Teleka in Modil ter poškodovali parkirano kombinirano vozilo. Policisti so opravili ogled in pričeli z zbiranjem podatkov. Ob 12.30 uri je bila prijavljena tatvina kolesa z motorjem izpred gostišča Gloria v Trzinu. Vozilo je znamke Tomos avtomatic A35, rdeče barve, s številko okvirja in motorja 864905. Kakršenkoli uporaben podatek bo policistom dobrodošel, še bolj pa oškodovancu, ki je s tem utrpel za najmanj 50.000 SIT škode. 16.03.1999 Ob 11.30 uri je bil pri tatvini v trgovini FL1S v Trzinu zaloten M.M. iz Sevnice. Policisti so pri postopku ugotovili, da je bil že obravna-van zaradi podobnih dejanj. Ovaden je na pristojno tožilstvo. 17.03.1999 D.Z. iz Ljubljane je prijavila, da jo je 16.03.1999 dopoldan v Trzinu pred podjetjem Intervez napadel neki Borut in ji pri tem strgal bundo. Napadel naj bi jo zaradi napisa XS na bundi. Policisti so ugotovili, da je to S.B. iz Ljubljane, ki so ga zaradi napada že prijavili sodniku za prekrške. Ob 15.45 uri so policisté obvestili, da je na ulici Peske v Trzinu neprivezan pes. Policisti so ugotovili, da je bil pes dejansko neprivezan in s tem nezavarovan. Lastnika so pripravili sodniku za prekrške. Pri tem velja opozoriti ljubitelje teh živali, naj svoje Ijubljenčke ustrezno zavarujejo, saj pogosto prihaja tudi do telesnih poškodb zaradi ugrizov ali poškodb pri padcih kolesarjev, motoristův ipd, ko neprivezane živali stečejo proti vozilom. 18.03.1999 Ob 18.45 uri je bila prijavljena tatvina denarja iz podjetja Stigma na ulici Motnica v Trzinu, kjer je NN storilec okoli 17. ure tega dne vstopil v odklenjeno hišo in iz predala mize v hodniku vzel 618 0t> SIT in 500 DEM. Kriminalist je opravil ogled in pričel z zbiranjtr podatkov za storilcem. 22.03.1999 Ob 14.45 uri je prijavljena kršitev javnega reda in miru v Trži® Policisti so ugotovili, da je zaradi prometnega izgreda v križišc glavne ceste in Mlakarjeve ulice R. iz Preloga prijel za vrat in udar! B.S. iz Mengša. Sledi prijava sodniku za prekrške. 25.03.1999 Ob 09.35 uri so PP iz banke v ind. coni Trzin obvestili, da s> přejeli ponarejen bankovec za 10.000. Policisti so ugotovili, da j» bankovec přinesla stranka v dnevnem izkupičku. Bankovec zasegli in dali v analizo. Že pri groben pregledu je bilo zaznati, i, gre za ponaredek. Zato ne bo odveć opozorilo občanom, naj bod, pri prejemanju gotovine previdni. 26.03.1999 Ob 12.40 uri je bilo prijavljeno poškodovanje vozil pri gradbišfc SCT v Trzinu. Občan je policistom povedal, da se je ob gradbišću ustavil osebni avto madžarske registracije, iz katerega je stopi; neznanec in vrgel manjši kamen v parkiran avto, na katerem se j>. razbilo steklo. Kamen se je odbil in poškodoval še pokrov motoij:: sosednjega avta. Škodo, ki je pri tem nastala, ocenjujejo na oko: 80.000 SIT. Po dejanju se je storilec odpeljal naprej. Policisti sir pričeli s poizvedbami. 27.03.1999 Ob 18.00 uri je bila prijavljena kršitev javnega reda in miru v lokalu Overdose pub v Trzinu. Policisti so ugotovili, da je zaradi predhod-nega spora E. iz Kamnika nenadoma s pepelnikom večkrat udaril po glavi G.E. iz Trzina. Policisti so podali ustrezno prijavo zoptr storilca. 29.03.1999 Ob 11.45 uri je bila prijavljena tatvina števca iz električne omarict z novogradnje stanovanjske hiše. Tatvino naj bi zakřivili v času od 24.03.1999 do dne prijave. Ocenjujejo, da je 30.000 SIT gmotae škode. 04.04.1999 Ob 08.30 uri so prijavili, da z gradbenimi stroji na ulici Za hrta' v Trzinu povzročajo premoćan hrup. Policisti so ugotovili, da je deb opravljalo gradbeno podjetje. Ker se je to dogajalo v nedeljo in bivalnem okolju, je bil s tem storjen prekršek po Uredbi o var she pred h rupom v naravnem in življenjskem okolju, ki predvidev. denarno kazen najmanj 200.000 SIT. Policisti so izvedli ustrezen postopek, izvajalec pa je prenehal s kršenjem. POZIV BUDNIČARJEM! Lepo je, da 1. maj označimo z budnico, vendar naj bo ta res budnica, ne pa ropotanje, razgrajanje ter hu-panje in hrup preglasnih motorjev. Občani nas opozarjajo naj že vnaprej opozo-rimo vse nekulturne "budničarje", ki bodo pri bujenju prestopili mejo. Naj bo letošnja budnica res praznična in kulturna! HNE*) KMETIC Mengeška 311236 Trzin. tel.: 713-537 in 715-229 Rajko TESTEN s.p. Mesarstvo Kmetič bo imelo po 1. maju svojo trgovino odprto tudi ob nedeljah. V njej vam bo, med drugim, nudilo tudi vse za piknike v naravi. Po želji vam naročeno pripeljemo tudi na dom. Delovni čas: ob ponedeljkih: zaprto od torka do petka: od 7.30 - 19.00 obsobotah: od 7.00-13.00 ob nedeljah: od 8.30 - 12.00. ^^ /J^^li ®ost"na Pr JaKov Met ^^^^^^^^^^^ • domaće specialitete «! :■ ' nedeljsKa Kosila ^in vas vabi na tradicio- nalno prvomajsko budnico z brtízplačnim golaiem, GOSTMLNA 1. maja ob 5. uri! ftlta, Jemevačeva 19, Odprto: 10.00 22.00 ure I23® Trzin, Petek in sobota: 10.00 - 21.00 ure tel: 081/722 900 Četrtek zaprto. Vsem občanom Trzina in bralcem Odseva želimo veselo praznovanje 1. maja, praznika delà, in 1. občinskega praznika Trzina! trgovsko podjetje d.o.o. K0PALNISKA OPREMA 1236 Trzin, Ljubljanska 42, SLOVENIJA TEL/FAX: »386 (0) 61 716-385 TRGOVINA: TEL./FAX: +386 (0) 61 716-386 PRODAJA: • KERAMIČNE PLOŠČICE, •GRANITOGRES •SANITARNA KERAMIKA • SANITARNE ARMATURE •KOPALNlàKO POHIŠTVO • KOPALNIŠKI DODATKI wd J Servis Trzin Trzin, Ljubljanska 24, tel.: 061/721 720, fax: 061/712 032 Trgovina: 061/722 777, prodaja vozil: 061/712 234 7MMtSS/í T>uzve 6, IOC Trzin vaši & u$*cUí*k **ćupa**, *d 22.4.99 cUtye cU fatoy.. tuue fuMuet&e p&âefat* fvU/uvtawHa; 1 .olje Zvezđa 1 I steklenica GEA 2. Alpsko mléko 3.2 % Il BP Lj. Mlekarne 3. sir Gaudar 1 kg Lj. Mlekarne 4. sok labolko Nektar 50% 11 pp Dana 5. ledem čaj Sola breskev 1,5 I Union 1 6. pralni prášek Ariel 5.4 kg 7. pralni prášek AVA 3.6 kg 8. toalet, papir Carlina roza 10/1 Paloma 9. pivo 0,51 pločevinka Union 10. pivo 0.51 pločevinka Laško 11. pivo Pils 0,66 I stekl. Union 12. pivo světlo 0,5 I stekl Union 13. pivo Zlatorog 0,5 I stekl. Laško 14. vino Laški rizling 11 steklenica Slovenijavino 15. vino Haložan 11 stekl. Ptuj 16. vino Janževec 11 stekl. Radgona 199.90 SIT 99,90 SIT 699,90 SIT 99,90 SIT 99,90 SIT za lite, 1 399,90 SIT 799,90 SIT 219,90 SIT 119,90 SIT 119,90 SIT 119,90 SIT 2.500,00 SIT za zaboj 3.250,00 SIT za zaboj 249,90 SIT 329,90 SIT 399, 90 SIT / Svojim stránkám želimo prijetno praznovanje 1. maja, praznika delà. Za vsakega dobrega gospodarja! Erjavčeva 6, Dob pri Domžalah, telefon in faks: 061 713 915. salon 720 730 Perovo 26, Kamnik, telefon 813 959 VELIKI SPOMLADANSKI POPUSTI! Pride 1,3 i že za 1.099,900 SIT Pride 1,3 i wagon že za 1.329.900 SIT Sephia H/B 1,5i 16 V že za 1.799.900 SIT Sephia Sedan 1,5i 16 V že za 1.899.900 SIT Clarus 1,8116 V (I.98) že za 1.899.900 SIT Clarus II 1,8i 16V že za 2.449.900 SIT Clarus II 1,8i 16 V wagon že za 2.499.900 SIT Sportage II 2,0i 16V že za 3.299.900 SIT Sportage II 20, TDSL že za 3.499,900 SIT Carnival 2,5i V6 že za 4.299.900 SIT Carnival 2,9 TDI že za 4.499.900 SIT Pregio 2,7 D že za 2.099.900 SIT K 2700 2,7 D že za 1.799.900 SIT Garancija: 3 leta ali 100.000 km 5 let proti prerjavenju pločevine. rr90ylna t gradbenim malerialom Trgovina z gradbenim malerialom Krakovsko 4b. DOMŽALE Zg. Stranje I A, Stahovica ,rL .SIC. 0611720-020 TEL: 0611827-030,827-035 ROVINA 0611720-560 FAX 0611827-045 ,'tï: 0611713-288 e-mail, dom@sam.si ,-nail: dom@sam.si VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO . I/KORISTITE MODNE CEN IN GOTOVINSKE POPUSTE: Bramai Borovec. Tondach in drugih hititi i cementa . jprna - armatitrnih mre:, betonskega železa . hane z a polepšanje vašega doma prune plošče, tlakova, robniki . vseh vrst izolacij - 1er ostalega gradbenega maleriata GOTOVINSKI POPUSTI OD 5'"r DO 17'1 \ i DIMU 1.4.1/ W/.SOST BKEZPLAĆM DOSTAVE Z AVTODV1GALOM Izkoriutie i'as za nakup pred blizajoćo nvedbo davka na dodano vrednost ■ SOVO: O PAŽ ZA OKROGEE STEBKE l tpnimh vasprilakujemo vsak Jan utl 7 19 ure. obsobotuh pu od 7 tlo 13. ure. M.Z. AGROMARKET d Trzin IC, Hrastovec26 tel.: 061 162 32 84 ansered ®Husq varna STIHL Ifoflaia motornih žao. škropilnic, motornih kos in rezervnih delov. RTV SERV/S tim s.p. ka 44,1m telefon: 061 716 - 302 mobitel: 0609 644 ■ 121 Opravila: - TV sprejemmkov, - PC monitorjev, ■ audio naprav. !2°ntaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike Trgovina na Kidričevi 12 ima nov delovni čas! Od ponedelja do sobote od 7.00 do 21.00, ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00. Trgovina Flis, Mengeška 9 Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.00 do 19.00 sobote od 7.00 do 13.00 nedelje od 8.00 do 12.00 Ob 18. uri vsak dan svežl kruh! Pripravljamo narezk« po naročita.