159. stnllkL i im)« i tu«, u. idii bh. umu. ino. .Slovenski Narod" velja ▼ Lj«bl|aiii na dom dostavljen: • v upravnižtvu prejeman: relo leto naprej . . . . K 24*— 1 cek> leto naprej . , . . K 22-— pol lcU m •;..,•*. • I?— I pol leta „ • >•••. U-— ičetrt leta « VJ.T«£« • b"~ I četrt lcta •• ••£••• 5'50 t» sacscc 9 * » • • • 2— ■ na mesec „ . . • • » 190 Dopisi naj se frankirmjo. Rokoptsi se ne vra£ajo. Drednlltvo: KnaSova ulica *t 5 (v priffieju levo,) totofoa ML M. IiMJa vBtjk tfaa tv«ć#r liTzeaUl a«4elf« u pranik«. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vinM za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravntftvu naj se poSJljajo naroćnine, reklamacije, inseratl Ud, to je administrativne stvari. -^—— Posamciita ttevilka valja to rinarfav. ^——— Ma ptMDtaa atfočtta bcez istodobne vposlatve naročninc ac ne ovfca. nNtfr«*M ttakama« ***** ŠL M. •Slovenski Narod" velja po pofttii za Avstro-Ogrsko: - . za Nemčljo: cdo leto skupaj naprcj . K 25-— I ćelo teto naprej . . ; K 30--* četrt*«* Z Z * ' 1 l6-SQ I M AmcrIk0 ta *se *°ge dežele: ' na mesec . • - • • 2-30 ■ ćelo leto napre] . . . . K 35.^ Vprišanjein glede tastratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, PpiBiimiiio 'ipodij, chrvriKe levo), EmaHeva nllca *L 5, talafaa At §** Zasaseni. »Slovenec« je zopet imel srećo: Narodno - napredno stranka in nje izvrscvalni odbor je na zgoraj de-nunciral radi veleizdajskega mišljenja. To mišljenje je dokazano s tem, da -liheralci * ne soglašajo z znanim nedeljskim shodom ljubljanskih kle-rikalcev. Zatorej je narodno - napredna stranka izdajalska in vsakdo, ki ne hvali omenjenega shoda, je iz-daialec. Ekseku:ivnemu odboru narodno - napredne stranke je prav malo IežeČe na sodbah S. L. S. in njenih voditeliev. še manj pa mu je ležeče na čenčarijah klerikalnega ljubljan-skega dnevnika. Zatorei bi se lahko • rezrlo tuđi čenčarije. katere je Siovenec« napisal v sobotni svoji številki, kjer je hinavsko zavija! svo-:: kalne oči nad izjavo eksekutivne- i odbora narodno - napredne stran- e ob priliki smrti prestolonasiedni-ka in njegove soproge. Da se ne bo mislilo, da smo zlezli pod klop na-c proti raziarjenemu patrijotizmu v Katoliški tiskarni«. hoćemo na kratko in jasno povedati, čemu nam ni opadel shod, katerega je priredila S. L. S. teden dni po prestolonasled-^iikovi smrti. i Da se shoda nismo bali, ie pač famoobsebi umevrto! Vse tište go-Korice, da hočejo zborovalci po shodu na ulico in posnemati Frankovce v Zagrebu, so se nam videle otroČje. ^no sipo bi bili morda ubili: druge a že ne več! Nam bi ne bilo treba klicati na pomoć policije, mi bi se bili sami branili! Sicer smo pa prepričani, da voditelji S. L. S. na kal rakega nišo mislili. Dotične govorice so nastale ob pivskih mizah, ker je v Ljubljani dosti klerikalcev, ki klepe-rajo to in ono po pivnicah, kar sami najmanj verujejo. Da se je shod v »Unionu« vršil dostojno in mirno in da je imel edi-nole dati izraza resnični globoki žalosti, katera nas je vse pretresala ob smrti Franca Ferdinanda, bi se o tem shodu v naših listih ne bilo niče-sar pisalo. Ali shod je imel politične "amene. Shod je imel predvsem na-men smrt prestolonaslednika politično fruktificirati na korist S, L. S. In ker je narodno - napredna stranka dina politična nasprotnica S. L. S. v ti deželi, bil je shod naperjen brez dvoma proti ti stranki. Vrsil se je po dr. Šusteršičevem geslu, da je vse, kar ni v deželi tistega katoliškega prepričanja, ki je glavna točka poli-tičnega programa S. L. S., nepatrijo-tično in veleizdajsko. Recite, kar ho-Čete, shod z dne 5. juliia je imel dokazati, da Je vse, kar ie v deželi na-predneRa, nepatrijotieno in antidina-stično in da se nahaja pravi avstrtj-ski patrijotizem^zgolj Ie v mavhi dr. Justeršičevi. Ce so potem naši listi reagirali, je to pač nekaj naravnesra in smešno je, če trdi »Slovenec«, da so se pustili s tem zasačiti na veleiz-dajstvu. Pa tuđi drugače je bil shod v ^>Unionu« skrajno nerodno izpeljan in ena največjih nerodnosti tega shoda je bil grovor deželnega gfavarja. dr. Ivana Šusteršiča. Moz je oficijelna oseba v ti kronovini in od njega se sme upravičeno zahtevati, da pazi na besede in da ne govori tjavendan. Z eno besedo: Javnost sme zahtevati, da si ie dežeini glavar v svojih javnih govorih svest tište odgovornosti in tište rezerve, katero mu na-laga visoka služba deželnega gla-varstva. N'ačin, kako je dežeini funk-cijonar, ki je v marsičem zastopnik cesarjev v ti vojvodini, govoril na shodu, pa je napravljal mučen vtisk ne samo takrat, ko ie iz svoje žalosti koval Ioparje, s katerimi je udrihal po narodni - napredni stranki v deželi, temveč tuđi takrat, ko je ornenjal druge reci. Bilo je neprevidno. da je dr. Šu-steršič, ki je vendar znan po ćeli širni avstrijski državi, 5. juiiia očitno imenoval Pašićevo vlado vlado mo-nlcev in sicer ob roki tište logike, ki J je svoj čas rodila tako klaverno afero j konzula Prochaszke. Pri nas se registrira pisava srbskih listov, ki ie do-stikrat odurna in proti Avstriji na-ravnost nesramna. Će pa nastopi v Ljubljani pri helem dnevu deželrn* glavar, o katerem se ve, da ga mini-strski predsednik grof Stiirgi h v svojem srcu nosi. in če ta javn in brez vsakega dokaza na krmihi stojeće srbsko ministrstvo imenuje mo-rilce, potem se ne čudimo, če ti. H na Srbskem posnemajo našega de/ Ine-ga glavarja, ki je pri ti priliki ^ liko govoril, pa malo mislil! Priđe pa Še hujŠe. Mi smo odloč-ni zastopniki monarhične^a principa in v tem pogledu nam je oseba našega cesarja nekaj nedotakljivega. O poKojnern generalu Fejervarvju se pnpoveduje, da je vsikdar, kadar je bil pozvan pred vladarja, prihajal z nekakim trepetom na avdijence, ker je imel obČuteK, kakor hi stopal pred kako vi«je bitie. In v resnici, kdor je imel kdaj priliko stati pred obličjem cesarjevim. npazovati Ie malo sklonjeno njegovo postavo ter zreti mu v obraz, ki je pri vsi starosti izraz pra-vega imperatorja in čuti sonoren njegov gias, ta zatrepeta in s ponosom se zave, da je v ti osebi kristalizirana tista rnonarhična ideja, ki nam !e vsem sveta! Ta ideja se ne da ločiti od osebe monarha in če bi nam kdo opsoval bodisi v Londonu, bodisi v Parizu, bodisi vPetrogradu, bodisi v Belem grada našega Fra na Josipa I., bi v nas vseh vzkipelo in bi v svojem brezmejnem srdu ne pustili ve-Ijati niti razlogom pameti in premiš-ljevania! Kot monarhisti moramo dopu-ščati. da tuđi v drugih državrah bra-nijo svojega vladarka z ravnoisto vnemo, kakor hranimo mi svojega cesarja. Na shodu v ^Unionu« pa se ie zgodilo, da se je dežeini glavar dr. Tvan ?usteršič bombastično izrazil, da je Peter kralj po milosti morilcev. dočirn je naš vladar^ cesar po milosti božji. In dr. Ivana Susteršičn najbolj razširjeno glasilo je potem takoi po shodu pisalo, da ima kraU Peter od umorov rdeče roke in da še sedaj vsaki dan od umora živi. Vse to se je zgodilo, n mi, ki smo služabniki monarhienecra principa, obsojamo tako neotesano, tako skrajno zaljivo govoričenje in pisa-rcnje proti snverenu.ki se dandnnes ne nahaja v vojski z Avstriio. Ze s človcškega stališča je nekaj nedeli-katrtega, če se mnfu, ki je v svojem življenju tuđi marsikaj pretrpel, očita, da je morilec in da živi vsaki dan od umora. Taka očitanja pa tuđi pametna nišo, ker je srbski krplj v ozketn so-rodstvu z rusko dinastijo, ko ie vendar njegova edina hči omozena z ruskim velikim knezom. Mislim, da bi na niNkem dvoru jako pisano gledali, ko bi izvedeli, da je dezelni glavar kraniski javno denunciral, da je ruska velika kneginja hči rnorilca. Dalje je, če se ne motimo, kralj Peter v najožji sorodniski zvezi z laško dinastijo in zopet misfimo. da bi v Kvirinalu,ako bi se izvedele ondi be-i^ede dcželnega glavarja dr. Šuster-šiča in pisarenje njegovega telesnega listića, nastal velik vinar, češ, kraljica Jelena je teta mlađega človeka, ki je sin morilca! Laska država je z nami v zvezi in mislimo, da bi dežeini glavar Šustersič zagazil v velike sitnosti, če bi gospod Avarna zahteval zadoščenje za infamne in-sulte, s katerimi je na javnem shodu obmetaval viseki avstrijski funk-cijonar najožjega sorodnika kraljice Jelene! Eksekutivni odbor narodno-na-predne stranke je bil po temtakem upravičen meniti, da je shod z dne 5. iulija 1914, v obliki, kakor se je vršil, ^raje vreden, in to s stališča monarhičnega principa, kateremu imamo pri vsaki priHki in povsod dati veljavo, kakor tuđi s stališča naše stranke, ker se je s shodom ho-telo priprostemu ljudstvu v neraz-sodno glavo vcepiti, da je vse, kar ie v deželi naprednesa miš!|en?a, ob-enern tuđi protipatriiotičnega in veleizdajskega mišljenja. Da bi se smrt preblagega prestolonaslednika na Kranjskem izrab-Ijala v umazane politične norzne špekulacije, proti temu bomo vsikdar nastopali, in naj nas tišti lludje, ki se v ^Slovencu« vsak dan z gnojnico umiva to, na zgoraj še tako intenzivno kot nepatrijote ovaiajo! Tukaj iz-javljamo — menimo, da smemo govoriti v imenu celega eksekutivnega rdbora narodno - narredne stranke, da na« ta ovajanja tuđi takrat nič ne vzhanajo, kadar se Slovenčevci v podnoro ostudnih denunciiacij skli-cujeio na falzificirane dokumente znancima lumpa Nastića! V zadoščenje nam služi, da se ie shod z dne 5. juliia ponesrečil. Politična horzna špekulacija tvrdke Šustersič in Lampe ni imela uspeha, in veseli nas. da je to zakrivil z nerod-nim in ^neolikanim svojim nastopom — dr. Susteršič. _________ —r. !!!. S!o9. vsBsolioIsIi! zlet v Ljubljani I. WH Bratskim sokolskim župam! Podp??ano predsedstvo nazna-n:a. da so i>i!i vsi koraki, kljub vse- mu njegovemu trudu v dosego vlad« ne dovolitve za prireditev III. slo-venskega vsesokolskega zleta y Ljubljani brezuspešni. Pri zadnji intervenciji je podalo ministrstvo notranjih zadev decidirano izjavo, da ne pripušča nobenega vsesokolskega zleta, tuđi ne v ka-korkoli omejenem obsegu. V svrho rešitve vseh nadaljnih vprašanj, nastalih vsled tega, ker se zlet ne bo vrši!, se skliče brzojavno v teku tega tedna od borova seja. Na zdar! PREDSEDSTVO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE. Ljubila na, 14. ju lij a 1914. Hrvatski sabor. Hrvatski sabor je v svoji vče* rajšnji seji sprejel v tretjem branju V sobotni seji sprejete predloge. Predsednik dr. Medakovič" je nato pred-lagaU da naj se sabor odgodi za tako dolgo, da bo vlada izgotovila neka-lere nujne predloge glede narodnih potreb. Predlog ie bil soglasno sprejet. \rse govorice o kaki izpremem-bi kurza na Hrvatskem so popolno-ma neosnovane, dasiravno obstoja med hrvatsko - srbsko koalicijo in banom gotova napetost. Ni pa izklju-čeno, da se izvrši do jeseni v hrvata ski politiki kaka izprememba, kef so na merodainem mestu odločenj na Hrvatskem uvesti hrvatski kurz, ki bi cbstojal v tem, da privoli Ogr-» ska s pomočjo hrvatsko - srbske koalicije v odstranitev ćele vrste proti-nagodbenih aktov in razsiri finančno nagodbo s Hrvatsko. Fo atentstu v Sarajevu. Položaj v Bosni. Podpredsednik bosanskega sabora dr. Dimović se je vceraj pritožil pri dežeini vladi zaradi hujskajočega> pisanja katoliškega lista »Hrvatski Dnevnik-, ki ima lahko nepregledne posledice. Vlada je obljubila, da bo> tozadevno ukrenila, kar more. Dl-movićeve konference na Dunaju sq imele bale popolen uspeh. Dr. Bilin- LISTEK. Purgar. (Konec.) Purgar (se vrne): Oblastnii Tiajhujša oblastnija pa je narod sam. Ne zahteva edinole pokorščine, za-hteva Ijubezni. Saj ga ljubim; ljubil sem ga zmirom, čeprav mi je bilo ča-«ih nekam sitno. Ker sva sama. ti po-vem. da se mi je časih podoben zdel godrnjavi zakonski ženi, ki stoji za možem neprestano s svojim nerga-niem ter ga vzbudi ćelo ponoći, da bevskne vanj. Doslei sem veroval, da sem vršil zvesro svojo zakonsko ... to se pravi, svojo narodno Jolžnost. Ali zapisali so, da je bila ta vera hudo zmotna* Jaz, Purgar, sem rakorekoč ponevedoma zadavi! svoj narod . . . mesečnost me je bila udarila in zaklal sem v postelji svojo za-Konsko ženo . . . ŽeiTa : Oj grozota! Ne teh be-sed, ne takih! Purgar: Zapisano je! S svojo lenobo, samopašnostjo, skopostjo, za-bitostjo in splošno ničvrednostjo sem hjl zavozil narodovo politiko v blato in smrad . . . Agitator (odpre duri naste-žai); .Voiit! Purgar ga gleda osupel in prestrašen. Agitator (ogorčen): Kaj Še ne veste ne. da so volitve? Purgar (plaho): Saj sem že volil! Agitator (še bolj ogorčen): Kako si upate hrez mene vedeti. da so volitve? Samopašnost purgar-ska! (Zaloputne duri ter odide.) P u r g a r : Na svojih cekinih sc-dim, kakor koklia na jajcih in zeha se mi zaradi preobilega obeda. Tako sedeč sem zavozil nedolžno politiko v blato in smrnd. Sam sebi se gnu-sim. Mladina pojde preko mrhovine z okovanim i škornii . . . Drugi agitator (še oblast-nejši): Ali bo kaj? Purgar (žalostno): Saj sem rekel, da sem že volil! Drugi agitator: Zdaj se še baha, ošabnost. ker se je bila vzdi-hovaje vzdignila iz svoje žaltave postelje! — Darujte za volitveni sklad! Purgar: Sem tuđi že dal! Drugi agitator: Kdor dvakrat da, hitro da! (Vzame denar.) Za agitacijski sklad! (Vzame denar.) Za tiskovni sklad! (Vzame denar.) Za... (Premišljuje, kazalec na čelu, nazad-nje se jezen okrene.) Na svidenje! Purgar: V crne bukve svoje zgodovine bo zapisal narod moje ime, poznim rodovom v svarilo in i opomin: to je tista njiva, ki je neikoč cvetela, pa jo ie pomandral debeli Purgar! ... Tretji agitator (plane v izbo). Demonstrirat! Purgar: Začemu? Tretji agitator (ga oponaša): Začemu? Začemu — u? — Demonstrira človck zato, da demonstrira! Vaša prokleta narodna dolžnost ie.da stopite vsak teden po enkrat na cesto, da tam kričite in razsajate, da se daste dositega premlatiti, aretira-ti. obso»diti v ječo in nn post, obesiti, ustreliti. razčetveriti! Vsak teden no enkrat! (Hodi po izbi žalosten in ogorčen, roke v hlačnih žepih, glavo pokonci.) O Purgar! O lenoba! O gniloba! Za pečjo sedi! Poleg mamice, ki plete nogavico! In dnevnik bere! In dremlje! Namesto da bi se dal obesiti, ustreliti in razčetveriti! Vsak teden po enkrat! Ubogi narod! (Odide ihteč.) Purgar (zakliČe za njim s tre-sočim glasom): Gospod, koi pojdem demonstrirat! — V nič in noč sem bil pahnil politiko, pa mi tega hudodel-stva še ni bilo zadosti. Uničil in pogubi! sem še vse drugo, kar je bilo narodu kdaj milo in drago. (Pritisne palec ob palec.) Umetnost... Tretja dama (prišumi s slad-kim smehljajem na ustnicah in z ve-Iftctm šopom papirjev v roki): Milostiva!... . ■ - • ■ ■ • • Purgar: To so tvoje poljane! (Odide.) Tretja dama: Milostiva! Kakor vam je znano, je naš narod ubog in ne more rediti ne svoje umetnosti. ne svojih umetnikov. Zato smo bile sklenile, da napravimo veliko loterijo... > Ze na: Dajte sem! Tretja dama položi na mizo ves šop papirjev, razgrne polo, žena podpiše, dama odsumi. Žena: Ah! Purgar (se vrne): Unicil in nog:uhil sem umetnost, na katero bi bili, kakor pišejo, ponosni tuđi vecji in imenitnejši narodi. Brez usmiljenja sem jo zaidavil s svojo malobrižnost-jo, skopostjo in zabitostjo. Narod je ukaza!, da naj spoštujem umetnosi in da naj jo ljubim; zato jo spoštujem in ljubim. Kar uikaže narod, je prav. Ako mi ukaže, da naj se pecam z astronomijo, se bom peča! z astro-mijo; čeprav moram priznati, da ni-sem rojen astronom... Umetnik (odrine duri z ogromnim okvirjem): Gospod me-cćn... (Prisloni okvir k zidu, ga od-grne, stopi poleg, zatakne levico pod telovnik, zakrili z desnico.) Gospod mecćn! Purgar (ogleduje podobo s plahim in žalostnim pogledom): Hm! Umetnik (hudo začuđen): Kaj... »hm« ? ..... Žena: Hm! ... Umetnik (se osupel ozre na ženo): Kaj... »hm« ? Purgar (ponizno): Gospod umetnik, pravkar sem bi! razodel svoji ženi, da nisem astronom. Zares nisem! Obcudujem in spoštujem vse znanosti, tako tuđi astronomijo__ Umetnik (ponosen in uža-Ijen): Prosim, gospod mecćn! (Za-grne podobo.) Purgar (vzdigne obedve ro* ki): Ne, ne, ne! Saj nisem tako mislil! Mislil sem Ie, da umetnost... ah ... mislil sem Ie ... da nisem astronom ... to se pravi__ Umetnik (visok in miren): To se pravi, gospod Purgar, da ne veste, kaj da je umetnost, da ste slabo vz-gojeni, da ste nezreli, (ogorčen) da ste zagovedni . . . Purgar (se odmakne plah): Zagoveden! Umetnik (zmirom bol} ogorčen in krepek):... zabiti, člove-škega življenja nevredni... Purgar (šepeče prepaden), Č!oveškega življenja ne vreden!.,. 2 e n a je bila spustila pletenje na tla in joka v predpasnik. Umetnik (vpije):... da ste žival! Da ste... svinja! Purgar (se ob te] besedi ne-nadoma vzdigne, tako nerodno in sunkoma, da mu pade čepića s ple- *ras 2. •SLOVENSKI NAROD", dne 14. julija 1914. 159. stev. 3Una|e brazđ Selio, da bi zedtnii V svoti stranki v*e zmerne elemente v Bosni. Atentat ne bo imel za srbski element v Bosni nikakrSnih posledic, radikalne elemente, v kolikor so kompromitirani vsled atentata, pa bodo poklicali strogo na odgovor. tVlađa se bo trudila, zagotoviti dela-zmožnost sabora s tem, da pritegne Vsa tri veroizpovedanja, Ko se bo fcabor zopet sestal. bo mogel vzeti v pretres agrarno reformo, kl tvori glavno zahtevo Dimovićeve stranke. Avstriia in Srbija. Nemški in madžarski listi nada-Hujejo z grozečimi gestami prati Srbiji. Ker je želeti, da bi se razmerje med Avstrijo in Srbijo izboljšalo, Je tako pisarenje, ki izziva le se večjo napetost in ki, vsaj do danes, se ni po nobenih dogodkih upravieeno, le obžalovati. Sadovi takega hujskanja se že kažejo v bojkotu avstrijskega blaga in avstrijskih družb. Malo ugodno bo vplivala na to razmerje tudf zahteva nekaterih razgretih du-tiajskih krogov. da naj se srbski di-jaki ne pripuste več na dunaisko vseučilišče. Vendar, če smemo ver-Jeti dunajskim poročilom, se s temi željami ne strinjajo zmernejši krogi. ^ m . ♦ V Tuzli. V Tuzli je baje policija zasledila zaroto drjakov. Preiskava je bale dognala, da so udeleženci pri tej za-roti baje brezdvomno vedeli o na-meravanem atentatu na prestolona-slednika in njegovo soprogo. Doslej so aretirali že 30 dijakov, preiskava pa se je baje uvedla tuđi proti profe-sorjem. ker je stal na čelu zarote v Tuzli baje neki srbski gimnazijski profesor. _________ Revolucija v Blboniji. Knez. ' Esad paša se je spravil sedaj enkrat nad profesorje. Kaj imajo pro-fesorji opraviti z Albanijo, se ne da zlahka uganiti. Pa poslušajmo njega samega: Sedanji položaj albanske domovine ni nejasen in tuđi prihod-njost je popoinoma jasna. Kakor hitro bodo težkoCe, ki jih Je ustvaril princ S svojimi svetovalci, odstranjene, bo yse popolnoma jasno. Princ je žrtev gvojih svetovalcev, ali pa je obžalo-van ja vreden učenec slabih proiesor-jev, katerim je mislil, da mora slepo jubogati. — Res, obžalovanja vreden je dijak, ki nosi od dobrih profesor-jev dvojke domov, Esad paša pa je mnenja, da je obžalovanja vreden tuđi oni dijak. ki dobiva same »odlično« od slabih profesoriev. — In Esad govori hinavsko naprej: Če se Je tuđi izjaiovil poskus, ki ga je sto-rila Albanija s knezom, imenovanim na željo Evrope, vendar se naša hva-ležnost napram velesilam ne da oma-jati. Tuđi vstaši so hvaležni in če doslej nišo vzeli Drača in ga tuđi v bodoče ne bodo zasedli, leži vzrok v tem, da je tam toliko tujcev. Prvi odpor proti knezu pa je izhajal od katoliških Albancev, ki ga nišo hoteli pripoznati. To je Šio tako daleč, da sem jih hotel jaz kot notranji in vojni minister prisiliti, da ga pripo-znajo. * EpIrcL Epirski kongres poteka zelo ourno. Nekateri Epirci se upirajo, sprejeti protokol s Krfa. Nasprotsrva so baje tako velika, da je baje pred-sednik provizorične epirske vlade še): Poberi se! Poberi se koj... gnida... to gnida na moji glavi! U ju e t n i k obstrmi okamenel, Zflaje, oči izbuljene. V tistem trenotku vdro skozi nastežaj odprte duri: troje ali Četvero nradnih slug, par policistov, veliko ste vilo našarjenih dam, petero agitatorjev, nekaj umetnikov, pisa-teijev, beračev, vdov in sirot. Vsi mu mole listke naproti. Purgar (ves spremenjen, na-brekel v obraz, do kraja razjarjen): Stran, kanalje! Stran, banditje! Kdo •vas je rodil in redil, če ne jaz? Vse xa božji Ion! Zdaj pa bi še hodili po meni, še pljuvali name! (Izpuli naj-bližji dami listek, ga raztrga ter ji «aluči kosce v obraz.) Naj hudič vse almpaj vzame! Stiraa je prazna, pre-yeč ste jo kalali! Marš! MoUc Vsi (poluglasno, vždramljeni ie neskončne osuplosti): Spuntal se je! (Nato glasneje, z začudenjetn, ki se že preliva v ogorčenost) Purgar se je spuntal! (Nazadnje s samo brezmejno ogorčenostjo in svetim sovraštvom.) Purgar se punta! Po njem! Vsi hkrati navalć nanj tcr sa po- bijo na tla. 2ena otnecBL — Ivan Caakar. Zographos izjavit da bo odstopO. £e Epirci protokola ne sprejmo, ttijmta. Z Wtm tetozik*. O Naških uradnikih na slovenskem delu proge Južne železnice nam v zadnjem času prihajajo neprestano pritoibe. S svojim nadutim vedenjem žalijo v nacijonalni svoji zagrizenosti slovensko prebivalstvo, med katerim pre-bivajo. Na višja mesta poslane pri-tožbe ne izdajo ničesar. Zdi se, kakor da imajo nemški železniški uradniki potuho od svojih predpostavljencev za svoje nedostojno in protislovensko obnašanje. Več slučajev se nam po-roča s postaje v Laškem trgu. Ko je prišel trgovec Zorko z voznim listom prosit uradnika, proslulega Losch-nigga v postajno pisarno za pero, da bi prečrtal na listu besedo »povzetje« in si prihranil zavolj tega popravka por y svojo trgovino, posebno ker se mu je mudilo zavolj skorajšnjega sklepa uradnih ur, mu je ta uradnik zabrusil: »Ali vam naj Še stol ponudim? In če ne boste prinesli pravilno izpolnjenega voznega lista, boste morali še enKrat domov iti!« Bila je 11. ura zvečer, ko je železniški uradnik Loschnigg v družbi prožnega mojstra južne železnice Stiimmvolla, notarskega pisarja Edi Horjaka, not. kandidata Krakerja, davčnega ofici-jala Dernjatscha, sodnega oficijanta Kopatscha in drugih hajlal na cepri mestu Gradec« izzivat in dra-žit ljudi z »Vahtarico*. Zgodilo se jim ni ničesar hude^a — Slovenci pač nismo tako surov!, kakor so Nemci, ki bi brezdvomno vsakogar pretepli, kdor bi se drznil v eni njihovih gostiln slovensko peti. NaŠo grajo je pa porabila »Vahtarica« za bojkotno hujskanje. Nikdo naših ljudi se istega ne boji — pribijemo »Vahtaričino« hujskanje le zato, da pokažemo, kdo v Celhi hujska k bojkotu in dela nemir. Če bo vsled tega trpel škodo kak — Nemec, naj se gre za to zahvalit dr. Ambroschttzu. DeSka okoliika ljudska iote t Celju je štela ob pričetku šolskega leta 1913/14 447 dečkov. Med letom je 1 učenec umri, 67 pa se fih }e preselilo, odnosno je doseglo postavno starost. Ob zvršetku šolskega leta Je ostalo 379 učencev, od teh Je brlo za višji razred (oddelek) sposobnih 296 — med temi 79 s prav dobrim aspe-hom, — a 81 nesposobnih, med temi 25 neredovanih. Sola Je Itela 5 definitivnih razredov in 3 provizorične vzporednice. Na zavoda te po-učevalo 9 učnih moči, namreC nad-učitelj, 4 definitivni učitelji, 2 provi-zorična učitelja, 1 nadomestni ači-telj in 1 veroučitelj. Prvi, drn^i in tretji razred so imeli vzporednico. — Za vstop v gimnazijo se Je priglasik) 17 učencev, ki so vsi dostali spre-iemni izpit; 1 učenec Je napravit iz-pit za sprejem na realko, a U nčen« ctvjtbib otlMŠtmk im olltk m*-ičanske sole. Iz SftiHč*. Društvo središkega »Sokola« %t itkrmo zalmriMe vsem ctmjtnim damvalceni in so-trudmkotn, kateri so pripomogli z de-narjem, dobitki, ectrom^ s svojim so-dclovaoleai k tako lepemu nspehn tombole. Na zdar! VaMui oeviMa v AniUl 4otei u Zgor. Štajerske«. Okrog Johns-bacha, v onem delu Aniške doline, ki se imenuje Oesause. so imeli v nedeljo popoldne hudo nevihto. Kar naenkrat je pridivjala s planin voda, odnesla vse brvi in mostove ter napravila v Johnsbachu po vrtovih mnogo škode. Vas je bila za nekaj ur čisto ločena od postaje in so morali turisti, ki bi se radi odpeljali, Ča-kati tako dolgo, da so priredili zasline brvi. Med nevihto je povrh v Johnsbachu udarilo ter je zgorelo več posiopij. Koroško. KoroŠki tabor. V neđeljo se ]e vršil v Št. Jakobu vr Rožni dolini tabor pod označbo žalnega zborova-nja. Kakor porocajo očividci, je bilo na tem taboru 800 do 1000 udeležni-kov, ki so bili vsi s Koroškega, ker posetnikov s Kranjske nišo pustili pri Podroščici izstopiti in so se morali vrniti. Udeležniki tabora so pri-hajali na zborovanje v majhnih gru-čah pod vodstvom duhovnikov. Zno-rovanje je bilo povsem mirno in ker se Nemci nišo pripustili k zborova-nju, ni prišlo do nobenih spopadov. 11 koncu zborovanja je govoril državni poslanec Orafenauer o zadevi izdajanja voznih listkov na celov-skem kolodvoru ter označil vesti nekaterih listov o tej zadevi za neres-nične. Na koncu zborovanja se je sprejela še neka resolucija, v kateri je govor o 2000 (!) zborovalcih, na-kar je bilo nedolžno zborovanje zaključeno. Protislovsnske demonstracije v Celovcu. V Celovcu se je vršilo zbo-rcvanje Nemcevr. ki je imelo namert prostesti-rati proti poslovenjenju (!) Koroške. Na zborovanju je bilo ka-kih 1000 zborovalcev, govoril pa je celovški župan dr. pl. Metnitz in Še dva drussa občinska svetovalca. — Udeležniki so zlasti odobravali oštre napade na vlado. Koncem burnega zborovanja se je sprejela še neka oštra resolucija, rakar so zapeli zbo-rovalci svojo bojno pesem »Die Wacht am Rhein«. Nato so se zbo-rovalci podali pred stanovanje slo-venskega odvetnika dr. Brejca in tamkaj demonstrirali. Nato so šli še pred podružnico Ljubljanske kreditne banke in Mohorjevo tiskarno, kier so se demonstracije ponovile. Ob 11. panoci še ni bilo miru. — Slična zborovanja in demonstracije so se vršile v Beljaku m v St. Vidu ob Glini. Drobne novjee. Tatvina. V blizini St. Vida ob Glini je ukradel do sedaj neznan tat tamošnjemu mi-zarskemu mojstru Viljemu Sadjaku iz vrta še dobro ohranjeno kolo in jo popihal. Ko je prišel v neko bli-znjo občino, je skušal kolo prodati, a ker se mu to ni posrečilo, je pustil kolo tamkaj, rekoč. da priđe kmalu poni. A ni ga bilo več blizu. Sadjak je izvedel za to in prišel po svoje kolo. O tatu nimajo še nobenega sle-du. — Požar. Pri Sv. Donatu je iz-bruhnil te dni pri posestniku Tomažu Kopffelderju v njegovi hiši požar, ki je v kratkem uničil nišo do tal. Zgo-rel je tuđi konj v hlevu. Gašenje je bilo vsled hudega vetra nemogoče. Skoda, ki je nastala vsled ognja, znaša 9000 K, zavarovalnina pa je le malenkostnj. Kako je ogenj nastal, se Se ni moglo dognati. — P r i j e t tat. Iz Št. Jurja v Labodski dolini porocajo, da je neki tat ukradel v gostilni natakarici Elizabeti Rum-pold, ko je ta odsla za nekaj časa iz gostilniške sobe, iz njene torbice večjo vsoto denarja. Ko se je nata-karica vrnila, je opazila tatvino in prijela tatu. Oddali so ga sodiščn. — Ogenj. V Bajtensfeldu je udarila med nevihto dne 11. julija strela v gospodarsko poslopje in hlev posest-nika Mihaela Schwarza. Poslopja so se takoj vnela m pogorela do tal. Zgorela je vsa krma in v hlevu tuđ! več telet. Požarni brambi se je po đolgem, napomem delu posrečik), resiti žago in hišo, v kateri posestntk stanuje. Zavarovalnina je napram nastali škodi malenkostna. Mimln. IV. i%mi Trtešte stkobte htm m OpaMh se le vršil v nedcljo v nailepiem redu m bret vsakega tno-tenia. V imenu openskih domačmor je pozdravil Sokolstvo dežeini poslanec in občtnski svetovalec Štetan Fertan, nato je odrovoril starosti T. sTz. br. dr. W0faiL V imenu Sk>-venske sokolske zveze je pozdravil zbrano Sokolstvo načelnik S. S. Z. br. dr. Viktor Murnflc. Po končanih pozdravih se ie Sokolstvo podalo na telovadtšče, kjer so pri nastopu so-delovatfa vsa društva, včlanlena v T. S. 2. Vse vaie so izborno uspele in so tdovadci želi za svoja izvaja-nja od strani mnogobrojno zbranega občinstva burno odobravanje. Po telovadnem nastopu se je vršila prosta zabava, ki je tuđi kar najbolje uspela« — Napredek tržaškega So-kolstva je merilo za napredek tržaškega Slovenstva v njegovem boju za obrambo slovenske posesti na vročih tržaških tleh in nastop T. S. 2. je najbolje pokazal, da ta napredek ni majhen. »Plccolov« strah. Zadnje dni jezi »Piccola« naj bolj vest,da sta ekse-kutiva jugoslovanske socijalne demokracije in nje glasilo »Zarja« skle-nila, da se preselita v Trst. »Piccolo« vidi v tem nov naval Slovanstva na Trst, Čeprav je ravno nasprotno. — »Lavoratore« namreč poroča, da bo »Zarji« v Trstu naloga, da paralizira »strupeno delovanje« nacijonalistič-ne »Edinosti«. Kljub tej izjavi tarna in tarna »Piccolo«, da bo s tem glasilom zopet povzdignjen slovenski žtvel v Trstu in da se bodo še tesne-je strnile vrste Slovencev v Trstu. — Res je, >^Piccolo« ima že strah pred vsem, kar le količkaj diši po slovenščini! Po istrskih deželnozborskih vo-litvah. V ponedeljek je volila trgov-ska in obrtniška zbornica v Istri dva poslanca s — 13 glasovi. V torek pa je volila kurija veleposestva pet po-slancev s — 35 glasovi. Najlepše pa je to, da italijanski listi nočejo pove-dati točnega števila glasujoćih. Kako zastarel je istrski dcželnozborski volilni red, izpričuje pač najbolje dejstvo, da voli 50 privilegiranih ljudi 7 poslancev, 30.000 drugih volil-cev, ki so menda ravnotako dobri državljani kot prvi, pa samo 19 po-siancev. To je pač res kričeče ne-razmerje in bi se Italijani pač morali sramovati svoje večine v dežel-nem zberu. Saj so pokazale zlasti volitve iz splošne kurije, kje je veČi-na prebivalstva, zakaj nišo, ali no-čejo biti Italijani toliko pravični, da bi to većino tuđi v resnici pripozna-li? — Kako je število glasov od zadnjih deželnozborskih volitev napredovalo, kažejo najjasneje Številke. Leta 1908. je bilo oddanih skupno 50.531 glasov, letos pa že 6S.856. Od teh glasov so imeli združeni Slovenci in Hrvati leta 1908. 27.606 gla-sov, Ietos pa že 36.921. Italijanski li-beralci so dobili leta 1908. 13.567, Ietos pa 20.634 glasov. Leta 1908. so dobili italijanski klerikalci 4918, Ietos pa 5267 glasov. Socijalisti so dobili leta 1908. 4440 glasov, Ietos pa 5475 glasov. Pri volitvah leta 1908. še nišo nastopili mornariški in državni uradniki, Ietos pa so ti tuđi postavili lastne kandidate in združili nanje 559 glasov. — Iz teh šte-vilk se najjasneje vidi, kje je većina prebivalstva in če so Italijani dosegli zopet večino v deželnem zboru, je to pač zasluga zastarelega volilnega reda, ne pa zasluga italijanskih vo-lilcev. Aretacija anarhistov v Trstu. Iz Trsta se poroča, da je policija are-tirala v raznih lokalih enajst oseb, ker so imeli pri sebi razno orožje. V kavarni Verdi. ki je znana kot sha-jališče raznih anarhistov, so vpelja-li strogo nadzorstvo. Aretirali so okrog 20 oseb. od katerih so 17 oddali sodišču. Med aretiranimi je več anarhistov, ki so po zadnjih revolu-cijonarnih dogodkih v Italiji pribe-žali v Trst. Pri hišnih preiskavah so zaplenili mnogo revolucijonarnih spisov. Laški vohuni v Šibeniku. Kakor smo že poročali. so aretirali v Šibeniku 4 osebe, ki so osumljene vo-himstva v prid Italiji. Vsi štirje so Italijani iz kraljestva in jih dolže rudi razžaljenja Veličanstva. Sodna preiskava ie dognala, da je glavni tabor vohunov bil v karbidni tovarni v Šibeniku, po novejših poročilih pa so aretirali tuđi dva uslužbenca te tovarne, ki sta zaposlena pri filialki v Almissi. Kakor se domneva, je glavni krivec dan pred aretacijo ušel v Rim in odnesel seboj važne dokumente. Od tam se je baje že ia-vil svoji rodbini v Šibeniku. Drobae novlce. Nezgoda pri cestni železnici. V Gorici je prevrnil tramvaj 801etno Te-rezo Filipič, stanujočo na Korzu. Starka ni slišala znamen] in ie stopila na tir ravno v trenutku, ko je prišel tramvaj, ki Jo Je prevrnil. K sreči se Ji ni drugega pripetilo, kakor da se Je hudo prestrašila, — N e -vama igra. Desetletni S. Poljak v Oorici Je našel vojaško patrono in Jo hotel razstreHti s kamenjem. Pri tem pa Je patrona eksplodirala in dečku odnesla tri prste desne roke. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Ogenj. V petek ponoći Je gorelo v Oorfct v ulici Sv. Antona pri mizar-Jti Al. Podberšiču. Poklicani ognje-gasci so po nemnornem naporu udu-Sli ogenl. Skoda je precejšnja. Kako Je ogenj nastat se še ne ve. —• S a -momor na pokopališču. Predvčerajšnjim so našli na pokopališču prf Sv. Ani pri Trstu ob nekem grobu približno 25letno žensko, ki se je zastrupila s karbolno kislino. Ko so jo našli, je bila že mrtva. Pozneje se je dognalo, da je samomorilka 24-letna Elvira Ferluga iz Trsta. Vzrok samomora Še ni znan. — VIom. V noči od 9. na 10. junija so vlomili neznani tatovi v neko gostilno na Skali Santi in odnesli večjo vsoto denarja. Predsnočnjrm so aretirali y Trstu nekega 351etnega težaka Friderika Obata* pri katerem so našli 17 K, za katere ni mogel povedati, kje jih je dobil. Aretiran je bil pa tuđi 291etni Diana, pri katerem so našli 186 K denarja. Sumi se, da sta ta dva vlo-mila v ono gostilno. Oddali so oba sodišču. — Samomor. Pred približno enim mesecem se je nastanil v ulici S. Nicolo 171etni Žid, črko-stavec Ivan Weiss. Predvčerajšnjim si je popoldne pognal dve krogli v prsi. Bil je na mestu mrtev. V njegovem stanovanju je našla policija polno knjig nemških klasikov. Tuđi je našla med zapuščino samomorilca 1000 K v gotovini ter neko hranilno knjižico, glasečo se na neko gospo v Budimpešti. Truplo so prepeljali v mrtvačnico k Sv. Justu. Vzrok samomora še ni znan. — Tat pod posteljo. V hotelu Vanoli v Trstu se je vtihotapil v sobo, kjer sta stanovala zakonska Endredi iz Budimpešte neki Nikolaj OrliČ, hoteč zakonska okrasti. Skril se je pod posteljo, a se mu njegova namera ni posrečila, ker ga je gospod Endredi pravočasno opazil in spravil na var-no. Orlič je oblastrm dobro znan kot zvit tat. — Avtomobil je po-v o z i I v soboto pri Opčinah 441et-nega delavca Frana Daneva, ki je uslužben pri državni telefonski upravi. Danev ima zlomljeni dvoje re-ber, je tuđi poskodovan na pljučih in ima Še več drugih poškodb. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik reŠilne postaje, potem pa so ga prepeljali v deželno bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. Dnevne vesti. 4- Sokolski zlei — definitivno prepovedan. Na drugem mestu današnje številke prijavljamo oklic Sokolske zveze, ki naznanja, da je sokolski zlet definitivno prepovedan^ Vsa prizadevania in posredovanja so bila brezuspešna. Uvažujemo v pel-nem obsegu nagibe, ki jih je imela vlada, ko je prepovedala vsesokolski zlet v prvotnem obsegu, da se ga namreč smejo udeležiti *ac\\ ino-zemske telovadne organizacije. Napetost med Avstrijo, Srbijo !n Rusijo je vendarle velika in če vlada v takili časih ne vidi rada skupnih manife-stacij avstrijskih in inozemskih Slo-vanov, je to razumljivo. Toda vlada tuđi sokolskega zleta, omejenega samo na sokolska društva iz avstrij-sko - ogrske monarhije, ni dovolila in ćelo le na Slovence omejenega shoda neče dovoliti. Proti zletu, ki bi bil omejen samo na sokolske organizacije v monarhiji, ugovarja vlada, da bi prišli v Ljubljano Sokoli iz Hrvatske, iz Bosne in iz Dalmacije in tega da v sedanjih razmerah ne dopusti, iz kakega vzroka pa vlada ćelo le na Slovence omejenega zleta ne dopusti, nam ni umevno. Za sokolsko organizacijo je ta prepoved hud uda-rec, kajti stro&d za zlet so že veliki. + Obrekovalna gonja klerikalne stranke. Smrad iz pekla mora biti žlahtna dišava v primeri s tem, kar se cedi sedaj iz kloake klerikalne stranke. Klerikalci so besni, da jim je ponesrečil velikanski politični atentat, ki so ga vprizorili s svojim shodom v »Unionu« in da bi se ma-ščevali nad narodno - napredno stranko ter polimali svojo pozicijo, so začeli gonjo in hočejo po vsi sili prepričati svet, da so slovenski libe-ralci sami veleizdajniki, da so v zve-zi z velesrbsko propagando, da za-govarjajo zavratni umor v Sarajevu in zdaj samo čakamo, kdaj bodo raz-krili, da so bile sarajevske bombe iz-delane v Ljubljani. Klerikalci so pač iz sebe, ker so cesar In vlada vse drugače obrnili, kakor sta želela Šu-steršič in Frank, Stadler in Jeglič. Ofeduno to početie samo s posme-bom suvereoskega zanlčevania, kajti to abotno klerikalno bljuvanje ni dru-gega vredno. Narodno - napredna stranka je vxvlšeoa nad takimi idi« jotskimi natolcevanji. Vse njeno javno deiovanje priča, da se je vedno držala v mejah lojalnosti in patrijo-tizma, četudi ni bila zadovoljna z dr* žavno politiko in ji je nasprotovala. Naraen vsega »Slovenčevegac psovanja, sumničenja in natolcevanja je oči viđen: kferikalc! bi se radi rehabilitirali, ker vedov da je njihov shod v »Unionu« napravil v odločilnlh kro-gih najslabši vtisk. Zborovanje, kl je iz krvi umorjenega nadvojvode hote- 159. Ste* •SLOVENSKI NAROD-, đac 14. jtttija 1914. Stran 3. Io na najgnusnejši način kovati politični kapital* ni po okusu odločilmh krogov. + Dijaške politične organizacije. Česar smo se dolgo bali, se je napo-sled vendar uresničilo. S trdo roko je vlada posegla med srednješolsko dijaštvo z namenom, da zatre organizacijo, ki so jo bili dijaki ustvarili pred kakima dvema leti. Nekaj dija-kov je v zaporu, druge Še iščejo in bojimo se, da bo tega ali onega za-dela sodna kazen. Sodna obravnava bo jasno pokazala, da narodno - napredna stranka ni bila z dijaško organizacijo niti v najmanjšem stiku* in ker je znano, da je narodno - napredna stranka z vso odlocnostjo nasto-pila proti »Preporodu« in tuđi z vso silo vplivala proti dijaški stavki, je nam prav lahko govoriti o dijaški organizaciji. V svojem bistvu je dija-Ška organizacija samo izraz idealne-ga mišljenja našega dijaštva in nje-nega živega zanimanja za velike ci-Ije slovenskega narocmega gibanja, izvira torej iz lepih, spoštovanja in priznanja vrednih nagibov. Čisto gotovo je :udi, da to zanimanje za narodne stvari nikakor ne opravičuje dijaštva. da bi aktivno, agitatorično ali organizatorično posegalo v javno življenje, najmanj pa da bi stvarjalo organizacije, ki so v nasprotiu s postavo. Prav in lepo je, če se dijak zanima za vsa javna vprašanja, prav je, če narodno delo pospešuje, v koli-kor mu je to dovoljeno po državnih in šolskih postavah, toda dijak stori za slov. stvar naiveč s tem, da studira, da si pridobi znanja in vednosti in se pripravi, da postane vri, za življenje, za narodno in kulturno, gospodarsko in socijalno delo sposoben človek. Narodno - napredna stranka ima mirno vest, da ni nikoli zanaša-usteršič iz Trsta anonimno pismo, ki mu naznanja, da se najde oseba, ki mu bo zasadila štilet med rebra. Mo-goče je, da je dr. Šusteršič res dobil tako pismo, se že najdejo taki Ijudje, ki pisarijo taka pisma. Tuđi mi smo dobili tninoli teden pol koša anonimnih pišem, v katerih se nam prijazno naznanja, da bo »Narodna tiskarna« v »luft zletela«, da bođo z nami tako naredili, kakor se je zgodilo Srbom v Sarajevu in z nežno žensko pisavo nam je bila ćelo obljubljena posebna operacija ... Nam seveda te grožnje nišo pokvarile dobre volje, ker ve-mo, koliko so vredni taki izbruhi fanatizma. Kakor rečeno, je torej že mogoče, da je tuđi dr. Šusteršič pre-jel kako anonimno pismo grozilne vsebine. Ravno tako je pa tuđi mo-goče, da so klerikalci to pismo sami spisali, oziroma si je naročiti iz Trsta. To je toliko verjetneje, ker že javno govore, da »zbirajo materijal«, da bi narodno - napredno stranko na višjih mestih zatožili! Pristnega materijala pač ne bo dobiti, in zato smo lahko naprej prepričani, da si bodo pomagali z vsakovrstnimi falzifikaci-jami^ Morda spada grozilno pismo dr. šusteršiča tuđi že med ta materijal. -f- »Kaj nas Avstrija briga?« Tište dni ravno pred umorom prestolo-naslednika se je v klerikalni družbi v »Unionu« govorilo o konkordatu, ki je bil sklenjen med Srbijo in Vatikanom. Eden navzočih klerikalcev je pcjasniL da je ta konkordat za Av-strijo jako neugoden dogodek, ker bo faktično uniči! njen politični vpliv na katoličane v Srbiji. Tedaj pa se je oglasil drug eospod s klicem: »Kaj nas briga Avstrija«. ko je pa s konkordatom zadobila katoliška cerkev tako trdno pozicijo med Srbi. -1- Hujskanie gotovih listov proti Srbiji, med katerimi listi zavzerna »Slovenec« prvo mesto, je rodilo od-por. V Srbiji so začeli bojkotirati avstrijsko blago. Mi smo zabeležili, da bo tak bojkot zadel tuđi naše vne Kroparje in opozorili smo jih, naj bodo klerikalcem hvaležni. Pd glej ga spaka, kaj je vrli »Sloveneo iz tt;ga napravih Dokazal je, da smo mi v zvezi z velesrbsko propagando in da Srbe kličemo na bojkot kroparskih žebljev. Bog daj norcem pamet, dru-gega na tako oslarijo ne moremo reci. — Spodnja Šiška — Liubljana. Danes se je končalo šolsko leto 1913/14 na spodnjesišenski soli. Pa to ni povod, ki nam sili pero v roko, marveč se hočemo ob sklepu š( >ke-ga leta nekoliko pečati z raznu ami na spodnjesišenski soli od strana tar-šev. Javnosti je že itak znano, ^a je pod vodstvom vrlega »peda: ga« Lavtižarja postala spodnjesis'.nska šola nekak zavod, v katerega imejo kot učne moči dostop samo prononsirani Slomškarji in Slomsicarice. To je tuđi vzrok, da so na tej soli nastavljene same mlade moči, ki nima-jo prav nikafcršne praktične izkušnje. Lavtižar pač aobro ve, zakaj to dola. Boji se namreč, da bi starejši in izkušenejši učitelj moge! kontrolirati njegovo brezdelje in narav nost skraj-no zanikrno vodstvo. Sa do vi so vidni, kaj:i šolski otroci, ki obiskutejo spodnješišensko solo, nišo pridobili pri tej vzgoji in pri takem vodstvu onega znanja, ki bi ga morali dobiti. Najboljsi dokaz temu je, da so bili uČenci te Sole. ki so delali vsprejemni izpit za srednje sole. najslabši. Seveda so ^tarši. ki imajo šoloobvezne otroke, skrajno nezadovoliiil s temi razmerami. Kam privede sistem, ki ga je vpeljal Lavtižar, kaže slučaj, ki se ie dogodi! pretekli mesec na tej Soli med bolskim odmorom. V dru-gem razredu poučuie dečke mlada Slomškarica. Ko so bili med šolskim odmorom otroci na dvorišču, se je učiteljica namesto, da bi nadzirala otroke, lepo zabavala z drugimi Slomškarji in Slomškaricami. In zgodilo se je, da je med tem neki uče-nec podstavil svojemu součenen nogo, vsled česar je ta pade! ter si pri tem razbil koleno. Curkoma je tekla otroku kri iz rane. toda učiteljica ni smatrala za potrebno, da bi dečka obvezala ali ga pa vsaj poslala do-mov. Otrok je moral sedeti 5e ćeli dve uri v soli navzlic oeznosnim bo- lečinam. Otrok leži skoro že štiri-najst dni v postelji. In vprašan]e Je, ali bo iploh kđai pnnohMw> ocdn* vel att bo pa ostat pohabUe—c za vm »vofc iivBeaJe. S§ 376. in 378. kazen-skega zakona prav jasno govori o takem zanemarjanju nadzorovalne dolžnosti od strani onih, ki imajo iz naravne ali prevzete dolžnosti skrb nad otroci. Naivečla krivda pa zade-ne nadučttelia Lavtižarja, ki sicer zna denuncirati svoje stanovske tovari-5e, ki nočejo biti tako neznačajni kot je on, ki pa se prav nič ne briga za svoje dolžnosti kot voditelj, marveč opravlja vse druge posle nego one, za katere je plačan. Starši v Spodnji Šlški, ki imajo šoloobvezne otroke, so prišli do prepričanja, da ne more-jo več zaupati svojih otrok soli, ki io vodi Lavtižar in na kateri poučujejo popolnoma neizkušene učne moči iz enostavnih vzrokov: Otroci se prvič nič ne nauče, drugič so pa vsled za-nikrnosti vodje Lavdžarja in njegovih političnih tovarišev izpostavljeni nevamostl, da se teiesno in moralno pokvarijo. Starši pozivljejo v skrajni sili c. kr. deželni šolski svet, da nujno (>dpomore tem nedostatkom, ker si bodo sicer starši na drug način morali pomagati. + Izpreraembe v finančni službi. Evidenčni eleve Karei K a v Š e k je bil imenovan za geometra drugega razreda; abs. pravnik dr. Franc K r-ž a n za finančnega konc. praktikanta. Prestavljeni so bili: Finančni svetnik dr. Ivan R u p n i k od fin. ravnateljstva k pristojbinskoodmer-jevalnemu uradu; finančni koncipist dr. Ernst Moćnik iz Radov'iice k okr. glavarstvu v Črnomelj; geome-ter Ivan U o č e v a r iz Trebnjega v Črnomelj in evidenčni eleve Leopold Ju ran iz Crnomlja v Trebnje; davčni upravitelj Franc B e r v a r iz Vipave v Postojno in Ivan Š : a -belj iz Trebnjega v Vipavo; fin. koncipist Jožef M o s e t i zh iz Crnomlja k okr. glavarstvu v Postoj ni; davčni praktikanti Ivan Madrn-n i Č iz iMokronoga v Novo mesto in An-drej Hutter iz Novega mesta v Mokronog. Finančni tajnik Martin S p i n d 1 e r je bil prideljen koncept-nemu oddelku IV. fin. ravnateljstva, fin. komisar Hubert R y s c h a v y pa konc. oddelku I. Vpokojeni so bili: Pavčni višji upravitelji Ivan M u -Š i č v Ljubljani in Ivan F i n k v Ko-čevju, davčni upravitelj Karei W i 1-f a n v Postojni in davčni slugi Jakob F 1 e k v Krskem in Franc Čelik v Kranju. -f Promocija. V soboto, 11. t. m. je bil na graškem vseučilišču promoviran za doktorja prava starešina akad. ten. društva »Triglav« abs. iur. Ivan V i d m a r. Čestitamo! -I- Promocija, V soboto je bil na dunajski univerzi promoviran dok-torjem prava g. Mihael Kambič. Čestitamo! — Poroka. Jutri, v sredo, se poroci hčerka Ijubljanskega župana gospodična Pipa Tavčarjeva, z veletržeem gospodom Vladimirom A r k o t o m iz Zagreba. Z gospodično Tavčarjevo, ki vživa v vseh kro-gih najprisrčnejše simpatije, izgubi ljubljanska slovenska družba člani-co, ki je pri vseh narodnih in družab-nih priredbah odlično sodelovala. Pevski zbor »Glasbene Matice« priredi ne vesti nocoj ob 8/49. podoknico. — Učiteljski zbor mestnega de-kliškega liceja je daroval 50 K društvu »Mladika« povodom poroke županove hčerke ^6č. Pipe Tavčar-jeve, z g. Vladimirom Arkom. — Kako se preša denar iz kmeč-kih žuljev. Kako izborno znajo izstis-niti naši »prečastitv« iz kmečkih žuljev denar, kaže jasno sledeči slučaj: Neka oseba v Ljubljani je pre-jela te dni od županstva v Cerknici plačilni nalog, da ima plaćati 7f)f(J/o naklado direktnih davkov za zgrad-bo župnišča pri fari Sv. Trojice, ker ima ondi neko malo parcelo. Kmeti, ki so že itak preobloženi z najrazlič-nejšimi dokladami, so torej zopet osrečeni kar s 700% naklado za nov »farovž«. — O res srečne in blažene čaše imaš mila Kranjska, ki jih uživa-jo tvoji ljubljeni stanovalci s tem, da okušajo slasti tvojih dobrot v obliki tako prijaznih naklad! — Rimske izkoplne v Ljubljani. Včeraj so previ dno dvignili še drugi od obeh sarkofagov, — na katera so zadeli pri zgradbi cestnega kanala ravno na oglu Karlovske ceste in Zvonarske ulice, — in so ga prepe-Ijali v deželni muze). Tuđi ta sarkofag je izdolben iz enega samega kosa rumenkasto - belega mehkega pe-Sčenca in pokrit z ravnotako ploščo in je znotraj obložen s svinčenim ovojem, samo je nekaj krajši, kakor prvi. Dočim Je bila pokopana v prvem sarkofagu, kakor se da sklepati iz najdenega nakit ja, premožna žena, je bil drugi sarhofag grob ma-lemu otroku. To izpričuiejo najdene kosti in lotanja, in pa dve igračka,] leseai punčki, kateri sta ležali lepo druga poleg druge, kakor sta bili nemara položeni notri pred več kot pol-drug tisoč leti. Punčki sta izvrstno obranjeni in fino izrezijani; dolgi sta po kakih 25 cm. Ročice in nožice se pregibljejo v šarnirijh, kakor pri modernih igračah. Poleg tega se je našla v drugem sarkofagu še drobna zlata ovratna verižica, obročki iz črnega stekla, in vse polno zlatih nitk, ostankov dragocenega oblačila. — Te najnovejše rimske izkopine v Ljubljani kažejo novo sled, kje bi našlo morda še mnogo interesantnega iz stare Emone. — Še nedolžno petje jih moti. Veselo kamenje je, če mladina rada I>oje, znamenje čistih src in zdravih duš. Toda klerikalcem ne ugaja niti nedolžno petje več. V Cegnarjevi ulici včasih dijaki v svojih stanova-nqih zapojo. To pa moti oberčuka in deželnega uradnika Jožeta Pirea, da se zaletava v pevce-dijake ter jih denuncira po »Slovencu«. Toda mož se precej moti: pelo se je in pelo se še bo! — Kolesarska dirka okoli Gradca. Včeraj smo že poročali na kratko o tej dirki. Med častniki je bil prvf stotnik Josip J a k 1 i č navzlic temu, da je petkrat padel in je moral ražen tega od Premstattna voziti brez zraka v pneumatiki zadnjega kolesa. Drugi je bil poročnik Adalbert To-kes, ki je, kakor znano, dobil v Ljubljani prvo darilo. Poddes^tnik Pod-g o r š e k, ki je bil v Ljubljani pri vojaški dirki prvi, je bil v nedeljo če-trti. Značilno pa je, da je Franc O g r i n prekosil vse. — Zagonetna smrt. Neki v Spod-nji Šiški na Vodovodni cesti stanujo-Či kurjaČ državne železnice je pri-šel v nedeljo okoli popoldne precef vinjen domov in se ie začel prepirati s svojo svakinjo, 271etno posestni-kovo hčerjo Uršo Jontes, ki je polagala živini. Ta pa ga je energično za-vrnila ter mu predbacivala njegovo pijanost. Nato ji je svak sledil v kuhinjo, jo prijel za obe roki ter jo tako stisnil, da je dobila krvave pod-plutbe. Ko se je Jontesova iztrgala svaku iz rok ter zbezala na dvorišče, so se domači v kuhinji še nadalje prepirali. Kmalu nato je našla Uršo Jontesovo njena sestra nezavestno v greznici. Prenesli so jo v nišo, kjer je par minut nato umrla. Vzrok smrti šc ni dognan. Utonil je. 3. t. m. je utonil v rib-niku gostilničarja Antona Skoka v Domžalah 141etni posestnikov sin Janez Juhant iz Stoba. Juhant, ki ni znal plavati, je prišel v pregloboko vodo. 141etni Jožef Seršen ga je hotel resiti, pri tem pa bi sam kmalu utonil. Rešil ga je posestnik Valentin Habjan iz Stoba. Neznani vlomilec je prilezel 8. t. m. na Brezovici pri Medvodah skozi streho v sobo kajžarice Marijane Kobilca. Vzlic temu, da je vse preme-tal, ni več dobil kot 2 K 40 v gotovine. Drugi dan se je pa storilec vtiho-tapil v hišo Jožefa Mraka v Studen-čicah in izmaknil iz škrinje srebrno žensko uro z verižico in 5 K 80 v gotovine, last domaće hčere Ivane Mrak. Posestnika hči, Marija Mrak je videla priti iz te hiše nekega okoli 40 let starega Crno oblečenega neznanca, srednje postave. Neznanec se zasleduje. 161 let stari železniški delavec. Kaj je to: 100 let. 110 let, magari tuđi 120 let star biti in pri tem izgledati, kakor kup onemogle, zgrbančene ne-sreče. Ne. to ni nič. Ampak biti star 161 let, pri vsem tem pa še kot čvrst možakar delati pri železnici, to je nekaj, ne, še več, to je naravnost ču-dež, ki ga je zmožen storiti samo kak dolenjski župan na katoliški podlagi. In tak čudodelec je — ne župan, ampak predstojnik občine Brusnice, ne-daleč od Novega mesta, gospod Gaz-voda. On je tišti, ki je železniškemu delavcu Francetu Banu crno na balo z modernim občinskim pečatom: sredi križ, okrog njega polno suiic, okoli vsega tega pa napis: občinsko pred-stojniŠtvo v Brusnicah — s svojim imenom potrdil, da je Ban rojen leta 1753. v Škocjanu. Zato pa kamor se ta Ban pokaže, ga imajo povsod v Časti ;še orožniki mu že oddaleč salu-tirajo, ker vedo, da Ban nosi seboj delavsko knjižico z najmodernejšim pečatom in uradnim potrdilom, da je mož 161 let star. — Ampak brez šale. »Dol. Novice« so še pred kratkem brile norca iz male pomote na nekem uradnem spisu novomeškega mestnega županstva. V revanžo konstatu-jemo zgorej omenjeni čudež brusni-škega občinskega predstojnika v tako važnem dokumentu kot so delav-ske knjižice. Strela. 13. t. m. Ie razsajala v trebanjski okolici huda nevihta. Med nevihto je udarHa strela v dimnik de-lavnice usnjarskega mojstra Jožefa Zupančiča v Trebnjem ter ga deloma demolirala. Potem je vžgala čreslo. 181etnega vajenca Janeza Rosmana, ki je stal pri vratih delavnice, je strela omamila in so ga mogli še le čez i dalj časa zopet spraviti k zavesti. Creslo so kma/u pogasili. Obesil se je. V Dolenji Slivnici se je 7. t. m. ob 7. zvečer obesil 55-letni Anton Skubic in sicer v poct-strešju hleva, kjer so ga našli čea eno uro mrtvega. Pri kopanju utonil. Te dni se }e v Stobu kopalo več dečkov, med njimi tuđi 13 let stari Janez Juhant. Fant je zašel v kotlo, kar je zapazil 14let-ni Jožef Seršen, ki mu je hitel na po-moč, a Juhant je tuđi tega za saboj potegnil in slaba bi se mu godila, da ga ni neki mimo idoči moški potegnil iz vode, med tem ko je Juhant utonil. — Slovensko planinsko društvo je sklenilo sprejemati v svoje planinske dome in koče reklamne table, letake, napise itd. in te pod sledečimi pogoji. Dobiti je najpoprej posebno dovo-ljenje od Osrednjega odbora S. P. D. v Ljubljani, kateremu je tuđi predložiti reklamni predmet, ki se ga na-merava izobesiti. Cena je trojna: Za »A 1 j a ž e v do m« v Velikih Vratih, »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru ter »Bistriško kočo« v Kamnrški Bistrici po 10 K; za »Ka-dilnikovo kočo« na Golici, »T r i g 1 a v s k i dom« na Kredaricr pod vrhom Triglava in »V odniko-v k o č o« na Velem polju pa 5 K, v, vseh ostalih kočah pa po 2 K od plakata (ali drugega reklamnega predmeta) za eno leto. V eni koči se srne razobesiti le ena reklamna tabla in ji določi prostor društveni gospodar (ne oskrbnik) koče. Dovoljenje velja le za eno leto in se srne za drugo leto preklicati. Transportne stroške in eventualne stroške nabijanja nosi tvrdka sama. Satanella, ženski Zigonar, roman čudnih doživljajev v treh delih, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal«, zasluži, da se posebno opomni, kajti igrokaz je lako fino igran in nam kaže mojstrsko vprl-zorjene značaje. Nasprotstva in za-mene so tako močno karakterizirana da prekašajo vtisk Zigomarja in mo-goče tuđi njega uspeh. — Da se nudi cenjenim obiskovalcem užitka polne in zabavne večre, se je odločilo vodstvo tega kinematografa tuđi danes, v torek, najeti vojaško godbo. Vandalizem. Na Polianskem nasipu in ob Jubilejnem mostu so do-sedaj še neznani zlikovci že četrtiČ nalašč olupili akacijo, katero je moral dati mestni vrtnar oviti, da se ne posuši. Pozablla je včeraj dopolđne na neki stojnici na Vodnikovem trgu gospa Helena Baudekova, posestnica na Zaloški cesti Št. 6, ročno torbico, v kateri je imela okoli 12 K denarja in na njo naslovljena pisma. Kdor jo Je spravil, naj jo blagovoli oddati lastnici na njen em domu. Skrajna maloprldnost Neki te-sarski vajenec je iz hudobije štirim posestnikom v Hradeckega vaši z karbolom namazal hiše, končno pa: vlil v Porentatov vodnjak nekaj te vrste tekočine. Zasluženemu plačilu fant ne bode ušel. Koni se ie splašil Janezu Ga-bravšeku, delavcu za prevažanje premoga v Ljubljani. Padel je iz voza in se na desni nogi nevarno po-šKo-doval. Zgubljene stvari v časa od 6. do 10. julija 1914: 1 tolar za 5 K, zgub-Ijen dne 5. julija 1914 v Šiški, 1 crna torbica z denarnico s 30 K, 1 crna de-narnica s 6 K, 1 crna denarnica z 12 kronami, 1 velik pes (Schaferhund) belo - rjavo lisast, z dolgo dlako, z znamko št. 128, iz Spitala na Seme-ringu, pobegnil dne 29. junija iz Sv. Petra, 1 bankovec za 20 K, 1 rjava denarnica z 13 K, 1 zlata zaponka v obliki peruti s 3 rubini, 1 bankovec za 20 K, 1 denarnica s 120 K v ban-kovcih, izgubljena dne 5. julija 1914, 1 bankovec za 50 K, zgubljen dne 3. julija 1914. — Najdene stvari od časa od 6. do 10 julija 1914: 1 crni dež-nik, 2 ruti za na glavo, 1 zelena pom-padura z denarnico s 4 K 03 v, li škatlja zdravil (Acid tannic). Društvena naznanila. »Sokol I.« opozarja na svojo ne-deljsko slavnost osobito one narodne kroge, ki imajo smisel za telovadbo, Sokolstvo in teiesno vzgojo slovenske mladine. Pretežni del prireditve je resnega telovadnega značaja. —-Društvo pokaže v zaokroženi celoti sadove svojega rednega celotnega dela v telovadnici. Za slehernega gledalca bo to idealen užitek rasto* čih narodnih sil in narodne samoza-vesti in značajnosti. Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« preneha s pev-skrmi vajami do konca meseca julija. »Sokol« v Mostah naznanja svojemu članstvu, da se v nedeljo, dne 19. julija korporativno udeleži prireditve bratskega društva »Sokola I.«. Odhod od telorvadujce to£jiq ob 2. popoldne. ' v ^ ' Stran 4. .SLOVfcNSKl NAKUU*, dne 14. JUllja 1914. 159. Stcv. ^ »Sokol« v Stepanil vaši vabi svoje člane, da se v nedeljo udeleže v obilnem številu prireditve bratske-ga društva »Sokola I.*. Za brate v kroju je korporativni odhod določen točno na 2, uro popoldne od telo-vadnice. Razne stvori. < • Velika nesreća na vojaškl vail. Iz Frankobroda poročajo: Grenadir-ski polk st. 12 je imel večjo vajo. Vsled prevelike vročine je zbolelo več nego sto vojakov. Dva vojaka sta na sotnčarici umrla. * Nezgoda v vojni ladji. Iz Šanghaja poročajo: Na krovu topni-čarke »Tiengšu se je predvčeraj-šnjim dogodila eksplozija. Pri tem je bilo 35 mornaričkih kadetov usmrćenih. * Grozna bomba. Iz Edinburgha poročajo: Ko sta se v nedeljo peljala kralj in kraljica v katedralo, je neka sufragetka vrgla v voz — žogo, na kateri je bil pritrjen okite sufragetk. Žoga je padla kraljici v narooje, ki jo je smeje odbila. Sufragetko so pri-ieli, pozneje pa izpustili. * Sufragetke. Iz Londona poro-eaio: Večji dei naprav železniške postaje Blabv pri Lanchestru je zgo-rel. Zažgale so sufragetke. Pred-včerajšnjim so našli v cerkvi St. Johna v Westminstru po službi božji bombo z gorečim netilom. Neko žensko so aretirali. * Ker je izvažala starine. Iz Rima poročajo:V bonovi vzbuja veliko senzacijo razsodba sodišča, s katero je bila obsojena Crna pl. Cartier, ki je znana po vsej Evropi zaradi svojih dragocenosti zbirk urnetnin. Sodi-šče je obsodilo gospo Cartier na pod-lagi zakona, ki prepoveduje izvor starin v inozemstvo, na 62.000 lir. Obenem pa mora plačati državi od-škodnino 550.000 lir, ker :e prodala pred kratkim v inozemstvo drago-ceno Tiepolovo sliko »Armidina lju-bezen« za 300.0 lir. * Večkratni niorilec. Iz Bergama poročajo: rOletni Simon Bianetta iz Camerata-Cornello je v vaši San Giovanni Binco postrelil več oseb. Najprvo je ustrelil zdravnika, potem župnika, ki je ravno stregel svoji bolni materi. Ta je vsled tega prišla v agonijo. Nato je ustrelil občinske-ga tajnika in njegovo hčer v njego-vem stanovanju, nekega čevljarja in končno svojega lastnega brata Antona, ki je delal na polju. Bianetta je potem pobegnil v gore. Najbrže je umore izvrši! iz maščevanja. * Nepravi general. Rumani-scher Lloy4-. poroča: N. Mihalcea, sluga vpokojenega generala Popazo-glu, je ukradel svojemu gospodariti generalsko uniformo, da bi videl. kako izgleda kot general. Sam sebi je moral ugaiati, kajti šel je v Malaesti, kjer je pred kmeti imel patriotičen govor :er jih navduševal, naj prime-jo takoj za orožje. da zasedejo Sed-mograško. Ko so oblasti izvedele od tega nastopa nepravega generala, so ga pustile aretirati ter zapreti. Pravi-jo pa, da je nekoliko slaboumen. * Apetit komponista Rossinija. Slavni komponist je baje raje jedel nego pa komponirah NI samo mnogo jeđel. ampak tuđi dobro. Sam je to označil s sledečimi besedami: »Kar je srcu ljubezen, to je želodcu dober apetit. Prazen želodec gode kakor fagot ali piska kakor pikola. Polen želodec je tromba zadovoljstva, či-nela veselja. Jed, Ijubezen, petje !n dobiček so pravzaprav štiri akti komične opere, ki se imenuje življenje. Kdor živi, ne da bi vse preživel, Je gotov norec.« In tako je tuđi Rossini žive!. Dobra jed mu ie dajala navdu-šenje za komponiranje. Neka arija iz njegovega Tankreda se imenuje Šaljivo »riževa«, ker je bila gotova v istem času, kolikor potrebuje riž. da se skuha. Svoje mojstrsko delo »Bri-vec sevillski* je zložil v 13 dneh. In enega najlepših svojih umotvorov, molitev v operi »Mojzes«, je zložil v desetih minutah. * Turistovske nesreče. Iz Tno-niosta poročajo: Predvčerajsnjim 'jpoldne so našli trupii dveh turistov, ki sta ponesrečila na gori Wilder Kaiser. Ponesrečenca sta urednik in cjlasbeni referent lista »Munchner Post«, Maks Denk, in monakovski nisatelj Rueger. Padla sta 200 m glo-ooko. Oba sta bila grozno razmesar-iena. — Iz Tatra-Fiireda poročajo: Na gori Szoliszka pri Csorba-škem jezeru je ponesrečil uradnik budimpeštanske akcijske družbe, t-vgen Molnar ter se ubil. — Iz B r e-genca poročajo: Na Santisu je pade! švicarski turist Fessler ter se ubil. — Iz Inomosta poročajo: Vodniki so našli na Vdikem Vene-digerju v novem snegu trupla treh možkih in dveh dam. Stiri so že identificirali in sicer Alojzija Kratoch-wila, Marijo Enzersdorfer in Eliza-beto Sebestak z Dunajskega Novega mesta in pa Franca Melouniga, urad-nika graške tovarne vagonov. Peti je neki mlad dijak. Nesreća se je dogodila 7. ali 8. julija. .. - i * Rodbinske tramjfj* b Weta* poroćajo: PrcđvčcrajSnjini zjutraj je ustreliia hitna posestiiica M*nj« wie-singer v Wallcrnut ki je od smrti »vo-j^ga soproga ka;aU znake blajnosti, svoja dva dečka, ki sta Se spala. Ko je namerila revolver proti sebi, je ta eks-plodiral. Nato si je prerezala žile in so jo težko ranjeno prepeljali v bol-nišnico. — Iz Stanislava poročajo: Na postaji ChrypHn se je pred včerajšnjim odigrala grozna rodbinska tragedija. Banćni uradnik Kozlowski iz Stalicza, ki je tožil svojo Ženo na loČitev, ker je imela ljubavno razmerje z banČnim uradnikom Wychowskem, je srečal na cesti svojo ženo v spremstvu Wychov-skega. Med zakonskima je pilio do prepira. Kozlowski je pategnil revolver ter ustrelil svojo ženo. Wychovski je nato tuđi potegnil revolver ter ustrelil Kozlowskega. Wychovskega so aretirali. — Z Dunaja poročajo: Vćeraj popoldne je kočijaževa žena Marija Prašek, ki je prišla sele pred kratkim iz norišnice, vrgla v hipni blaznosti svoja dva otroka, šestletno deklico in triletnega dečka, iz tretjega nadstropja na cesto. En otrok je bi takoj mrtcv, drugi pa težko ranjen. Ženo so odpe-ljali v norišnico. * Kraljevski prestol na dražbi. Sedanja republikanska portugalska vlada vse mogače dela, da bi uničila v svojih državljanin spomin na čas, ko je bilo Portugalsko še kraljestvo. Tako je na nrimer hitro prodala vse palače in vse umetne in dragoeene predmete, ki so bili prej last članov kraljevskega rodu, ki so ga pognali s prestola. V pos^ednjem času so republikanci prodali na javni dražbi tuđi skromne ostanke iz /apuščine dona Pedra iz Brazilije, ki je bil so-rodnik portugalskih kraljev. Nišo bili to bogvekako dragoceni predmeti. Vse, kar ie prišlo na dražbo, ie bila oprava prestolne dvorane, prestol s pobledelim baldahinom, oprava spal-nice in garnitura za umivanje z bra-ziljskim znakom. Zneski, ki so jih dosegli na tej dražbi, so bili tako majh-ni, da bodo komai zadosčali za iz-boljšanje republikanskih državnih fi-nanc. Nekateri časopisi, tuđi republikanski, so pisali, naj bi se predmete raje dalo v muzej, nego pa na dražbo. Neki rojali^tični list ie pisalža-lostno, da so prej orevali pad v?a-dajočega rodu s pesmami, balaaami, dane^ pa jemlje cesarstv.") konej na dražbi in v prodajalni kakega stari-narja._____________________________ Telefonsko in brzojavna poručila. Sestanek ministrov. Dunaj, 14. julija. Ogrski ministr-ski predsednik Tisza je do^pel na Dunaj. da konferira z Berchtoldom. \esti, da se bo vr^il zopet skupni mi-nistrski svet, se dementirajo. Medicinska fakulteta na Dunaju. Dunaj, 14. julija. Medicinska fakulteta na Dunaiu je sklenilat da bo s prihodnjirn letom omejila imatriku-lacijo prvoletnikov ter omejila njih število na 400. V prvi vrsti rridejo v poštev dijaki z Nižje AvstrijsKega in iz onih kronovin, kjer ni ysei;oilisča. Ostali, zlasti pa inozemci pr lejo v poštev Ie v toliko, v kolikor število teh privili^iranih imatrikulaL-ev ne bo še doseglo 400. Borza. Dunaj, 14. julija. Borza s je nekoliko rx)mirila. Promet je št vedno slab^ Deruta danes ni nastopila. Razredna loterija. Dunaj, 14. julija. Pri današnjem žrebanju so dohili: po 10.000 kron srećki št. 13.427 in 52.018: po 5000 K pa srećke št. 20.201, 47.962, 49.052, 66.445, 95.264, 95.392, 107.593, 133.473 in 138.327. Protičeške demonstracije v Opavi. Opava, 14. julija. Pri nedeljskih protičeŠkih demonstracijah so bili Nemci tako nasilni, da je moralo orožništvo večkrat z bajoneti ščititi Čehe pred napadi. Metali so tuđi ste-klenice in kamenje na češke izletnike in potem dolžili te, da so začeli oni izzivati in napadati. Od bajoneta ranjen ie bil tuđi nemški zobozdrav-nik dr. Schubert. Opava, 14. julija. Tuđi včeraj so se protičeške demonstracije v Opavi ponovile. Orožništvo in vojaštvo je moralo vse češke niše zastražiti. Demonstracije so se ponavljale do poz-nega večera. Demonstranti so pre-pevali cesarsko himno. Vsi listi so bili konfiscirani. Castnik In postanec. Praga, 14. julija. »Venkov« piše: V nedeljo so obiskali nekateri ćastniki domobranskega potka v Kromerižu češko razstavo v Holešo-vicih. Govorili so ostentativno nem-sko. Pozneje v vlaku je prišlo med častniki \f\ poslancem Votrubo do kontroverze, tekom katere Je nadpo-ročnik Jonak poslanca Votrubo ozmerjal z raznimi grdimi priimki. Votruba je pozval službujočega t uradnl&a, da konstatira ime nadpo- roCnžk^. Ko ?o častni|t( y Kropierižu fz^tppil!, je stopil neki n>1&4 čloyek % nadporočniVu ter ga Klasno vprašal; »Ali mi do volite, da pklofittam teg^ češkega smrtovca?« Votnjba je prQ-testjral proti takemu izzivanja ter dal izzivača aretirati. Med tem, ko se Ie Votruba muđi! v kolodvorski pisar-ni, Je potekel čas in vlakovodla je dal znamenje za odhod. Razbqr]et;a če-§ka množica pa je obstopila Ic-tvij^o-tivo ter preprečila odhod. Pcslanec Votruba je ćelo afero naznanil mini-strstvu in knezu Thunu. Natneravani anteniatl? Budimpešta, H. julija. Policija je ponoći preiskala justično palačo in parlament, ker je bila ohvesčena, da se namerava na obe palači atentat in da so bombe ze položene, Mobilizacija v Italiji. Rim, 14. julija. Oficijozno se po-roča, da so vesti, kakor da bi bila mobilizacija združena s specijalnim! političnim! nameni, neresnične. Italiji je treba previdn^sti z ozirom na notranje-političnt noložaj in z ozirom na većino boli se razširjaločo re-volucijonarno agitaciio v armadi. Vojvoda Aosta. Rim, 14. julija. Vojvoda Aosta, bratranec italijanske^a kralja, je smrtnonevarno zbolel. Zdravniki označujeio njegovo zdravstveno stanje kot skoro brezupno. ?elezničar«ka stavka v Italiji. Rim, 14. julija. Listi zatrjujejo, da bo izbruhnila stavka železničar-jev, kakar tiitro bodo obsodbe zaradi zadnje stavke pravomoćne. Francoska armada. Pariz, 14. julija. V senatu se je sno-či razvila oštra debata glede franco-skega voiaskega vprasnia. Poroče-valec vojne komisije Humbert je konstatirah da nemška artilerija daleko nadkriliuie franeosko, da je ćela aprovizacija franeoske arrnade ne-zadostna in da so zlasti utrdbe na vzhodnih franeoskih mejah zastarc-le. Vojna uprava je razmetala mili-jone brez pravega baska. Senator Clemenceau se je pridružil tem oči-tanjem ter je izjavil: Mi nimamo se-daj niti vlade, niti obrambe. Zahte-val je pojasnil fflede zgoraišnjih očit-kov. Mada bo ta pojasnila podala najbrže ponoidne. Prcd^ednik republike Poincare se je odpeljal danes v Rusijo. Viviani ga ni spremil. franeoski proračun. Pariz, 14. julija. Zbornica je sno-či sprejela celotni proračun s 385 glasovi proti \M srlasovom. Ulster. London, 14. julija. V soboto je kakih sto Ulstrovcev vrglo s tira neki vlak, v katerem je bilo orožje in municija. Orožje so odpeljali v av-tomobilih. Mehika. Mehika, 14. julija. Narodna banka je sklenila zapreti vse svoje podružnice v republiki. Veracruz, 14. julija. Tu se raz-5?Iaša, da bo Huerta danes dem;;ijo-niral. Njegov naslednik bo najbrže senator Carbajal. Huerta namerava bajc zapustiti Meliiko. Novi Jork, 14. julija. Vstaši so nanadii San Pablo, Xochimilco in dru^a predmestja glavnega mesta. NogaJes, 14. julija. General Al-varado poroča, da so zvezne čete zapustile mesto Acapulco, katero je zasedel general Figueras. * * PO ATENTATU V SARAJEVU. Srbski listi. Belgrad, 14. julija. Srbski listi zastopajo stališče, da Avstro - Ogr-ska nima nobenega pravnega povoda za katere'koli zanteve napram Srbiji povodom atentata v Sarajevu. Avstro - Ogrska se bo izpostavila ena-kemu fia.sku. kakor povodom Fried-jungovega procesa, ker srbska vlada ne more prevzeti nobenih obveznosti, ki jih srbski narod ne odobri. Vmešavanja v notranje zadeve Srbije pa ne bo nobeden Srb pripustil. Belgrad, 14. julija. »Novosti« poročajo o nekem proroftovanju, glasom katerega bo Avstro - Ogrska leta 1917. razpadla. Proti Srbili. Dunai, 14. julija. Razni dunajski in budimpeštanski listi nadaljujejo oštro kampanjo proti Srbiji. Na čelu teh listov konaka »Militarische Rundschau«, ki pravi v Članku »Pustite nas, da korakamo proti moril-cem!«, da nišo bile do sedaj odrejene nobenc posebne vojaSke priprave, V Bosni stoji 50 bataljonov t zvišanim mirovnim stanjem 120 mož na stot-nijo. Ti so za vsak slučaj pripravljeni. London, 14. julija. »Daily Tele-graph« prinaša članek svojega du-najs^ega poročevalca, ki ga ima ta bajc iz litcraričncga urada avstril-skega zunanjega tnifiistrstva^. ki Je silno oštro naperjen proti Srbiji ter pravi, da je bila srbska politika vsik-dar politika zarote ir uo^ora in 4a so Srbi v svpjem politi^n^m boju tako brezv?$tni, da sq onečastili ćelo na DunaJH grob Aleksandra Karag-jorgfjević^, pčeta sedanjeg4 kralja, če sedanja sarajevska preiskava tuđi ne bo mogla ničesar dokazati Srbiji in vodilnim srbskim krogom, obstoia vendar peliticen dokaz, da Je Srbija v zvezi s sarajevskim atentatom.Ob-žaiovati je, da najde Srbija v Evropi še vedno prijatelje, ki ji stoje na strani in jo zagovarjajo napram ogorčenju v Avstriji. Uniformiranih diiakov. Zader, 14. julija. Ravnateljstva srednjih sol v Dalmaciji so dobila odredbo naučnega ministrstva, v kateri se jim sporoća uvedba uniformiranja dijakov. Dijaki nižjih 4razredov mo-rajo priti v solo že septembra v uniforman, dijakom višjih razredov se da Čas do konca solarnega leta, da si nabavijo uniforme, Obenem se naro-Ča ravnateljem, da sestavijo seznam siromašnih dijakav, ki bodo dobili za uniforme podpore. Ravnatelji se se-stanejo prihodnje dni h konferenci, da določijo kakšne naj bodo te uniforme. * * * DOGODKI NA BALKANU. Poslanik Hartvig. Belgrad, 14. julija. Truplo poslanika Hartviga bodo pokopali na željo belgradske občine na belgradskem pokopalisču. Rajnemu poslaniku bodo postavili spomenik. Truplo poslanika je včeraj dopoldne dr. Mihel balzamiral. Nato so truplo položili na mrtvaški oder v veliki dvorani ruskega poslaništva, ki je po ruskem običaju belo tapecirana. Krsta leži popolnoma v cvetlicah. Đelgrad, 14. julija. Ražen govo-rice, da je bil poslanik Hartvig za-strupljen, kroži po Belgradu tuđi vest, da je izginil iz njegovega žepa v avstrijskem poslaništvu neki zelo važen dokument. Te govorice strahovito razburjajo belgradsko prebi-valstvo, vendar se Srbi vzdržujejo vsake demonstracije. Budimpešta, 14. julija. Šef ze-munske mejne policije, viadni svet-nik dr. Vukotić, sporoča sledečo fantastično vest: Za gotovo vem. da so hoteli v Beteradu zaklati kakih 600 ogrskih podanikov. To sem sporočil znnanjemu ministrstvu in deželni vladi v Zagrebu. V Zemunu vlada pravo obsedno stanje. Mesto je zase-deno od vojaštva. Trije bataljoni pešpolka št. 6S in en oddelekeh 10. huzarskega polka so pripravljeni. Dva ruska anarhista iz Kragujevca hočeta baje izvršiti na baronu Gieslu krvno osveto. Iz Belgrada so pobeg-nili med drugimi tajnik avstrijskega poslaništva z ženo in očetom, tajnik nemškega poslaništva z rodbino ter žena in sin avstrijskega poslanika. Belgrad, 14. julija. Ćela belgrad-ska javnost ni vedela niti najmanjše o paniki. ki je izbruhnila med Av-strijci v Belgradu in zlasti med Nemci in Madjari. Budimpešta, 14. julija. »Esti U5-szag« prinaša interviv z ruskim po-slaništvenim tajnikom, ki je baje iz-povedal sledeče: V petek smo z raj-nim poslanikom Hartvigom skupaj večerjali. Ze takrat je rekel poslanik, da mu ni dobro ter je dal odpreti okno. Med tem je prišel prestolona-slednik princ Aleksander. Prestolo-naslednik ie ostal v družbi tuđi še, ko se je bil Hartvig odpeljal k baronu Ciieslu, da mu poda izjavo glede obrekovanj nekaterih avstrijskih listov. Prestolonaslednik Aleksander je prihajal vsak dan na rusko posla-ništvo, ker se živo interesira za gospodično Ludmilo, hčerko rajnega poslanika Hartviga. Oba se razgo-varjata včasih po ćele ure. Ostala sta tuđi v petek nekaj Časa skupaj. Govori se, da bo prestolonaslednik Aleksander poročil gdčno. Ludomilo Hartvigovo. To pa ie samo kombinacija. Res je. da sta si oba zelo dobra. Belgrad, 14. julija. Gospa Hart-vigova in njena hčerka bosta dobili velika odlikovanja in siiajna darila. Belgrad, 14. julija. Že v zgodnjih jutranjih urah se ie zbrala po cestah tisoc in tisočglava množica. Ćela garnizija je na nogah. Avstrijsko in bolgarsko poslaništvo sta oštro za-siražena. Pogreb trupla poslanika Hartviga se bo izvršil z največjimi častmi. Srbski ministri bodo ponesli krsto iz hiše na pogrebni voz, za-stopniki vseh držav pa bodo ponesli krsto iz cerkve na voz. Belgrad, 14. julija. Tuđi snoči je bila med avstrijskimi podaniki raz-širjena vest, da se pripravljalo proti-avstrijske demonstracije, toda tuđi današnja noč je potekla popolnoma mirno. Belgrad, 14, julija. Pogreb trupla poslanika Hartviga se je izvršil brez vsakega Incidenta. Garnizija Je delala Spalir od ruskega poslaništva do pokopališča. Vse trgovine so bile zaprte. Spremil te truplo ves dvor s prestolonaslednikom regentom. Vsf diplomati so bili navzoči, tuđi avstrij-ski poslanik. Do kakih demonstracij ni^riilo. Petera^ H ju lija. Srbski tiskovni urad je izdal komunike, v katerejtn oštro obsoja pisanje nekaterih srb-skih bulevardnili listov, ki sp r^zširi-li vest, da je bii Hartvig na avstH}-skem poslaništvu umorlen. Uradni komunike zavraSa take podle trdit-ve ter izreka svoje obžafovanje nad hujskajočim pisanjem teh listov. Bolgarsko posoiilO- Sofija, 14. julija. Z berolinsko skupino sklenjeno posojilo se bo iz-plačalo po kurzu 84 po 5% v dveh delih po 250 rriilijonov frankov. Prvi de! se bo izplačal jesni ter se bo po-rabil za odkup izdanih zakladnih za-dolžnic in za povračilo nekaterih po-soiil, tako 30 niilijonov frankav av-stro-ogrskim bankam, 10 milijonov rubljev rusko-azijski banki in 55 ml-Iijonov frankov za bolgarsko narodno banko. Nemške družbe dobe koncesije za zgradbo pristanišča Lagos, za železnico Haskovo-Lagos in za premogokope Pernik in Popovdol. Ražen tega bo bolgarska vlada od-dala naročila za 100 milijonov pri nemški, avstrijski in ogrski industriji. Drugi del posojila se izplača naj-kasneje v dveh letih. Ob bolgarsko-roraunski raejl. Bukarešta, 14. julija. Trije voja-ki bolgarske mejne straže so prodrli en kilometer na romunska tla ter streljali na dva romunska vojaka, ki sta bila oba ranjena. Tekom zadnjih 14 dni so bolgarski vojaki ustrelili Še nekega kmeta in nekega romunske-ga vojaka, tri romunske vojake pa ranili. Sofija, 14. julija. Bolgarska vla>-da je zapovedala stroge kazni za provzročitelje zadnjih dogodkov ob bolgarsko-romunski meji. Grška in TurčIJa. Carigrad, 14. julija. V podučenih krogih zatrjujejo, da sta se porta in Grška obrnila na švicarskega pred-sednika, da naj določi, razsodnika, ki naj bi razsojal o eventualnih neso-glasjih v grško-turški izseljeniški komisiji v Smirni. Carigrad, 14. julija. V blizini Kuhadasija je bilo usmrčenih 15 Članov neke grške čete. Atene, 14. julija. Dne 27. juni ja so se izkrcali posamezni turski od-delki na otoku Inglesonisi v Smirn-skem zalivu. En oddelek je napadel 16 kmetov, ki pa so zbežali. Drug oddelek je vjel pet rodbin na polju. Odgnali so žene ter usmrtili 13 rao-ških, med niimi 3 dečke v starosti 14 let in nekega ćelo 85Ietnega starca. Dve deklici so ppsilili, 200 kristja-nov je zbežalo v hišo nekega Tran-coza. * REVOLUCIJA V ALBANIJI. Knez. Dunai, 14. julija. V podučenih krogih se zatrfuje, da ie albanski knez pripravljen odstopitL Bukarešta, 14. Julija. V Bruslju se je vršil rodbinski svet rodbine Bo-naparte, ki je sklenil v slučaju, da od-stopi knez Viljem albanski, kandidirati za albanski prestol princa Ro-landa Bonaparte. Pariz, 14. julija. Esad paša ne verjame, da bo za knezom Viljemom zasedel albanski prestol egiptovski princ Ahmed Fuad. Odkrito pa je priznal svoje sovraštvo napram knezu Viljemu ter je izjavil, da njemu ne bo nikdar pomagal. Drač, 14. julija. Knez in kneginja sta včeraj obiskala v.>;no ladjo »Bre-slau«. V Dračo. Drač, 14. julija. Justični minister Mufid beg je demisijoniral. Drač, 14. juli ja. Avtonomna epir-ska vlada je sporočila kontrolni komisiji svoj namen zasesti Korico. Kontrolna komisija se je pritožila zaradi tega pri velesilah. Dunai« 14. julija. »ReicfasDOst« poroča. da so vstaši pred Dračem za-vzeli take pozicije, da Je vsak čas pričakovati napada na Drač. Odloči-tev v Albaniji mora pasti v najMiž-njem časti. Položaj kneza ie brez-upen. Vstaši. Drač, 14. julija. Vstaši nočejo več izpustiti vjetih holandskih čast-nikov dokler albanska vlada ne ugodi njihovim zahtevam. Rim, 14. julija. Vstaši in Epirci so 12. t. m. opoldne zasedli Berat Epirci. Drač, 14. julija. Epird neprestano prodirajo ter so zasedli že dl-strikt Skrapari. Drač, 14. iulija. Holandski častniki so se po zavzetju Korice dne 9. Julija vrnill v Valono s samo 80 možmi. V Korici so imeli 2000 mož. Epirci so zasedli Starovo in Skrapari. Epirci so zasedli vse vaši od Korice do Bigliste. Valotia, 14. julila. VstalI stoj« & ttr pred Valono. GrSke Čete so se približale na 8 ur raxdal)e. Provizo-rična epirska vlada se ]e preselila iz Arf yrokastrona v Korioo. Nad Kort-ćd Je Droglaiem obtodno »tanie. 159. Šlev. .SLOVENSKI NAROD\ dne 14 julija 1914. Stran 5« Prasftti. Ođborova sete »Matice Slovenske« dne 2. julija 1914 Predsednik se v daljšem govoru spominja smrti Njegove c. in kr. Visokostu prestolo-naslednika Fr. Ferdinanda in njegove prejasne soproge Sorije vojvodinje Hohenberške; odbor posluša govor stoje. — Pogreba »Matičnega« Cast-nega Člana, Tadije S m i č i k 1 a s a, predsednika Jugoslovanske akademije v Zagrebu, se je udeležila > Matica« po posebni delegaciji. — Tipi-len v svojem življenju in delu je bil pokojni arheolog Pecnik. — >Matico« je poseti! profesor slavistike v Levdenu na Nizozemskem van Wyk (nova slavistična stolica). — Knjižnico je uredil in listovani katalog se-stavil magistratni uradnik R. S v o t-I ič. — Zgodo\'ino Štajerske v ^Slovenski zemlji* spiŠe profesor dr. Fr. Hauptmann. — CL o. Stanislav Škrabecje umaknil svoje »Izbrane spise*. Vprašanje o izdanju Štrek-Ijeve znanstvene slovnice še ni re-seno. — Literarna zapuščina t Vat-roslava H o 1 z a letos ne priđe v po-*tev. — V oceno se izroci več bele-trističnih rokopisov (romanov in dram). — Sprejme se večji ciklus zv-t.c pisatelja Fr. Meska. — Uvažu-jejo se ocene »Vosnjakove Kore-spondence«. Prevod Tolstega > Vojne n mira* letos ne more iziti. Vložen ^e prevod »Taide francoskcga romanopisca Anatolija Francea. •Matica« izda v nadaljevanju svojih rrevodov Shakespearja -»Sen Kres-ne noči« in »Komedijo zmešnjav* v prevodu O. Zupančica. Značil-neiša Sketova -»Pisma iz Bosne« iz-;dejo v »Slovanskih Spominih in Ju-hilejih«. — Ne spreune se predlog monografije o fiziku ?tefar.u. izpred sodisčd. Sodna obravnava zaradi bohinj-skega lova. Upravitelj Oskar Gru-bitsch, ki je dodeljen gozdni in do-menski direkciji v Gorici, je tožil zaradi ražalenja časti univerzitetnega profesori a dr. Ernsia Wertheima, predstojnika pr\re klinike za ženske bolezni. Razprava se je vršila v petek pred ckrajnim sodiščem dunajske^a okraja Josefstadt. Prof. dr. Wertheim je imel več let v bohinjski okolici v najem lov, ki je meji! na zelo razširjen lovski okoliš privatnika Hamburgerja. Za ta lov je plačeval 800 K najemnine. Me-seea jnlija 1913 so prof. Wertheimn odpovedali lov in elani lovskega odjeka so dali lov v najem nekemu pl. Schmldt za letnih 2000 kron. Prof. "enheim je podal oktobra 1913 pri roljedelskem ministrstvu pritožbo, v !-:iteri je trdil, da je gozdni upravitelj Oskar Grubitsch pri oddajanju lova pristransko postopal in da je z zlorabo svoje uradne moči pri kmetih do-^egel, da so prepustili lov pl. Schmidtu. Enako je obdolževal proi. Wertheim upravitelja Grubitsch a tuđi v pismu, ki ga je pisal dvornemu svetniku v polje-delskem ministrstvu, Antonu Wiltschu. Grubitsch je na to, ko je bilo končano proti njemu postopanje pri poljedel-skem ministrstvu, tožil prof. Wertheima zaradi ražaljenja Časti. Prof. Wertheim je prišel osebno k obravnavi. Izjavil je, da ga je svoječasno, ko je vzel v najem lov v bohinjski okolici, zago-tovil Hamburger, ki je imel sosednji lov v najemu, da ga ne bo izpodrinil. V preteklem letu je pa v svoje naj-večje začudenje izvedel, da se od neke druge strani ponuja mnogo višja najemnina, nego jo je on dosedaj pla-ćeval. Takoj je slutil, da je s tem Hamburger v zvezi. Tedaj pa je opom-nil Hamburgerja na njegovo obljubo, toda ta mu je odgovori!, da on ne more ničesar napraviti, ker gre vsa stvar od Grubitscha. 27. jnlija 1913 «?e je vršilo v Boh. Bistrici pogajanje zaradi oddaje njegoveea lova. K tem pogajanjem se je pripeljal v avtomo-bilti. Pri tem se je pa smrtnonevarno poškodoval in ni mogel nadaljevati v/oje vožnje. Pozneje mu je župnik Piber v Gorjah povedal, da Grubitsch proti njemu agitira pri kmetih, da mu naj ne dajo več v najem lova. Posl. Piber mu je tuđi poslal pismo nekega Martina Logarja v katerem ta sporoča, ■3 a je upravitelj Grubitsch na ta način hotel vplivati na kmete, da jim je obetal, da jim bo odpustil kazni zaradi prestopanja mej na živinski paši, će bodo glasovali, da se da lov v na-em pl. Schmidtu. Razjarjen vsled tega se je prof. Wertheim najprvo ust-meno pritožil proti Grubitschu pri dvornem svetniku Witschu, nato pa še pismeno pri polj. ministrstvu. Na pred-iog prof. Wertheima je bilo zaslišanih več priČ iz Bohinja med temi tuđi posl. župnik Piber. Obtoženi upravitelj Grubitsch je naglašal, da je Martin Logar zaupnik župnika Pibra in prof. Wertheima, voditelj klerikalne stranke v ondotnem kraju in mu je že od nekdaj sovražen. Prof. Wertheim je bil oproščen..Ta proces nas samo v toliko zanima ker je iz procesa razvidno, kako velik prijatelj kmetov Je posla- . nec župnik Piber. Dejstvo je namreć, i da je prot Wertheim jtiačeval za lov I samo 800 kroti, docim plačuje pl. Schmiđt 2OOO kr©«, tora] mm 1f*o& dvasto kron v«6 nefo prvi. Toda Piber se je odločno postavil na stran prof- Wertheima ter igrel špici« $ prosornlm mmtnom, da bi oikodoval kmeta za 12OO kron. Lap zaetopnik ljudstva! KINO METROPOL Baaaa ••¥ apared! V pondeljek 13, torek 14. in sredo 15. Junaški ples. Senzacijonelna drama iz mornarskega življenja. Maks operira hiu^a očd^a. Korrično. Lisičji lov. Posnetek po naravi. Križarka Jean d9 Are. Posnetek \z franeoske mornarice. Predstave vsak delavnik ob l 25, '/27. V29. Cene: I. pr. 80 v., II. 60 v., III 30 v. V ietrtek nov sporert. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnlhar. dr?. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne t!?karne«. Slarši, zapomnite si to! Aka se otrok slabo uči, je slabo-voljen, utruien ali prenapet, poglejmo mu v usta. Prav pogosto je vzrok v slabih zobeh, ki že sami na sebi dajo otroku opravka. ki so pa tuđi zaradi-tegra največia neprilika za otrokovo zdravje. ker v njih gnezdeče bakterije proizvajajo serupene snovi, ki istotako najdejo pot v želodec in v kri otrokovo. S tem se pa v nevar-nost spravlja otrokovo zdravje vob-če in nastanejo iz tega slabosti, gla-vobol. utrujenost in prenapornost, pogosto pa tuđi nenrilike želodca, neredko ćelo nalezliive bolezni. Ni moči zatorej priporočati za-dosti nujrro. navaditi otroka na redno negovanje zob z zobno sčetko in kako antiseptično ustno vodo 'Odol), ki deluje proti razkrojevalni! prl-kaznim. Vsak dan zjutraj in /večer temeljito čišćenje ust z Odol i, va-ruie otroka zdravju škodljive t procesa gnitja in poleg tega šc zobe ohranjuje zdrave. Otroci OdoK ker je pr; tnega okusa in izredno osvežujoč, prav radi rabijo. Par kron, ki jih vsako let oizdamo za Odol, nosi bogate obresti. Varovati se je bolje, nego zdraviti in tuđi — ceneje. Serranallo^ teleznato Kina-vino Hi^jjeničnt razstava na Dnnaju 1906: DrZavno odlikovanje in ćaslni diptom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepća živce, poboljša kri In je rekravaltsceiitoai in BslokrrBim zelo priporočeno od zdrav-niških avtoritet ii Izborni okus« n Večkrat odlikovano. s Wn< 8000 x«r«THi*fctt »prtćTaL a J. SERftAVALLO, l h kr. fami tanitrij Tmn-Bark«vlle. 80 Dobir« se ▼ lekamah ▼ »teklentcah po «/t lit. i K 260 in po 1 lit- a K 4"?*o. mmJSSTto *****_ .tojttiadi mili Borzna poročila. nKreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 14 julija 1914 4° n majeva renta ..... 80 30 80*50 4 20 o srebrna renta .... 8345 8365 4°o avstr. kronska renta . . 8095 81 15 4° o ogr kronska renta . . 7« f 0 78 70 4° a kranjsko de?. rosojilo . <*07ft —~ 4^,o k. o. češke dež. banke . 8r75 86*75 Srečk«. Srečke iz t. l«60 "s . . . . | 415— 425 - n „ „ 1864...... 680— 700 — tiske........ 286— ^96 — H zemeljske I izdaje . 28050 290 50 II. „ . 236- 246- m ogrske hi potegne . . 22050 23-50 „ dun. komunalne . . 454 — 464 — „ avstr. kreditne . , . 485— 49v— Jp ljubljanske..... 56— 60— „ avstr. rdeč. križa . . 45*— 40 — oar °5 75 29 75 n bazilika...... 2375! 27 75 „ turske....... 20150 204-50 Delnica. ! Ljubljanske kreditne banke . 398 50 j 399 50 Avstr. kreditne^a zavoda .' .^3-50 i 584 5ednika g. ftr. Jauk« Semeca v Celju do 20 t. m Zaloga pohištva m tapetnišfagcc blaga, dfosarsivo. Pooolna spolna oorava: 2 postelji, 2 omari, 2 noćni cmatici in t umivalmk 3 TKarm. ološčo in ogledalom h 350—. Jamči se 3a solidno delo. Cene fonkurenčne. Zahteuajte najnovejsi katalog, Materi obscga nad 300 modernih s^k* 800 J, Pcgačmk. JLiubljar.a, parije 7ercsih cesta ši- 13—18. ! Začetniki ! GrŠko, latinsko, franeosko, anglcŠko, nemško, i talijansko 2577 13 po zelo nizki ceni. 11 Marila Stanlč, KnaOoTd uUca 4L Sprejme se kontorijtinja ki je zmožna popolnoma samostojnega knjigovodstva. Vstop se lahko vrši ^akoj. 2675 J. Krašovic, Zalec. Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523 A. & E. Skaberne Mestni trg 10. Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cene!, Nobena varnostna odredba ne brani nikogar pred smelimi iatvinami. Dolžnost |e tore} rsakega, bramitt svoje Imetje z zniap zoper (Inko tini katere pod lelo ugodnlml pogojl sklepa la sa rsa ▼praiaaja z obratno poito odgovarfa 2147 Generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani. Velika mednarodna kolesanka dirka (48 dirkaftv) okolu Gradca (85 km) na Gorčevem Adler kolesi prvi. Pred uporabo« Po »porobi. I Tako čudovito izpremembo povzroči I KOLA-DULTZ najboljše krepilo možganov in živcev v naravf. I Razpoloženje, misli, delo in vsako gibanje telesa je ođvisno ođ mofgan. I Medlost, pobitost, utrujenost, slabotnost živcev in splošna telesna oslabe- lost so znamenje pomankljive življenske moči. Ce se hočete čutiti vedno čileca, I s čisto glavo in dobrim spominom, če hočete občutiti delo in napor kot razvedrilo, I vzemite Kola-Dultz. To je naravno krepilo živcev in možgan, ki ob enem izooljla 1 in pomladi kri, daje moč in vpliva na vsak organ telesa, . I Kola-Dultz I prinaša veselje do življenja lm moč za dalo I ter občatek mladosti z delavnostjo, ki jamči za uspeh in srečo. I Jemajte Kola-Dulz nekaj časa vsak dan, okrepi 1 vam bo živce, lzginila bo I vsaka slabost in čuti li se boste močnega. I Kola priporočajo I zdravniSkc avtontete vsega sveta te se uporabi ja v bolniSnicah in žhrčnih auiatorijlk I Zahtevajte Kola-Dultz zastonjl Sedaj vam nudim priložnost ojačiti svoje živce. Pišite mi dopimlco t tvojim I natančnim naslovom, in pošljem vam tako} aratts ai fraaa* nekai Kola-Dvlti^ I dosti da vam stori dobro in da imate priliko prepričati se o njegovi moči. I Če vam ugaja, si lahko naročite več. PiSite pa takoj, predao posabrte. I Heillge Oeiat - Apotltofce, Bndopoot ¥1^ JMH, 4—, | i\ SANATORIUM • EMONA i ■ PORODM1SMCA iILJUBLiJAJMA KOMENSKEGA ULICA ^ \ '/ 5E.F-zDfWNK praMARU DR FR DERGANC ' tm~ Snena želja. ^98 Popolna sirota, 24 let, krist. iz dobre rodbine, prijazne zunanjosti 200.000 mnrk razpoložljivega premoženja. se kmalu želi omožiti s plem mi- slečim gospodom najb. pozicije Anonimno brez pumena. Ccni. direktne nonudhe pod „Achtbar 21" Hautpostl. Gelsenkirchen. Diskrecija ob sebi umij iva. 2^88 Kje kupite najceneje in najboljše jeklo, vsake vrste nože, britve, kuhinjske nože, škarje in obešalnike? Pri Ivanu Kraigerju, Ljubljana, Židovska ulica. — Prvi ljubljanski umetni in fini brusač z električnim obratom. 2152 [Elil krojač prve frste Ljubljana, 3V'\ lilfla testi !tJ I (nasprvti kavane 9ImropAf) H I ss sa priporoća. ss I I Zaloga anglešlega Uaia. I ^MaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal Si 973 2710 Razpis. Mestna občina Črnomelj razpisuje službo blagaiiika mestne hranilnice v Crnomlju z letno plačo 1600 K. Položiti je jamčevino v znesku 2000 K. Prednost imajo davćni urađniki v p. — Uraduje se vsak dan ražen nedelj in prainikov od 9.—12. ure dop. in od 2.—5. ure popoludne. Prošnje je vložiti pri mestnem župan-$tvu v Crnomlju NaHop službe 15. avgosta t h JfotužiBaastvt Ćmadj dne 10. julija 1914. '^Faa^aaHaaav • ^aaa^aal ■■■■■■■■■Baaaav. 5Hotel,LLOYD^ z restavracijo in najlepšim vrtom priporoča p. n. slavnemu občinstvu 1785 Karol Jauses, hotelir, Sv. Petra cesta Stev. 7. *"\ (-* %l Sorejeraalo se tadl redno ukaželjoe oospiti za unuk v YA Mf Samo kratek čas! NOVO! NOVOt Grand Hippodrom Noblesse. Usojam si ceni. p. o. občinstvu naznanjati, da sem s svo|im hipodromom prve vrste dospel v L|nbl|anO| Lattermannov drevored. Vsak dan velika Jahalna razvesel{evania za dame, gospode la otroke ob koncertu. Ćele ure zabava za gledalcef ker Je vedoo ka} za smeh. — Lastna godba. — Bestavraclja. Otvorjcao ob nefcljah in praznikih ob 2 uri, ob delavnikth ob 3. uri popoldnt. 272H Vijudno vabi Komel Sabath. Uradniško hranilno društvo v gradca OSEBNI KREDIT aradnikem, profetorjem, nčiteljem, npokojencem itd. ob naju^od-nrisih pokojih ev brez porokOT nroti psispevkn v poro&tvenl sklad. Ročal predalm do E 240*—. Nikskih predstroikov! Ifikakih posredovalsklh opravnin I IIikakik inlormacifskifa stroikov! Podrobnosti v proapoktlh I Hranilne vloge se sprejmejo od vsakogar in se obrestujejo od dneva vložitve po $3 410 eo mi 0 20 O 0 3 z 0 Obresti se polletno pripisujejo h kapitalu. Nikakega rentnega davka. Stanje vlog: I K 6,800.000. Stanje iamčujočiti sadmžalb deletev: S 7,800.000, rezerrnib I xaklador Ut Tređnostnic S 1,050.000. Poslovni razvidi in poštne položnice bres« I plaćao na razpolago. Pojasnila daje brezplaČno: I Josip Košem v Ljubljani| Knakovski nasip štev« 22m I Govorilne ure vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 3. do pol 4. ure popoldne. I Najboljže švicarske vezenine« Hfl|w«AJaY Isbira namiznih garritur. A. SARC I lasL Ja4rlga Sare | IMjati Ualiimn ilia i j Najboljše platno v vsoh iirjavab« Parila sa dam hi §ospod* po mmrU